Inseratl se Bprejemajo in velji triatopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 19 2 11 II II II H - »i 16 i, „ „ n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se »ena primerno zmanjša. Roko pisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija na 3tarem trgu h. št. 16. \T 111* lf li ln ijIiU i ttMuLf PolitiMn list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za ceio leto , . 10 gl. — kr. za poi leta . . 5 .. _ ,, za četrt leta . . 2 60 .. V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta 4 ,, 20 , za četrt leta . . 2 „ 10 , V Ljubljani na dom pošilja,, velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Stolnem trgp hiš. št. 284. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Srbska pa upor ercegovinski. Srbski knez Milan se je 9. t. m. z Dunaja čez Požun in Budapešto vrnil nazaj v Beligrad, kjer so ga po nekem telegramu praške „Politike" že 11. t. m. pričakovali. Srbi, ki so že pred njegovim odhodom goreli zaboj s Turki, so se med tem časom še bolj vneli in časniki vsi brez izjeme spodbujajo k vojski. Mnogo prostovoljcev dobro oroženih je že odšlo k Ercegovincem, za ktere so bili v Belem-gradu 8. t. m. napravili veliko besedo, pri kteri je profesor Gervič v izvrstnem z veliko navdušenostjo sprejetem govoru dokazoval potrebo vojske. Tudi „Politik" v št. 220 pretresa to reč in pravi, da knez Milan mora ravno tako prepričan biti, da bo treba z mečem presekati od diplomatov zamotani vozel, kakor njegov Srbom nepozabljivi stric Mihael, ki je v tem prepričanju živel in po njem vspešno ravnal. „Če bi srbska", piše „Politik", „1. 1862, koso Turki bombardirali Beligrad, ne bila z vso silo pripravljala se na vojsko, nabirala prostovoljcev itd., bi nikdar ne bilo prišlo do kon-ferencije, ki je tirjatve srbske dovolila. Če bi Srbska 1. 1866 zahteve svoje, da morajo Turki umakniti se iz trdnjav, ne bila zopet podpirala z velikimi pripravami za vojsko, bi turški topovi še dandanes s trdnjave beligradske žrela svoja imeli obrnjene na srbska stanovališča. Besno žuganje z vojsko pripravilo je turško in garancijske vlade, da so odjenjale; na diplo matični poti pa bi Srbija ne bila nič dosegla. — Tudi knez Milan sedaj po diplomatičnem posredovanji grofa Andrassya ne bo nič opravil, in naj se o njem nikar ne moti. Grof Andrassy mu je svetoval iti v Carigrad, iu grof Andrassy mu je tudi obetal, da bode Turška po posredovanju avstrijskem Srbski nazaj dala .u...- ____1 1 . ___ . Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. (Dalje.) Sužnik na Turškem. Povedano je bilo že zgorej, da so Turki, kamorkoli so pridrli, naropali ne le blaga, ampak tudi ljudi, in kar jih niso pomorili, tirali so jih sabo na Turško in jih imeli za sužnje. Tudi slovenskih fantov in deklet je veliko tisuč pograbila ljuta turška moč in kaj se je vse doli ž njimi godilo, Bog ve, nekaj pa tudi ljudje. Ženstvo so večidel sultanje in pašatje imeli v oblasti, prodajali so jih in obračali tudi za lastni prid, možje pa so morali delati kakor živina pri mogočnih in bogatih turških poglavarjih po raznih mestih v Aziji in Evropi. Omenjeno je bilo poprej, da so vragi več tisuč sužnikov vgrabili tudi takrat, ko jih je neizmerna sila pridrla na Dolensko; trdnjavo Zvornik. Knez Milan je šel v Carigrad in se je sultanu poklonil kot pokorno-vdan vazal, dosegel pa ni nič, in Andrassy ni več mislil na svojo obljubo, da hoče Srbom pridobiti Zvornik. Danes je reč dovolj jasna, da Srbska zamore storiti svoje sklepe. Upor ercegovinski se širi tako močno, da imajo uporniki veliko upanja, ker se Črnagora že pripravlja vdeležiti se borbe. Ta zgled bo morala Srbija posnemati; k temu narod srbski žene njegova zgodovina, izročilo pradedov njegovih, 5001etno maščevanje za Kosovo polje, njegov poklic pa sedanji čez vse vgodni trenutek. Glede ua poročila o zmagah Ercegovincev in na slabo orožene od dobro oroženih Turkov zatirane krščanske brate Srbiji ne ostane druzega nego boj za svobodo iu neodvisnost. Od diplomacije, kakor smo že rekli, nima Srbska nič pričakovati, pa se je nima nič bati, če bi vojska za njo tudi bila nesrečna... Dasi se v najnovejšem času trojne vlade (avstrijska, pruska iu ruska,) ua videz malo brigajo zu Srbsko, jim tudi obstauek vlade turške v Evropi ni pri srcu. V teoriji turške države že več ni, in podobna je umirajočemu, čigar zadnja ura se bliža, in kterega noben zdravnik več ne skuša ozdraviti. V dejanji pa se toliko zanjo zmenijo, kolikor okolišiue ravno zahtevajo, posebnih ozirov do nje, kakor proti drugim državam, pa nimajo ne na Dunaju, ne v Be-rolinu in najmanj v Petrogradu, kjer se je že večkrat prav odkrito govorilo o oporoki „bolnega moža." Če bi se pa primerilo, česar se pa ue nadjamo, da bi Turčija v boju s kneževinami še enkrat njim na kvar skušala pridobiti si nekdanjo moč in slavo, bi omenjene države ne mogle in ne hotele podpirati namenov turških. Taka politično-galvaničua poskušnja zajeli so bili tudi krdelo vojakov, ki so jih hoteli napasti za hrbtom. Zastonj so tekli kristijanje za pesoglavci, niso jih došli in nikogar iz vražjih krempljev rešili. Med krdelom, ki je prišlo Turkom v pest, bil je tudi — Janez Lazar, in z drugimi vred so ga gnali proti črnemu morju. Prispeli so Turki v svojo deželo in prinesli sultanu bogatega plena. Pripoveduje se, da pet sto kranjskih fantov in pet sto deklet je neki paša dal enako obleči iu mu jih je izročil za dar. Glave treh vitezov so imeli na kolih nasajene, kazali so jih doma in klicali: Glejte, tako smo delali s pesi. Drugim so bili jezike porezali in kričali potem: Tako smo jim plačali, ker ne časte Ala in Mohameda. Niso se razšli Turčini vsaki na svoj dom, da bi bili mirovali, zagnali so se na rop v druge dežele. Sužnike pa so razstavili po raznih mestih, ko so jih razdelili med sabo. Lazarja je vzel paša azijanske dežele, ter ga poslal v Smirno, mesto tik morja v Mali Aziji. Tam je moral delati veliko let in ni mu bi čisto spodletela in po sijajnih zmagah lji Turška k večemu dosegla, da bi vse pri sta ostalo. V srbski zgodovini imamo že en zgled, in kar Turčija v začetku tega stol ni mogla, tega gotovo tudi v zadnji četrtiB ne bo dosegla. Pred 1. 1871, ko je še Francoska med evropejskimi državami zvonec nosila, ko je Ruska še spoštovala pogodbe pariške in Angleška v vseh izhodnjih zadevah razodevala svoj vpliv, bi bila Turška morda še lahko v prid svoj obrnila pridobljene zmage. Danes to ni več mogoče; kajti Francoska se je umaknila zadevam izhodnim, vpliv angleški je oslabel, in določbe so sedanji čas zlasti v rokah Avstrije, Prusije in Rusije, kterih namene smo ravnokar pojasnili. Kar se tiče Rusije, je njena izhodna politika dovolj znana. Rusija je v zadnjih letih tudi ni skrivala ; ona vedno preži na Turško in bi nikdar ne dovolila, da bi se sedanje razmere med njo in kneževinami tem ua škodo kaj spremenile. To pričajo mnogi izreki vradnih ruskih časnikov, izmed kterih pa omenjamo le št. petrog. časnik, ki piše, „da vazalne države turške se smejo vsaki čas brez skrbi na Rusijo zanašati.'- Te besede več povedo, kakor dolgi članki, in Ruska bi gotovo tudi tako ravnala, ker bi že iz lastnega dobička nikdar ne privolila, da bi Srbija vsled kterihkoli dogodkov zgubila dosedanje svoje stanje. Če bi tedaj v Belemgradu vse še tako previduo prevdarjali in primerjali z zgubami, ki bi se utegnile primeriti, morali bi se konečno prepričati, da Srbija v takem boju nima nič zgubiti, pač pa veliko pridobiti. Kjer pa je ugoden vspeh tako očiten, nevarnost primeroma tako majhna, hitra in krepka, pomoč pa tako silno potrebna, bilo bi obotavljanje mahavost, umikanje pa strašljivost!" -------------------------------- bilo mogoče, da bi si bil sprosil zlate prostosti. Kako težko mu je bilo, ko je spominjal se žene in dvojčkov, da se le misliti, pa ne popisati. Žaloval je in izdihoval, pa zastonj, ker nič ue gane turške trdosrčnosti. Enkrat se je vrnil paša njegov iz boja in je kmalo potem zbolel za smrt. V taki zadregi je naročal Turkom, naj molijo zanj, skazoval jim bo mnogo milosti, ako ozdravi. Pa turška molitev ni bila vspešna; obrnil se je tedaj k kristijanom in djal, da jim dovoli vso prostost, če mu sprosijo zdravje, in obetal je, da hoče vse sužnike izpustiti. Ali paša je ozdravel, obljube pa ne spolnil. Pestil je kristijane še huje ko prej. Skoraj dvajset let je že bival Lazar na Turškem, privadil se žuljem in ječanju, iu izgubil skoraj ves up, da bi kdaj še prostih dni doživel. Ena reč samo ga je mnogo tolažila v revah in stiskah. Ž njim vred je bil pri pašatu sužnik, duhoven iz jugoslovenskih dežel. Le-ta je povedal Lazarju, da je duhoven in mu je pri vsaki priliki dajal lepih naukov. Tolažil V Ljubljani, 13. avgusta. Avstrijske dežele. 'it isališkim cesarskim namestnikom imajo sedaj vsi listi opraviti. „D. Ztg." trdi da namestnik mora biti voljno orodje državnemu zboru odgovornega ministerstva. „Czas" piše, da dežela želi namestnika, ki bi bil posredovalec med njo in krono, zastopnik cesarjev pa tudi zaupnik narodov. „Dzienik Pol s k i" priporoča ministra Ziemialkowskega. „Ker bi imenovanje Posingerjevo v deželi naredilo strašno slab vtis, meni omenjeni list, ste le mogoči kandidaturi Potockega in Ziemialkovvvskega. Za-prvega bi se pa težko našel sposoben naslednik v deželnem maršal-stvu, in mu tudi birokratično delovanje nič kaj ne dopada, tedaj je Z i e m i a 1 k o w s k i, ki ima zaupanje kronino in narodovo (?), najsposobnejši kandidat. Tudi „N. fr. Presse" ga priporoča. Nemci, Rusini in Judje, pravi, so mu vdani, Poljaki pa se bodo morali z njim sprijazniti. Ali morda Ziemialkowski čuti, da se veličastvo sedanjega ministra bliža k koncu, ker se tako zelo poganja za namestništvo gališko? Uta ouerskem je sedaj vse židane volje. Tisza zapoveduje in vse ga posluša, vse vboga. Zgodilo se je celo čudo, da je bilo za 2 '/„ milijona davkov več vplačanih in za 2 milijona manj izdano kakor v preteklem letu o tem času. Hrvatski salior se prične 23. t. m. Dr. Makanec je bil v Kraljeviči 0. t. m. enoglasno izvoljen za poslanca, kar jasno priča, da se jako množi stranka, ki hoče Hrvatsko od Ogerske popolnoma ločiti. Vnanje države. O crceg-oviiiskciii uporu poročajo nekteri listi, da cesar avstrijski, ruski iu nemški hočejo diplomatično posredovati za kristijane turške iu vladi priporočiti nektere upravne pretnembe; pa prej mora upor biti zaduštu da se ne bode videlo, kakor da bi bili z uporniki v kaki zvezi. Če bodo toliko časa čakali, ne bodo nič opravili, marveč jim bode Turška odgovorila, da je zatrla upor, kakor je imela pravico in da se nihče ne sme vtikati v no tranje njene zadeve. Če bi hotela poslušati vnanje vlade in spolniti njihove želje, bi s tem pripoznala, da Ercegovinci so imeli vzrok upreti se, tega pa turška vlada ne bo storila in bi ne storila nobena vlada, ki bi zatrla notranji upor. Da bi boja prej bilo konec, hoče sultan neki pomi-lostiti vse deležnike, pa kristjani se bodo za te obljube boje tako malo brigali, kakor za turške vojake, ktere so pri Nevesinji hudo natepli in neki 800 jih pobili. Turkov je bilo okoli 1100, kristjanv pa 12-1400. Tudi turški poveljnik Selim-paša, je bil ranjen in vjet. 10. t. m. so prijeli Tre bi nje; Turki so bili vdarili iz mesta, pa so se morali kmalo umakniti nazaj. Kristijani so zgubili v tem boju 30 mož. Turki zbirajo vojake svoje, da bi jih poslali v Ercegovino, pa jih nimajo skoro kaj poslati. Iz Carigrada sta odšla na bojišče le 2 batalijoua. Število upornikov pa se čedalje bolj množi; nedavno je neki 2000 Črnogorcev pritegnilo k njim iu sedaj zgrabi po nekem telegramu „Politike" cela Črnogora za orožje. Tudi iz Srbije čez Trst hite mnogi prostovoljci, sinovi iz najboljših in najbogatejših rodovin, tje in peljejo seboj neki majhne topove, ki jih imajo skrite pod obleko (?). Celo dva turška veljaka, Amzi-Beg pa Rizvan-Begovič, sta se vzdignila zoper turško vlado in Derviš-paša je obljubil 2000 cekinov dati tistemu, ki ju utnori. — Naša vlada je dovolila turški, da sme pri Kleku svoje vojake staviti na suho in pošiljati jih po Dalmatinski zemlji v Ercegovino. Ne vemo, kaj bodo slovanski prebivalci k temu rekli. B"aoniski Škof Martin seje podal na Angleško, da bi Belgija ali Ilolan-dija zarad njega pred Prusi nobenih sitnosti ne imele. Angleške si pa Bismark pač ue bo drznil nadlegovati. V aiiKlcški gosposki zbornici so ner-gali, da je princ Valeski kardinala Manninga sprejel s častjo, kakoršna se je po stari šegi kardinalom skazovala. Ponosni Angleži bi se morali sramovati vednega nerganja proti katoliški cerkvi, ki se v njihovih deželah čedalje bolj širi. V srednji A Kiji so uporniki pregnali vladarja Kokandskega. Domače novice. V Ljubljani, 14. avgusta. (Mil. gospod knez in škof dr. J. PagaČar) dobili so 12. t. m. iz Itima dokončno potrjenje in bodo 5. septembra od mil. nadškofa goriškega, dr. Andreja Golniajerja, v tukajšnji stolni cerkvi slovesno posvečeni in vmeščeni. ga je in mu prigovarjal, da naj voljno trpi in se vdaja božji volji. Rekel je, da bo na uucin svetu plačilo tem veče, ker Bog vse prav stori, kar stori. Dajal mu je pa tudi upanje, da še na tem svetu utegne zboljšati se, in da morebiti po dolgem trpljenji napočijo lepi dnevi nepričakovanega veselja. Vse je mogoče pri Bogu, je dejal, le prosiva ga in moliva. Ni gotovo, pa vendar me navdaja vesela nada, da pridem še kdaj med kristijane, *la bom zopet opravljal Večnemu svete dari ter brez ovire oznanoval božjo besedo vernim poslušalcem. Tudi tebe, ljubi Lazar, morda še dojde sreča, kakoršne še zdaj ne pričakuješ. Za tvojo ženo in za dvojčka gotovo Bog skrbi in kdo ve, če se veseli ne snidete še na tem svetu, če pa ne, pa gotovo v nebesih. Tako je večkrat govoril duhoven in mirna sta opravljala z Lazarjem svoja dela. Napočila njima je pa tudi zarija rešenja. Nekega poletja so začeli ljudje močno bo lehati v Sniirni. Sprva so mrli počasi, kmalo pa je smrt tako mahala s koso, da jih je po več sto na dan pomandrala. Izcimila seje bila kuga iu malokomu prizanesla. Napadla je tudi pašata in skoraj nikjer več ni bilo zdravega človeka. Vidno se je praznilo mesto, kdor je mogel, bežal je na deželo, da bi ga smrt ne zadela. Hud smrad je bil, voda nepitna, in v žalostnem stanu je vse cepalo kakor zelena peresca, ko jih osmodi slana. V taki sili se ni več pečal eden za druzega, razgubljevali so se, kamor je kdo mogel. Paša je umrl in zdaj se ni nihče zmenil za sužuike, vse je kuga zmotila. To priliko porabita duhoven in Lazar. Ni jih potlačila bolezen, odpravita se tedaj proti morju. Tam je bilo nekaj ladij. Bila je tudi ena beneška. Ravno se je odpravljala na haško, prosila sta tedaj poveljnika, da bi ji vzel sabo, ter mu obljubila, da v Benetkah gotovo prejme plačilo. Poveljnik na ladiji se ni branil; vzel ju je in odrinili so po srednjem morju na Laško v Benetke. Tam je imel duhoven prijatla svojega stanu, in ta je z drugimi prijatli pripomogel, da sta se duhoven in Lazar srečno | vrnila vsaki v svojo domovino. (Dalje sledi.) (Iz Dobrovnika) smo dobili sledeče pismo ,'osp. Ilubmayerja, oddano 8. t. m. „SI. vredništvo! Dajem vest od sebe, jaz pobegnuli rojak Vaš, pomirite morebiti ustrašene krotke Ljubljančane s tem, da jim poveste, da sam sem odšel, da prav sam sem hitel k ubogim vstalim pomagat jim ali pa ž njimi propast, in da še sedaj iskreno hrepenim to vresničiti, čeravno mi marsiktera bridka skušnja je srce krčila." (Vojaki) se vozijo memo Ljubljane proti Trstu že par dni. Menda so v Dalmacijo namenjeni. Včeraj je šel skoz Ljubljano polk Ramingov. (Malo prepozno.) Deželna vlada je poslala čitalniškemu in „Sokolovemu" odboru še le zdaj dopis, v kterem prepoveduje sprejeti Hrvaška društva ali sniti se ž njimi na Bledu. Je pač že prepozno iu od več, ker Hrvatov tako ne bo k nam. (Razsodba v pravdi „Tagblattovi.") Porotniki so vsem vprašanjem tikajočim se tega, ali je zatoženec kriv, da je gosp. Kreča raz-žalil, zasramoval in svetu v smeli podajal, z 11 proti 1 glasu pritrdili; vsa vprašanja pa, ali je zatoženec dokazal, kar je „Tagblatt" o gosp. Kreču pisal, enako zanikali. V četrtek po sedmih zvečer pa je bral predsednik sodnije c. k. više sodnije svetnik Ilein-richer razsodbo, po kteri je zatoženec F. Spitäler obsojen le zarad zasmehovanja g. Kreča in obsojen na 14 dni zapora z enim postom na teden, „Tagblatt" pa zgubi 00 gld. kavcije. Ta mila sodba se naslanja med drugim tudi na to, da je F. Spitaler „dozdaj še lepo živel (.unbescholtenen Lebenswandels"). Zavoljo tega je pa obsojen g. Kreč plačati stroške obravnave in tožbe, ki se zdaj še ne morejo določiti. Mi k temu, ker je prepovedano sodnijske razsodbe grajati ali pretresovati, nič druzega ne opomnimo, kakor to, da je bil g. J. Alešovec kot vrednik „Brenceljna" 1. 1871 tudi prvikrat obsojen, toda ne na 14 dni, ampak na 2 meseca, in da je „Slovenec", ne po porotnikih, ampak pri okrajni sodniji prvikrat obsojen zgubil 300 gld. kavcije. „Tagblatto-vemu" vredniku Spitalarju se pa še ta sodba prehuda zdi, zato je napovedal pritožbo, ovr-ženje porotniške razsodbe. Nemara pričakuje ta Spitaler za svoje članke tega zadržaja še kako pohvalo, kali? Tudi gosp. Kreč se bo pritožil. („Tagblatt"), kterega strašno grize, de so upali se porotniki obsoditi ga, spusti svojo jezo nad njimi s tem, da pravi, da niso razumeli vprašanj in tudi ne imeli pravega uma za reč, o kteri so sodili. Ali ni to zasramovanje porotnikov,* ki so strogo po svoji vesti in najboljšem prepričanji sodili, čemur je dokaz to, da so „Tagblattovega" vrednika krivega spoznali? K temu pa državno pravduištvo nič ne reče. (Novoizdelana srebrna monštranca) za farno cerkev jeseniško je od danes do srede (14.—18. avgusta) videti pri pasarju, g. Val. Zadnikarju na šent-peterskem predmestju. (Pro antistite nostro Joanne Chrysostomo,) lične tablice za sakristije so naprodaj v Jož. Blaznikovej tiskarni. Cena 20 kr. Razne reči. — Kardinal Schwarzenberg bode obhajal jutri 25letnico, odkar je bil imenovau za kardinala. Slovesnost bo jako sijajna; tudi duhovščina pruskega dela nadškofije praške se je bode po posebni deputaciji vdeležila. — Mil. g. škof Štrosmajer bode 8. septembra obhajal 2jletuico svojega višega pastirovanja. V djakovski stolnici za to slovesnost delajo velike priprave. — Č. g. Andrej Marušič je imenovan za profesorja verouka za vse gimn. razrede v Gorici. — Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Lomberger Jože postane glavarjev benefieijat v Komendi, in Tujnice so razpisane 12. avgusta. — Č. g. Ankerst Janez, duhovnik v pokoji, je 13. t. m. v ljubljanski bolnišnici umrl. Pokop bojutri popold. od 6. R. I. P. — Imenovani so: G. Miha Pečar, prof. v Vinkovcih, za stanovitnega učitelja gimnaz. v Novem mestu; g. Miha Lazar za prvega učitelja na ženskem učitelišču v Ljubljani; g. Luka Lavtar pa gre iz Gorice na moško uči-telišče v Maribor. — Čitalnica vipavska napravi dne 15. avgusta 1875 veselico z dvema glediščini-ma igrama in plesom. — Vstopnina 20 kr., sedež 20 kr. Vse rodoljube k obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. — Popravek: Podpis višega poštnega komisarja na pojasnilu v zadnji številki „Slovenca" je Ilatoliska ne Ratoliezka. „Tagblattova" pravda. Vox populi vos Dei. Ni je bilo kmalo razsodbe, ki bi bila ne 6amo v Ljubljaui, ampak po vsem Kranjskem, da, po Slovenskem sploh tako po volji vsakemu poštenjaku, kakor je to obsodba „Tag-blatta", ktero smo v zadnjem listu ob kratkem naznanili. O uborni osobi njegovega vrednika, bivšega profesorja iu, kakor ga je zatožba imenovala, moralično sprideuega F. Spitalerja, tu ni govorjenja, tudi je čisto enako, ali je kazen veča ali manjša. Najvažnejša reč je obsodba lista, ki je zanašaje se na sedanje krivične, njemu pa po vsem ugodne razmere, postal tako nesramen, da ni nihče bil pred surovostjo njegovo varen, celo prav nič odločevajoče ali pri kaki stranki se ne posebno odlikovajoče poštene osebe, kakor je n. pr. deželnega odbora tajnik g. M. Kreč, kterega je „Tagblatt" tako grdo in brez vsega vzroka napadal, da je moral ta brambe časti svoje iskati pri sodniji. In sod uija, sestavljena iz možakov, poštenih, zna-čajnih in povsod spoštovanih, je spregovorila odločno se vstopivši na stran po nedolžnem napadenega, zasramovanega in na časti hudo žaljenega tožnika, sodila je strogo po svoji vesti ne oziraje se niti ua osobo tožnika niti zato-ienega. Toženec, po zavesti krivice drugemu stor jene težke vesti, priskrbil si je za priče najviše uradnike dežele naše, upajoč, da bodo tih osebe priprostim ljudem, kakor jih je bilo med porotniki več, že po visokih stopinjah impouirale; ali tudi v tem so se va rali. Priprostim možem poštenjakom je bilo vodilo edino le vest, in ta jim je velela obsoditi tako početje, kakoršnega se je nemčur-sko-liberalno časnikarstvo v svoji do zdaj ne še kaznovani predrznosti lotilo. Možem poštenjakom in pravičnim, če tudi so bili nekteri v kratkih hlačah, pa niso imponirali naslovi „Tagblattovih" prič, kakor „c. k. deželni predsednik", „c. kr. deželni glavar," „c. kr. okrajni glavar", „c. kr. vladni svetnik", ampak tehtali so to, kar so slišali iz njihovih ust in vest jim je velela verjeti pričam priprostim meščanom. Po vsem tem se sme reči po vsi pravici, da je bila sodba njihova po vsem pravična nepristranska; „Tagblatt" in ž njim vred nje- govi privrženci niso obsojeni po „strastnih Slovencih", ne po nasprotni stranki, ampak po možakih iz vse dežele poklicanih k sodbi o tem, kaj je pravica, kaj krivica. Zavoljo tega je pravda „Tagblattova" pomenljiva, obsojen ni samo list, ampak obsojeno je početje vse njegove stranke, obsojena in v prave meje zavrnjena je tista predrznost in nesramnost, ki se je po deželah naših jela širiti in spodbujena po preveliki potrpežljivosti iu prizaneslji-vosti našega ljudstva svojo glavo čedalje više vzdigati. Po teh splošnih mislih vrnimo se h ko-nečni obravnavi, ktere izid je našim bralcem že znan. Vzrok tožbe je bil ob kratkem ta-le: Gosp. Matej Kreč, deželni tajnik, je bil v „Tagblattu" zasramovan iu zasmehovan, češ, da je Silvestrov večer v krojaški ulici, ko je tam gorelo, zelo razsajal iu ljudi hujskal proti ukazom nadzornika mestne straže, tako, da ga je trgovec in mestni starešina Lasuik prijel za sukujo in ukazal uadzorniku, naj ga zgrabi in pelje na „rotovž." To mikavno povest je ,Tagblatt" zabelil z raznimi psovkami na g. Kreča ter ga še v dveh poznejših dopisih stavil pred svet kot razsajevalca, suroveža (roher Geselle), človeka, ki noče nič o nemščini vedeti in je prišel v deželno službo brez potrebne skušnje itd. Gosp. Kreč po vsem tem na časti svoji kot človek in uradnik žaljen, ni mogel drugače, ko iskati pomoči pri sodniji, ker mu je bilo lahko dokazati, da ga je „Tagblatt" prav po krivem napadel in mu hotel čast vzeti. Vse to se pripoveduje v zatožbi, kteri je pri-stavljeno še to, da od moralično tako propadlega človeka, kakor je „Tagblattov" vrednik, je pričakovati, da je pri razglašenji raz-žaljivih člankov imel namen oškodovati ga na časti in poštenji. Porotniki, ki so imeli dolžnost soditi o tej reči, so bili gg. Aleš Žgur iz Podrage, Skender Ličan iz Bistrice, Fr. Olivčič iz Brda, Jože Ferijančič iz Goč, Jan. Dekleva iz Vrem, Anton Burgar iz Postojne, Andrej Debevec, Jan. Šunfi-o iz Ljubljaue, Tolaži iz Čovca, Peter Marinšek iz Senožeč, France Golob iz zgornjih Bitinj, Jan. Benedek iz Ljubljane. Zatoženec Franz Špitaler, vrednik „Tagblattov", izreče z nekako ponosnostjo, da je razžaljive članke, ktere mu je izročila „visoko spoštovana" (?) oseba, bral in dal vtisek, da tedaj vso odgovornost za-nje vzame mi-se. Prvi članek je pisan po poročilu trgovca Lasnika, mestnega starešine iu uda kupčijske zbornice, drugi izvira od iste roke kot prvi in tretji. Na vprašanje predsednikovo, seli čuti krivega, odgovarja, da ne, da hoče rajše dokazati, da je to, kar je v „Tagblattu" stalo, vse resnično in da po tem takem g. Kreč zasluži priimke, ki se mu v listu dajo. Pri vsem tem pa trdi, da tožnika ni hotel žaliti, ker ga še ne pozna. Gosp. dr. Moše, g. Krečev zastopnik, mu ugovarja, da je to pač težko verjeti, ker se s psovkami navadno ljudem nihče ne prikupuje. Kdor pravi komu „surovež", (roher Geselle, rohe, zu Excessen geneigte Natur), ta gotovo nima druzega namena ko žaliti. Konečno mi ni všeč zadnji stavek v zatožbi, kteri trdi, da je on, Spitäler, moralično in nravno spriden člo vek, tedaj se je od njega bati razžaljenja časti. Ker tedaj zatoženec nastopi pot dokazovanja resnice tega, kar je bilo v „Tagblattu", se prične izpraševanje prič. Prva priča, gosp. Kreč sam, pripoveduje, da je Silvestra večer s čitalnice domu grede slišal o požaru, podal se tje in ustavil se pred krojaško ulico. Tam je bilo več ljudi, ktere je pa policija in mestna straža nazaj pehala, ker, so bili na poti, iu to z nemškimi besedami. Na to je on, vidč, da se ljudje ne umikajo, rekel: „Po domače jim povejte, pa bodo šli." Te besede je menda slišal trgovec Lasnik, ter pokazal njega (g. Kreča) mestne straže načelniku rekoč (nemški): „Tega gospoda mi aretirajte!" On, ves zavzet nad tem, vpraša: „Ali mislite mene?" ter gre potem svojo pot. O dogodbi na Bledu, o kteri „Tagblatt" pripoveduje, da je on (g. Kreč) napadel natakarja, ker ni znal slovenski, in da je ta komaj ušel njegovi sili, se spominja g. Kreč, da je bil res enkrat na Bledu pri Malnarji, kamor je šel pit merico piva. Izekši svoje začudenje nad tem, de v Bledu natakar ne zna slovenski, sta se po nemški sporazumela in g. Kreč je šel. Očitanje, da ni naredil državne skušnje, dasiravno mu je bilo to po sprejetji v službo po deželnem odboru naloženo, zavrne s tem, da je prej že naredil vse potrebne skušnje, o kterih ima prav dobra spričala; da je prosil oproščenja od naložene mu zadnje skušnje, se ni zgodilo, kakor „Tagblatt" trdi, iz boječnosti, ampak ker je enako skušnjo že prej naredil, pa zato, ker bi bil moral za-njo se pripravljajoč posel ua kvar službenih opravil bolj v nemar puščati. Po vsem tem ue more drugače, ko iskati svojega opravičenja pri porotnikih; poravnati se z zatožencem mu po prehudem raz-žaljenji ui mogoče, ker je deželen vradnik. Po zahtevanji zatoženčevega zagovornika dr. Suppana se prebero „Novice" št. 3. t. 1., na ktere se naslanja tretji članek „Tagblattov", potem se prične dokazovanje resnice tega, kar je „Tagblatt" pisal. Priča gosp. Miha Pakič, trgovec v Ljubljani, je šel z gosp. Ivrečom omenjeno noč iz čitalnice ter ga je nekoliko zadej pustil, tako, da je bil že pred krojaško ulico, ko je gosp. Kreč tje dospel. On toraj natančno ve, kaj se je godilo in kaj je zlasti gosp. Kreč počel; ker pa ni slišal druzega od njega, ko: „Po domače jim povejte, bodo pa šli" — zato o razsajanji in ščuvanji ljudstva proti mestni policiji ni govorjenja. Pač je ropotal tam okoli zavarovalni agent Dobrin, gosp. Kreč pa je, izgovorivši one besede, kmalo tiho odšel, kakor je bil prišel. Enako pripoveduje priča g. Miha Končar, krojač in požarni stražnik. Da si je stal blizo gosp. Kreča ua straži, vendar ga ni slišal razsajati; slišati bi ga bil pa moral, ko bi bil oni res razsajal. Deželui glavar vit. Ivaltenegger ne ve nič važnega povedati. Vendar pritrdi tudi on, da g. Kreča razsajati ni videl. Priča Lasnik je pri strelcih v Stuttgartu; ter ni prišel k obravnavi, ga sodnija obsodi na 10 gld. kazni in njegova izpoved se bere. V tej pripoveduje Lasnik, kako je g. Kreča izmed druhali za suknjo ven zlekel in ga po kazal načelniku mestne straže, naj ga aretira. Po njegovi izpovedbi se je g. Kreč jako surovo vedel in množico hujskal zoper požarno stražo in mestno policijo. Zapisniku je pridjala ta priča neko mu čez par dni boje došlo podobo, v kteri se mu zavoljo dogodbe v krojaški ulici žuga, da mu bo nekdo luč ugasnil. — Gospod Kreč odgovarja, da ga je Lasnik, ki pravi, da je on (Kreč) brž splazil se proč, ko je zagledal za seboj deželnega predsednika, glavarja in več drugih „viših," — hotel s svojim surovim obnašanjem osramotiti pred deželnim glavarjem; drugače si Lasuikove hudournosti ne more razložiti. Priča deželni predsednik vit. dr. Widmann je tudi doma ostal izgovarjaje se z bolehnostjo. Kar je pri prvem zaslišanji o g. Kreču sod- niku povedal, je zelo ostro. On trdi, da je gospod Kreč zelö rogovilil in jezil se, da se v Ljubljani še nemško komandira itd. Vendar ne ve nič druzega gotovega povedati, ko daje g. Kreča brž zmanjkalo, ko je njega in njegovo družbo zagledal. — Gospod Kreč odgovarja, da niti njega, niti njegove družbe za sabo videl ni, toraj se jih ni mogel „zbati." Naj bo tu še opomnjeno tudi to, da je dr. Suppan, menda ker je videl, da porotniki niso „verfassungstreu" po obrazu in obleki, zahteval, naj se obravnava preloži, ker manjka dveh prič, Lasnika in vit. Widmanna. Pa sodnija temu ni pritrdila. Grof Chorinsky, c. k. vladni svetovalec, pripoveduje reč vse drugače. On trdi odločno, da je videl gospoda Kreča množico hujskati, razgrajati in se mu je zdelo, kakor da bi bil preveč dobre volje (pijan), ker se je obnašal tako, kakor se ne spodobi za omikanega človeka. Še le ko je za sabo zagledal deželnega predsednika, deželnega glavarja in druge, je utihnil in se zgubil. — Gospod Kreč temu odločno ugovarja. Poslušalcem se zdi o gospodu grofu nekaj, česar pa nočemo zapisati. Nastopi visoka podoba, ki na vprašanje predsednikovo po imenu in stanu ponosno odgovori: „Julius Ritter Franzi von Vesteneck, Bezirks h auptmann von Littai". Ta priča pripoveduje isto, kakor grof Chorinsky, le da je njegova sodba o tožniku še ostrejša. Ali ta mu v obraz pove, da to, kar je tu pravil, ni resnično. Enako govori vitez Alpi, deželne vlade komisar, ki pa sam pripozna, da slovenščine ne ume. Zato so se mu menda g. Krečeve besede zdele razsajanje, vrh tega pa je tudi videl g. Kreča z rokami mahati in ljudi nagovarjati, — sploh kakor vit. Vesteneck. Priča g. Koloredo ni o tem nič videl ne slišal. On ve povedati, da je g. Kreč bil pri pogorišči komaj četrt ure, ker je šel ž njim v kavarno, pred njo pa k pogorišči, od koder se je pa naglo vrnil in pravil, kako surovo ga je Lasnik nJpadel iu ukazal aretirati, kar se pa ni zgodilo. Priča g. Bertolo, mestne straže nadzornik, ki je stopil k gospodu Kreču, ko ga mu je Lasnik pokazal, ne ve nič o razsajanji. Na vprašanje g. dr. Mošeta: bi mu li bili mestni stražniki, ki so bili po ulici nastavljeni, naznanili kak eksces, če bi bil g. Kreč res razgrajal, — odgovori, da bi se bilo to gotovo zgodilo. Ker se pa ni, tedaj g. Kreč ni razsajal tako, kakor „Tagblatt" to poroča. — Ta izpoved je tem važnejša in verjetniša, ker je prišla iz ust moža edinega, ki je imel skrbeti za javni red in je načelnik mestne straže, tedaj nikakor privrženec slovenske stranke. Najbolj čudno dokazuje resnico „Tagblat-tovega" članka „iz Bleda" znani dr. Keesbacher. On je iz Bleda peljaje se slišal v drugem oddelku voza „ljudi, kterih ni poznal", pogovarjati se, da je g. Kreč v Malnarjevi gostilnici natakarja hudo napadel, ker ni znal slovenski, in da je ta komaj ušel njegovi sili. Po tem hoče gnsp. doktor dokazati, da je gosp. Kreč „eine rohe, zu Excessen geneigte Natur". To „dokazovanje" pa vzbudi smeh in veselost med porotniki in poslušalci, in gosp. doktor gre, ko je „opravil". Priče so zaslišane vse in na vrsto pride več pisem, med temi tudi ona, ki bi imel« pojasniti Spitalerjevo dosedanje življenje in obnašanje. (Spitaler jc bil namreč profesor na Reki in v Gorici, pa zavoljo nenravnega in pohujšljivega življenja dejän ob službo) Dr. Suppan se ustavlja in dasiravno zahteva g. dr. Moše branje onih pisem, sklene vendar sodnija, da se ne bero in g. dr. Moše si pridrži zarad tega pritožbo za ovrženje sodbe. Pač pa bere predsednik gospod Heinricher stenografifni zapisnik tiste seje deželnega zbora (ali po njegovih besedah to, „kar je -v lontag naprej prišlo"), v kteri je bilo govorjenje o oproščenji gosp. Kreča od državne skušnje in konča: „To je bilo gor vzet" (angenommen). Branih je bilo tudi še več spriče-vanj g. Krečovih a dobro narejenih skušnjah in s tem ovrženo „Tagblattovo" očitanje, da Kreč svojemu poslu ni kos. Potem gre sodnija sklepat in sestavljat vprašanja do porotnikov. Ko je gosp. dr. Moše zahteval, naj se pridenejo še vprašanja o zanemarjanji dolžne pozornosti, prebere predsednik 27 vprašanj, na ktera imajo porotniki odgovoriti 1. ali je zatoženec kriv, da je razžalil gosp. Kreča na časti in podal ga javnemu zasmehovanju? — 2. ali je resnico tega, česar je gosp. Kreča dolžil, dokazal? — in 3. ali ni zanemarjal priobčevaje te članke svoje vredniške dolžnosti? Najprvi poprimime gosp. Kreč sam besedo h konečnim nasvetom. On pravi, da nikakor ni mislil, da se mu bo na tem mestu kdaj treba boriti za svojo čast, a da zdaj ne more drugače, ker to zahteva posebno še njegova javna služba, Tudi ue \6 pravega vzroka, zakaj bi ga bil „Tagblatt" tako surovo napadel, ko morda tega, da ga hoče nasprotna stranka ob kruh spraviti, ker ni postal tak, kakor več drugih, namreč odpadnik od naroda svojega. Zastopnik njegov, gosp. dr. Moše, se pokaže kakor angelj z gorečim mečem, kterega suče nad glavo zatoženca. Besede njegove, z deloma povzdignjenim in navdušenim glasom izustene, so segale globoko v srca porotnikov, ki so jih z vso pozornostjo poslušali. V tej dvorani — tako je pričel — se navadno sodi o tatvinah, umorih in ropih, ki se tičejo premoženja ali telesa. A tu gre za drug rop, za rop časti, ki je največe bogastvo človeka, kajti če kdo vse drugo zgubi, a ohrani svojo čast, kaj je zgubil? Nadaljevajoč dokazuje, da je „Tagblatt" jemal g. Kreču čast, psoval ga z najgršimi besedami, ki jih le človeški um najti more. Komur se sme vse to reči, tak pač nima nobene časti v sebi. Kaj pa je človek brez časti ? „Tagblatt" je dolžil gosp. Kreča, da je surovež, človek, ki rad razsaja, strasten sovražnik nemščine, nima za službo svojo potrebnih skušenj itd. Vse to je hotel dokazati, pa kako je dokazal? (Konec sledi.) Tržna cena preteklega tedna: Eksekutivne dražbe. 16. avg. 2. Jak. Zupan ovo iz Lesa (1343 gl.) v Radoljci. 17. avg. 3. Andr. Žele-jevo iz Sclc (1140 gl.). — 3. Fr. Dovgan-ovo iz Gornjo Košane (3500 gl.). — 3. Tono Čepirlo-vo iz Kala (690 gl.). — 3. Pavel Kranje-evo iz Čepnega in Tone Janko-vičevo iz Dolnje Košano (525 gl.). — T. Žele-jevo iz Trnja (1551 gl.), vso v Postojni. — 3. 3. U. Jejčič evo iz Ustja (465 gl.) v Ipavi. — 3. Nese Švigel-jeve iz Dolenje Radulje (10 gl.) v Krškem. — 3. Jan. ZdravljeviČ-evo iz Bojanje Vasi (2455 gl.) v Metliki. — 2. Jože Pestel-jevo iz Podvage (2530 gl.). — 2. Jožo Krašna vo iz Budanja (760 gl.), obd v Ipavi. — 2. J. Rojc-evo iz Vrbrce (950 gl.) v Bistrici. 18. avg. 3. Tone Berne-jevo iz Orehka (843 gl.). — 3. Tone Gorjano evo iz Orehka (1572 gl.). — 3. Fr. Griljovo iz Orehka (844 gl.). — 3. Luk. Berno-jcvo iz Orehka (472 gl.), vse v Postojni. — 3. Jan. Butara-vo iz Cirkelj (623 gl.) v Krškem. — 2. M. Benko-vo iz Verbljenja (1735 gl.). — 3. Jernej Kavčič-evo iz Medvod, oba v Ljubljani. — 2. Jan. Kostelc-evo iz Brezovarebra (70 gl.). — 2. Miha Badinovac evo iz Badovinicc (350 gl.), v Metliki. Mernik ee ® O © g. Mesta: Š * | ® S ;S I v Ljubljani 2.80 1.75 1.30 0.90 1.65 1.5o! 1.50 2.00 v Kranji 3.05 2.00 1.85 0.90 1.75 1.50 1.50 — v Loki 3.00 1.90 1.80 1.00 1.65 1.4oj 1.56 — vNovomestu 2.36 1.85, 1.10 1.00 1.70 1.60! 1.65 2.00 v Sodražci 2 90 — — I 1.00 1.50 l.5o| 1.65 240 I i ! v Mariboru 2.25 1.80 1 56 1.05! 1.55 1.30 1.65 — v Ptuju 1.75 1.50 1.50 0.95 1.25 1 16 l,60j v Celji 2.36 1.80 1.55 1.15 1.76 1.50 1.70' — v Celovcn 2.36 1 80 1.35 1.00 1.43 1.05 1.82 — v Trstu 3.00 1.95 1.40 1.00 1.80 — — — v Zagrebu 2.15 1.75 1.25 0.90 1.25 — — J — v Varaždinu 2.00 1.45 — 1.00 1.17 1.05 1 50 — na Dunaju 3 00 2.20 1.86 1.10 1-70 — ! — — v Peštu 2 80 1.75 — 1.45 1.60 — ! — — v Pragi 3.15 2 33 - 1 36 — — — — v Gradcu 2.30 1.70 1.30 1.03 1 30 — — i — 1 , I Farmacijske špecijalitete pošiljano naravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se s čistoj kemičnih tvarin. i škatlja 80 kr., i tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoči bolehnemu človeštvu pri vsih notranjih in vna-, njih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Crerae , je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Laneaster-Iilijna voda. Toaletni zaklad. Špecijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi nmivalnimi vodami, lepotic,jeni in Icpoücnini sredstvom, ktera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajžev pulver. Izključljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iz- tlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-anjočo. 1 steklenica 40 kr. Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico. UČillfik tega ldka jo dokazana istina in vsaki bolnik, ki je ldk uže poskusil sam na sebi, se bodo radostno prepričal, daje najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico, i. steklenica 80 kr. NaroČila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (36-14)