PLANINSKA DRUŠTVA NAJ POSKRBIJO ZA SVOJE NEPREMIČNINE
PLANINSKI VESTNIK
ČIGAVE SO IN BODO PLANINSKE KOČE?
Komisija za razreševanje lastninskih vprašanj, najmlajša komisija, ki deluje v Planinski zvezi Slovenije, je letošnjega 2. februarja obravnavala aktualno problematiko s svojega področja. Kot je v zapisniku s tega sestanka zapisal predsednik komisije Rudi Rauch, sta člana komisije Jože lic in Danilo Sbrizaj pregledala vso popisano in evidentirano lastnino PZS in delno glede na dosegljive podatke tudi lastnino planinskih društev. Njun popis obsega 57 lastninskih teles s 137 parcelami, v tem seznamu pa manjkajo edino še podatki s sodišč v Sevnici, Krškem, Novem mestu in Črnomlju, ki sta jih pregledala šele letos.
Glede na podatke iz popisa je Planinska zveza Slovenije v vseh primerih nedvoumni lastnik in ji tega premoženja ne more nihče odvzeti. Vendar bo treba popraviti napačne vpise naslova lastnika, kajti PZS ima sedež uradno še vedno v Likozarjevi uiici v Ljubljani, kjer so bili njeni prostori, dokler jih ni uničil požar, in se registrirati na naslov v Dvoržakovi ulici v Ljubljani, saj bo naslov zelo pomemben pri poznejših prenosih. V naslednji stopnji bo treba urediti stanje pri objektih, kjer je PZS vpisana kol uporabnik družbene lastnine (kar velja, na primer, za Dom na Komni, Pogačnikov dom na Kriških podih, Tržaško kočo na Doliču itd.). Taisto bodo morala storiti tudi planinska društva. Komisija je nadalje ugotovila, da bo potrebno pri vseh planinskih objektih, kjer ima PZS vknjiženo pravico uporabe, urediti lastništvo, podlaga za to pa je dopis Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Komisija priporoča planinskim društvom, ki so vknjižena samo kot imetniki uporabne pravice na objektih, ki jih uporabljajo ali pa celo sploh niso vknjižena, vendar upravljajo s planinskim domom, da uredijo lastninska razmerja na teh nepremičninah, ki jih dejansko uporabljajo. Komisija je zaradi tega na tem sestanku sklenila naročiti strokovni službi, da pri občinskih geodetskih upravah preskrbi posestne liste in kopije katastrskih načrtov. V nadaljevanju seje je komisija informativno obravnavala vloge za vrnitev lastnine, ki so jih poslala planinska društva Ljubljana Matica, Maribor, Impol iz Slovenske Bistrice in Celja. Komisija je obravnavala celoten sklop zahtevkov, prispelih v zvezi z ugotavljanjem lastnine planinskega premoženja in razmerij med upravičenci, in problematiko razdelila v dva sklopa: v zahtevke, ki se nanašajo na premoženje v upravljanju PZS. in na zahtevke, na katerih je PZS nesporni lastnik. Oba sklepa bo komisija obravnavala ločeno na posebni seji.
Komisija za razreševanje lastninskih vprašanj obvešča vsa planinska društva, da morajo v sedanjem času lastninjenja urediti vsa pravna razmerja do svojih nepremičnin. V primerih, kjer je na nepremičnini že vknjižena lastninska pravica v korist konkretnega planin-
skega društva, je zadeva seveda jasna in je društvena lastnina varovana. Obstajajo pa primeri, ko so planinska društva vknjižena kot imetniki različnih pravic na družbeni lastnini ali pa sploh niso vknjižena. Zato komisija priporoča, da planinska društva pregledajo pravno razmerje do svojih nepremičnin; v zemljiški knjigi pristojnega sodišča naj pregledajo podatke o pravnem stanju nepremičnine — najbolje je, če naročijo zemljiškoknjižni izpisek, na pristojni geodetski upravi pa naj pridobijo zemljiškokatastrske podatke o površini, legi in kakovosti nepremičnine, pri čemer bo največje pomagalo posestni list in kopija katastrskega načrtanepremičnine.
Pridobiti in pregledati je potrebno vse listine, se pravi odločbe, sklepe, najemne pogodbe in podobno, ki dokazujejo, na kakšen način je planinsko društvo pridobilo nepremičnino v uporabo, upravljanje ali najem. Pridobiti je potrebno tudi dokumentacijo, ki izkazuje investicije planinskega društva v nepremičnine kot so lokacijska in gradbena dovoljenja, potrdila o priglasitvi del, potrjen finančni načrt in dokumentacijo o plačilih investicije. Komisija priporoča, da planinsko društvo na podlagi vse te pridobljene dokumentacije uvede ustrezen postopek za priznanje lastninske pravice na nepremičninah. Obstaja namreč nevarnost, da planinsko društvo izgubi svojo nepremičnino zaradi denacionalizacije, Sklada zemljiških in gradbenih zemljiščih in drugih postopkov, kjer ni vknjiženo kot lastnik.
M. H,
Družba za gorsko medicino
Lanskega 8. decembra je bilo v Usterju ustanovljeno Švicarsko društvo za gorsko medicino. Dr. Pietro Segantini, pionir gorske medicine in predsednik UIAA, je zbranih približno 50 zdravnikov pozdravil z besedami: »Šport je zdrav: večina, ki to trdi, pa ne ve, kaj je zdravje!« Segantini je v tej zvezi omenil vse večje število gorskih nesreč, ki jih je treba povezovati z razširjenostjo in uspehi dejavnosti v prostem času. Po Segantinijevih besedah zahtevajo gorske nesreče drago zdravniško oskrbo in imajo zato velik gospodarski pomen. Poleg tega so gore izreden medicinski laboratorij, v katerem ¡e mogoče analizirati obnašanje človeškega telesa v Višinah. Ti vzroki so opogumili zdravnike specialiste, da so ustanovili nacionalno društvo za gorsko medicino, katerega cilj ¡e zbiranje in izmenjava strokovnih znanj in vedenj. SV okov ne komisije v okviru tega društva se bodo ukvarjale s teoretičnimi vprašanji, kot so, na primer, reakcije človekovega telesa na višino in mraz, ukvarjale pa se bodo tudi s problematiko snežnih plazov. Predvideni so tesni stiki z drugimi strokovnimi krogi, na primer z gorskimi vodniki, gorskimi reševalci ali dežurnimi na urejenih Smučiščih.
153