^ Jt iifna plačana t gotovini. Leto LXV., ŠL t Ljubljana, sobota Cena Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 pettt z Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst * Din &—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 26.—. Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnaUfeva oUca it. 5 Telefon St. 8122, 3128» 8124, 8125 in 3126 PODR02NIGE: MARIBOR, Grajski trg st. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100, NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. ANARHIJA V BERLINU Od komunistov in narodnih socialistov organizirana stavka so kljub ukrepom vlade širi — Papen je v svojem sinocnem govoru v radiu napovedal neizprosno borbo Berlin, 5. novembra. Tudi davi so bili vsi kolodvori v Berlinu zaprti. Močni policijski oddelki so v depo jih vzdrževali red in mir. Noč je potekla precej mirno. Včerajšnji dan je zahteval še štiri smrtne žrtve. Poleg tega je ponoči umrla v bolnici ženska, ki je bila pri aabotažnih činih hndo ranjena. V teku noči je bilo aretiranih nad 200 oseb. Policijska direkcija je po radiu pozvala prebivalstvo, naj se v lastnem interesu ne udeležuje demonstracij in naj se ne zbira na cestah. V današnjih jutranjih urah je celokupna varnostna policija dobila nalog, naj z vsemi sredstvi uduši stavko. Policijski uradniki bodo proti vsakemu, ki bi se upiral, rabili orožje. Ker je vodstvo stavke pozvalo stavkajoče, naj nadaljujejo stavko, se ne more reči, kako se bo promet danes razvijal. Na vsak način je treba pričakovati, da se bo uvedel močan silni promet. Zapreke, ki so bile včeraj ponoči položene na raznih mestih na tire cestne železnice, so bile danes odstranjene. Kretnice cestne železnice so spravili zopet v uporabljivo stanje. Položaj pa se je medtem v toliko poslabšal, ker je bilo sklenjenih več drugih stavk v znak protesta proti postopanju vlade. Pri vodstvu stavke se je danes javilo odposlanstvo mestne službe za odstranitev smeti ter sporočilo, da nameravajo nameščenci tega zavoda prirediti simpatijsko stavko. Delavci plinarn in elektrarn pa še niso sklenili stavke. Pariški prometni delavci so poslali stavku jo čim izraze simpatije. Berlin, 5. novembra. Državni kancelar Papen je snoči imel po radiu govor, v katerem je dejal med drugim: Bogokletni boljševizem pomeni smrt naše tisoč let stare kulture. Temu brezsrčnemu hujskanju naše mladine, temu hujskanju k razredni borbi bomo postavili nasproti vsa duševna in mate-rijelna sredstva države. Najboljše sredstvo, s katerim hoče vlada doseči svoj cilj, pa je preskrba dela. Nedvomno moram ugotoviti naslednje: Sabotaža, ki se vodi iz čistega strankinega egoizma proti temu programu, divje stavke, ki jih uprizarjajo narodni socialisti roko v roki s komunisti, da motijo gospodarski mir, so zločin na celokupnosti naroda. Pred 13. avgustom je narodno socialno gibanje zahtevalo v svojih listih, naj se v Prusiji vzpostavi red in mir. Danes pa meni, da je bila intervencija vlade v Prusiji krivična. Gre za to, da se strnemo, da zagotovimo življenjske podlage nemškega naroda. Na rragu nove zimske sezone Pogajanja za sestavo vlade Mandatar krone je konzultiral vse člane dosedanje vlade in predsednika JRKD — Pogajanja še niso končana Beograd, 5. novembra. M. Mandatar krone g. dr. Milan Srškič je včeraj takoj po prevzet ju mandata pričel razgovore za sestavo nove vlade. Pred vsem se je sestal s predsednikom glavnega odbora JRKD g. Nikolom Uzuno-vičem in z ministrom g. dr. Kramer-jem. Nato je konzultiral tudi vse ostale elane svojega dosedanjega kabineta. Zvečer se je sestala konferenca v pred- sedništvu ministrskega sveta, ki so se je udeležili gg. Uzunovič, dr. Kumanu-di, dr. Marinkovič, dr. Kramer, Pucelj in Demetrović. Danes dopoldne so se pogajanja nadaljevala. Ob 11. je bil g. dr. Srskić v avdijenci, da je poročal Nj. Vel. kralja o svojih dosedanjih razgovorih. Dopoldne je bil v avdijenci tudi predsednik Narodne skupščine g. dr. Kumanndi. Francija bo predložila svoj načrt še le p nemških in ameriških volitvah Predlog sloni na organizaciji e(finskega bloka evropskih držav Pariz, 5. novembra. AA. >Journal« pa*i-občtye poročilo svojega posebnega poročevalca Saimt Brica iz ženeve, ki pravi, da bo francoska vlada predložila predsed-nlšstvu razorožitvene konference svoj pismeni! predlog o splošni razorožitvi in varnosti v najkrajšem času, vsekakor pa ne pred nemškimi in ameriškimi volitvami. Bistvo francoskega načrta je v predlogu o organizacija celinskega bloka evropskih držav, kx bodo morale s podpisom pakta o medsebojni pomoči prevzeti tudi še druge striktne obveze zlasti v teh-le točkah: 1. Ukinitev vseh stalnrih vojaških ustanov ju organizacij z izjemo tistih, kj oo namenjene mednarodni vzajemni pomoči. 2. Omejitev stalnih efektivov za mednarodno vzajemno pomoč, tako da ne bodo presegale dveh, treh divizij, ki pa se bodo morale avtomatično in absolutno obvezno staviti v službo napadene države. Prav tako bo rešeno avtomatično vprašanje poveljstva. Države se bodo morale nadalje obvezati, da uničijo dn omeje ves vojni materijal za ofenzivne svrhe; izjema bo dopu- ščena le za tiste zaloge, lcl bodo potrebne za primer vzajemne pomoči. Nadalje bo treba defenzivne sile organizirati tako, da bo trajala vojaška služba največ osem ali devet mesecev. Odmev Boncourjevega govora Pariz, 5. novembra. AA. Današnji jutranjiki pri občujejo daljša poročila o Bon-courjevem govoru pred predsedništvom razorožitvene konference v Ženevi o francoskem razorožitvenem in varnostnem načrtu. Vsi poudarjajo njegove glavne obrise in ugotavljajo, da j francoski načrt v bistvu sinteza pobud in misli, ki so jih zagovarjale najbolj avtorizirane osebnosti ženevskega kroga, osebnosti, o katerih je znano, da so za mir in končno spravo med narodu Listi vidijo v tem načrtu nov dokaz Francije o njeni miroljubnosti m o njenem prizadevanju za med narodno varnost Kako si zamišljajo Anglež boj zoper brezposelnost Ustanoviti nameravajo posebno ministrstvo, ki bi skrbelo za favna dela in organiziralo zaposlitev brezposelnih London, 5. novembra. AA. Vodja opozicije v spodnji zbornici Lansburv je vložil glede na debato o brezposelnosti, ki se vrši te dni brez vsakega strankarskega obeležja v angleškem parlamente resolucijo, v kateri utemeljuje svoje predloge proti brezposelnosti. Lansburv predlaga najetje velikega posojila za odpravo brezposelnosti, nadalje javne gradnje v največjem obsegu, ustanovitev posebnega generalnega štaba proti brezposelnosti z ministrom na čelu, pravilnike za podpiranje brezposelnih, mednarodno akcijo za znižanje delovnega časa, kar naj skuša angleška vlada doseči na svetovni konferenci za gospodarstvo in denarstvo, nadalje mednarodno nadzorstvo nad valutami, krediti, nad mednarodno trgovino s surovinami itd. Minister za delo Betterton je odgovoril Lansburv ju, da kažejo podatki o angleških industrijah v zadnjem času, da je število brezposelnih mmmšamŠ* do- I čim je po mnenju angleške vlade število brezposelnih v Nemčiji narastlo za tri četrt milijona, indeks zaposlitve v Zedi-njenih državah pa je nazadoval od 70 na 56 %. Angleška vlada je izravnala državni proračun hi z novimi krediti podprla industrijo. Vseh 2000 brezposelnih pešcev, ki so prejšnje dni prispeli v London, se vrne te dni nazaj v svoje kraje. Razprava o brezposelnosti v spodn£ zbornici je bila danes prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek In torek. Kanada proti inflaciji 0ttswa, 5. novembra. AA. Spodnja zbornica je s 66 proti 18 glasovom odbila predlog o ukinitvi zlate podlage in o uvedbi inflacije, ki naj ba izravnala menjalno pari. teto med kanadskim dolarjem in angleškim funtom. Netočne vesti o železniškem prometa Odkar se je preuredil promet potniških vlakov na kamniaCa progi, prinašajo časopisi pritožbe, češ. da daje železniška uprava nekim progam prednost, druga pa da zapo* stavlja. Dejansko pa stremi železniška uprava za tem, da postopoma izboljša promet na vseh progah, kolikor je to v danih razmerah mogoče. Objavljajo se tudi neresnične ali pa znatno pretirane vesti, rz katerih bi se daoo sklepati, da železniška uprava ne skrbi zadostno za rednost prometa; tdko n. pr. j« priobčil neka dnevnik vest, da je imel kaaniniškj vlak št. 8416 une 36. oktobra celo uro zakasnitve zaradi strojnega defekta na postaji Ljubljana gl. kol. in zaradi napačnega izvoza na goreaj-sko progo iz postaje Ljubljana gor. koL Na tej vesta je samo toliko resnice, da se je omenjena vlak zakasnil na postaji Ljubljana gi. kol. zaradi defekta na stroju le 34 min., na postaji Ljubljana gor. kol. pa 5 nr.n. zarasli predvidene in iz prometno - tehn i 5-nsh o žiro v odrejene menjave tira r-a gorenjski strani postaje, ne pa zaradi pogreš* no napačnega izvoza na gorenjsko progo. Živilski trg izredno živahen Najbrž je odločil datum, da je bil živilski trg danes tako živahen, kot že dolgo ne, čeprav je usodni prvi že skoraj povsem izgubil pomen. Zadnje tedne so nam dovažali kmetje in Trnovčanke le cvetje, zdaj pa nas hočejo zopet nasititi z zemeljskimi dobrotami, živil vseh vrst je bilo danes na trgu nedvomno preveč, vendar se je poznato, da ljudje Se vedno skrbe za telesni blagor. Izredno živahno je bile zlasti na perutninskem trgu, ker so se danes gospodinje nenavadno zanimale za piske, na gosi in purane so pa samo škilile. Toda prodajalke niso bile zadovoljne s kupčijo, ker je bila prehuda konkurenca. Cene piščancev odnosno putk so kaj različne. Ne prodajajo jih pa po kakšni zanesljivi merilni enoti, gospodinje težka, jo putke v rokah, kar je pa seveda prav tako zanesljivo tehtanje kot na najbolj preciani tehtnici. Cene se zde gospodinjam seveda vedno previsoke, kmeticam pa prenizke, no, piščanci so pa tudi naprodaj vseh velikosti, da lahko kupiš par po 16 aH pa samo eno putk o za 30 Din. čudna reč je s cenami jajc ki danes pade, pa jutri zopet zraste. Danes so jih prodajale komad po 1.25 Din, par pa po 2.25 Din, Na zelenjadnem trgu so se gospodinje najbolj trgale za kmečko kislo zelje in repo, ki pa seveda nista bua zastonj. Cene se v splošnem niso i spremenile, ker je pa bilo prodajalk mnogo več kot navadno, so v poznih tržnih urah seveda znatno popuščale pri ceni. Tudi jurčkov je še bilo dovolj po stari ceni, merica po 4 do 5 Din, kilogram pa po 8 do 10 Din. Izreden naval je bil na Sv. Petra nasipu, kamor so kmetje pripeljali 75 vozov zeljnatih glav in krompirja. Vozovi so stan tesno tik drag ob dragem, kmetje so pa resigmrano čak ah* kupcev, ki jih je bilo izredno malo v primeri z množino živil. Cena krompirju Je zaradi tolikšne množine padla od 80 par na 75. zeljnate glave so pa pomrjah po komadu tu m tam tudi po 50 par, kilogram pa po 75. Kmetje so se ušteli, meščani nimajo toliko denarja, kot bi kdo mishT. čeprav so Sele prvi dne-v4 t mesecu. Navzlic težkim časom se nam obeta zelo živahna sezona zimskega sporta Ljubljana, 5. novembra Samo se nekaj tednov nas Loči od nove smuške sezone. S podstrešij so prinesli smučarji smuči, že jih mažejo, da bodo voljne in dovolj odporne v snegu. Trgovine so že založene s smuško robo, prijazno vabijo izložbe, kr pred njimi postajajo prijatelji zimskega sporta. Pa tudi krojači so že dobila naročila za drese in pridno pletejo ter kopičijo po tovarnah pulovre in svitre, oa smučarjev ne bo zeblo. Kljub hudi gospodarska krizi letošnja smuška sezona najbrž ne bo zaostajala za lansko. Nasprotno, živahne priprave, gradnja skakalnic novih domov, smuških postojank, rekordno število pripravljalnih prireditev ter splošno zanimanje javnosti priča, da bo letošnja smuška sezona zopet na višku. Generalni taj# nik JZSS g. Goreč, nam je ljube/nivo postregel z informacijami, kaj vse nam obeta letošnja zimska sezona. Spominski križ dr. Jesenku Nekakšna neoficijelna otvoritev letošnje zimske sezone bo počastitev spomiaa po* fcojnega univerzitetnega profesorja dr. Jesenka, prvega predsednika . /^SS. ki mu bo savez postavil na kraju, kjer se je smrtno ponesrečil, velik lesen križ. kakršne postavlja naše judstvo ponesrečencem v planincih krajih. Pietetna svečanost se bo vršila še ta mesec. Skakalnice in smuške koče Priprave za s muško sezono so v polnem teku. Poleti in jesena so se povsod gradile skakalnioe in tudi smuške koče. Ne samo pri nas, temveč tudi v Gorskem kotaru. V Sloveniji smo dobili pet novih postojank, deloma na Gorenjskem, deloma v Zasavju, v Gorskem kotam sta bila zgrajena dva, v Bosni pa trije smučarski domovi. Seveda vsi na terenih, ki pridejo v prvi vrsti za smučanje v poštev. Drugo, nič manj vaižno dejstvo, ki ga je treba zlasti podčrtati, je pa gradnja novih skakaikiic. Poročali smo že, da je bilo na Gorenjskem zgrajeaih čez poletje več novih skakalnic, nekaj jih je pa še v gradnji, tako da bomo v Sloveniji že letošnjo zimo imeli 20 skakalnic. Prava senzacija bo pa skakalnica, ki ;o gradri SK Ilirija v Planici *o načrtih inž. Stanka Bloudka. Skakalnica bo dovoljevala skoke do 70 metrov in bo pripravna za največje mednarodne tekme. Sličndh skakalnic je v Evropi izvzemši Norveško, kjer je pač domovina smučanja, prav malo. S to skakalnico bo pri nas rešeno tudi vprašanje vremenske krize, ker bodo s tem omogoče* ne v Planici, kjer so snežne razmere skoraj vedno idealne, vztrajnostne tekme na daljavo, skoki in slalom. Skakalnica je, kot rečeno, še v gradnji rn bo do zime toliko dograjena, da se bodo na njej lahko vršili poskusni skoki. Zanomivo je, da je po svoji legi in deloma tudi konstrukcija podobna sloviti olimpijski skakalndoi v St. Moritzu, le da dovoljuje daljše skoke. Glede koč moramo se omenita, da ©o Jeseničani postavili novo smusko kočo Pod Rž jo, drugo pa na Pustem rovtu, Bohinjča-nd pa na Planini na Krajju. Smučarski klub Ljubljana ima v projektu gradijo pravega smirskega hotela na Mrzlem Studencu. Dve novi postojanki sta zaasK tudd na Sv. Gori in na Lisci. Program JZSS JZSS, ka obsega sedaj šest podsavezov, ki je v njih včlanjenih okrog 100 klubov, je že sestavil svoj program, deloma so pa svoj program savezu poslala tudsi nekateri pod-savezi in klubft. Prijave pričajo, da bo letos rekordno števiHo prireditev. Zanimivo je, da se smučanje nagle širi tudi na jugu države, zlasti je velik razmah v beograjskem podsavezu, ki so mu pristopili kot člani Srbsko plamrimsko društvo v Skoplju, planinsko društvo v Vramju. Smučarski klub Rtanj v Zaječami, Senjski Rudn-k itd. Glede prireditev je JZSS določil 8. januar za klubski dan. Tega dne bodo vsi klubi patrediM svoje tekme za klubsko prvenstvo. 15. januarja se bo vršilo prvenstvo gorenjskega podsaveza v Mojstrani, 22. januarja državno prvenstvo Ljufcljam« skega podsaveza v Logatcu in 29. januarja državno prvenstvo. Vse tn tekme bodo obenem izbirne tekme za tekmovanje FISA (Federation International Ski Association). ki bodo v februarju v Inomostu ki si se jih naš savez definitivno udeleži. Letošnje državno prvenstvo in mednarodne tekme ss bodo vršiJe 29. jan. v Bohinju, vzporedno s tem je pa v projektu tuda balkanska zimska olimpijada, ki bi se vršila kot prva prireditev te vrste. JZSS je v tem pravcu že storil primerne korake, da dobi dovoljenje v poštev prihajajočih držav. Verjetno je, da se bodo letos državnega prvenstva udeležili tudi Poljaka. Poljski savez je prenesel svoj sedež iz Varšave v Krakov, kjer sedaj poslujeta upravni in tehnični odbor. Poljaki se udeleže tekem v Inomostu, poprej pa nagbrž našega državnega prvenstva. V zvezi s tem je tudi projektiran izlet poljskih smučarjev na Gorenj-sko. Na državnem prvenstvu bodo tudi najbrž startali Avstrijci že glede na to. ker se mri udeležimo tekem FISA v Inomostu. Upati je, da bo tudi Nemčija poslala svoje zastopnike. Od balkanskih držav je pričakovati udeležbe Bolgarije in Rumunije, druge države pa še so članice FISA. Za državnim prvenstveni se bo vrS^o savezno prvenstvo, ki je razdeljeno tako, da se bo vršilo prvenstvo na 30 km 19. februarja v Delnicah, prvenstvo v slalomu meseca marca v Karavankah, prvenstvo v smuku pa na Triglavski dan. to je tekmrv vanje s Kredarice v Krmo. To Ko sredi ali konec marca. Poleg drugih večjih prisodite v je treba omeniti še prijavo Mariborčanov, ki prvrcie smušfoi maraton v prvi polovici februarja na Pohorju, drugi podsaveza pa svojega programa še niso sestavili. Tečaji in trenerji Kakor druga leta. Ko tudi letošnjo vezo-no cela vrsta smuških tečajev, ki jih bomo še objaviK, skušalo se bo pa rešiti tudi vprašanje trenerjev za tekmovalce. Smučarski klub Ljubljana je najel za trenerja znanega nemškega tekmovalca Leopolda, ki bo treniral na Pokljuki, JZSS* pa računa z angažrnajem kakega norveškega frenerja, če bo kaj denarja. V Planici bo za začetnike in dru^e zopet smučka šola inž. Janka Janše. Sokolstvo Sokolstvo je izdelalo in izdalo svoj 'a«?t-nsi s muški pravilnik za smuška tekmovanja. Pra vihri: se popolnoma sklada s pravilnikom JZSS in COS. Akademiki Akademiki v Ljubljani imajo svoj smučarski klub, zdaj snujejo tudi zagrebški svojega in pričakovati je. da tudi beograjska univerza ne bo zaostala. Prvenstvo uni« verz se bo vršilo v dravski banovini, in sicer v skokih, smuku in slalomu. Tekmovanja FISA v Inomostu Za tekmo van jn FISA v Ljubljani vlada veliko zanimanje. Kot rečeno se jih udeleže tudi naši tekmova.lci. Avstrijske zvezne železnice so dovolile polovično vožnjo za čas prireditev, ki bodo trajale od 6. do 13. februarja. Na startu bo vsa smučarska eli-ta Evrope in računajo, da bo tekrnovanj-cm prisostvovalo najmanj 50.000 gledalcev. —■ H koncu naj še omenimo, da se bodo leta 1935. vršile tekme FISA v Jugoslaviji. V ta namen se zlasti forsira gradnja skakalnice v Planici ter popravilo blejske skakalnice. Oba kraja prideta namreč za tekmovanje v poštev. Razbojništvo v Mandžuriji Tokio, 5. novembra. AA. Nocoj nekaj minut po polnoči je skupina kakih 60 razbojnikov, opremljenih z vsemi vrstami orožja, napadla postajo šentikaj, ki tvori važno križišče južnomandžurskih železnic. Razbojniki so zažgali poslopje, ubili postajnega načelnika in dva 1 druga uslužbenca, trije drugi nameščenci pa so našli smrt v plamenih. Tovorni vlak na potu v Dairen je moral voziti skozi postajo s podvojeno hitrostjo, da je rešil svoj tovor. Proračunski primanjkljaj Japonske Toki jo, 5. novembra. AA. Čeprav so razna ministrstva izvedla obsežne redukcije svojih izdatkov, cenijo finančni strokovnjaki, da bo novi proračun izkazoval primanjkljaj v znesku 780 milijonov jenov. Vlada bo krila primanjkljaj z izdanjem bonov. Pravi primanjkljaj pa bo nemara še večji, ker se vojni minister protivi vsakemu znižanju vojaških izdatkov. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h: 20.3& London 17.10, Newyor« 51S.50. Bruselj 72.175. Milan 266.56, Madrid 42.40, Amsterdam 208-66 in četrt, Berlin 123.125, Sofija 3.74, Prasa 15-37, Varšava 5840. Bukarešta &075. v ljubezni in pesmi FThn, ki bo očaral vso Ljubljano! Ves svet poje njegove pesmi! Ves svet ljubi njegove arije! Ves svet pleše njegove valčke! PRIDE! F BIDE! - PRIDE! Sadni sejem v Ljubljani Prekrasna kvalitetna jabolka so prav poceni — Prevladuje besniSka ali gorenjska vošcenka Ljubljana, 5. novembra. Vnovčevalnica Kmetijske družbe je v Tvczi z velesejmom davi otvorila na vele-Mimu sadni sejem, ki je največji, kar smo jih dosedaj imeli. S krasnimi žlahtnimi >a-boBri je napolnjen ves veliki paviljon J, razstavljenih je pa toliko vrst najlepših m naj okusne jšth . jabolk, da je sadni sejem obenem tudi najpopolnejša sadna razstava. Naši sadjarski strokovnjaki so pod vodstvom tajnika KD g. Kafola razstavo res prav lepo aranžirali in vse zabojčke opremili s pravilnimi imeni vrst. Kakor je bila na prejšnjih sadnih razstavah poleg Štajerske zastopana posebno Dolenjska, tako do-mmirajo sedaj gorenjska jr.bolka in gorenjska ali befmiška vošcenka slavi svoj debut, ki je obenem rudi zmagoslavje nad drugimi domačimi sortami. Prvič torej vidimo na veiesejrnu ta izvrstna domača jabolka, zato »o jim pa aranžerji dodel:li rudi častno mesto v rotundi paviljona. Sadjarji iz Selške doline m Besnice že dolgo cenijo svojo vo&čenko za najodličnej-še jabolko, v zadnjih letih se je pa razširila po vsem Gorenjskem, ker odlično usipeva. izvrstno se pa tudi prodaja. Ko je ta vrsta zaslovela, so se dolgo tudi prekljali med seboj, ali naj jo imenujejo po starem »mar-tinvrhar«, ker jo je menda prvi sadil Martin Benedik iz Laškega nad Bukovsčico tam za Sv. Joštom. kjer sta tudi slavni vasici R'm in Dunaj, bolj verjetno pa je, da se jabolko imenuje po veliki, skozi dve ali tri župnije raztreseni vasi Martin vrh visoko gori med Poljansko in Selško dolino, drugi so ji pa dali ime T-besniška vošcenka. ker jo je okrog Besnice pod Sv. Jošftom največ. Sad je srednje debel in rudi debel. Njegova zelo vabljiva barva je bclf>vošeena ali bledo-rumena. pa ne toliko kakor dolenjska vošcenka. Plodovi iz solnčnih leg so na solčni strani pobarvani s strnjeno rdečico, kar lepoto sadu še poveča. Glavno pri prekrasnem plodu pa je, da se do pomladi zelo malo ""suši in je še pomladi svež kakor jeseni. Poleg teca je zelo trpežen, neobčutljiv za odriske in sposoben za prevažanje. Kar se okusa tiče. sedaj še ni prvovrsten, a okrog velike noči ima gorenjski voščen k a prav fm kiselkast okus. Razen te imenitne vrste imamo pa na sadnem sejmu, kjer so nanrodaj jabolka podružnic K D iz Gorij pri Bledu. Bohinjske Bistri^, Besnice in iz okolice Kranja, sc- I veda pa tudi naj plemenitejše vrste s Štajerske in okolice Maribora, Kamilice, Pol-skave, Marenberga, Slovenskih goric itd., trudi še najboljše in najtrajnejše druge sorte saj je razstavljenih nad 1500 zabojčkov, z večine amerških po 20—22 kg in tudi ju-g -'ovanskih po 35—45 kg. Vzorno pakova-no in krasno sadje sta poslala zlasti narodni poslanec g. inž. Pahernik iz Vuhreda in veleposestnik Lenarčič z Verda pri Vrhniki, ki ima tudi redko a plemenito temno-rdečo zvezdno reneto. Predvsem je na sej-L3U seveda trajno zimsko sadje, kakor bobove i. vabljivi tafeljčki, izredno mnogo hasselskih renet, ki na videz sicer niso prav lepe, zato se pa silno dolgo drže, kar velja tudi o Da mason o vem kosmaču. Sijajno razvita je tudi slovita kanadka, prav tako kakor vsestransko prvovrstna boskopka. a vse občuduje najdebelejšo Harbertovo reneto, ki ima lepo rde-ra lica kakor zdrava devoj-ka. Mnogo je rudi delikatnega bellefleurja z Gorenjske in dišeče ananasove renete iz Slovenskih goric, za gospodinjstvo priporočljive Baumannr-ve renete, pisanega kardinala, debelega pikastega rdečega carja Viljema, krasne landsberške renete, redke Oherd:ckove renete. carjeviča in nekaj tudi Še aromatične zlate parmene. vendar pa premalo, ker so jo iztrebili in tudi že izvozili. Ljudem, ki zaradi občutljivega želodca težko prenašajo kislino, posebno priporočamo zelenega in rdečega štetinca, ki je odličen tudi za vk uha van je. Glavno za interesenta so pa seveda cene, ki so za tako zdravo, vzorno pakovano kvalitetno sadje prav nizke. Kdor ima otroke, jih bo razveselil z jabolki po 1.80—2.50 Din kilogram, boljše vrste, kakor kanadka, boskopka. bcllefleur, car Viljem i. dr. so po 3—3.80 Din. najvišjo ceno ima pa čudovita Harbertova ren *a s 4 Din. Krasna, okusna in silno trpežna gorenjska ali besniška re-neta je zaradi velikega povpraševanja te inozemstva po 3.50—3.80 Din, največ je pa na sejmu priljubljenih mošančkov ali gambovcev. praktičnega bobovca. delikat-nil. kanadk in haselskih renetk. S sejmom je vnovčevalnica KD izkazala tudi na tem polju, da gre v prvi vrsti na roko svojim članom sadjarjem, ker Je njen nastop dvignil ceno. a konzument bo brez dolge verige prek upe e v prišel po najnižjih cenah do resnično kvalitetnih jabolk in hrušk, ki jih je pa na sejmu le malo. „Lira" v ljubljanskem rasli« Ljubljana, 5. novembra V četrtek zvečer so peli vrli pevci in pevke kamniške »Lire« v ljubljanskem radiu. Odpefci so vse pesm-i. ki so jih peli na s'avciosrnem fconcerru ob 501etnici. Ra-dio-Lj-ubl'jana je oddajal rudi zagrebški in beograjski postaji, tako da «) bili lahko vsi Jngosloveni deležni lepega petja prvega m najstarejšega pevskega društva v Slovenji. Prenos je bil prav dober, zbor ee je po ruda res potrudil in pred tisoči vernih poslušalcev utrdil svoj sloves, ki ga uživa. Uvodne besede jc govoril prof. Peterlin, v odmoru pa so reproducirali dva pevska komada prvega pevovodje g. Steleta. Da je pevski zbor tako izvrstno nastu* na-mah zaljubita v njo. Z njrkna gre daleč ven Iz mesta v blaženo prirodo, kjer je svoboda In živita v svojih vilah — dveh starih vagonih — oba prijaitelja z modrim življenjskim umetnikom — P aulom Hdrbi-gerjem m njegovo krotko kavko, »popadljivo« kuro iln ščebetajočo gosjo med rožami dn igranjem na harmoniko ki prepevanjem. Ali rivalstvo postaja nevarno, da prijatelja opremita se star salonski vagon v pravo vik), tel v njej Iou-Ion sanja, kako preko dolin in planim, pod morjem in čezenj pod vodstvom svojih prijateljev pridlrja v Holywood, kjer je slavnostno sprejeta kot največja filmska zvezdmrica. Pot k slavi jI prekriža spet grozotni vratar s konzulata kot demonski varuh In vladar filmskega svetišča — In Iou-Iou se zbudi iz prelepega >plavega snu«. Oba prijatelja jo hočeta za ženo in Iou-Iou ima oba enako rada, da ee ne more odločiti, žrtvude se in zbeži iz idile v konzulat, kjer filmskega velikaša končno le prisili, da jo angažira. Rivala sta po težki preizkušnji spet najboljša prijatelja in Forst se žrtvuje, da gre s filmskim magnatom, Iou-»Iou pa ostane pri svojem Frdtschu. Film je poln veselo sentimentalnih šla-gerjev, poln življenjske sile in tudi za reveža poln tolažbe, da ga vendarle čaka nekje tudi sreča. Film hrepenenja po sreči, film odpovedi In film zmagovite ljubezni. Film modernega duha, fihm zdravja ter telesne in duševne moči, film sodobne mladine m njene sreče! Naši fantje in dekleta se bodo marsikaj naučili, kako je lepo v prirodi, nauče naj se pa tudi, da so ti fantje cel«! možje m gentlemeni! No. mi stari, jim pa zavidamo in obžalujemo, da nismo bili taki, in se s sedanjo mladino veseKmo, zato pa tako radi gledamo tako osvežujoče im pomlajajoče filme. Ni boljšega in učinkovitejšega leka proti starosti od »Plavoga sna«! V cerkev so hoteli DANES SIJAJNA UFINA OPERETA Skorja Loka, 4. novembra. Neznani svedrovci, ki se zadnje čase v škofjeloškem okraju prav živahno udej-s'vujejo, so hoteli vlomiti v noči na četrtek v škofjeloško kapucinsko cerkev, ki takega poseta prav gotovo ni pričakovala. Predrzna namera vlomilcem sicer ni uspela, vendar je že sam poskus vloma zadosten opomin ljudem, naj svoja stanovanja in hišna vrata skrbno zaklepajo. Kolikor se da presoditi, so se opremili vlomilci z železnimi drogovi, ki so z njimi hoteli vlomiti v cerkev naj preje pri glavnih vratih in potem še pri stranskih, a jim je obakrat izpodle-telo. Vrata, ki so nalomi j ena in se poznajo na njih udarci trdih predmetov, bi se bila rokomavhom najbrž vdala, a so to branili leseni zapahi, pomanknjeni na notranji strani od ene stene do druge v vsej širini vrat. Mogoče je tudi, da bi bili vlomilci svoj posel do konca opravili, da jih ni kaj preplašilo. Oo. kapucini so bili seveda zelo neprijetno presenečeni, ko so zvedeli za poskusen vlom in so takoj ukrenili vse potrebno, da bodo vrata še trdneje zavarovana. Zadevo raziskujejo orožniki, zlasti pospešeno še zato, ker prevladuje mnenje, da so bili pri vlomu udeleženi isti ljudje, kakor pri veliki cerkveni tatvini v Sori. Ni pa tudi izključeno, da so hoteli izvršiti vlom neznani pohaj ači, ki jih ;e zadnje čase v Kapucinskem predmestju izredno veliko. Iz Celja —c O 40-urnem delovnem tednu, gospodarski krizi tn položaju delavstva bo govoril tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik na zfaorovanju, ki ga priredi strokovna komisija za Slovenijo drevi ob pol osmih v Narodnem domu v Celja —c Tečaj za nemščino se prične v sredo 9. t. m. ob 20. v poslopju Delavske zbornice v Razi ago v i ulici. Vsi interesenti so vabljeni, da se zanesljivo udeleže tečaja. —c Pomožni akciji za brezposelne in reveže v Celju in okolici je izročilo Društvo občinskih nameščencev in upokojencev v Celju 100 Din namesto venca na grob višjega sodnega svetnika g. Alojzija GalKngerja. —e Dve prvenstveni nogometni tekmi Celjanov v Mariboru in Celju. V nedeljo 6. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo pričela na igrišču ISSK Maribora v Mariboru prva kvalifikaoloska tekma med SSK Celjem in mariborskim SK Rapidom Sodil bo g. dr. PlanLnšek. Ob 15. bo na igrišču pri »Skalni kleti« v Zavedni pri Celju drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Celja m SK Laškim. _c Nogometna sekcija ' SSK Celja bo imela drevi ob pol osmih v Zdravstvenem domu obvezen sestanek prvega moštva. —c SK Jugoslavija Celje. Drevi ob 8. bo vadben sestanek nt*sv v klubov«! sobi v Narodnem domu. —c Izgubljeno. Dne 1. t. mč je bil na poti od Kapucinske ulice po Glavnem trgu in Kralja Petra cesti do Mariborske ceste izgubljen red Belega orla V. stopnje. _c Nočno lekarniške službo ima do vštetega petka 11. t. m. lekarna »Pri krite« na Kralja Petra PIqvi sen [ r?: j Sen mladosti, sreče in ljubezni! Hrepenenje po slavi in razkošju! Muzika in šlager ji: WERNER R. HEYMANN NAJNOVJCJfcl UFA ZVOCKI TEONIKI Predstave danes ob 4., 148 in \i 10 zvečer, jutri v nedeljo ob S., 5., 148 in i£ 10 zvečer LILIAN HARVEY WILLI FORST WILLY FRITSCH ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 • Z Jesenic — Sokolsko društvo Jesenice priredi drevj ob 20. uri telovadno akademijo z ze. k> pestrim sporedom. Sodeluje društveni orkester. Prijatelji sokolstva ter člani domačega Sokola in sosednih bratskih društev iskreno vabljeni! — Pogreto prerano umrlega Franceta 2m »tka se je vršil v sredo popoldne izpred bolnice bratovske skladnice na Javora iku na farno pokopališče na Koroški BeK. Na zadnji poti ga je spremilo izredno mmogo njegovih sodelavcev, Sokolov pritja-teljev in znancev. Godba SMRJ mu je svirala žalostimke, pevci so mu lepo zapeli v slovo. Na grobu pa se je v imenu društev in orgamLzacij poslovil od njega v lepih besedah g. Stanko Podlesnlk. Prapor NSZ mu je pri odprtem grobu izkazal poslednjo čast, na kar je zemlja sprejela v svoje okril1'** l^f«snn ostanke trpečega mladeniča — Z gradnjo velikega javnega kopališča se je pričelo te dni. Bazen bo dolg 33 m 35 cm m 15 m širok. Imel bo skakalni stolp kot ga ima -Ilirija v Ljubljani, ter 67 kabin. KopaKšče gradi gradbeno podjetje Ivan Slavec iz Kranja. Graditelj g. Andrej Cufer je izjavil, da bo kopališče s kabinami ter terasami za solnčenje popolnoma dograjen do srede junica prihodnjega leta. T — Trj krasne državne grbe iz ržene moke je napravil g. Albin Hauptman z Jesenic. Grbi predstavljajo prav lepo stroko vnjaš k o in dekorativno delo. En grb je podaril Nj Vis. prestolonasledniku Petru, drugega mestni občini jeseniški, tretjega pa Sokolskomu društvu Jesenice, katerega član je že dolgo vrsto let. Iz Novega mesta — Gobarjem je odklenkalo. Zaradi mraza se le ©težka še najde goba v gozdu, letošnja jesen je bila Mak na njiii silno bogata. Pridni nabiralci so si Lahko malo opomogK za zimo, saj je dosegel kg suhih gob ceno do 35 Din drobne prodaje. Gobarja trdijo, da bo letošnjo zimo malo snega, ker je bilo veliko gob. Kaže in obeta se drugače, ko so vrhovi Gorjancev že zdaj beh*. — Na gimnaziji sta do zadnjega časa poučevali verouk dve učni moči, gg. prof. dr. Ciril Ažman in kapiteljski vikar Fr. Kek. Slednji je bil honorarni učitelj, ki v bodoče odpade in tako bo poučeval dr. Ažman verouk v vseh gimnazijskih razredih. Pred kratkim so nam vzeli prof. Fr. Cetino, namestnika zanj ni bilo un tako trpi ob pomanjkanju več profesorjev ves učiteljski zbor in bridko bo to občutilo tudi prizadeto dSava< v Ljubljani ima v nedeljo dne 20. t. m. v spodnjih prostorih hotela »Bellevue« ob 3. uri popoldne prijateljski sestanek, na katerem se razdele darila dirkačem-zmagovalcem, ki so se udeležili letošnjih dirk »Savec kakor tudi dirk pododbora >Ljubljane«, ŽSK Hermesa In koles. društva »Sorec, št. Vid. Pri teh dirkah so tekmovali dirkači sledečih kolesarskih društev: ASK Primorje, koles, sekcija, ŽSK Hermes, koles, sekcija, Mo-tokolesarska Ilirija, Kolesarski bataljon, Sava, Ljubljanica, Dobrunje, Zarja, Zg. Kašelj, Triglav, Zadobrova-Sneberje, Sora, št. Vid, Disk, Domžale, Zarja, Jesenice, SK Kamnik, Kamnik, SK Vrhnika, Vrhnika, Pošteda, Maribor. Vsi člani, članice ter prijatelji kolesarskega sporta 6e vljndno vabijo, da se tega sestanka v čiim večjem številu udeleže. — Odibor. — Teniške sekcija Ilirije. V torek ob 7. zvečer v dam. sobi Emone važna seja. Vabljeni: gg. ppk. Masek. Kmet, Hitzl, Hartman, L. Zaje, ing. Novak, ing. Lav-renčič. Prosi se točnosti. — Tajnik. — > Sport ni liste. V četrtek 3. t. m. je izšla nova (28.) Številka Športnega Usta z aktualnimi članki iz raznih športnih panog in z važnimi objavami JZSSa, GZSPa, JNSa, T PPa. Table TSa itd. List se dobi v vseh večjih iiallliah, naslov uprave: Dunajska cesta 15, >Evropac. KOLEDAR Danes: Sobota, 5. novembra, katoličana: Emerik, Savina; pravoslavni, 23. oktobra. Jutri: Nedelja, 6. novembra, katoilčar ni: Lenart, Ra>tislav; pravoslavni, 24. oktobra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kioo Matica: Plavi sen. Kino Ideal; Efcscelenca in njegov Šofer. Kino Dvor: Beh junak. ZKD: Pot k alavl ob 14.15 v kJnu Matici. Martinovanje šentpeterskih CM podružnic v Ljubljani ob 20. v restavraciji glavnega kolodvora. Sadni sejem v paviljomi >J< na veiesejrnu. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Pla-vi sen. Kino Ideal: E>kscelenca ki njegov šofer. Kino Dvor: Beli junak, ZKD: Pot k alavi on 11. dop. v kino Matici. Redna skupščina SPD ob 9. v OUZD. Osrednje društvo mžjih poštnih In brzojavnih uslužbencev: Izredni občni zbor ob 14. v beli dvorani. Uniona. Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola: »Janko in Metka< ob H>, v Narodnem domu. Primorje L : IHrija I. ob 16. na igrišču Primorja. Gozdni tek Smročarskerera kmba »Ljno-rjana<. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Leustek, Resi jeva cesta 1; Bohlnec, Rimska cesta 24 &n dr. Kmet, Dunajska cesta 4JL • _ Slovenski planinci, stenski koledar dobimo? Ne, to ni več vprašanje, dejstvo je. Izšel bo konec novembra v krasni umetniški opremi. Tiskan bo v bakrotisku (Kujpfertiefdruck) na najfinejšem papirju, ki se bo menjaval v dveh odtenkih in barvan, kot zahtevajo posamezni moti vrt. Ti bodo urejeni po letnih časih, vsak teden druga slOka s pripadajočim koledarjem. Format bo 18 X-* cm in bo nosil naslov Iz naših krajeve. Izhajal bo poslej vsako leto v zasebni založbi. Duša In vodja mu je naš agilni fotoamater g. Cveto Svigerj, ki je zbral za ta koledar poleg svojih od-Kčnih posnetkov tudi druge lepe motive, tako da bo vsebina pestra. Tiska ga Delniška tiskarna v LJubljani, ki mu bo dala prvovrstno tiskovno kvaliteto, cena bo nižja od Inozemskih sKČnJh koledarjev, ki so vrhu tega delani le s klišej L Kot je razvidno, bo koledar rep rez en ta td ven kn1-tourni faktor za našo lepo zemltfo. ZVOČNI KINO IDEAL PREMIERA! PREMIERA! Igo Sym Dima Gralla Jakob Tiedtke in Paul Kemp v sijajni veseloigri Eksceienca in njegov šofer Predstave danes ob 4., 7. in 9. — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. zv. — Zbor sokolskih prosvetarjev na Taboru. Zupni prosvetni odbor sklicuje za nedeljo 6. t. m. točno ob 9. dop. v mali dvorani na Taboru sejo zbora društvenih prosvetarjev, ki je strogo obvezna za vse župne edinke- Bratje prosvetarje obveščamo, da sestavijo za zbor kratko pismeno poročilo o dosedanjem prosvetnem delu v letu 1932. Popoldne istega dne pa bo sestanek prosvetarjev sokolskih žup Dravske banovine, na katerega opozarjamo vse brate prosvetarje-Spored prosvetnega zbora bo zelo obziren, saj se bodo obravnavala na zboru najvažnejša vprašanja, ki se tičejo čim uspešnejšega prosvetnega dela v tekoči sezoni, zato pričakuje župni prosvetni odbor, da bo udeležba na zboru polnoštevilna. Na zboru bo imel zanimivo predavanje prosvetar Sokolske župe Kranj brat Jaka Špicar »Socijalno vprašanje v sokolstvu<. Vsi društveni prosvetni odbori pa naj se točno ravnajo po župoi okrožnici. Zdravo! Zupni prosvetni odbor. Postani in ostani . Član Vodnikove dražbe! Predelave ob Florjanski cerkvi bo mojster Plečnik povečal lepoto nost njene okolice cerkve in mi*- LjubljanA, 5. novembra. Ida ličnost male stare Ljubljane se ni nikjer tako obranila kakor ob Flor^jan»Jd cerkvici. Okolica spominja precej na slavni Cankarjev vrhniški klanec, samo da so sli* hovite hišice Ubce n>a gred, kri so vse okrašene 6 cvethicami, bolj slikovito razvrščene m pride do večje veljave pri jezna cerkvica sv. FTori-jana, ker stoji že na !:lancu, da so tla ceifc ve čez d-va metra nad cesto, in se lepše kakor oeilcvica sv. Lenarta na kakor v splošnem naša javnost. Vsa fasada cerkve s krasnim portalom brez stopnic ostane, kakor je, le okna in vrata bodo zamrežena z pozlačenimi železnimi okrižji. ki tnfco imenitno delujejo na pročelju nunske cerkve. Kakor vidimo na sliki, so pozlačena okrožja popolnoma enostavna in jih krase le mala srca. Cerkvi se popolnoma prilegajo vodnjak pod zvonikom, kri je nekdaj dobivaj vodo iz studencev grajskega hriba in so še sedaj po malih zri danih jac- Nas Maurice Chevalier K jubileja stebra naie operete Bojana Pečka Vrhoikn spaja z okolrioo v slakovrbo celoto. Skoraj vaška in popolnoma malomeščanska je ta verna stoka nekdanje Ljubljane, stogi pa ruda v onem delu mesta, kjer flo se ob znecnenritem samostanu jezuitov naselili predvsem obrtniki in meščani po ozk»h ancah z maltmri hiškama, ki so se nam ohranile še v Rožni in Hrenovi uUici, na Žabjcku in v Flori jamski ulioi ter sploh okoli in okoli pogorišča jezuitskega samostana, od katerega stoji edino še cerkev sv. Jakoba. Na pogorišču, kjer je stal samostan s slavno srednjo in visoko šolo, je pa kmalu po požaru samostana sezidal iv* stroške Družbe za poVjedelstvo, obrt rn druge umetnosti genialni >susevalec barja in gTaditej kanala, ki je vodam odprl pot med grajskim hribom vn Golovcem, eksje-Tu*t Gabriel Gruber v 70. letih XVIII. stoletja svojo prekrasno palačo, Id je v prva polovici XIX- veka pritisnil podjetna Vira nt še svoj hotel ob njo, da je nastala sedanja mogočna palača poštne direkcije. Poglejte stare hiše v Florrijanski ulici rn po ostalih ulicah, za cerkvd(jo sv. Jakoba in poštno direkcijo, pa boste opazili, da imajo rta cesto skoraj vse le po troje oken v istem nadstropju. Več oken v istem nadstropju meščanske hiše niso smele jmetri, ker je bila ruda pravica na zrak in luč neplemenitim in neb lago f lo vi j enim meščanom in obrtnikom v tistih časih strogo omejena. Ze dolgo so zaprta velika vrata v cer* kcv sv. Florijaiia in tudi nobene potrebe ni več, da bi se odpirala. Da bi se pa ta arhitektonsko prav lepa baročna cerkvica z učinkovito fasado obrana la v vse i starinski lepoti m bi se njena ljubkost še povečala, je mojster Plečnik napravil načrte za najpotrebnejše preureditve, lci bodo leporo cerkve ki mičnost vee okolice še bolj uveljavile. Odstranil je predvsem ograjo cesti in podrl stopnice pri veltaih vratih, k malim stranskim vratom je pa speljal lepe. šincke monumentalne stopnice. Veliki umetnik in najskrbnejši varuh vseh lepot stare Ljubljane se ni z odstranitvijo stopnic pri velikih vratih prav nrič pregrešil proti principom varstva starin 'n si tudn ni izmislil nič novega, saj imamo tako v zraku visečih vrat brez stopnic vse polno pri najslavnejših cerkvah in palačah Italije in vseh drugtih držav, kri se ponašajo z arhitektonskimi znamenitostmi ter jih znajo tudi mnogo bolj cenriti in verovati kih speljani v groonaci pod cerkvijo sv. Jakoba ter so dajali vodo ruda še v muzeju ohranjene*i vodnfjaka pred staram rotov-žem nekje ob sedanji šerutjakobeka šoli, tu* di ta lepa vodnjak bo zopet oživel, da bo vz ma-broM vedno šumlgal svetal curek mestnega vodovoda v okroglo kotango. Hodnik med cerkvijo in robnikom bo prav prostoren, saj bo 5 m širok in od starega ter sila zanemarjenega, a prav lepega otroškega zavetišča s stukatutro m krasno Madono na pročelju pa do novih stopnic 16 metrov dolg. Točno v crti zavetišfa nekako sreda hodnflika, ki se na oglu ob LTH-ci na grad po malem razširi in lepo zaokroži, da je od cerkvenega ogla do ovinka pičlih 11 m, je nekako od srede levega okna projefotant položil široke zložne trostrane stopnice, da bo dohod k stranskim vratom mogoč v smeri od vodnjaka, kjer bodo spodaij 3 m široke, naravnost vzporedno s hodnika, kjer bo spodaj njih širina 11 m, in pa tudn z Ulice na grad, kjer bodo v širini 11 in pol m segale prav do kapele Kristusovega trpljenja. Na sedmi stopnici bo od cerkvenega ogla do kraja stopnic ob oglu kapele stalo 7 stebričev, ki sedaj nosijo železno ograjo pred cerkvijo, en tak odnašalec bo pa stal v črti zavetišča na hodniku nekako na sredi med vrati ob zavetišču in med vodnjakom. Da bo hoja po stopnicah čim zložnejša. se osma stopnica razširi v 1 m širdk podest, odkoder vodi še 6 stopnic na 3 m široko in 6 in pol m dolgo ploščad, ki bo tlakovana s ploščami in bo segala od kota pni kapelici pa do desnega podboja stranskih vrat s pragom. Pod stopnicami! v Ulici na grad bo položen ornamentalnd, z robniki razdeljen tlak iz drobnih kock prav do drugega ogla kapele. Na pročelju cerkve torej razen odstranitve stopnic pri velikih vratih ni nobene druge izpremembe, a v zraku viseča vrata je arhitekt podstavi 1 kakor veliko okno z močnim profilom, ki je oprt na štirioglat kamen. Mestna občina bo napravila iz skoraj samega starega materijama opasana dela. Šent* jakobska župnija je pa sicer vso cerkev popravila že pred 8 leti. & je zaradi padavin in zmrzljavi v tem kratkem času njena zunanjost že toliko trpela, da jo je za umetnost in leporo vneti župnik, bivši poslanec g. Janko Barle s svojimi uvidevnimi kliu-čarji sklenil zopet obnoviti. ^ Ho v okras vse Ljubljane. A. G. Lep večer društva ,*Krke" Ob številni udeležbi je čitala pisateljica VVaschtetova odlomek iz svojega romana »Vražje dekle« Ljubljana, 4. novembra. buoči se je vršil pri Mikliču ob veliki odeležbi občinstva, med katerim je bilo zlasti mnogo našega ženstva, literarni večer like Waschtetove. Večer je otvoril predsednik »Krke« g. R o s t an, ki je poudaril, da tvori literarni večer like Waschtetove nadaljevanje predavanj iz ciklusa »Dolenjska«. Roman »Vražje dekle«, iz katerega bo brala pisateljica odlomek, ki popisuje Valvazorjevo pot iz gradu Bogen-šperk pri Litiji v Krško, se ves odigrava na Dolenjskem. Živo nam stopajo pred oči Valvazorjevi časi in pa življenje kmetov in meščanov Dolenjske. Pisateljica VVaschtetova ima zelo simpatičen glas, zato ni čuda, da je njeno predavanje mahoma osvojilo občinstvo, da ji je z veliko pozornostjo sledilo do konca. VVaschtetova opisuje v že omenjenem odlomku, kako se je Val vaz or odpravil z vso svojo družino in seveda tudi z »vražjim dekletom« Marijo Troštovo, sredi zime na pot proti Krškemu. Vozil se je preko Stične in Novega mesta, kajti spotoma je obiskal barona Mordaksa, grašeaka na gradu Grm pri Novem mestu, rn pa svojo taščo, grašeakinjo na gradu Berhovo pod Gorjanci. Prihod v Novo mesto opisuje pisateljica takole: »Proti poldnevu so vrh »Kačje ride« zagledali v daljavi za gozdovi stolp novomeške kapiteljske cerkve. Se so prevozili nekaj klancev in sani so se zagnale vrh kapiteljskega marofa. Valvasorjevi otroci, ki so jih doslej tlačile materine solze in očetov oka m enel i obraz, so se razživeli ob krasnem razgledu s pobočja tega griča. Vse jih je zanimalo: temnozelena, široka Krka, polotok z zasneženim mostom. Trška gora a cerkvico na vrhu in vsa posuta z zidanicami, gradovi v okolici, m v ozadju za mestom Gorjanci. Že so zavozili po hribu navzdol ter mimo kapucinskega samostana In skozi močno utrjena ljubljanska vrata v mesto. Po opravljenih formalnostih so zdr-čali po Ljubljanski ulici navzdol m v ostrem ovinku zavili mimo vodnjaka na trg. Široki novomeški trg — niti Ljubljana ni imela tako lepega — so ob obeh straneh obrobljale lične meščanske hiše s prijaznima oboki in »tebriči.« Za opisovanjem prirodnih krasot Dolenjske prav nič ne zaostaja opisovanje dokaj burnih dogodkov. Grad Berhovo pod Gorjanci napadejo ponoči uskoki. S pomočjo topa, ki ga je iznašel Valvazor, grad odbije napad, čeprav z žrtvijo. Uskokom se posreči ugrabiti Marijo Troštovo, ki Jo določijo za ženo svojemu popu. Prav tisto noč, ko bi morala postati popova žena, pa se ji posreći pobegniti s prijateljem iz svojih otroških dni, oglarjem Tonetom. Po raznih avanturah se srečno povrne v Krško k Valvazorju, ki jo je imel že za izgubljeno. Občinstvo se je pisateljici zahvalilo za izreden užitek z navdušenim ploskanjem. Gotovo je predsednik »Krke« g. Rostan govoril vsem iz srca, ko se je zahvalil VVasch-tetovi za njeno vzorno recitiranje in je Izrazil željo, da bi »Vražje dekle« kaj kmalu izšlo v tisku. Po oficijelnem delu se je, kakor vedno, ob zvokih orkestra razvila prisrčna domača zabava. Bil je že zopet prav lep večer, kakršnih si želimo mnogo. KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730._ TOM MIX junak in kralje cowbojev divjega zapada v senzaciJonami pustolovščini Beli junak Dopolnilo sijajna šaloigra! Predstava danes ob 4-, %8. In 9. uri zvečer, Jutri v nedeljo ob 3., y2S. In 9. url zvečer Ljubljana, 5. novembra. Bridko se motite, če pričakujete, da vam ga bomo posebej predstavljali. Strasna bi bila sramota, če bi ga kdo ne poznal, in o tej sramoti bi morali pisati tudi kulturni kronisti, če vam povemo, da je tip kavalirja, modernega kavalirja, da je njegova simpatična zunanjost taksna, da je lahko primer v ženskem svetu, kakšen mora biti sodobni junak, in če še pristavimo, da njegov juhlej govori zanj tako, da ne moremo dvomiti tudi o njegovi notranjosti — tedaj ga morate poznati. No, pristen LjuUjancan je, najčistejšega kova — takžniii je žal mnogo premalo — vi pa pritrjujete, da je res fant od fare. Kaj je torej z njim? Človek bi se razjokal nad vami, če tega ne veste. Ne da bi hoteli pisati raapravo o slovenstvu, kakršne so zdaj tako moderne, je treba samo zapisati na račun tega preimenitnega, slovenstva ugotovitev, da bi večji narodi proslavljali svojega sinu ob njegovem 25-letnem udejstvovanju. na gledališkem odru — najmanj tako kot Francozi slave Che-valiera, Majhni smo, pa se nam zdi vse majhno, zato je ta greh povsem razumljiv. AH gre torej za kakšne posebne zasluge, za jubilej? Huda pokora je pisati rjn-dem, ki se jim zdi vse samo ob sebi umevno, pisati o jubilejih pa se posebno, kajti ljudje pravijo, da to ni taksna reč, če Ima kdo tudi tucat Jubilejev obenem. Seveda, zdaj pa torej intervju 4» rečete — in ste se ušteli. * Kakšen intervju, z juWlantom sva skovala zaroto! Kakšen jubilej, bi dejal jubilant, to je samo šlager ali tolkač, da ne bo jezikovne zamere. 25 let sem ga igral. To se ne zdi nikomur nič posebnega, se za našo kulturo pomena takšen Skromen jubilej le enodneven Šlager, se pravi tolkač. Toda zarote nisva kovala tako. Nisva štela jubilantovih vencev, ne tehtala njegovega dela, ne računala, koliko glavnih junakov je poosebil, niti na kritike se nisva jezila, kar je že običajno pri takSnlh razgovorih, tudi o umetniškem talenta nisva zagrešila nobene in da boste povsem razočarani, je treba še priznati, da se nisva mnogo pomenkovala niti o gledališču. — Sala bi bila, če bi nase časopisje o Peckovem jubileju sploh ne pisalo, — sem dejal sam pri sebi, kajti »Die Biihne« je že prinesla njegovo sliko, pa tudi hrvaški listi 30 omenjali njegov jubilej. Jubilant je pa sedel ponižno pred menoj, kot da se prav nič ne zaveda veličine svojega junaštva in zmag na našem tesnem odru. Kot da mi je odgovoril na misel (ker sem neroden, ga nisem mnogo vpraševal), je dejal: — Ko sem igral prvo leto, začel sem s 17 imi leti, so se me neznansko dojmile besede, da je učenjak lahko vsak, ko se izšola, umetniku pa \sa šola nič ne pomaga, če nima talenta. Pa sem začel hoditi takole (glavo je vrgel nazaj in zavihal nos tako, da sem začel ploskati), zlodja, saj sem bil vendar umetnik! Nazadnje pa spoznaš, da si samo revček. — Jaz pa moram pripomniti, da ste nazadnje — kaj nazadnje, kdaj že! — tudi spoznali, da vas ima Ljubljana najraje. Nasmehnil se je, poklon je seveda preslišal, in že je pripovedoval drugo anekdoto. — Saj najbrž ne veste, da sem komaj ušel lemenatu? Podoben sem že precej svetniku, kajne? Nepopisno veselje so imele pobožne ženske nad menoj. Imel sem celo garderobo m«&rnv^ piaščev, ki sem si jih seveda naredil sam, čipke sem si nakleklal ter našil na dolge srajce, kar naprej sem opravljal svete obrede — a v četrtem razredu mi je nemSkutarski profesor nemščine prismolil dvojko, pa sem rekel — amen! Gimnazija na klin in sem odjadral v dramatično šolo. Komedija ena aH druga, saj veselje do tistih obredov ni bilo nič drugega kot veselje do igranja." — Tedaj bi pa ne slavirl vašega jubileja, zato morajo biti Ljubljančani še posebno veseli. Preslikal je tudi ta poklon in povedal, kako imenitno se je drsal na Rakovniku. — Pa so se mi zataknile drsalke za tovariševe hi sva telebnila. Rama me je strahovito bolela, doma pa seveda nisem upal vzdihovati. Tedaj sem igral prvo leto. DrugI dan sem šel na vajo. Bolečine so bile peklenske. Kremffll se pa vseeno nisem. Pozneje, dolgo potem, sem bil na zdravniškem pregledu in me je zdravnik vprašal, kdaj sem si Zlomil ključnico. Debelo sem ga pogledal, potem sem se pa sporami tistega drsanja... — Vraga! Torej Je res, da mora bi« igralec tuđi napol maček. — Dobra pljuča moraš Imeti, da lahko kričiš, in srce ti mora dobro kovati, da ne obnemore ter >piflati« se moraš vedno — pa si igralec. Dobro se spominjam vedno, da mi je rekel oče, ko sem šel h gledališču, da se bom moral učiti vse življenje, ker se v šoli nisem hotel. Pa se učim. Prva drama je bila Begovičeva Gospa Va. levska, za jubilej si pa privoščim >Eriko«. Če še povem, da sem bil med vojno angažiran tri leta v osiježkem gledališču, da sem gostoval v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Trstu, sem pri kraju s svojo poklicno zgodovino. S takšnimi drobtinami pa seveda nisem bil zadovoljen in je postal končno dialog neznansko dolg, moderni režiserji jih pa-sovražijo — igralci tudti. No, popularni Bojan Peček je moral govoriti brez maske — naravnost kot mušketir, a kot pristni — kavalir. Po nikomur ni »mah-xril<, moderne režiserje hvah, tovariše ceni, kritike spoštuje in proti novinarjem se ne postavlja z naperjenim rapirjem. Zadovoljen je sam s seboj ln z Ljubljano, ki Ji je tako zvest, zna se smejati in trositi smeh, ve pa tudi, da je tragedija igralcev v malih mestih v tem, da 1 morajo preveč igrati. Sloviti igralci v velemestih igrajo po 4, 5 vlog na leto, koliko pa delajo naši umetniki, vidi lahko vsak, ki zahaja v gledališče. čamu bi vam kazal s prstom na Pečko-ve siinpatičue lastnosti, saj poznate vsi tega našega operetnega leva le od svetle za vesele strani. Kako je mogoče, da že 25 let drgne gledališke deske in da se ni Se postaral, naj ugibljejo njegove čestitke. Vraga, taksni fantje se ne postarajo, Peček pravi, da bo proslava njegovega jubileja poroka, se pravi, da bo ostal še fant, še mlad in mladosten, kar seveda vsi ženino, vsi, ki smo veseli njegovih uspehov tn vsi, ki ga zavidamo zanje ter mu čestitamo k Jubileju ali >ženitvi«. Novi šef naše poštne uprave Ljubljana, 5. novembra. Kot vršilec dolžnosti je prevzel te dni vodstvo poštne direkcije v Ljubljani tudi široki javnosti dobro znani poštni strokovnjak ter kulturni in javni delavec g. dr. Janko Tavzes. Novi šef naše poštne uprave pozna vse panoge poštne stroke do najmanjših podrobnosti. Od lanske jeseni je bil šef personalnega odseka na poštni direkciji, zdaj je pa prevzel vodstvo direkcije, ki je prišlo v zanesljive roke preizkušenega strokovnjaka. G. Tavzes je neumorni pijoniT naše narodne poštne terminologije, a našo prevodno literaturo je obogatil z vzornimi prevodi iz francoščine. Vsi vemo, kako važno vlogo igra v našem življenju dobro urejena poštna uprava in zato javnosti ne more biti vseeno, kdo jo vodi. Prepričani smo, da je prišla poštna uprava v Sloveniji v roke moža, ki jo bo znal voditi v splošno zadovoljstvo. Čestitamo g. Tavzesu k zaslužnemu priznanju njegovega dosedanjega dela in mu želimo na odgovornem mestu čim več uspehov. Narodu** ^dališce DRAMA Začetek ob 20. urL Sobota, 5 novembra: Vesedi vinograd. Premijera. Izven. Nedelja, 6 novembra: ob 15. uri Rok si. Izven. Zmlzane cene. Ob 20. uri Veseli vinograd. Izven. Ponedeljek, 7. novembra: Veseli vinograd. Red D. Torek, 8. novembra: Zaprto. Premijera Veselega vinograda. Dre-vi ob 20. uri se vrši premijera veseloigre Veseli vinograd. Igra je zabavna, polna soka ljubeznivih situacij in dovtipnosti. Opozarjamo na ta prijetni večer. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago. Dve nedeljski predstavi. V nedeljo dne 6. t m. začne drama s popoldanskimi predstavami. Uprizori izredno zabavno veseloigro Roksi po znižanih dramskih cenah. Zvečer ob 20. uri pa je prva repriza Veselega vinograda po običajnih drjjm-sk^h cenah. OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 5. novembra: Turandot, Red B. Nedelja, 6. novembra: ob 15. uri Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Ob 20. nrd Zaljubljen v tri oranže. -Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 7. novembra: Zaprto. Turandot za red B. Ker je g. Primožič obolel, se poje danes zvečer ob 20. url v operi Puodnijeva opera Turandot v običajni zasedbi. Opozarjamo na to spremembo repertoarja in najtopleje priporo- čamo obisk večerne operne predstave. Turandot je pri nas v vsakem pogledu dovršena predstava. Predstava se vrši za red B. Trije mušketirji, vesela in razposajena opereta, se poje prvič v letošnji sezoni kot popoldanska predstava po znižanih cenah v nedeljo 6. t. m. Začetek točno ob 15. uri. Prva repriza opere Zaljubljen v tri oranže v letošnji sezoni bo v nedeljo 6. t. m. ob 20 uri zvečer. Po soglasni sodbi kritikov je Zaljubljen v tri oranže prvovrstna operna predstava. Vsi sodelujoči so naravnost izvrstni, to velja za nosilca glavne in največje vloge, kakor za vsakega posameznika, ki pomaga v zboru čudakov itd. Tudi orkester je odličen. Vsebina je pravljična, velezanimiva pa tudi zabavna. Za predstavo veljajo znižane cene. Naša opera pripravlja Massenetovo opero Manon v popolnoma novi zasedbi, režiji in inscenaciji. Premijera bo prihodnji teden. Kapitan Šintić in njegov mehanik Ljubljana, 5. novembra. Naši javnosti je gotovo še živo s spominu presenetljiv uspeh, ki ga je dosegel naš vojaški letalec kapitan Sintić na nedavni letalski tekmi nad švicarskimi A Jopami, kjer si je priboril prvo nagrado. Na sliki vidimo kapitana Šintiča v letalski opremi, kraj njega pa stoji njegov mehanik Ludvik Kodrin, ki je bil tudi na tekmi in je eden najboljših mehanikov našega vojnega letalstva; Kodrin je doma iz Rožne doline, šintić in Kodrin sta se fotografirala v Novem Sadu kmalu po povratku iz Švice. Zmagovalec na krožnem poletu nad švicarskimi Alpami kapitan šintič in njegov mehanik Ludvik Kodrin. Iz Trebnjega — Prebivalstvu Trebnjega in okolice, DajnasnjS številki smo priložili vsem cenjenim naročnikom in onim. ki prejemajo list na ogled, položnico za poravnavo narociai-ne. Vse naroorM-ke m čitatelje prosimo, da poravnajo naročrvmo vsaj za en mesec t. j. 12 Din. Onri pa, lci imajo naročnioo že plačano, naj odstopijo položnico znancu ak prijatelju s priporočilom na naročitev edS-nega in obenem najcenejšega dnevnika, kn prinaša fz Trebnjega im okolice in končno iz vse Dolenjske novice, poleg tega pa obširne propagandne članke tujsko-prometne-ga značaja,, ki Dolenjski v njenem razvoju jako koristno. Pomnite, da je naročnina 12 Din malenkostna. — Nezgoda cestnega valjarja. V »redo smo pod tem naslovom priobčili notico, da je cestmi valjar, s katerim urejuie cesma uprava državno cesto, zaradi pomanjkanja olja postal defefvten. Resnici na ljubo pa vest popravljamo v toliko, da defekt rvi nasta.l zaradi pomanjkanja olja, temveč je biLa nezgoda valjarja povsem drugnene^a značaja. — Občina razglaša. Letošnje pomladi •ko je posebno v novomeškem srezu pri* manjkovalo zasedq hude suše in toče semen, je banska uprava ustanovila semenski fond. iz katerega so prejeli potrebna semena posebno revn.i kmetovalci prorri f>5?£ vm.itvi. V Trebnjem je bil razdeljen kot podpora v obliki semen posebno krompir in oves, katerega ic ljudstvu še posebno primanjkovalo. Kakor v lanskem letu, *cko je pa tudi v letošnjem mnogi zopet niso ničesar pridelali, posebno prebivalci hribovitih krajev, feakor je pri nas n. pr. Rih-povec in zato semen ne morejo vrniti. Ker banska uprava oddaniih semen iz podoor-nega semenskega fonda ne mo-e črtati :n jih prizadet;m odpustiti, je odredila, da vsi ta kmetovalci, ki leto« semen ne morejo vrniti, to store v prihodnjem letu. Zato naj se vsi z g lase pri pristojni občini, kuer podpišejo obvezno, da seme vrnejo prihodnje leto. Oni pa, pi so pridelali 7. dano podporo v letošnjem letu toliko, da seme lahko vrnejo, naj pa istega M ko j vrnejo pri onih županstvih, kjer so ga prejeli v izogib ne-Ijubiil posledic, ki bi nastale, če semen ne vrnejo. Zadeva je zelo nujno. — Tujci v oktobru. Tu, cj prernet je v oktobru nazadoval. Stalnih gostov Trenje rbi imelo. Pač pa se je zvišalo število potnikov, ki obiskujejo tukajšnje trgovske kroge v poslovnih zvezah in kupčijah. — Odhodnica. Drevi priredi tukajšnje Sokolsko društvo g. Jakobu Novaku šol. upravitelju v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem, poslovilni večer in se ob tej priiitoi poslovi od njega, kot svojega večletnega staroste. K poslovilnem večeru, ki se bo vršil v prostorih g. Pavlina v Trebnjem ob 20.30 vabimo vse člane Scfcola, njegove prijatelje in znance, da se od brata staroste ki prijetnega družabnika poslovimo. želeS mu novih uspehov na njegovem novem službenem mestu. Dnevne vesti — Visoko priznanje slovenskemu novinarju. Redko se zgodi, da sploh kdo prima novinarsko delo, kaj šele, da bi kdo priznal in odlikoval novinarja samega, še oolj redko se pa primeri, da bi bUo novi-aarsko in publicistično delo priznano na tako visokem mestu, kakor je Slovanski zavod v Praari. Predsedstvo te visoke ustanove je imenovalo ured nitk a > Jutra« g. Božidarja Borka za svojega dopianeea člana K zaslužnemu priznanju dosedanjega piodonosnega dela kolegi Borku iskreno čestitamo. — Dra nora inženjerja - arhitekta. Diplomirala sta na arhitektnem oddelku ljubljanske tehnike g. Milan Sever in gospodična Gizela š u k 1 j e, oba učenca profesorja Plečnika Čestitamo! — Razpisani inženjerski slu/bi. državna tehnična srednja šola v Novem Sadu potrebuje dva inženjerja gradbene stroka. Prošnje je treba vložiti do 10. t m. — Notarske vesti. Notar na razpoloženju v Krškem Hubert Završnik je pričel 2. t. m, poslovati kot novopC3tavijeni notar v Krškem. Notar Anton Lovšin je pričel 2. t. m, poslovati kot javni uotar v Kočevju, — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kraljevske banske uprave dravske bano-vinec št. S8 z dne 5. L m 'objavlja oblike žigov za žigosanje meril in merilnih priprav, praviia o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov m nadzorstvu nad njimi, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin, predpise za naprezanje zidov, več ratifikacij mednarodnih konvencij in razne objave iz »Službenih Novin«. — Dražba ribolova. Ribolov zakupnega ribarskega okraja Št. 99 Kočevje se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 9 let in 11 mesecev pri sreskem načelstvu v Kočevju 18. t- m. ob 11. — Za mrtve proglašeni. Deželno sod;-Sče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Matija Jakopin iz Grahovega. Janez žumer iz Dolenje vasi. Janez Berce iz Topolj. Jožef Klemenčič z Gaberske gore- strojarski pomočnik Jože Pogačnik s Koroške Bele. mizar Jože Svajgar iz Mednega, posestnik Jože Rezek rz Dolenjega Brda in Pavel Mrak iz Cabrač. Vsi so odžli v začetku vojne na bojišče in se niso vrnili. Le individualna frizura polepša ženski obraz! Po tem geslu dela znana česalnica »Vesna« lastn. Olga GoraTjdova, Beethovnova ulica (Thinav), vhod iz veže. — Podružnira SPD v Tržiču sporoča, da so v njenem področju odprte r-ledeče planinske postojanke: Planinski doni na Kofeah je odprt vse lete in stalno oskrbovan. Smučarski dom na Zelenici ;e odprt stalno in je prav tako stalno oskrbovan Lastnik okrepčevalUea na Ljubelju g. Anton Jelene sporoča j>odružnici. da je tudi okrepčevalnica na Ljubelju stalno oskrbovana. INa Zelenici je za prvo silo za smučarje do-velj snetia. — Izredni občni zhor zadrugo avtobusnih podjetnikov ilr.i>>kc banovine. Zadruga avtobusnih podjetnikov dravske banovine v Ljubliani je sklicala na zahtevo svojega članstva za v soboto 1*2. t. m. ob 10 vsalonu revstavracije >Pri Levu< v Ljubljani svoj prvi izredni občni zbor. \amen zbora je pojasniti široki favnosti dejanski položaj avtobusnega prometa v dravski banovini, ki je vse prej kot razveseljiv. _ 25letn«ca zagrebške elektrarne. Danes praznuje zagrebška elektrarna 251et-nieo. 5. novembra 1907 je bil Zagreb prvič razsvetljen z električnimi žarnicami. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme, zjutraj megla Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19. v Mariboru. Zagrebu In Škorpiju 15, v Ljubljani 14, v Beogradu 13, v Sarajevu 8 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772. temperatura je znašala 4 stoplmje. — V smrt zaradi težke bolezni. Včeraj zjutraj je skočil v Zagrebu pod lokomotivo 2oletni uradn'lk Stjepan čikeš. V smrt je šel, ker je bil tuberkulozen un je izgubil vsako upanje, da bi ozdravel. — Kamenje namestu blaga. Iz Ljubljane je poslal te dni neki trgovec v K ar lovec dva zaboja kamenja trgovcu, ki mu nd hotel plačati že prej dobavljenega blaga. Na teh tal je točno toliko kamenja, kolikor bi moralo biti blaga za dolgovani zaiesek in trgovec v Karlovcu je kamenje po povzetju sprejel v dobri veri, da je do- bil pričakovano blago. Mož je seveda vložil tožbo in zahteva primerno ođškodni-no, ker ga je ljubljanski trgovec tako imenitno potegnil. Včeraj je pa prispela v Karlovec zopet po povzetju pošiljka in ker je trgovec ni hotel sprejeti, je prišel iz Ljubljane nalog, naj železnica pošiljko vrne. Na kolodvoru se je pa zaboj slučajno odprl In v njem so našli zopet kamenje. Trgovina s kamenjem se torej širi. — Nesreče in nezgode. Jože Grozdek, 2t3-letni poljski dninar iz Brnice pri Litiji, je zašel med delom z desno roko v slamo-reznico, ki mu jo je zmečkala. — Ferdinand Vrabec, sluga mestnega magistrata, je včeraj doma v Trnovskem pristanu padel in si zlomil desno nogo. - Joško Rupar, 3-letni posestnikov sinček iz Grenca pri Škof ji Loki, je doma padel in si zlomil desno nogo. Površnike, obleke >.« za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12. — Ce5pljeve?a kaparja zatiramo najboljše že sedaj v jeseni z >ARB0RI-nom. Arborin dobite pri ?CHEMOTECHNI<, Ljubljana, Mestni trg 10. — Kakor skromnost po veliča lepoti, tako se poveliča nasmeh z lepimi belimi zobmi, ki so negovani z divno osvežujočo Cblorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din S. TEČAJI za reklamo, aranžiranje, postrežbo v trgovini, začetek 14. novembra 1932* Pojasnila daje frfgovsžii učni zavod, LJUBLJANA, P raža kova nI. 8/1 Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Joscfovo« grenčico najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trp vinah. Iz Ljubljane —Ij Stara pe^em in Še vedno žalostna je nesrečno poglavje o naši Ljubljanici, ki smo ga letos načenjali že tolikokrat in ki je Ljubljana zaradi njega toliko trpela — ne le meščani, nego mestni ugled — vendar kaže, da se bodo morali zagovorniki Liublja-r.ičinega smradu zopet postaviti v pozo zagovornikov nekakšnih svetih dolžnoeti, ki jih imajo meščani, da potrpežljivo molče in čakajo, da bo regulacija končana. Struga je zaprta že. odkar je nehalo deževati, I jub-Ijanica je od dne do dne gostejša, nesnage pa ne izpuste, ker je pač potem s Črpanjem vode iz izoliranega dela struge nekoliko več stroškov. Nekaterim se zdi samo ob sebi umevno, da morajo ljudje potrpeti. Odgovorni si pri takšni zadevi kaj hitro umijejo roke. Vprašanje higijene je pri nas postranska -stvar. — lj Otroško igrišče, ki ga grade ob Lat-termannovem drevoredu, ne more biti tako hitro zgrajeno, kot so pričakovale mamice in prijatelji otrok. Le po nekaj delavcev mestnega vrtnarstva dela gredice in poti, prekopava travnik in nasipava zemljo — t?1 nogo je dela s takšno vrtnarsko arhitekturo, uprava mestnih vrtov, pa ne more najemali več delavcev ter mora tudi takšna izredna dela izvršiti s stalnimi delavci-Letos bi se otroci itak ne mogli več igrat* na novem igrišču, prihodnje leto bo pa nedvomno že končano. —lj Poziv! Vsem organizacijam, ki prirede v soboto 12. novembra svoje prireditve Nino poslali pro^nio, da puste svoje zabave. Ker smo morda izpustili po pomoti kako društvo, prosimo na tem mestu, da bi na Rapallo izostale vse prireditve- Omenjamo, da nam je že mnogo društev zagotovilo, da bodo preložili svoje zabave. Pokažimo našim v Primorju, da jih še nismo pozabili. Klub jugoslov. primorskih akademikov. DR. AHČIN Mc LJUBLJANA, Pri voz 20 ordinira od 2. do 4« vre Telefon 3*5* 12802 —Ij Pomožna akcija v Ljubljani. Zima se bliža, gradbena dela bodo zaradi nastopajočega mraza ponehavala. Delavci bodo zaradi pomanjkanja zaslužka pritiskali na socialno poKticni urad mestnega na-celstva s prošnjami za podporo. Med letom si niso mogli ničesar prihraniti, ker so bili zaslužki povečini z ozirom na veliko splošno krizo komaj za prehrano. V mestnem občinskem proračunu je za podpore brezposelnim revežem v tekočem letu predvidena precejšnja vsota, od katere pa je bilo Izčrpano že pomladi dve tretj-ind, ker se je zaradi dolge zime z delt na prostem pozno pričelo. Mestna občina ni držala križem svojih rok, temveč je v večih sejah socialno političnega odseka s socialno poKtlčnrm uradom razmotri vala o virih dohodkov, s katerianii bi se moglo kriti Izredne izdatke za podpore potrebnim. Pri razdeKtvi podpor bodo prišlo v poštev le v mesto Ljubljano pristojni, potrebni rn taki, ki že delj časa stanujejo v Ljubljani. V tuje občrine pristojni In ne stalno r Ljubljano stanujoči brezposelni in potrebni, bodo pa morali Iskaiti podporo samo v svojih domovn'ih občinah, kjer se jim bo moglo spričo malega števila brezposelnih lažje pomagati, kakor v mestu Ljubljani, katera mora preskrbovati neprimerno veluko število lastnih potrebnih in brezposelnih. — Šalsko vodstvo na Lipoglavu je poslalo mestnemu socijalno političnemu uradu večjo količino jabolk in krompirja, ki so ga zbrali šolski učenci na pobudo šol. vodstva za brezposelne v Ljubljani. Naprošajo se tudi druga šolska vodstva, da organizirajo enake nabiralne akcije med učenci premožnejših staršev. ZOBNI ATELJE — DENTIST Bitenc Ludvik se je preselil s Kongresnega trga št. 8 v 6KOFJO ULICO ST. 12, I. nadstropje (v hišo kavarne Tabor) ordinira od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. —lj Zimsko obdarovanje. Nebo je oblačno, megleno: — sobice medlo in brez toplote. Zemlja se je ohladila in stene so mrzle. Na cestah ste zaviti v kožuhih in zdrava, topla kri vam polje po žilah. Ne čutite mraza, ne mokre, hladne megle. V sobi sedite ob takih dneh pri topli zakurjeni peči. Ne vidite revnega zemljana, ki sedi v vlažni kuhinji ob praznem mrzlem štedilniku? Poleg njega so otroci, udrtih bledih lic in trepetajoč od mraza. Na cesti se stikajo k zidu in z votlimi očmi prosijo usmiljenja. Usmilite se jih vi, ki imate! Dajte samo nekaj in kupček se vam ne bo zmanjšal. Hvaležen vzdih vam bo izprosil blagoslov. Ne dopustite, da bodo zastonj trkale naše marljive Kolašice na vaša vrata. Odprite jih in spomnite se prezebajoče dece, ki jo hoče Kolo jugoslo-venskib sester v Ljubljani obdarovati. v tej zimski seziji. Naj ne bo nikogar, ki bi pustil naše gospe od borni ce praznih rok s svojega praga. 1. december, dan Osvobejenja, naj bo tudi dan zimskega obdarovanja revne dece. — A. C. 584-n —jI 25-letniea Bojana Pecka, se vrši v petek 11. L m. Prvak naše operete nastopi v izvirni domači opereti »Erikac. Opozarjamo vse ljubitelje naše operete in slavljen-ca, da so vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledaMšču. Sedeži vseh vrst so na razpolago, ki se pa lahko rezervirajo tudi telefonično- —Ij Tečaj češtine. Kakor vsako leto, namerava tudi letos prirediti Jugosloven-sko-češkoslovaška Liga v Ljubljani tečaj češkega jezika za odrasle. Vpisovanje se bo vršilo v torek, dne 8- t m. v meščanski šoli pri Sv. Jakobu od 18. do 19. ure. Poučeval bo prof. dr. V. Buran. —lj Predavanje • varčevanju. V sporazumu z kr. bansko upravo dravske banovine priredi Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani dne 7. t. m. ob 20. ori ▼ dvorani Delavske zbornice predavanje o pomenu, o potrebi in o uspehih varčevanja ter o posledicah, ki nastanejo, ako se smisel za varčevanje zanemarja. Občinstvo se k temu predavanju vljudno vabi. —lj Bliža se zima! Zato vljudno naznanjamo cenj. občinstvu, da sprejemajo vsi čevljarji v popravilo tudi galoše in snežne čevlje. Obenem se priporočajo tudi za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Zadruga čevljarjev v Ljubljani. 583-n _lj Evanjceljska cerkvena občina. Jutri ob 10. služba božja. Pridiguje g. župnik Ma7. 585-n — Kaj je Lipoviea. ve le tisti, kdor jo uporablja proti izpadanju las. Dobi se v vseh drogerijah, parfumerijah in briv-nicah. 582-n —lj V restavraciji pri »Katerei«, Rožna dolina cesta VIII se toči pristna štajerska in dolenjska vina. Danes in jutri krvave in jetrne klobase. 587-n —lj Družabni večer šontpetrskih CM podružnic. Danes zvečer ob 8. uri bo v prostorih steklenega salona kolodvorske restavracije družabni večer Šentnetrskih CM podružnic v obliki s Martinovanjas. Kdor hoče preživeti par ur v veseli, domači družbi naj se udeleži. Za razvedrilo bo oskrbljeno z godbo in petjem. Tudi srečolov in licita cija Martinove goske bo nudila mnogo zabave. Prireditev je brez vstopnine. 586-n —lj Čajanka trgovskih nameščencev ZPNJ v soboto 5. novembra v veliki dvorani hotela Union. 578-n Predpogoj Vaiega zdravja so visokokvalitetni čevljarski izdelki tvrdke A. Žibert, Ljubljana Prešernova* ulica Snežke, galoše, športni, promenadni in plesni čevlji modernih oblik. 12696 Velika izbira! Nizke cene! —Ij Krajevna ogran. JRKD za Kolezijski okraj (VIII. volišče) ima svoj ustanovni občni zbor v četrtek, dne 10. t. m. ob 19.30 uri v prostorih gostilne »Svetice, Gerbičeva uk 7. Člani in prijatelji pokreta vabljeni. Pripr. odbor. —lj V počastitev spomina pokojnega g. ravnatelja Pogačarja Jožeta daruje nepoznan prijatelj Podpornemu društvu slepih Din 100- Hvala. _lj Abonente prosi gledališka uprava, da poravuajo pri gledališki blagajni zapadli obrok abonmaja- —lj Danes poje Richard Tauber v nepozabnem filmu >Pot k slavic. Prijatelja lepega petja opozarjamo, da predvaja danes ZKD v prostorih Elitnega kina Matice film »pot k slavi« v katerem nastopa sloviti tenorist kot operni, koncertni in cerkveni pevec ter nam zapoje krasne pesmi in operne arije. Predstave se vrše ob 14-15 in jutri ob 11. —lj Katja Delakova zapleše v »Delavski zbornici« na I. delavskem umetniškem plesnem večeru, katerega priredita Delavsko kulturno društvo >Svoboda« in Delavska godba >Zarja« v sredo, dne 9. novembra 1932 ob S. uri zvečer: Beethovena, Blatta. Chipina, Mousorgskega, Pervreka, Prokofi-jeva, Seriabina, Straussa in Wolpsohna Opozarjamo že danes na ta izredno zanimivi večer odlične umetnice, ki je v Ljubljani dobro znana po njenem sijajno uspelem večeru v ljubljanski operi in po sodelovanju na prosvetnih večerih Da bo poset tega večera omogočen vsakemu so cene vstopnic od 8 do 4 Din. Katjo Delakovo spremlja pri klavirju kons. Reinhold Gallatia. Vstopnice v Delavski zbornici. —lj Kavarna Tabor. Danes koncert. Prvovrstni šrameL 576-n MED. UNIV Dtt. i^OJZE KRAMARIČ specialist za kirurgijo in šef zdravnik sanatorija j>ŠLAJMERJEV DOM«, se je PRESELIL in ordinira od 2. do pol 4. ure od 1. novembra naprej v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, H. nad., nasproti hotelu »Štruklju« Telefon 31—58 12757 — Namesto venca na grobu ter v počastitev spomina blagopokojne hčerke načelnika strojnega oddelka direkcije drž. žel. v Ljubljani g. ing. Dolinska Antona so uslužbenci kurilnice Ljubljana I- glav. kol-podarili potom mestnega načelstva 3)in 296 revnim otrokom mesta Ljubljana. —lj Bloki »Pomoč trpinom« katere je uvedla mestna občina ljubljanska, so £e obnesli kot jako dobro sredstvo za podpiranje revežev, ker je vsaka zloraba podpore izključena in dobi revež s kuponom podporo le v določeni množini in vrsti najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Z bližajočo se zimo se število revežev množi, zaradi tega piosimo vse dobrosrčne prebivalce mesta Ljubljane, da si nabavijo omenjene bloke, ki se dobe v vseh ljubljanskih trafikah in pri mestnem socijalno-političnem uradu v Mestnem domu. II- r.astr. _Ij »Pomožna akcija« v Ljubljani! Mestna občina ljubljanska priredi v korist brezposelnim in nujne pomoči potrebnim v dneh 6. in 7. januarja 1933 v Sokolskem domu na Taboru >Dobrodelno akademijo« v velikem obsegu. Na to prireditev opozarjamo vsa p- n. društva v Ljubljani s prošnjo, da blagovolijo za lastne prireditve določiti druge dneve! —Ij Namesto cvetja na grob pok g. Po-lanu iz Ljubljane je darovala g. Stana Se-dejeva, Kragujevac - Kolonija Din 100 sa ljubljanske brezposelne. —lj Društvo »Soča« matica v Ljubljani vabi svoje člane na XII. redni letni občni zbor, ki se bo vršil 8. t. m. v salonu pri »Levuz ob pol 21. uri z naslednjim dnevnim redom: Nagovor predsednika, poročila funkcijonarjev, sprememba društvenih pravil, volitve novega odbora in nadzorstva ter slučajnosti. V primeru nesklepčnosti se bo vršilo zborovanje pol ure kasneje in bo sklepalo pri vsakem številu navzočih Članov. R. Tauber v najlepšem filmu krasnega petja POT K SLAVI ZKI> predstave v ELITNEM KINU MATICI — danes ob 14.15 — jutri ob 11. uri dopoldne. —lj Revijo vseh letošnjih družabnih plesov in novitet Taptrot, Charlestep, Tanga-nilla< predvaja plesni mojster Jenko v svoji šoli Kazina pri jutrišnjem nedeljskem po-pold. tečaju od pol 4. do 7. m v torek pri nadaljevalnem tečaju. 5S8-n —lj Začetniški plesui tečaj Jenkore šole v Kazini je vsak ponedeljek in petek ob 20. Prijave in posebne plesne ure dnevno. Di-jaki-nje popust. 588-« —lj Umrli so v Ljubljani od 28. oktobra do 3. novembra. Vajda Vladimir mL, 13 let, sin železn. pristava. Ob Šmartinski c. 62. Baje Matilda, roj. Mozetič, 78 let, vdova šoL upravitelja, Hrenova uL 11. Pindur Karoi, 51 let, kleparski pomočnik. Cesta dveh cesarjev 12. Dr. Vodušek Konrad, 56 let, odvetnik. Gradišče 8-B. Benedik Ivan, 08 let, prejemnik mestn. dohod, urada, Hradecke-ga vas 64. Ropič Alojzija, 54 let, Vidovdan-ska c 9. Zor Anton, 63 let, vpokojenec tobačne tovarne, Tržaška c 22-11. — V Ljubljanski bolnici: Gregorin Katarina, 44 let, dninarica, Goričica 19 pri Domžalah, Vodo-pivec Marija, 35 let, žena Šolskega upravitelja, Begunje 1 pri Logatcu. Rome Frančiška, 53 let, dninarica, Trebeljevo. Lapornik Alojzij, 50 let, posestnik, Dobležice 2. Svaj-ger Maks, sin šoferja, Tržič 2 meseca, Železničar Josip, 70 let, vpok. nadrevident drž. žel., Cerklje, srez Kranj. SitaT Franc, 55 let, krojač, Razpotna ul- 4. Kožuh Ana, 2 meseca, hči dninarja, Vič 128. Stancar Marija, 1 leto, hči sluge, Zaloška c- 13. Čeme Frančiška, 1 leto, hči posestnika, Orle 7. Maselj Anton, 31 let, delavec, Ponoviče 7, srez Litija. Fuk Danilo, 5 mesecev, sin delavke, Br-vaci 11 pri Grosupljem. Blejc Luka, 70 let, šolski upravitelj v pok., Moste, Zadružna ul. 10. Šifler Franc, 70 let, vpok. žel. kurjač. Sv. petra nasip 19. Marinka Franc. 8 mesecev, sin postrežnice, Polajnska c. baraka. Novak Adolf, 5 mesecev, sin tapetnika, Moste, Prešernova ul. 23. Puc Vida, 26 let, šivilja, Brezovica 18. Marcelan Karol, 3 mesece, sin posestnika, Ižanska c 32. _ij Srajce bele to modne, kravate -n žepne robce, Ima naj-ceneje tvrd k a Kar-nrdnfk, Stari trg 8. I Dunajsko pranje, Sv-etlon^anje, Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Delo more v teh težkih časih vsak dobiti Se najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sprot; delo vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (volno) in izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in zaslužiti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo: DOMAČA PLETABSKA INDUSTRIJA JOSIP KALIŠ, MARIBOR, Trubarjeva 2, odd. 27. Na univerzL Slušatelj: Gospod profesor, ali bi mogel dobiti podpis? Profesor: Saj vas nikoli ne vidim na predavanjih. — Sedim vedno zadaj za stebrom. — Tako? Torej ste že petnajsti, ki sedi za tem nesrečnim stebrom. V. Poplawski: Obsojenec Deset let težke ječe! V globini se je oglasilo nekaj živalskega. Nekaj se je pehalo v prehudem zaletu, da bi hušknilo z ožganih ustnic in zalučalo golo resnico v ta labirint lazi. Svit sekunde. In znova je bledi, z globokimi brazgotinami prepreženi obraz okamenel. V mirni uaanosti so se zasvetili razigrani plamenčki sivih zenic. Stisnile so se ustnice. Wilewski je bil »nedokazani morilec«. V celici med štirimi brezupnimi in pustimi stenami se je prepletal pestri trak filma človeškega življenja. Herkulanum. Mesto, kopajoče se v vesuvskem spermu. Majhno opuščeno pokopališče v pričakovanju vstajenja od mrtvih. Na črnih, v lavi razjedenih stopnicah vitka postava. Rojakinja. Star, iznajdljiv »cicerone« ju je vodil po ledenem hladu napol mrtvega gledališča. Videla sta samo jeziček plapolajoče sveče. Toda bilo je jima dobro • Poljubljalo ju je solnce na kosmatem vratu Monte Cappolo. Ob vznožju se je jima smehljal neapolski zaliv. Srdito je puhal Vezuv. Jekleni tič ju je pogoltnil v zlatem naročju in ju izbljuval v sivini Varšave. Seznanil se je z njenim možem. Iz ponosne patricijske maske so zrle peške ničvrednih zenic. Nad šest let je trajala vojna; furija z lobanjo, polno šovinističnih fraz, s krvjo, zgoščeno z ekstraktom mržnje, z vse uničujočimi petami. Sest let je gonila Wilewskega po svetu. Pikale so ga žvižgajoče krogle, kri in blato sta mu brizgala v obraz. A nad vsem je plesala neusmiljeno migljajoča njena podoba. Vendar se je vrnil. In zopet so žarele in ugašale njene nepopisne zenice. Zopet so žgali plameni polnih ustnic. Omamljalo je silno, mlado telo. Znova se je začelo. Majčken, z zlatom in škrlatom obiti budoarček in dolga serpentina pripovedovanja. Pet let je minilo od povratka in šele danes... Težki časi. Vse po interesih. Kjer ničesar ne opravi patricijski obraz in razburljivi šelest bankovcev, tja se pošlje.. žena, mlada, lepa žena. Je še »druga« in »druga« mora imeti vse... Drugi dan. Rezek zvok telefona in v zamolklem govoru velemesta edini, čudovito težki, strašni besedi: — Ubila sem!!! Na pestri vzorec preproge nerodno vrženi pajac. Prsti krčevito zapičeni v divan. Smešno skrčena noga. Bleda maska patricija s fantastičnim curkom krvi. Izpod težke, mrtve veke pogleduje stekleno oko. In potem. Štiri umazane stene. Steklena pre-graja. — Da, gospod nadzornik, resnico govorim. Pred pol ure sem jaz, Vladimir Wilewski, z dvema streloma iz tegale revolverja ubil ravnatelja Zigmun-da Holzbacha. Ne čudite se, gospod, da pripovedujem to tako mirno. Pred leti sem metal iz letala bombe in moril ljudi v množicah, danes pa___samo ene- ga- Velika množica ljudi, razburjeni advokat, hladnokrvni mladenič, državni tožilec, poročevalci. Slavni sodni dvor. Proces brez nejasnosti. Premišljen umor na podlagi osebnih računov. Skoro nobenih prič. »Takrat« razen žene tam ni bilo nikogar. Sedela je v budo-arju, ona dva sta se pogovarjala v kabinetu, kar je zaslišala dva .. . Tiho se lomi črna, vitka postava. Vode! V megli sinie luči se je pretrgal film. Wilewski se je prebudil. Nekje je ura odbila šest. Prebujalo se je veliko mesto. Ključar je prinesel zajtrk. Navdušeno je zasadil zobe v štruco in jo željno trgal. Kar se je nekaj prijelo jezika. Listek! »Drevi ob 21.45 te odpeljejo z vlakom v kaznilnico v N. V osebnem oddelku te bo eskortiral policist. Ob 2.29 se ustavi vlak samo za hip v S. To je majhna postaja sedem kilometrov od mesteca. Čakala bom v avtu takoj desno za postajo, na cesti. Čim se vlak ustavi, prižgem za hip obe luči, da se boš lahko orijentira 1. Kot bi trenil z očesom bova čez mejo. Vladko, če me le malo ljubiš, pobegni. Lepo te prosim, pobegni. Pomni, da sem poljubljala tvoje oči, da bi gledale samo mene, tvoje ustnice, da bi poljubljale samo mene. Poljubljala sem tvoja prsa, da bi ščitila samo mene, tvoje krasne roke, da bi božale samo mene. Vladko, to je vendar deset let! Deset let ločitve, to je strašno, to presega moje moči. Vladko, usmili se me in pobegni!« Skočil je v avto in že se je motor tiho zagrizel v črnilo noči. Ničesar ni videl. Čutil je samo oster vonj borovcev. — Vladko, skupaj sva, slišiš? Tu... tu — Kar so zamigljale v temi v daljavi rdeče lučice in avtomobil se je kmalu ustavil. Pristopile so temne postave. — Pokaži jim dokumente ... Šepetala je mrzlično, stiskajoč mu ▼ roko nekakšne papirje. Lučica se je ustavila nad listinami, srepe oči so ogledovale potnika in pečate. — Je to vaša žena? — D___da. — Ima gospoda kaj carini podvrženega ? — Ne. — Pogledati moramo. Zlato oko lučice je skočilo v avto in pretaknilo vse kotičke. Dobro, lahko nadaljujete pot. Bila sta v inozemstvu. Iskala sta solnca in blagodejnih valov. Cannes živih smaragdov, Cannes ponosnih žen in lenih moških, Cannes char-lestona in blackbottona. Iz arogantnega zelenja so se smejale Po filmskem svetu Conrad Veidt o maskiranju Ko je delal Conrad Veidt svoj mojstrski film o Raspu ti nu. so ga nekoč vprašali časnikarji, kaj nisli o maskiranju sploh n še posebno o maski v filmu. Prinašamo njegov odjjovor, ki j« izredno zanimiv in obenem sad dolgoletnih izkušenj, saj je Veidt eden tistih igralcev, ki igrajo na odru in pri filmu. — Priznam, da je pomen maske za igralca zelo velik, svaril bi pa pred prečenj e van jem njene vrednosti. Sam dobro vem, da igralec nudi z najboljšo masko ne more pritegniti gledalcev nase. če mu manjka poudarek osebnosti in osnovna moč usrtvarjanja. Ločiti je treba tudi to, kakšno osebo igra igralec, zgodovinsko ali moderno. Dokler gre za zgodovinsko osebnost, kakor je bil n. pr. lord Neison, ki sem ga pred leti igral, ni potrebno, da bi bil igralec rudi po maski in obrazu njegova točna kopija. Dovolj je že, če je igra tako prirodna, da občinstvo verjame, da bi utegnil biti lord Neison. Pretirano izprem in janje in karakteriziranje obraza z raznimi umetnimi nosovi m drugimi pripomočki je škodljivo, ker preveč ovira igralčevo izražanje s kretnjami in gibi obraza. Tudi pri maskiranju tt* dovinske osebnosti je treba paziti, da igralec ni preveč podoben lutki iz panoptika, ker bi bila pri tem njegova še tako dobra igra zabrisana. Kadar pa igra igralec modernega človeka, kakor je še Rasputin, ki ga zdaj igram, ).t treba paziti tudi na natančno posnemanje obraza, ker živi še dosti ljudi, ki so ga «sebGilgi, ena izmed nas ..c, ko \e bila brezposelna. Najprej je bila igralka, potem je službo zgubila n postala strojepiska. Ko so ji tudi tu odpovedali, je začela pisati. Njen prvenec je hitro zaslovel. Že v pičlem letu so era prodali 2-2-000 izvodov. Čudež njenega uspeha je v globokosti in resničnosti vsebine. Knjiga nam opisuje zgodbo današnjega dekleta, mlade ?troje-oiske. Rise nam usodo tisočerih deklet, ki ielajo. da jim ni treba stradati. Vse bi bi le rade srečne, živeti bi hotele, toda v*elej jih čaka samo razočaranje... Brigtra Hetm v karikaturi 2kiaj je taka knjiga postala film, Napravil ga je Paramount Mlado Gilgi igra Bri-gita Helm in njen partner je Gustav Diesl. Premijera je bila 4. oktobra v Kčlnu. Udeležili sta 6e je Brigita Helm in pisateljica Irmgard Keun. Vsi listi so pisali, da je ta film resnično umetniško delo, kakršnih je malo. — Lubit>ch pride t Nemčijo. Režiser Brnst Dubitaoh, ki živi že od leta 1927 stamo v Ameriki, Je brzojavll svo£ družini, da mirti priti sredi novembra v Berlin. Obisk ne bo posloven, Lubitschev brat, ki je živel v Kom«, je menda nedavno umrl in sloviti režiser se misli udeležiti posmrtne svečanosti za nJim. Jusupov protestira Okoli Raspu tina, pusto lovskega čudo-delnika, ki je imel med svetovno vojno tako velik vpliv na Rusijo, se je razpredla cela vrsta legend. Y neštetih knjigah je opisano z romantiko in mistiko prepleteno življenje Grego-rija Rasrputina. kmeta iz Pokrovskega v to-bolski guberniji, več dram se je pečalo z njegovo osebnostjo in tudi v filmu so Ras-p-utina že večkrat kazali. V govorečem filmu iz Rasputinovega življenja s Conradom Veidtom v glavni vlogi je seveda važna osebnost knez Jusu-pov, Rasputinov morilec. V filmu je konec tak, da odvede Jusupov Rasputina na svoj dom, kjer mu oonudi kozarec zastrupljenega vina. Ker strup ne deluje, čeprav ga je stresel v vino toliko, da bi ž njim lahko umoril deset ljudi, ga Jusupov naposled ustreli. Toda Rasputin še ni mrtev Ko pride cela kopica zarotnikov, vstane Rasputin in z nadčloveško močjo se mu posreči, da se morilcem iztrga. Tedaj ga pa že zunaj palače zadene krogla nekega zarotnika, da pade mrtev na tla. Knezu Jusupovu, ki ima s svojo ženo v Parizu velik modni salon, pa ni bilo prav, da igrajo ta film. Vložil je tožbo proti družbi, ki je film izdelala, in zahteval, da ga sodišče zapleni, češ, da so v njem prizori ki niso resnični in da ti prizori škodujejo njegovemu dobremu imenu. Kaj pa je pravo ozadje te tožbe, nam najbolje pokaže njena druga plat Jusupov namreč izjavlja, da bo dovolil vprizarjanje filma, če mu družba, ki je film napravila, izplača 50.000 mark . . . S tem zneskom bi bila njegova čast gotovo oprana in nezgodovinsko slikanje po-, sameznih prizorov popravljeno. — Filmske novosti. Režiser Lang je angažiral za svoj film ^Oporoka dr. Mabu^a* tudi Gustava Diesla. Lil Dagover igra glasno vlogo v filmu >Iz dnevnika lepe žene*. Njen partner bo Hans Rehmann. Ernst Udet in Heinz Riihmann sta bila nedavno angažirana pri Ufi za glavni vlogi v neki komediji iz letalskega življenja- Ufin film >Jaz po dnevi ti po noči« je ie dovršen in ga bodo že v kratkem v Berlinu igrali. Za film >01ovek f» srcem« so že napravili poslednje prizore. Glavni vlogi igrata G«sUv FrShliea in Marija Solveg. Ali ie veste... da je dala napraviti alžirska vlada posebne propagandne filme o lepoti svoje dežele, ki jifc zastonj posoja francoskim kinom,___da pripravlja Irvimj Tnalberg za naslednji Metrov film Leharjevo »Veselo vdovo« z Joano Crow-fordovo v glavni vlogi ? ... da bodo najnovejši Kortnerjev in Forstov firm o Beethovnu delali v Berlinu in ne na Dunaju, kakor so prvotno javili listi? ... da bodo Igrali v TJfirtem firmu »Šampanjska vojna« glavne vloge Renata MuTler, Otto WaU-bung in Vrne Korsak? — Naslednji film Elizabeto Bergnerje. ve. O njej poročajo Usti vsak dan drugače. Nedavno so javili, da bo v režiji Paula Odzmerja igrala pri družbi London-Film-Companv v fUmu »Zvesta vila« po romana Margarete Kennedv. Zdaj pa so baje ta načrt zavrgli in naročili pisateljici, naj napravi manuskript, ki se bo delno ujemal s tem romanom, da pa naj združuje v sebi tudi osnovno idejo Shakespearjeve »Ukročene trmoglavke«. Ta iaprememba se je baje izvršila na željo Bergnerjeve same, ki je hotela enkrat igrati v filmski veseloigri. Ta >baje« je precej problematičen. Dvomimo, da bi zahtevala slavna igralka kaj takega že predvsem zato, ker je prav z dramatizacijo tega romana po vsem svetu zaslovela. Za enkrat bo držalo najbrž samo to. da začno film delati že ta mesec in da mu mislijo dati naslov »Ljubezen ne spi«. — D rob ti n«. Munchenska družba *Hmel-ka« je angažirala Emila Janningsa za glavno vlogo v svojem velefilmu »Kraljevi grenadirji«. V TJfinem filmu »Crni huzar« bo razen Conrada Veidta igral tudi Bern-hard Gotzke. naš stari znanec iz časov nemega filma. Režiser E. A. Dtipont je angažiral Bngito Helm za olimpijski film »Maratonski tekač«. Heinrich George je dolgo odklanjal vse ponudbe za igranje v filmih. Vzrok je bil ta, da so iz nerazumljivih razlogov odrekli umetniško vrednost njegovemu velikemu filmu »Temnica«. Zdaj pa se je le odločil, da bo igral glavno vlogo v nekem filmu, ki je zanj napisal manuskript znani filmski pisatelj dr. Willy Doli. Iz Kamnika — Dvajseto obletnico bitke pri Kumano-teni proslavi Kamnik, v nedeljo ob 11. uri dopoldne v dvorani Gasilnega doma. G. kapetan Nikola Pavlic nam bo orisal balkansko vojno in potek velike kumanovske bitke in sijajno zmago srbskega orožja z vojaškega stališča. G. vladni svetnik dr. Fran Vi-dic pa nam bo v kratkem pojasnil vzroke, ki so dovedli do balkanske vojne. H koncu bo 2>Lira« zapela par pesmi. Pred proslavo bo igrala na glavnem trgu kamniška mestna godba, po proslavi pa bo obhod po mestu. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabimo 6 tem vse predstavnike uradov, društev in korporacij iz Kamnik* in okolice, da se proslave udeležijo v čim večjem številu. — Vojaško pokopališče v Mekinjah je bilo tudi letos lepo okrašeno s cvetjem. Na vsakem grobu, ki jih je 53. so gorele svečke, na križih pa so viseli venci jesenskega cvetja. Na pokopališče eo trumoma prihajali ljudje od blizu in daleč, da počaste spomin onih, ki so umrli daleč od rojstnega kraja. — »Tabor«, podporno in izobraževalno društvo primorskih emigrantov živahno deluje. Skoro vsako nedeljo prireja sestanke, na katerih se obravnavajo stanovske in društvene zadeve Prihodnji sestanek bo zopet v nedeljo 6 t m. dopoldne v stari žandarmeriji pri Staretu na Grabnu. Članstvo se vabi k številni udeležbi. — Postne ladeve. 2e večkrat smo poudarjali potrebo, da se kamniško poštno osebje izpopolni, ker je bilo dosedanje zaradi naraščajočega prometa preobloženo z delom. Poštna direkcija jo ugodila upravičeni prošnji in dodelila kamniški pošti še eno pomožno moč. Dosedanji pismonoša za £utno, Zaprice in Novi trg g. Ivan VVeissei-sen. pa je bil premeščen v Ljubljano. Tudi na njegovo mesto smo dobili novo moč- G-VVeisseisen je bil v Kamniku sedem let pismonoša in je bil znan kot vesten in po-strežljiv mož, zato mu želimo na novem službenem mestu čim več uspeha! Vsi bi morali čutiti v sebi poslanstvo, da živimo zaradi boljše bodočnosti; ker se pa vsi ne zavedajo, da mora biti bodočnost lepša, že s tem dokazujejo, da je sedanjost zelo žalostna. Pisava filmskih igralcev Trije primeri, ki pričajo, kako se spozna iz pisave tudi značaj filmskih igralcev Ljubljana, 5. novembra, Nemški grafologi so se že letošnje pomladi oglašali v analiziranju pisave filmskih umetnikov. To me je napotilo, da sem si preskrbel pisave najbolj znanih in tudi najslavnejših ljubljencev filmske publike po svetu, Marlen Dietrich. Lilian Harvey in Hansa Albersa. Marlene Dietrich! Kako veliki ekstremi leže v njenih potezah! Sama je slikala v potezah, sama je pisala v njih, njena duša diha iz te pisave pestra, bistveno drugačna 0 1 od drugih, popolna, dovršena, toda nesigurna, nestabilna. Svojih uspehov na polju filmske umetnosti si ni sigurna. Nastopa v želji, da bi pokazala nekaj, in vendar ne veruje, da ji gre to gladko od rok. Vživlja se v svojo vlogo, polovičarstva v igri ne pozna. Iz tega lahko sklepam, da je njena dušev-nost bogata, kakor je bogat seznam njenih vlog. To so torej tiste umetniške duše, ki gredo od uspeha do uspeha, ki zidajo, ustvarjajo na polju umetnosti, pa jih vendar človek nikoli ne pozna. Pisava priča tudi, da je Marlene Dietrich kapricijozna. Nikoli ni zadovoljna, zelo težko ji je ustreči. Vse preizkušeno torej takoj zavrže, kakor otrok, ki se naveliča igrače, potem pa zopet seže po zavrženem in se ga oklene še z večjim ognjem, še z večjo ljubeznijo, pa vse skupaj znova zavrže. Neprestano kolebanje jo pa vodi do resničnih uspehov. Rahločutnost veje iz pisave. Ranljiva je. In kako bi tudi ne bila v vsej svoji prebogati notranjosti. Nesrečna je in nikoli ta duša ne bo našla polne sreče, polnega zadovoljstva Neprestano išče in hrepeni po nečem nedosegljivem, rada bi dosegla to, kar je ':e -col t imela in stokrat zavrgla. Ukazovati si ne pusti. Režiserji ji niso potrebni, ker jih ne posluša. Kadar igra, se vživi v svojo vlogo, igra jo neprisiljeno, naravno. Iz njene pisave se zrcali tudi strast, ki pa ne leži v njeni notranjosti, da bi zadovoljila z njo sebe, temveč da zadovolji tudi druge, da gre od uspeha do uspeha, od zmage do zmage. To je ženska, ki je vsem zagonetka, večna zagonetka, sama nesrečna in nezadovoljna, ker je nihče ne razume in ker se tudi sama ne razume. Hans Albers, ideal in predmet ženskega hrepenenja, še kot mlad deček mi je bil ta igralec vzor energije in močnega značaja. Spominjam se, ko sem ga nekoč videl v filmu v vlogi detektiva ali nekaj sličnega. Takrat so bili še nemi filmi in med besedilom se je v policijskem pismu naenkrat pojavila njegova pisava. Odpornost in samozavest sta že takrat odsevali iz nje. Kako dovršen umetnik je zdaj, nam priča baš njegova pisava. Takoj na "prvi pogled je jasno, da izvirajo te energične poteze od energičnega, odpornega človeka, ki ne pozna nobene ovire. Vse, kar hočeš, tudi moreš, to je njegovo geslo. In s tem geslom gre od uspeha do uspeha, postal je eden najboljših filmskih igralcev. Vsemu se zna prilagoditi, nobene ovire v življenju se ne ustraši. V igri nikoli ne posnema drugih in tudi njegova pisava je nekaj zase. Veličina, zanos, umetniški čut, neko notranje razpoloženje za umetnost, poteze valujoče, rumene pomaranče, pozlačene z žarki pa-lermskega solnca. Kuhala sta se v lavi Indijskega oceana, hladila v tesnih vežah colombskih hotelov. Pot ju je vodila preko ozkega žrela Mallaki, razburkanega šanghaja in neizmernega, kipečega Pacifika do Frisca. Daleč je ostala stara Evropa, strupena prikazen strahu se je nekam razlezla. Bila sta svobodna. Odprl je oči. Pred njim je sedel policist, — Kaj sem bil zadremal? — se je ustrašil Wilewski. Policist je prikimal — Pot je še dolga, gospod, lahko še mirno spite. — Če bi mogel... Policist ga je pozorno pogledal. — Zakaj ste pa ubijali, gospod? Pusto in čudno težko vprašanje. Skakajoči plamenček se je zabliskal in siknil: — Zakaj si ubil? V enakomernem tikitakanju so vpraševala utrujena kolesa. Vprašala je smola noči, vprašala so rdečkasta oČesca isker: — Zakaj si ubil? — Težko je živeti, več nego težko, toda... ubijati — ne. In povrhu ste gotovo še bogat, brez križev in težav. Kaj naj počnem jaz? 2ena je bolna, leži že tretje leto, pljuča. Komaj diha... Petero otročičkov, vsi bolehni in vsi v eni kletni izbi. Smrad, po stenah teče voda. Hotel sem napraviti temu kraj. Mislil sem, da bo bolje. Poleg službe doklada, toda noč in dan v blatu, v mrazu. Voda zamrzuje v čevljih. Ni mi žal. Dobro bi bilo nastaviti roko, ljudje bi dali za to, da bi ničesar ne videl in ne slišal. Toda ali je to mogoče? Ljudje nam vendar zaupajo in moramo jih ščititi. Najhujše so eskorte. Pobegne jetnik, iz službe te vržejo, postavijo pred sodišče, a tam, gospod, umira v mračni in vlažni kuhinji žena, hirajo od lakote otročički. Kdo jim bo dal jesti ? Skrbeti je treba za nje, služiti jim kruh. Wilewski je povesil glavo. Vedel je, da v tem pripovedovanju ni bilo fraz, niti pretiravanja. Toda v duši se je oglasil egoizem vojnega človeka. Kaj ga briga, če umira tam nekje jetična žena in če otroci nimajo kaj jesti? Mar so samo oni na svetu? . Jeza ga je obšla. Čemu mu je ta bedak pravil vse to? Pa vendar ni pričakoval podkupnine? Saj mora vedeti, da jetnik ne sme imeti ničesar pri sebi. Ali hoče vzbuditi sočutje? Ta je pa dobra! Tepci naj sočustvujejo z njim. On bo pa čez nekaj ur že daleč, daleč, svoboden, z njo! Ozrl se je na policista kot bi se bal, da bi ne uganil njegovih misli. Policist je spal. Malo je manjkalo, da Wilewski od radosti ni vzkliknil. Previdno se je sklonil nad roko spečega in pogledal na njegovo primitivno zapestno uro: — Tri četrt na dve! Se štiriindvajset minut. Nepremično je gledal na nerodno narisane številke. — se 43, 42, 41, 40... Skrčil se je. Zdelo se mu je, da postaja policist zaspan, da pripadajo bedeče zenice težkim, bledim vekam. Samo še sedem minut, še šest, pet! Naslonil se je na steno in si z dlanjo brisal potno čelo. Čez pet minut bom svoboden, bom z njo. Božala ga bodo njena usta, njeni prsti. Ves svet bo njun. Kot bi trenil z očesom, so švignila mimo cvetlična korza v Cannes, Živo zlato Sicilije... palmovi gaji v Colombu ... Zdaj, zdaj. Pobeg. Vlak je začel škripajoče zmanjševati hitrost. Wilewski se je stisnil k steni. Na posta jici je migljala železničar jeva luč. — Povsod tema. Kolesa so fte bolj škripala, vlak se je ustavljal. Willewski je čutil, kako para segreva okno. Morda je pa ni tu? Kar je zažarelo na desni strani postajice za hip dvoje velikih žarečih oči. — Tu je! Rahlo, rahlo je pritisnil na kljuko. Vrata so se odprla. Zadnjič se je ozrl na policista. Spal je mirno, z ogorkom cigarete na ustnici. ... Če pobegne jetnik, te zapode iz službe, postavijo pred sodišče, a tam umira v mračni in vlažni luknji žena, hirajo od lakote otročički. Kdo jim bo dal jesti? Vsaka beseda se je valila liki granitna skala, zagrajajoč izhod. Znova so zažarele oči reflektorjev. Skozi ozko špranjo priprtih vrat se je začul hripav, zaspan klic: Odhod! Hitro je zaprl vrata in se stisnil v kot. Policistu je zaigral na ustih ironičen smehljaj. V žepu skrita dlan je izpustila cev browninga. Dobri delavci. Srečata se šef in ravnatelj urada. — S tem osobjem je pa res križ, skoraj vsak med delom žvižga, — pravi ravnatelj. — Vi imate še dobro osobje, pravi Sef, —- moji pa samo žvižgajo. toda le neznatno, kar kaže na njegovo bogato notranjost in na bogastvo njegovih načrtov, ki pa so vsi izvedljivi, vsi dosegljivi. To je jeklen značaj, ki se dviga na svoji odpornosti. Po pisavi sodeč bi človek mislil, da je mož robat in surov, čeprav kavalir. Toda pri vsem tem je nežen in iskren, odkrit, uravnovešen. Le včasih izgubi za trenutek v objemu ženske ravnotežje, pa se potem s tem večjo silo zopet z ta vi na trdne noge. Vedno vesel gre smeje preko vseh ovir, ki jih prav za prav ne pozna. V podpisu ga nam končna poteza zopet kaže kot mojstra v vseh vl^i-' Elastičnost značaja se kaže v potezi izpod podpisa. In naša nežna Lilian Harvev! Kako nežno in dozorelo se nam noče pokazati v svoji pisavi. In res je ena najnežnejših, najbolj rahločutnih filmskih igralk. Njen duh je svež, nazori so ji jasni, pa vendar preveva njeno pisavo prikrit strah, če bodo njeni uspehi vedno enaki. Dobro ve, da ima v filmu uspeh, ki se ga tudi zaveda, pa vendar zre z nezaupanjem predse, kadar mora nastopiti. Pisava priča o energiji in bogati • duševnosti. Oglejmo si črki >g< m »jc. Zaviti sta nežno in zaokroženi kakor pentlje. Tu se izraža njena otroška duša. In često jo bomo še lahko videli v nežnih vlogah, kjer poje njena rahločutna duša. Lilian Harvev igra, da zadosti svojim težnjam, svojemu hrepenenju po uspehih in slavi. Ko pa utrujena leže k počitku, sanja o tihi, neskaljeni sreči, o harmoniji in iz teh sanj črpa novo vnemo, novo navdušenje za igro. Te sanje so jasno izražene v potezah njene pisave. Počitka pa ne pozna, neprestano hoče ustvarjati, zdi se ji, da ne sme zaostajati, neka notranjo sila jo žene vedno naprej, vedno navzgor. Sicer je pa težko razumeti duše umetnikov. Počivajo šele, ko se pogreznejo izčrpane in do smrti utrujene v pozabo. Psihografolog Karmah. Iz Kranja — Kranjski nogomet Preteklo nedeljo sta se srečali v Kranju kraii(jsfci in ljubljanski SK Korofran. Boj obeh moštev je bil malo preoster in tempo ves Čas zelo hriter. Domačina eo šele v drugi polovici igre prešla nekoliko v premoč ter s požrtvovalnostjo in odločnostjo zasluženo izvojevali zmago z rezultatom 3:1 (1:1). Pred tekmo obeh rezerv je sodnik predčasno zaklgučil, ker bi sicer gostje pokvarili ugled nogometnega sporta v K rangu. Prave senzacija za Kranj bo jutri, ko nastopijo same stare zvezde, pionirji knarnjskega nogometa Vodil jrih bo še sedaj aktivni igralec Koro tuna, znani srednjn napadalec Tine, ki bo igral ta dan 250. tekmo za Kranjske barve. Vabimo publiko, da z obTrinriim posetom tekme proslavi ta njegov jubilej. Tekma se prične ob 15. uri. — Podružnica NSZ v Kranju je icnela pred tednom dni svoj izredna obfoni zbor v prostorih restavracije »Pri Peterčku«, ob številni udeležbi članstva. V poročilih fimkoijonarjev se zrcali naporno in vztrajno delo nacijon&lne organizacije, ki je Sele v zftčeinem razvoju, V kratikem oaau je postavil odbor pravi te mer j socijalnemu dehi, da se obeta krairnjski podružnoci sicer žilava toda sifgu-rna bodočnost. V novo upravo so bili izvoljeni sledeči: predsednik Miha Jereb, L podpredsednik Ivan DerČa, II. podpredsednik Miha Polncar. tajnok Drago 2et|jai blagajnik Vlado Terdon, odborniki Tončka Bemik, Karol Ciglor, Drago Ko-drdč, Polonca Pogačnik, Rez^ka Tome, Milan Zubčič, Viktor Žiižmond; revizorja Franc Šegula in Andrej Prinčič. Po končanih vo# litviah je spregovoril zastopnik izvršilnega odbora Narod no-strokovne zveze iz Ljubljane g. Rupnik. ki je opisal kritični položaj delavstva v Kranju. Razložil je načela delavske borbe za upravičene zahteve in pravice. Novi odbor si je nad-el glavno nalogo, da hoče ščititi v prvi vrsti delavske intere-ke, nadzirati in uferepati glede zaposlitve tujerodcev m si priboriti enakopravnost v uveljavljerntju delavskega 6loja pri političnih, gospodarskih in kulturnih ustanovah. Stopil bo v stike z vsemi merodajnimi faktorja v Kranju glede posredovanj« za. zaposlitev nezaposlenih članov. Skušali bodo v najkrajšem času dobiti primerne prostore za organizacijo. Ko bo resno vprašanje društvenih prostorov, bodo začeli [gojiti dramatiko in prirejati kulturna, socialna in hdgiijengka predavanja. Pozivamo -s- na* rodno zavedne delavce 5n nameščence, naj se Čimprej organizirajo v naše vrste. Mesečna članarina znaša samo 2 Din. je torej tako minimalna, da jo vsakdo premore. Zavedajte se. da bo organizacija le takrat za vse uspešno delovala, ko bo imela zadostno Število članov. — Tonkino Narodm ^om v Kranju predvaja drevi ob pol 21 uri ter jutri ob 17., 19. in 21. že težko pričakovano veseloigro Iz vojaškega žrvTrenfa »Ljubavni regiment«. V glavnih vlogah nastopno Gustav FrohBch, DoHy Haas, Savio Pavenelli tbf Vvafeer Ed&ofer. 86 Boljševička revolucija pred 4000 leti V Egipta so imeli boljševičko revolucijo te 2ZOO let pred Kristom Promet na svetovni razstavi v Chicagu Slika nam kaže ogromen najmodernejši avtobus, ki bo vozil posetnlke po svetovni razstavi v Chicagu. Razstava bo tako velika, da bi človek rabil več ur, če bi jo hotel obhoditi. Ko so se zatirani nižji sloji v Franciji uprli in nastopili L 1789 proti aristokraciji, so pripadniki starega plemstva mislili, da je nastal konec sveta in mnogi so šli v smrt s trdnim prepričanjem, da so tudi drugim ljudem ure že štete. Toda strahote revolucije so minile in zdaj živi velika francoska revolucija samo še kot zgodovinski spomin v •mTRlib potomcev revolucionarjev samih. O čudni poti, ki jo je hodila francoska revolucija s svojimi vzvišenimi idejami od začetka do danes, o metamorfozi njenih idej bi se dale napisati cele knjige, Zgodovina se ponavlja, to, kar se je zgodilo s krščanstvom, se je ponovilo s francosko revolucijo samo v drugačni obliki, ker so bile tudi razmere drugačne. Tudi v Rusiji so smatrale krvavo boljševiško revolucijo mnoge njene žrtve za zadnje dejanje svetovne tragedije. Po njihovem mnenju je stalo človeštvo pred pogojem, bog je bil odvrnil svoje jasno obličje od ljudi in ustrelitev so smatrali mnogi fanatiki za najsrečnejši izhod iz splošnega kaosa. Zdaj je pa najhujše že minilo, nastal je proces prilagodevanja novim življenjskim razmeram, samo da še ne vemo, če bo ubral tudi ta tretji, največji poskus osvoboditi človeka, enako pot, kakor sta jo hodila krščanstvo in francoska revolucija. Na svetu pa ni nič novega. Če bi mogli stopiti nazaj v Egipt leta 2200 pr. Kristusom, bi lahko videli prvo boljševiško revolucijo. Bila je v mnogih pogiedih zelo podobna ruski revoluciji. Tudi ta je bila strašna, pa je zapustila za seboj samo pisane spomine. Nazadnje je zmagala zdrava človeška pamet in danes bi o tej revoluciji ničesar ne vedeli, da ni bilo pisarja Ipuwera, ki je zaupal svoje vtise iz takratne dobe papirju in ta zgodovinsko znameniti papirus so odkop ali pred leti v Egiptu. Za takratne čase visoko izobražena IX. dinastija štirih zaporednih faraonov po imenu Akhtoi, ki je vladala srednjemu in gornjemu Egiptu, je izumrla leta 2222 pred Kristusom in tedaj je nastala borba za oblast med člani X. dinastije. Borba je trajala celih 25 let in končala se je z izčrpanjem ter popolno anarhijo v severnem delu nilske doline. Daleč proti jugu ob gornjem Nilu so se polastili oblasti kralji ondotnih pokrajin, znani sedaj kot XI. dinastija, in vladali so iz svoje prestolnice Luxor s krepko roko. Prebivalci severnih krajin so z zavistjo zrli na to v miru živeče in lepo napredujoče kraljestvo. In tedaj je izbruhnil upor proletarijata na ozemlju X. dinastije, sledila je vlada terorja, ki je trajala dotlej, dokler ni vdrl v uporno krajino južni kralj s svojo vojsko, ki je očistil deželo puntarjev ter postal sam faraon vsej deželi. O dogodkih, ki so se odigravali pred to rešilno akcijo, piše Ipuvver, obračajoč se na reprezontanta prestola, živečega v izgnanstvu, in proseč ga, naj napne vse svoje sile ter zajezi preteči val komunistične revolucije, da bo rešena dežela vpada barbarskega, toda dobro organiziranega juga. Ipuvver pravi, da je revolucija deloma semit-skega izvora. V Egiptu je živelo mnogo tujcev, ki so prišli iz palestinskih krajin in dobili premoč nad pravimi Egipčani. Ti pritepenci so oznanjali komunistične nauke, kajti Semiti iz Sirije, Palestine in Egiptu sosednih dežela so živeli bolj ali manj republikansko življenje. Revolucijo samo opisuje Ipuvver suhoparno in kratko. Ljudje so se uprli kroni in nekaj zločincev je napravilo konec monarhiji, pravi. Stari družabni red je propadel, palača je bila izropa-na, kralj pregnan, državni zaklad je pa postal skupna last. Kdor ni nič imel, nadaljuje Ipuwer, je zdaj bogataš. Reveži so postali bogataši, bogatašem pa ni ostalo nič. Kdor je bil prej sluga, zapoveduje zdaj služabnikom. Služabniki so nehali izpolnjevati povelja svojih gospodarjev, služkinje drzno odgovarjajo svojim gospodinjam. Zlato in dragulji krase vratove služkinj in čeprav je rodovitna zemlja polna dobrin, nima gospoda kaj jesti, ker so se siromaki polastili vsega. Kdor je imel lepo obleko, hodi zdaj razcapan, kdor ni imel niti skorje kruha, ima zdaj polno shrambo in njegove omare so polne tuje robe. Zemlja, ki se je prej ogledovala v vodi, ima zdaj zrcalo. Bogataši so zdaj žalostni, siromaki se pa vesele. Sin visokega uradnika se prav nič ne razlikuje od siromakove-ga sina, kajti vse imenitne rodbine so pometali na cesto. Princi umirajo od lakote odlične dame so suhe ko trske in hodijo razcapane. Odigravali so se strahotni prizori, piše Ipuvver. Otrokom odličnih rodbin so razbijali glave ob zid, zakonike sodnih dvorov so razmetali ki ljudje so hodili po njih. Uradna poslopja so zasedli puntarji in odnesli sezname davkoplačevalcev. Uradnike so pobili, vse spise pa uničili. Vsa avtoriteta je uničena in čeprav vlada na jeziku po deželi pravica, je vse, kar ljucrje počno, najhujše brez-pravje. Ljudje se kar tresejo od strahu, ker so vsi zločinci prosti in nihče rt— nad njimi moči. Kmet orje zemljo z orožjem v roki, služmčad krade. Oče vidi v sinu sovražnika, brat se bori proti bratu, ali pa pada zadet ob njegovi strani. Človeška srca so okamenela, povsod je polno krvi, povsod žanje smrt. Ni več dobrih delavcev, revolucija je uničila vse obrti, lakota in boiezm razsajajo po deželi. Ni ne hrane, ne kurjave, žetev je povsod uničena, nihče ne orje, živina je prepuščena sama sebi, nihče ne pase čred. Ljudje jedo travo in pijo vodo. Niti ptice nimajo hrane. Vrata, ograje in leseni stolpi se sežigajo, skrinje iz ebenovine razbijajo in kurijo z njimi. Povsod je polno nesnage m smradu. Potuješ lahko le v sprem- K-o bo ameriški državljan v torek izpolnjeval kot volilni upravičenec svojo državljansko dolžnost, ne bo napisal na volilni listek niti imena Hoover, niti imena Roosevelt ali kateregakoli drugega, temveč se bo odločil za en-jga izmed kandidatov, ki jih predlagajo politične stranke. Država New vork ima na pr. 47 kandidatov. V resnici pa izvoli ameriški državljan svojega kandidata, kajti volilci so z ustavo samo po- Hoover ti sn jen i v vohtve, nimajo pa z voRtvtjo prezidenta nič skupnega in glasujejo samo za kandidata svoje stranke. Glasovanje se vrši dva meseca k vout-vah, ko so že izvoljeni na zborovanju, ki je o njem sestavljen protokol m poslan predsedniku senata v VVashing-ton. Čez mesec dni seštejejo glasove volilcev na javni seji skupnega parlamenta in kandidat na mesto prezidenta, ki dobi absolutno večino glasov, je proglašen za izvoljenega. To je prav za prav samo še formalnost, kajti ameriški narod bo vedel že v torek zvečer, koliko je bilo izvoljenih republikanskih in koliko demokratskih volilcev in tako bo lahko sam izi-ću-nal, ali bo bodoči prezident Hoover ah Roosevelt. Če bi pa noben kandidat ne dobil absolutne večine, izvoli prezidenta dom reprezeutantov izmed treh kandidatov, ki so dobili največ glasov. To se je zgodilo samo enkrat, in sicer pred 100 leti, ko v Ameriki sistem dveh političnih strank še ni bil tako trdno usidran, kakor je zdaj. Malo >e verjetno, da bi se tak primer ponovil, vsaj v do-glednem času tega ni pričakovati. Da bi bila dobra voja poedinrh držav izražena v volji ljudstva, vrine ustava države po številu njenega prebivalstva odgovarjajoče število volilcev v volilne liste, ki pa kot rečeno nimajo bistvenega pomena. Ustava določa, da ima vsaka država toliko volilcev, kolikor ima zastopnikov v skupnem parlamentu, in ker prideta na vsako državo dva senatorja in na vsakih 60.000 volilnih upravičencev en član doma reprezeutantov, se ravna torej število vofilsev poedinih držav po števihi njenih prebivalcev. Pri volitvah ameriškega prezidenta je treba namreč razlikovati volilnega upravičenca od volilca. Število volilcev naraste na pr. od 3 v malih državah, kakor so Arizona, Delaware ali Nevada, na 29 v Illinois z milijonskim mestom Chicagom, na 38 v Pen-silvannyji s Philaderphijo in Pittsbur-gom in na 47 v državi New vork z istoimenskim glavnim mestom. Vseh volilcev je v Ameriki zdaj 531 in za izvolitev prezidenta je treba torej 266 glasov. Nekatere države pripadajo že dolgo eni politični stranki. Tako volijo novo-angleške države skoraj vedno republikanskega kandidata, južne države pa od burske vojne sem skoraj vedno kandidata demokratske stranke. Poleg teh stanovitnih so pa seveda tudi nestanovitne, ki volijo enkrat tako, drugič zopet drugače; m med te spada tudi država New York. Republikanci imajo znatno prednost, kajti 531 volilcev, odpadajočih na 48 držav unije, je razde- stvu, kajti zločinci ropajo popotnike In jih pobijajo s palicami. Vera je seveda propadla, nihče noče več priznavati bogov. Utihnil je smeh, samo tarnanje in solze polnijo deželo. Stari in mladi tožijo, da bi radi umrli, mladina očita staršem, da so jo spravili na svet. Ipuwer prosi na koncu kralja, naj se ojunači in znova napravi red, roteč ga, naj se obrne na boga za pomoč. Potem pa izraža s pomembnimi, skoraj pro-roftkrmi besedami trdno vero, da pride odrešenik, ki prinese mir vsemu, kar je zdaj v vročacL Kralja opozarja na pro-rokovanje, ki govori o odrešenikovem prihodu, češ da pride pastir ljudstva, ki ne bo greha na njem in ki zbere razkropljene Črede. In v trdni veri, da bo nazadnje dobro zmagalo m da se vrne na zemljo mir, zaključuje Ipuvver svoj opis prve boljševiške revolucije na zemlji. In res sta se mir in zakonitost vrnila. Teror je izginil in boljševizem, ki je dvignil glavo pred dobrimi 4000 leti, je zdaj že pozabljen, le zgodovina ga še pozna. Je pa presenetljivo, kako točno se ujema boljševiška revolucija v Egiptu pred davnimi časi v glavnih potezah z veliko rusko socialno revolucijo. Ijenih tako, da imajo bolj demokratične južne države in države v zapadnem pogorju samo del političnega vpliva, ki je nasprotno zelo močan v vzhodnih in srednjezapadnih državah. Najtežja naloga demokratskega kandidata je torej v pridobitvi teh držav. Roosevelt se je lotil te naloge na svojih volilnih potovanjih z veliko vnemo in po tem, kako so ga sprejeli, bi se dalo splepati o uspehih. Presenečenja pa seveda niso Roosevelt izključena. Ameriški volilni sistem ima pa še eno posebnost, ki jo moramo razumeti. Ameriška ustava je nastala v Času poštnih voz, ko je bilo potovanje po Ameriki zelo težavno in počasno. Prvotne volitve so bile določene na mesec november, ko so imeli farmerji, ki tvorijo glavni kader volilnih upravičencev, svojo letino že pospravljeno. Volilcem so pa dali dva meseca časa, da so lahko prispeli do prestolnice m izvolili prezidenta, seveda samo še formalno- Potem so pa čakali še mesec dni, da se je kongres po božičnih praznikih zopet sestal, seštel glasove volilcev vseh držav in proglasil izid volitev novega prezidenta. Izvoljeni prezident je prevzel navadno svoje posle šele v marcu, do tlej jih je pa vodil še stari prezident ker po ustavi novi še ni bil potrjen. Ameriška javnost se seveda zelo zanima za izid dejanskih volitev novega prezidenta. Kandidatov je več, toda samo dva stojita v ospredju splošne pozornosti, ker imata samo ta dva izglede na izvolitev. Nasproti si stojita republikanski kandidat in sedanji prezident Hoover ter kandidat demokratov guverner Roosevelt, potomec slavnega prezidenta Theodorja Roosevelta. Roosevelt je za odstranitev prohibicije vsaj v sedanji obliki in zato utegne zmagati. Zadnje dni, ko je dosegla volilna kampanja višek, se slišijo že prerokovanja in sklepajo stave. Če se lahko zanesemo na napovedi in stave, ima več izgledov na zmago Roosevelt. Zanj se zavzemajo tudi vsi nezadovoljneži, ki jih je v Ameriki mnogo, kakor drugod po svetu, in ki verujejo, da bo izpre-memba v vodstvu države vsaj deloma pripomogla k ublažitvi težkih gospodarskih razmer. To so Junaki Berlinski »Vorwarts« poroča, da so prišle na dan zanimive podrobnosti o Hohenzollernih med svetovno vojno. Odkar so si skočili narodni socialisti in nacionalni Stahlhehn v lase, prihajajo na dan stvari, ki doslej javnost o njih ni bila obveščena. Zanimivo je, kako so se Hohenzollerni med vojno bali bojišča, po vojni bi bili pa radi nagrabili čim več denarja. Bivši nemški prestolonaslednik Viljem se je boril za svojo domovino na ta način, da je prirejal v glavnem stanu v Charlevflle orgije s prostitutkami. Pa tudi njegova brata Eitel Pritz in Avgust Viljem vso vojno nista povohala smodnika. Njihov brat Oskar je bil sicer nekaj dni na bojišču, seveda daleč zadaj, pa je kmalu zbolel, baje so ga popadli srčni kiči, Jn pozne- je ga bojišče ni več videlo. Niti cesar Viljem HL, niti njegovih šest sinov ni dobilo v vojni najmanjše praske. Edini boj, ki so ga Hohenzollerni zmagovito dobojevali, je bil boj za zadovoljitev nemških dinastij. Zdaj vodijo ti Hohenzollerni nacionalistično propagando in Avgust Viljem je celo narodno socialistični poslanec pruskega deželnega zbora. Eden najzagrizenejših nacionalistov, državni poslanec Frevtag-Loringhoven, je bil med svetovno vojno celo ruski častnik, a glavni urednik narodno socialističnega »Volk. Beobačh-ter« Rosenberg, ki je bil med vojno študent v Rigi, ni vstopil tam v nemško vojsko, ko so Nemci zasedli Rigo. 1200. vprizoritev „Prodane neveste" Leta 1866 so uprizorili v Začasnem gledališču v Pragi prvič Smetanovo »Prodano nevesto«. V sredo 2. t. m., torej 60 let po premieri, je bila pa ta priljubljena opera v praškem Narodnem čhvadlu uprizorjena kot svečana predstava 1200 tič. To je gotovo edinstveni uspeh, kakršnega se skromni Smetana pač ni nadejal. Pri stoti uprizoritvi leta 1882 je skladatelj dejal, da je »Prodana nevesta« le igračka. Trdil je, da je ni komponiral iz častihlepnosti, temveč iz trme, ker so mu po »Braniborih« očitali, da je Wagnerijanec in da bi tudi v lažjem narodnem slogu ničesar ne zmogel. »Prodana nevesta« je hodila trn j evo pot, prodno si je priborila priznanje celo med Čehi samimi. Pri premieri 30. maja 1866 je bil obisk slab, ploskanja malo, uspeh ne posebno razveseljiv. In vendar so pele najboljše operne moči. Še slabši je bil obisk reprize. Smetana sam je dirigiral to opero 49-krat. Pet-desetič je bila uprizorjena v oktobru 1. 1874, stotič 1. 1882, 150 tič 1. 1886, a dvestotič v letu jubilejne razstave. Od tega leta je število repriz naglo naraščalo. Zlasti po vojni so igrali »Prodano nevesto« ob razprodanem gledališču skoraj 50-krat na leto. V decembru 1925 so jo igrali petstotič, v aprilu 1927 je pa že doživela Praga njeno 1000 uprizoritev. Z avtobusom čez izsušeno jezero Slika nam kaže prvi voz nove holandske avtobusne proge, ld vodi čez ozemlje, kjer je bilo prej Zuldersko jezero. Jezero so podjetni Hoiandci izsušili In pridobili s tem lep kos rodovitne zemlje. Prevoz Casanovinih zemskih ostankov Italijanski listi poročajo, da se je začel beneški patricij Gerolamo Valier zavzemati za prevoz zemskih ostankov slovitega pustolovca Giacoma Casanove v Benetke. Casanovini zemski ostanki počivajo še vedno v gradu v Duchcovu (Dux) na Češkoslovaškem. V Benetkah se je ustanovil tudi poseben odbor, ki namerava osnovati v mestu Casanovin muzej. Če bo Valier s svojim prizadevanjem prodrl, ki se Casanova po 166 letih vrnil v Benetke, od koder je bil pobegnil 1. novembra 17*>6. Njegov pobeg je bil takrat največja senzacija, kajti posrečilo se mu je bilo pobegniti iz zapora skozi svinčene strehe. Po pobegu je začel sicer sijajno karijero, ki mu je prinesla prijateljstvo najodličnejših mož takratne dobe, pridobil si je tudi ogromno premoženje, ki ga je pa kmalu izgubo, toda v Benetke se ni smel več vrniti, čeprav si je na vse načine prizadeval dobiti dovoljenje. Umrl je v Duchcovu pri svojem pokrovitelju grofu Wallsteinu L 1798; pustolovec je bil grofov knjižničar. Po nekaterih vesteh pa prevoz C^anovinih zemskih ostankov sploh ni mogoč, ker v Duchcovu še sedaj točno ne vedo, kje je slavni pustolovec pokopan. Novi Švicarski poslanik v Berlinu Na sliki vidimo novega švicarskega poslanika v Berlina ministra LMnlcherta s soprogo ob prihodu v nemško prestolnico. Pridige v radiu Župnik cerkve Sv. Terezije v Detroi-tu Ch. Coughlin, znan širom Amerike po svojih pridigah v radiu, si na vse načine prizadeva, da bi ga slišalo čim več vernikov in ljudi sploh. Kot pravi Američan sega po vseh pridobitvah moderne kulture in širi svoje pridige s pomočjo radia. »Osservatore Romano-*: poroča, da je sklenil te dni pogodbo s severnoameriško radio družbo m telefonsko upravo, da bo lahko razširil svojih 27 nedeljskih pridig s pomočjo oddajnih postaj in tudi po telefonu. Za to res ameriško publiciranje bo plačal podjetni župnik 172.000 funtov šterlin-gov ah v našem denarju okrog 25 milijonov Din. Vsaka ura pridiganja v radiu ga stane nad en milijon Din, toda mož ima prijetno zavest, da ga posluša lep kos sveta. Tudi lani je imel Coughlin 27 pridig v radiu. Rezultat je bil presenetljiv. Poslušalci so naročili 2,500.000 odtisov njegovih pridig. Tako je zaposlil 62 strojepisk in 118 korespondentov. Darila, ki jih dobiva in izkupiček za razmnožene pridige zadostuje za ogromne stroške, ki jih ima s tem originalnim širjenjem pridig. Nadebudni grof »Az Esu poroča, da je zapravil mladi madžarski grof Eduard Zichv pred leti po budimpeštanskih nočnih lokalih ogromno premoženje. Ko je bil pognal že vse, sj je začel izposojati denar od plačilnih, v začetku 1. 192S jo je pa odfkuri-1 iz Budimpešte, ne da bi dolgove poravnal. Sledila je cela vrsta ovadb in prizadeti plačilni natakarji skoraj vseh nočnih lokalov so doLžili grofa, da jrih je osleparil. Oblasti so morale končno izdati za njim tiral ico. Od takrat so videli nadebudnega grofa že opetovano v Parizu in na francoski rivijeri z mlado, lepo Američanko, ki se je z njo pozneje oženil in naselil v Parizu. Ko je pa pognal tudi ženino doto in je bil zopet siromašen, kakor cerkvena miš, mu je žena ušla. To je tako vplivalo namj, da si je liotel končati življenje. Zastruiprl se je z Iuminalom, pa so ga še pravočasno rešili. Zdaj ie pa njegov pravni zastopnik naenkrat obvestil vse njegove upnike, da bi se rad njihov aristokratski dolžnik z njimi poravnal, obenem ie bilo pa na-prošeno državno tožilstvo, naj tiralico za nadebudnim grofom prekliče, ker se hoče mož naseliti na Madžarskem in začeti pošteno življenje. Čudno. Kaj znajo tudi grofje pošteno živeti? To je tisto. »Moje premoženje pomeni 30 let nepretrgane skromnosti, varčnosti in marljivosti.« »Jaz sem pa mislil, da si podedoval vse to po svoji teti.« >Saj to je baš tisto.« Amerika na pragu volitev prezidenta Ameriški volilni red se bistveno razlikuje od našega — Kako bodo Američani v torek volili Stev 252 »SLOVENSKI NAROD«, C vi jota Zuzo-rić< v Mestnem muzeju, kjer je direktor g- K. W. H. Baard odstopil za razstavo pet velikih drvoran. štirideset umetnikov z vseh strani države je razstavilo 248 umetnin najrazličnejših tehnik. Holandsk'. minister za uk, umetnost in znanost g. I. Terpstra je razstavo slavnostno otvori 34. septembra m bi morala trajati do 22. oktobra, a je bila zaradi velikega zanimanja podaljšana do zadnjega v mesecu. Moralen uspeh je silno velik, saj vsi ho-landski kritiki smatrajo kiparja Mest rovi ca in Rosan d-. Ca za umetnika, ki zaslužita svetovno slavo, med slikarji pa mnogo več, kakor o vseh drugih in tudi silno pohvalno pišejo o Tonetu Kralju. Za razstavo je z Informativnim predgovorom g. Milana Kašanina -Izšel ilustriran katalog, iz katerega posnemamo, da so razstavili naslednji umetniki, med katerim: smo slovenske podčrtali ter navedli tud j njih razstavljena dela in cene v dolarjih, kakor so navedene tudi v katalogu. Slikarji: Cuderman St.: Marija 54 dolarjev, Perica 36; Celebonović M.; G 1 o-b očni k Olaf: Kosec 180, Sejalec 1S0; Gvordenovič Nedeljko; Hafcman Kosta; Jakopič Rihard: Kristus tolažnik 828, Selitev 1026, Pokrajina 497, Pomlad 332, Katastrofa (skica) 300, Večer 332; Jama Matej: Dolina Save 216, Napajanje 216, Žene pri žetvi lanu 108, Dvorišče 126. Žene pri senu 81, Hrvatski kmet 72, Pri kopanju 81; Jošić Mladen, Konjovlć MIlan, Kos Anton Gojmlr Flora 144, TfhoftKje 108, Predmestje 108; Kralj France: Oznanenje —, Pokrajina 180, Magdalena 180, Vas 180, Otroški portret 270; Kralj Tone: Oče in dom slikarja 270, Portret sllkarjeve žene 2H5, Kmečka svatba 830; Marinković Ana; Milojković Radmila; ML '.unovič Milo; Nastasijev\ć Zivorad; Parac Vjekoslav; Petrov Mihailo; Petrovič Zora; Plančić Jure; Pomorišac Vasa; Ra-dovič Ivan; Sekulič Zdravko; Stevanović Bora; Stiplovšek Franjo: Pokrajina 72, Zima —, Dokle 72; Sumanović Sava;-Uzelac Milivoj; Vesel Ferdo: Pokrajina 450, Kardinal 990, Otrok 450; Vidmar Drago: Pokrajina 72, Tu lipe 29, Deklica 45; Vidmar Nande: Kmetje 54, Pomlad 56, Pokrajina 45; Vidovič Ema-aueL Akvarele, risbe >'.n gravure so razstavili: Cadjević Milica; Ivanović Ljuba; JaSac Božidar: Moja mat: (suha Lgra) _, Litavska žena (s. ig.) —, Dva moža (s. Ig.) —, Pesnik Zofinan (lesorez) —, Faust (lesorez) 4, Pesnik J are (lesorez) 4, Mat! in hči (lesorez) 6, Ob obali reke (I>tosxaija) —, Srečanje (lit,) —, Silvestrov večer (lit.) —, Pokrajina (pastel) 36. Delavsko predmestje (pastel) 54, V Ameriki (pastel) 45; Jovanović Stanoje; Kralj Tone: Slepci (lesorez) 14, Življenje (ujeđonka) 15, Fioretti (clnkorez) 6, Rojstvo (lit.) 8, Faust (lit) 27, Kalvarija (risba) 126; Stiplovšek Franjo: Uje-•ienka —, trije lesorezi z motivi hz Maribora —; Uzelac Milivoj; Vučetlć-Wie-land-Smidt Elsa. Kiparji: Doli nar Lojze: Torso (kamen) 1080, Portretna studia (bron) 180, Studija (kamen) 360, Busta slikarja Jakopiča (kamen) 540, Slovo (bron) 900, Sedeča figura (bron) 270; Kos Tine: Busta leklice (terra cotta) 90, Delavec (ter.) 108, Dekle (ter.) 72, Deklica (les) 144, Mlada žena (les) 450; Kralj France: Kristus (les) 180, Sv. Frančišek iz Assisi ikamen) 90, Sirena (kamen) 90, Krava s teletom 90; Meštrović Ivan: 22 del od 1000 do 17.S00 dolarjev (bronasta studija roke in leseni Kristus na križu); Rosandić Toma: 25 del od 126 do 2700 (lesena Ma-ionna in leseni Mladenič); Stojanović Sreten. Najdražja slika na razstavi je R i h a r-da Jakopiča SeMitev s 1026 dolarji, za njo pa takoj Ferda Vesela Kardinal z 990 dolarji, kipe smo že imenovali, a » drugi skupini je najdražje delo Mi-livooa Uzelca žena s klobukom, ki umetnik sanj zahteva 180 dolarjev. Gmotnega uspeha slovenskih razstavljalcev seveda ne moremo objaviti zaradi »Opomina«. V katalogu je na 16 straneh prav toliko reprodukcij, in sicer 3 Meštrovičevih In 3 Rosandićevih del, enega reliefa Sre-tena Stojanovića, Lojzeta Dolinarja ?ortretna studija njegove žene, po ena slika Save šuananovlča, Jureta Plančiča, M. Celebonovića, Mil ivo ja Uzelca, Toneta Kralja Kmečka svatba z imenom Karneval, M. Konjoviča in dve pokrajini M. Mimnoviča. Že 23. septembra je veliki amsterdamski dnevnik >Telegraaf« objavil prof. dr. L G. Sleeswijka dvekolonski razgovor z Meštrovičem z njegovo sliko Ln reprodukcijo njegovega -Indijanca iz Cblcaga, o otvoritvi je pa prav laskavo poročala večina listov vse dežele, a bogato ilustrirani tednik ,Opgaag< je prinesel vabilo gen. konzula g. C. D. Merensa z veliko njegovo sliko čez vso stran ter M. Koša-nina * Splošen uvod« na 7 straneh 8 6 re-produkcijami, ki je med njimi tudi pol-stranska reprodukcija >Kmetske svatbec Toneta Kralju, raz° ■ oh je pa še na prv«I strani lista čez .^o stran avtoportret Tome Rosandića. Dne 30 septembra (je navplivnejai hi največji amsterdamski dnevnik, ki bi a tri izdaje na dan, »Algemeen Handelsb!ae« v večerni izdaji natisnil oađ eno kolono dolg članek o kiparjih z reprodukcij ama Rosandičevega Torsa mladeniča in Meštro-vičeve Deklice z vijolino, kjer postavlja oba umetnika med najslavnejše svetovne kiparje, nato pa kritik M. V. zaključuje: »Spričo Mestrovićevega in Rosandiće-vega prostor ustvarjajočega genija štirje mlajši Dolina r, Kos, Kralj (France) in Stojanovič ne povedo mnogo. Najboljši so kot portretisti, enostavni in verni po-snemalci prirode.« Isti kritik nadaljuje svoje poročilo 6. oktobra z oceno slikarjev v enem stolpcu z veliko dvekolonsko reprodukcijo Toneta Kralja očeta jn doma slikarjevega Po kratkem uvodu nadaljuje: >Med slikanji, k] so tu zastopani, nI nikdo kos omenjenima (namreč Meštrovi-ču in Rosandiču). Talent velikega pomena in bogatih nad se nam pa vendar zdi mladi Tone Kralj, čegar najboljšo sliko objavljamo. Tehniško vsestransko opremljen in oči vidno izvrstno šolan razpolaga z jasnim, čvrstim, močno obvladanim stilom onih umetnikov, ki imajo dar za monumentalnost. Poleg velike slike s portretom očeta in slikarja-slna, visi podoba njegove žene, mlade plavolaske v svetlo-modri halji pred svetlim ozadjem s figurami pri delu. Da Kralja vleče k prizorom iz narodnega življenja, se jasno vidi »Iz ogromne »Kmečke svatbe;, kjer je pri godbi in plesu prav veselo v stilu kmečkih veselic našega Bruegela. Je to živahna kompozicija z mnogo globoko rdeče in rjave ter žrvoruniene barve, kjer nekateri tipi spominjajo na natančnost njegove li- tografije v obliki triptiha, divje in sugestivne, s prizori iz Fausta, ki visi v mali stranski dvoranici. Kraljev veliki talent je jasno viden iz njegovih gravur za izdajo ,Fioretti«, to j« iz slike iz iivljenja sv. Frančiška Videli smo še njegovo litografijo z okusno razdelitvijo svetlobe >Rojstvo Krista«. Tone Kralj ni, kakor mnogi jugoekv venski slikarji, študiral v Parim. Njegova umetnost je obdržala, v svojem najglobljem jedru, moč in samondklost. Marsikateremu njegovemu rojaku ni bivanje v •tunini dobro storilo; niti Munchen ni*l Pariz se mi ne zdita pravo okolje za razvoj tega samega na sebi trdega, po he-roičnosti stremečega naroda«. Na kratko nato kritik obdeluje Suma-novića, le s 3 vrsticami Zoro Petrovič in Uzelca, nato pa piše: , ... mična sličica »Predmestje« G. A. Kosa izdaja vpliv okusnega Dunaja.« Ko se naglo ozre še na Nastasijevlča, kritik zaključuje: >Na tako zbirko slik se naravno ne stavlja največjih zahtev glede popolnosti in kvalitete. Od nekaterih slikarjev bi radi videli več, pr»l drugih bi pa manj tudi zadostovalo. Toda to, kar nam imajo povedati najboljši med njimi, vendar priča o stremljenju, ki naj bi se le otreslo tujih vplivov iln vodenih zapadnih umetnostn+h idealov, da bj v bodoče samostojno vodilo stvariteljske moči.« Drugih umetnikov strogi kritik M. V. niti ne omenja (Konec prihodnjič). Kakšna zima se nam obeta? Dobrodelnost se je baje potuhnila, ker se ljudje boje, da bi se brezposelni preveč ne pomnožili Ljubljana, 5. novembra Lahko je prerokovati, da bo zima huda ali cndla in ljudje raje poslušajo te preroke ter se pečajo s takšnim.! napovedmi — toda zakaj noče nihče napovedati, da bo pozimi začela snežiti mana namesto i*nc^a. ceš, nikogar naj ne skrbi, ka; bo z neštetimi privrženci beraškega pokreta?! Vse to je «*a-roo po sebi umevno, nikomur ne pride nitd na mise:, da bi se opravičeval, zakaj se mu ne zid« zdaj aktualno tarnati ter pozivati plemenita srca, češ, zima trka na duri, za* teciipo se zopet k dobrodelnosti, ki ras edina lahko reši! Kot do se boje še bolj priskutiti ljudem metode, s katerimi so se začeLi otepati posledic krize in križev je vse tiho. In ljudje se vesele — to zimo nas vsaj ne bodo davili s pomožnimi akcijami. Lažje bi bilo torej govoriti o tem. kdo misli na zimo in o tem, kakšna bo. saj bo zima kmalu postala aktualna M-rad; rimskega sporta Greh bi tudi bil greniti ljudem veselje, ki tako težko pričakujejo zimo. Res. rimo bi morali le blagrovati; najvažnejše je, da ljudje zvedo, kdaj bo že zapadel sneg. kdaj bo držal led in kakšna je letošnja zinrufca moda. Toda s temi zadevami se naj bavjjo strokovnjaki, nam pa dovolite le izraziti 9krb zakaj se jim ne zde ta vprašanja že aktualna. No, zadeli smo torej ob vprašanja, ki zdaj še nikogar ne vnemirjajo in jim lahko poklicani odrečejo aktualnost. In to baš želdmo. Zdaj se sige solnce, »vsak lahko dela, kdor hoče«, in nikomur ni treba stradati, vsak se lahko pobriga sam, da mu pozimi ne bo treba beračiti in sploh, saj je letos že minila gospodarska kriza, ali niso tega ugotoviM svetovni gospodarstvenik'? Na nešteto načinov lahko pobijajo ♦rditve, da bo treba zopet misliti na pomožne akcije in na trkanje na plemenita srca. Glede na to je seveda vseeno, če bo zima kakršnakoli. Kočljivo vprašanje je pa, kakšna usoda čaka fonde, ki so bili namenjeni za blažatev bede ter brezposelno^ :i. zlasti še, ker gre za bajne vsote. Baje so letos v ta namen na praznik varčnosti pri* hranili ogromne milijone. Prihranili so si pa cele kupe denarja tudi ljudje, ki so Hii land še odvisni od pomožnih akcij, Čia&\ so se z boljšali, z varčnostjo smo se odkrižali vseh križev. To so torej suha dejstva; z njVmi morajo računati vsi tisti, ki se bodo vprašali, kakšna zima ee nam obeta. Spričo tega seveda želimo, da se naj nihče ne prenagli, saj še slavčki pojo. vse cvete rn vriska — kje je še zima! — in kot, vse kaže, bo ta zima lahko samo vesela. Da pa ne bodo moglri povsem zanikati aktualnosti vprašanja, kakšna bo zima, bi bilo treba razpisati anketo — podobno tisti. aH prede umetnikom slaba ali ne — če še res kdo strada, ali je pa postala gladovna stavka moderna, torej, kaij je s tem preklicanim stradanjem in zakaj so nekateri naprtili takšne skrbi družbi, namesto, da bi si nabasali nogavice na mednarodni dan varčevanja. Takšna vprašanja je pač treba popolnoma razčistiti, da bi nihče ne mogel podtikati poklicanim, zakaj niso po-krenali genijalnih ukrepov, kako nasititf lačne brez stroškov in žrtev. Treba je pa podtakniti brezposelnim, da so poruhrala, kaj je prav za prav s tem čudnim molkom; dobrodelnost se je bstje potuhnila zato, ker se boje, da bi se brezposelni preveč ne pomnožfK. Ce bd namreč bahaško naštevali, kaj vse so pripravila ?e podpiranje bre -elnost. So' a pa. kdo bi a belil 6 takšnima ma-itankostmi glavo! Brezposelnost ni noben problem in ga je lahko spnarviti z dnevnega reda. Lahko jo je odpraviti tude po zelo preprostem receptu, ka ga je izumil brezposelni, ki je v neka občmi prosil tako i a po* moč: »Slavni občinska urad prosim, da razglasi: Delavec N. N. ni brezposeln, kdor bi kaj takega trdil bo zaprt. Pričakujem, de boste moji prošnji ugodaK, ker že osem mesecev nimam dela in imam 6 otrok, podpore pa mi itak ne morete dati. Sramovati bi se moral občine, če bi ne dala podpore tistemu, ki velja pred svetom za brezposelnega. N. N.« Uradna težnost je, kaj je občkuskii urad ukrenil zarado »nesramnega« dopisa, pač so pa na prihodnji občanski seji razpravljali, da bo treba zgradita umobolnico, ker je ubožnica že prenapolnjena, a se niso mog Si zediniti, v kakšen zavod prav za prarv spadajo brezposelni, ker pač nšso vedeli, kako prakticira jo večje obffin-e glede brezposelnih, čeprav jim je tisti prosilec to tako indiskretno namignil. 3t a cftopremam Nedelja, 6. novembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Deset božjih zapovedi (dr, R. Tominec); 10.30: Šahovska ura (dr. M. Vidmar); 11: Salonski kvintet; 12: čas, poročila, plošče; 15.15: Postanek in razvoj ženskega pokreta (gdč. Peleaaa); 15.45: Slovenske narodne, poje g. Dermota; 16:30: Mešetarji s slavo, komedija (Šentjakobski gledalidki oder); 20: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove; 20.45: Salonski kvintet; 22: C as, poročila; 22.15: Jazz-S vara; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 7. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: C as, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Esperanto (g. Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura: Strežba bolnikom; 20 Prenos opere iz Beograda; 22.30: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Torek, 8. novembra. 11.15: šolska ura: O Resslu (dr. Lovro Cermelj); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Nenaščina (dr. Grafenauer); 19: Gospodarska socijalna vzgoja (dr. Go-gala); 19.30: Zunanji ustroj vsemirja (A. Peterlin); 20: Prenos iz Zagreba; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 9. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (M. Komanova); 18: Salonski kvintet; 19: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Narte Veli-konja čita iz svojih spisov; 20: Prenos iz Prage; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 10. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Italijanščina' (dr. Leben); 19: Zadružništvo in splošno zavarovanje C prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Prenos ljubljanske opere; 22.30: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Petek, 11. novembra. 10.45: Mirovna ideja; 11.15: Šolska ura: Momenti iz življenja pesnikov m pisateljev (Mlrosl. Zor); 12.13: Plosee; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Zemljepisno predavanje: Reka Soča (dr. Capuder); 19: Francoščina f.jr " rTu-rt): *939c Gospodinjska ura: O ali 'rr Kmetova); 20: Zgodovina " ' ;e F*. Vebcr); 20..°.0: Ilojv.o-ni tri« i« ■-. lan Trost. violina; Cluatav M£H-ler, čelo: Heri Svetel, kln*. 2.30: R-Ionski kvintet; 22.15: Cas, pogoč.ita; 22.Cv; Napoved programa za naslednji duu. Bela Krajina dela za prihodnje leto Tujski promet — Otroške kolonije — Izletniški vlaki — Ceste — Umnejše gospodarstvr Ljubljana, 3. novembra. Težko je preko noči preporoditi enega samega človeka, kaj šele cel kraj. Vendar pa, ako gre človek v Belo Krajino m sp> zna kraje m ljudi, lahko vidi maih krajev, ker jih gledajo iz dneva v dan in so j%n postali že tako navadni, vsakodnevni in nepomembni, da jih sploh ne uvažujejo, niti smatrajo besede vrednim. Sele človek. Id je dolgo odsoten iz Bele Krajine, ali pa sploh ni beli rojak, lahko presodi vrednost te zemlje in gloda s povsem drugačna m ocesorn ono, kar je res nekaj vredno in iz cesar bi se dalo kaj napraviti. Bela Krajina je sicer skromna deželica, vendar pa ravno ta njena skromnost tujca privlači. O lepoti in vrednosti teh krajev je že mnogo govorjeno in pisano, pa bi bilo odveč vse to ponavljati. Dejstvo je, da Belokranjci ne gledajo svoje rodne grude Se vedno skeptično in z nefeega teoretskega stališča, nego so pričeli tudi s konkretnim ii prafcricnim delom za povzdigo iste. Do-sedaj zelo zapuščena, morda preveč vtop-ljena v svojo zgodovino in preveč f a taoistična, je živela neko tiho življenje, pa je zato delo sedaj tem težje in napornejse. Vendar pa bi se kljub vsem težavam in še težjim sedanjim gospodarskim razmeram dalo že za prfbodnfo sezono marsikaj napraviti, kar bo nedvomno zanimalo tudi širšo javnost, ker je Bela Krajina vendarle del nase slovenske zemlje, ki ima lepo bodočnost v p> gledu tujskega prometa, pa tudi lepo zy»o* dovioo. pomembno za vse Slovence. Gotovo bodo prihodnje leto mnogi pohiteli tja na odmor in zboljšanje zdravja, ker je »tamošnje podnebje izredno milo in Iravo. a enako je zdravljenje z grozdjem, na katerega se bomo ob priliki še vrnili, važno in koristno. Naj važnejši temelji, ki naj bi izpolnili prve pogoje za tujsko prometno povzdšgo Bele Krajane, so položeni. Dravslci banovini so že predložena pravila novoosnovanih tujsko prometnih društev, pa bodo ista pričela, poleg tujsko prometnih odsekov Zveze županstev, najagilneje delovati, čim bodo pravila odobrena O nalogi teh društev je že bilo govorjeno. Z zasebne, kakor tudi javne strani je dana rnicijativa. da se predvsem grad Krupa čim bolje uredi in pripravi za tujce. Grad Krupa je 12 minut od Gradaca. prve postaje od ČJrnomlja proti Metliki Lrna nad 50 tujskih sob. suhih in zračrarn. Ima svojo lastno električno razsvetljavo, starinski arhiv, lovišče. ka(kor tudi ribolov. Gostom bodo na razpolago čolni kakor tudi kopališče. Enako pri roki bodo naravne tople kopel ji. Grad slovi po mičnih naravnih parkih in idiličnih preho-dfh ob Lahinji. Ta mirni kraj je obdan z gozdom rn je naravnost idealno letovišče. Položaj je i-zredno ugoden za izlete po vsej Beli KrajvM. V bližini je lastna cerkvica sv. Ane, ki hrani v sebi mnogo starinskih ornamen-tov. V njej so tudi podzemeljska izhodišča Blizu so podzemne jame s kapniki. Ce:»v dnevna oskrba s sobo vred bo veljala okrog 25 Din. Ta cena in lepota ^arnega kraja bo nedvomno privabila mnogo tujcev. Načrti za novo kopališče, priprava 2« načrte o regulaciji Metlike, skrb zn vodovod, kakor tudi skrb za povzdigo mest Metlike in Črnomlja, zaslužijo vso pohvalo, ker je samo smotrnemu in združenemu delu zajamčen napredek krajev. Društva, ki pošiljajo otroke na poč>ni-tte kolonije, naj bi jih pošrljala v BeV> Krajino. Vse potrebne informacije lahVo dobe od vseh belokranjskih županstev in tujsko prometnih društev. Nad vse ugodne cene omogočajo rudi najrevnejšim letovfjf-c, pa naj bi merodajni stvar dobro premolili in že vnaprej pripravili vse potrebno. Izletniškim vlakom se mora prihodnje leto brzina še povečati. Male, nepotrebne postaje izpustiti. Vlaik je namenjen predvsem Beli Krajini -n Dolenjski. Kdor pa hoče potovati le par postaj, lahko čaka na redni potniški vlak Enako največjo pozornost je treba posvetiti cestam. Brez dobrih cest je nemogoč dober turizem. Ni to n kakšna sen tetića, niti dogma. ker turistične države, a naša je to v veiiiki meri. posvečajo največjo pozornost ravno dobro urejenim cestam, omogočujoč na ta način razvoj avto* mobilskega turizma, izredno važnega Činitelja tujskega prometa vsake države, Ir želi imeti tudi kak efekt ->d svojega turizma. Dobro urejene ceste pa služijo tudi sicer splošnemu prometu in samri državi. Poleg sredstev, ki jih upa Beb Krajin« dobiti od tujskega prometa, so prav za prav ed^na, s katerimi še razpolaga, ona od vinogradništva. Zato mora baš to gospodarsko panogo čim bolje in racionalneje gorita, da bodo imeli vinogradniki vsaj najmanjši dobiček kot nagrado za 6voj trud. česaT čeda j 9ploh nimajo. Trte je treba oplemenje-vatt da bodo rodile bolj'še, namizno grozdje. Ravno letošnja izvozna sezona nam je dokazala kljub temu. da je v začetku Iste vladati strah, da bodo carinske barijere in devizni predpisi oteževali izvoz, da je grozdje odličen izvozni proizvod. Z uspešno intervencijo naših oblasti so bile vse težave odstranjene, pa je bilo v letošnji sezoni izvoženo nad 100 vagonov grozdja več, nego lansko leto. največ v Nemčijo in Češkoslovaško. Povprečna cena grozdju je bila 2 do 2.50 Din, kar je vsekakor dobro plačano. Ako bi Bela Krajina izvozila od skupnega kvantuma vsaj 10 vagonov, kar bi ne bilo nemogoče, bi dobili za grozdje v enem letu četrt milijona. To stvar bi mora*i vinogradniki, kakor tudi zadruge dobro premisliti in ukreniti tozadevno vse potrebno. V prvi pomladi bo Belo Krajino obiskala in poživela fotošola agiinega gosp. Bena Gregoriča' skupno « fotoamater ji drugih mest, nakar bodo slike še gotovo povečale zanimanje za ta lepi kraj naše zemlje, kakor tudi bo tujski promet prihodnjega leta nedvomno dokazal, da letoviščarji priznavajo lepoto in prisrčnost teh krajev. Beli Krajini pa bo prinesel nov vir dohodkov, katerega je nadvse potrebna. R-y. Ob 30 letnici škofjeloškega vodovoda Vodovod je bil svečano otvorjen 14. septembra 1902 — Misliti bo treba na razširjenje Skofjč Loka, 1. novembra. Letos poteče trideset let, odkar je bil na najslovesnojši način izročen svojemu namenu škofjeloški vodovod, ki preskrbuje mesto ki predmestje z izvrstno, zdravo pitno vodo. Drugod imajo take naprave v rokah občine, pri nas pa temu ni tako. Vodovodno društvo *e ona ustanova, ki z vso pazljivostjo skrbi, da - vse vodovodne naprave ve^no v redu. Loški vodovod je ustanovila peščica gospodarsko naprednih mož, med katerimi se zlasti zrcaliita imeni prvega načelnika g. Ivana Malija in njegovega namestnika g. Mateja 2igona, posestnika in trgovca v Skofji Loki, ki sta oba vložila vso svojo energijo v to, da lepi načrt ni ostal samo — načrt. Uspehi niso izostali. S posestnikom Pahovcem je bila 15. septembra 1901 sklenjena kupna pogodba, s katero so smeli kupci zajeti iz žegnanega studenca in s »studencev ležečih v grapi pod Sv. Lovrencem toliko vode, kolikor je more požirati ena cev v premeru 8 cm. Ta pravica je bila kupljena s 700 goldinarji. SK so takoj na delo. Prve načrte za vodovod je izdelal G. Rumpe! z Dunaja, izvršilo pa jih je podjetje Kramar-Sprinar-Hertlein iz Gradca za 48.099.97 kron. Vodovodno društvo je pokazalo do graditeljev lepo hvaležnost. Inženjer L. Hillscher, ki je dela vodil, je prejel v dar zlato uro, njegovega asistenta Dorra so obdarili z zlatim prstanom, delavski mojstri in monterji pa so H biH po 30 kron, ostalo delavstvo pa na dan otvoritve vsak po 3 krone, vsi pa so bili povabljeni na prav izbran in izdaten skupni obed. Vodovod je bil z vsemi podrobnostmi do jeseni 1. 1902 izdelan in tako so Ločami 14. septembra 1902 praznovali njegovo otvoritev. Na predvečer je bil po mestu mrrOBOV in sta bila vodohrama in vodomet pred Deasiogerjem bogato razsvetljena. Naslednji dan je zvabila meščane iz postelj budnica po službi božji se je izvršila blagoslovitev vodovoda. Najpreje pri vodo-hramu pod Krancljem in nato na Mestnem trgu. Govorom je sledil promenadni koncert in banket na Štenv-r;!h popoldne pa je VI vrtni koncrrt vojaške ri meni, mi ne bo težko čaka*! Še ... Kadar bosta mislila, da je Pamon že spoznal svojo zmoto, me pa obvestita... — Nič ne skrbi, vsak dan bom pri tebi. — je obljubljala Carmen. Še dolgo so se pogovarjali o vseh podrobnostih usodnega naidiučda, ki je* sfcrio Helenino srečo in jo pognalo na križev pot. A k» ju je Helena spremila h kočiji, ko ju je za slovo zadnjič objeda, je bi4a vsa izprememjefia, njen obraz je obseval bleda odsev jotramje zairje. — A nekaj korakov v stran je stal Paul Vernier ves srečen, da jo vidii končno polno nad; pozabil je na vse, tiho ki nežno je objokoval svoje uničene sanje. xrv. ZAVEZNIKA MED SEBOJ. Tehten je bil vzrok, da Robert d' AJboize k&ub vnetemu iskanju in pomoči policije ni mogel najti lopovov, ki ju je iskal. Slimak in Panoufle sta bila zapustila Pariz. Toda to ni bH strah pred polkovnikom, ki ju je pognal na pot, temveč bojazen, da ju zadenedo navzlic vsemu pogumu posledice tiste pasti, ki sta biia v njo izvabila grofa de Montiaura, hoteč ga umoriti. Dobro sta vedela, da za to ne moreta biti obsojena. Saj ni bHo dokazov, n-i bilo prič. Žrtev sama ju ne bo ovadila; bal bi se Skandala, ki bi nastal, ko bi začela obtoženca govoriti o zapuščenem otroku, o dogodkih, ki so se odigravali prej in pozneje. Grof de Mondaur je bil pa znana osebnost, bil je boeat, imel je močne pr^atelje; hotel se bo osvetiti ali pa vsaj rešiti npnrppi-------■ strahu, da ju lahko vsak hip sreča. Opozori na nju sodnika ali policijskega uradnika. Lahko se ^^rodi, da ju primejo med spiošno policijsko racijo, a ko bosta nod fcrjučem, se bo že našel razlog da ju obdrže v zaporu ali pa pošljejo v Novo Kaledonijo. Im^lu. sta nekaj denarja, ki sta ga bila ukradla Ramonu in dobila za dra- gocenosti. Zato sta si privoščila izlet iz Pariza. Zefvtrina je pa ostala s Claudine-tom v Parizu; n»?ena dolžnost je bPa obvestiti ju_. če bi se zgodHo kaj novega. Ne da se trditi, da je bil telet k>-pojvoma prijeten. Ni namreč bilo nobene prilike za nove zločine. Poleg tega so pa oba težfle mračne misli. Sicer ima pa vsaka stvar svoj konec pravi pregovor. Pride trenutek v človeškem življenju, ko se najmarijrvejši ustavi utrujen ob cesti in se ozre nazaj. V takih trenutkih se nam zde sanje mladost brezpomembne, naše hrepenenje neumno, naše radosti prazne, težkj> pri-čakovani cilj nevreden truda. To so trenutki, ko se vrača pol:r«Č-no svetilo k svojim »priljubljenim Študijam«, ko se stari vojak oženi, ko postane pogumen raziskovalec zaoečkar, kurtizana narodna dama slavni igralec vrtnar, ko se drzni borzijanec zadovolji z mamri, ko igra samo še loterijo in špekulira nad zelenim suknom igralnih miz. da zasluži za tekoče izdatke. Ta ura je bila odbila Slimaku. Sit ie bil že do grl p burnih trenutkov svojega življenja. S?; «*° je bližal že četrtemu križu. Zakaj bi tudi on i.- zahrepenel r»r> miru in ~ ~ ku? Majhna hišica z zelenimi okni, kakor jo je opisal Jean Jacques s skromni vrtom, ki bi ga sam obdeloval, da bi imel sadje in člen tavo doma, to je bil njegov ideal. V kleti bi imel svoje vince, na podstrešju imen»Miio Šunko in druge dobrote, ki bi lahko z njimi postregel prijateliem. — To bi mi zadoščalo za srečo, — je pomislil. Toda denarja, ki bi mu pomagal do t. sreče, ni imel; prilika dobiti ga, je pa bila menda za vedno zamujena, jena. Kaj je bilo treba storiti? Najprej najti tista važna pisma in vrniti jih. Vredna so bila trideset tisoč frankov; kupec je bil tu in prav nič ni ba ran tal. Toda kje so biia ta pisma? Vržena proč? Izgubljena? Ali ni bilo čudno, da so brez sledu izginila? Sveženj pisem se ne izgubi v desetih letih, zlasti če je spravljen v zaikflenijenem kovčegu. Torej jih je moral nekdo ukrasti. Zdrava pamet je kazala na Pa-noufla kot tatu, na nehvaležnega Pa-noufla, ki je. gotovo upal izrabiti pisma v svojo korist. Kje neki ima skrita? Samo on bi lahko pokazal tisti kraj in zaman bi iskal pisma brez Panouf-k>ve pomoči. SJimak je neprestano razmišljal o tem; med potjo mu je bila to glavna misel. V glavo mu je šinila sijajna misel. Toda načrt, ki je temeljila na njem, se mu je zdel celo med lopovi tako nizkoten, da ga je prvi hip odločno zavrnil. Toda ta misel se mu je neprestano vračala in nikjer ni imel miru pred njo. Bilo je zelo praktično, pa tudi enostavno. Dati Panoufla aretirati, ugrizniti v kislo jabolko in povedati preiskovalnemu sodniku, da je ubežni kaznene c. Zadostovala bi ovadba državnemu tožilstvu. Nikoli bi Pano u f hi ne prišlo na misel, da ga je izdal Slimak. ki je bil glede zanesljivosti vedno na najboljšem glasu. Kdo ve, ali bi v škripcih ne izdal svojemu prijatelju skrivališča pisem, da bi ga mogel prijatelj podpirati, ko bi sam sedel v preiskovalnem zaporu in pozneje v ječi. Slimak se je že veselil misleč na to, kako bi se ga lepo odikrržal. Panoufla bi ne bilo več! Ce namreč človek pobegne iz kaznilnice enkrat, se zelo redko pripeti, da bi pobegnil tudi dragic. Nikoli več bi ne slišal o nšem. POZOR! POZOR! NOVI DALMATINSKI VINOTOČ „ŠIBENIK" Ljubljana Vil., Janševa ulica št« 2 NOVA HIŠA Točijo se pristna vina lastnih vinogradov. — Morske ribe vsak četrtek in petek. Se priporoča cenj. gostom za obilen obisk. Franjo Skaza ŠČETARSTVO Hinko Šimenc se je preselil s Kongresnega trga štev« 8 NA CESTO V ROŽNO DOLINO ŠTEV. 52 Krznarska dela in popravila sprejema po solidnih cenah FRANC KE,\E KRZNAR LJUBLJANA, Gosposka ulica 3 II sadje v čokoladi. — Vrečica Din 5.—. — TOVARNA ČOKOLADE »MIRIM« Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in lgračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, Šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokolea ln otro&.v. i vozičkov, LJUBLJANA, Karlov«ka c 4. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana« Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430»000»QOO Din Za vse vloge Jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce ln obrtnike obstoji prt hranilnici KREDITNO DRUŠTVO, ca popUne naložbe pa SODNI DEPOZITN1 ODDELEK. Za varčevanje mladine Izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice, Telefon št. 201« ln 2616. Postni čekovni račun st. 10.533. Uradne vre ca stranke so od 8. do 12 y9. > mM al i o£?ast< Vsaka beseda SO par. Plača me lahka tudi v znamkah. Za odgovor znamko i - Ha vprašanja bran znamka mm ndeavartamo. - NoJtnanJM* *6lam mm KUPIM ŠTAJERSKI KROMPIR kupujem v vsaki množini. — Ponudbe poslati z označeno cena na A. Pribarič, trgovina krompirja, Zagreb, Palmotiče-va 47. 4149 Bukova drva in oglje kupuje stalno 9JBAN FRANC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 24 POUK INDUSTRIJO! in kapitalisti! Proda se stavbi šče v Zagrebu (na Kanalu) industrijska četrt, 5750 m3 in bukov gozd za po sekan je na štajerskem, 320—330 ha, proti vložnim knjižicam ali terjatvam velebank. Pojasnila daje Landor Karlo, Zagreb, Toma-šičeva uL 10. 4192 NEPKMltMNt STANOVANJSKO HIŠO večjo, v kateri se nahaja hlev, avtogaraža in velika klet, radi družinskih razmer poceni proda Vezjak Marija, Maribor, Splavarska 6. 4161 NOVOZIDANO HISO z 2 sobama in vrtom, pri Mariboru — proda Ivan Stok, trgovec. Cesta na Brezje, Po-brežje. 4159 TRISTANOVANJSKA HIŠA nova, visokpritlična, blizu mitnice v Zgornji Šiški, naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Na-rodac. 4186 PARCELA 500 m po Din 25.— ma naprodaj. — Elektrika, vodovod zraven. — Poizve se v gostilni Carman, Zgornja Šiška, 4187 PRODAM HRASTOVE PLOHE suhe, gladke, paralelne, ostro-robe, 42 mm debele in 285 cm dolge, 10 ton, — poceni proda Franc Kobal, Gabrijela, poŠta Krmelj, Dolenjsko. 4157 DOBRA KISLA JABOLKA v zabojih, lepo sortirana, od 20 kg naprej po Din 2.— razpošilja po povzetju A. Cok, Ve-lenje-št. Hj. 4150 PARNO LOKOMOBILO VVolf, 42 HP, poceni proda Andrej Kranjc, Hinje. 4151 PRESANEGA SENA sladkega, 5000 kg, prodam. — Gostilna Vodnik, Ljubljana VH. 4178 JABOLKA — — " prima, sortirana, franko nakladalna postaja proti takojšnjemu plačilu kupuje Mariborski konzum, Maribor. 4189 V ORMOŽU prodam " oral lepega vinograda s sadonosnikom in zraven še 3 orale posestva z gosposko hišo, kmečko hišo in viničarijo. Event. tudi zamenjam s posestvom pri Celju ali pri Žalcu. — Rudolf Majcen, mizarstvo, Velenje. 4191 GlMP GRAMOFON 118X60 avtomat iz hrastovine, Crno politiran, s 47 ploščami, vse v dobrem stanju — ugodno proda Ing. Potočnik, Kot 38, pošta Semič. 4146 POZOR, PEVSKA DRUŠTVA IN SOLE! Harmonije od 2000 Din in planine od Din 10.000 naprej dobavlja tvornica klavirjev Iv. Kacin, Domžale, — Zahtevajte cenik! 4190 GRAMOFONSKE PLOŠČE dobro ohranjene, naprodaj. — Is to tam se proda tudi železna postelja, — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta XTTT> št. 3 (nova hiša). POSOJAMO plošče in gramofone »ŠLAGER« Ljubljanu, Aleksandrova e. 4 (prehod >Vlctoria< palače) KLAVTRJL PLANINI prvovrstnih inozemskih «tn>w»»r od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Stelnwayt Forster, Petrof, HoteL Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta St. 7 (vogal Beethovnove ulice) SLUŽBE DELA IŠČOČE opozarjamo na današnji inserat firme Domača ptetarska industrija J. Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. 4180 MLAD FANT zdrav in krepak, s 4 razredi meščanske šole, ki govori in piše slovensko, srbohrvatsko in nemško, pošten in dobrih staršev — želi službo v gozdarstvu ob popolni prehrani. Rupert Udir, Mežica pri Prevaljah. KONTORISTTNJO samostojno delavko, korespon-dentinjo hrvaščine in nemščine (nemške stenografije) zanesljivo knjigovodkinjo z dobro poslovno prakso, iščemo za takojšnji nastop. — Ponudbe pod »Pridna prvovrstna moč na poštanski pretinac br. 44 Sušak. PRVOVRSTNO VEZILJO ZA CVETLIČARNO iščem za Zagreb. Ponudbe na In ter reklam d. d., Zagreb, Ma-sarvkova 28 — pod br. P-2653. 4193 SPOSOBNE ZASTOPNIKE za prodajo moških blagov (štofov) privatnim odjemalcem samo za gotovino išče Veletrgovina štofova »Britania«, Zagreb, Gundulićeva ulica br. 4. RAZNO BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro m poceni. — Ljubljana, šelenburgova ui. št. 4, dvorišče. 9 l/T PERJE PUHASTO Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO in ŽIMO za modrooe izredno poceni prodaja: Šega, VVolf ova ulica 12 (dvorišče). 106/T TURISTI m SMUČARJI! NepremoČljive gojzerice in smuške čevlje izdeluje po naroČilu ter sprejema vsakovrstna popravila J. Anderte, Ljubljana, Strossmaverjeva ulica 4 (nasproti n. gimnazije na Poljanah). — V predsozeni 30 % popusta, 4188 NAJVEČJA IZBIRA LJUTOMERČANA iz Otin hriba, specialitete mošta, muškat elec, burgundec, mozler ter znameniti muškate-lec iz Kamni ce. — Gostilna Tomšič, šentjakobski trg. 4179 afrik modroci spalne fotelje, Ono Izdelana, Din 1300.— prodaja RUD. SEVER« LJUBLJANA, Marijin trg 2 Telefon 2622 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno ln po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J.HLEBS pleskarstvo in soboslikarstvo IJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon ^070. Najcenejši nakupi KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. SENO in SLAMO dobavlja no konkurenčnih cenah Gospodarska Zveza v Ljubljani SUHA BUKOVA DRVA prima, dostavljena na dom — cela Din 105.-, žagana Din 115.-, klana Din 125.- m3. — Putrich, Dolenjska cesta 6. 4195 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. DAMSKI KLOBUKI že od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — >La Femme Chic«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6,1. 107/T Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Slatinske tablete za hujšanfe Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 Kg. Doza 100 tablet Din 46.— Doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete proizvaja LEKARNA MR. RAHOVEC, Ljubljana O Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. Brez posebnega obvestila. V neizmerni žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin preljubi soprog in predobri oče, gospod dr. Avgust Mayr banovinski zdravnik v Cerkljah danes po kratki, toda mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne iz njegove rojstne hiše v Kranju na tukajšnje pokopališče. V Kranju, dne 5. novembra 1932. FRIDA MAYR, roj« FINK« soproga JULIUS MAYR, sin — ter ostalo sorodstvo Urejuje: Josip Zupančič. Za »Narodno Uakamoc: Fran Jezeršek. — 2a opravo ln inserauu *ei usta; Oton cnnstot. — Val v Ljubljani