Posamezna številka 3 din NAJNOVEJSI OOSOSKF: Nafta : Rudar 4:1 (0:0) Crvena zvezda : Dinamo 3:2 (2:0) Partizan : Spartak 3:0 (2:0) Leto Ul. žžDilja FIZKULTURNa ZVEZA SLOVENIJE Štev. 50 MBSKCNA NAROCN1ISA 12 DIN 1 7 H A J A VSAIT PONEDELJEK J Pogodba med Jugoslavijo in Bolgarlo leme j mim na Haltiami O priliki obiska jugoslov inske vladne delegacije z maršalom Titom na čelu v Bolgariji, je bila koncem novembra v Varni-Evksi-nogradu podpisana pogodim o prijateljstvu, sodelovanju in vza. jemni pomoči meti FLR Jugoslavijo in LR Bolgarijo. Vest o podpisu te pogodbe so sprejeli vsi jugoslovanski in bol garski narod z nepopisnim navdušenjem; saj pomeni uresničenje davnih želja vseh naših, narodov. Naši narodi se tembolj zavedajo ogromnega pomena te pogodbe, ker so spoznali, da . so bili pod prejšnjimi protiljudskimi r žimi zgolj igrača imperialistov, ki eo na njihov račun poravnavali in sklepali svoje kupčije. Sklenitev te pogodbe pa je dokaz,, da so danes osvobojeni hlapčevanja tujim interesom ter končno združeni v iskrenem in resničnem prijateljstvu, ki so ga naši narotli že stoletja nosili v svojih srcih in svojih dušah. Sklenitev te pogodbe je rezultat zgodovinskih pridobitev, ki so si jih v težki borbi za svobotlo in neodvisnost izvojevali jugoslovanski in bralski bolgarski narod. Hkrati ustvarja ta pogodba vse pogoje za nadaljnjo še večjo poglobitev islcenega bratstva, ki bo v znatni meri izgladila pot v boljšo in srečnejšo skupno bodočnost. Narodno osvobodilna borba, ki so jo vodili bolgarski in jugoslovanski narodi je porušila vse umetne ovire, ki so jih poprej umetno ustvarjali, da bi preprečili zbliža-nje med južnimi Slovani in postavila temelje za resnično prijateljsko sodelovanje. Dejstvo, da je v Jugoslaviji in v Bolgariji zmagala resnična ljudska demokracija, je ta razvoj samo pospešilo. V sklenitvi te pogodbe pa sc zrcali hkrati dosledno in vztrajno prizadevanje naših bratskih narodov, da se zagotovi trajen mir in omogoči mirna izgraditev naših držav, ki a bile v borbi proti skupnemu sovražniku hudo opu-stošene. V žrtvah in trpljenju so naši narodi našli tisto skupno pot, ki je edina porok, da je enkrat za vselej konec medsebojnih sporov ter da bomo poslej v neločljivi povezanosti skupno gradili boljšo in srečnejšo bodočnost. To pot je našim narodom narekovalo tudi spoznan je, da se moremo le složni in s Sovjetsko zvezo na čelu uspešno upreti vsem napadalnim namenom mednarodne reakcije. Nikdar več se ne bo zgodilo, da bi nas tuji spletkarji razdvojili in znova zlorabljali za svoje namene. Danes se bolgarski in jugoslovanski narodi predobro zavedamo skupnih nalog in nikdar več ne bomo dopustili, da bi postal Balkan še kdaj torišče mednarodnih sporov. Naloge in cilji Komiteja za fizkulfuro pri vladi LRS Z odločbo vlado LR Slovenije z dne 18. 6. 1947 je bila pri vladi LRS ustanovljena Komisija za fizkulturo, ki je bila z uredbo vlade z dne 1 decembra spremenjena v Komite za fizkulturo. Do ustanovitve Komiteja je bila edina organizacija- ki ji je bila poverjena skrb za telesno vzgojo slovenskega ljudstva, Fizkulturna zveza Slovenije. Ta organizacija, ki sloni na principu prostovoljnega sodelovanja, je svoje delo vršila preko okrajnih fizkuiturnih odborov navzdol do poedinih društev in aktivov na terenu. Pri svojem delu je Zveza sicer uživala materielno in moralno podporo naših oblasti in političnih ustanov tor množičnih organizacij, vendar v celoti lo ni mogla uspešno obvladati vseh težav in problemov, ki se pojavljajo zlasti sedaj, ko je naša nova fizkultura še v začetnem razvoju- Na eni strani državno ustanove in ljudski odbori kakor tudi množične organizacije in njihovi funkcionarji spričo ogromnih nalog, ki stoje pred njimi na gospodarskem, kulturnem in političnem področju, mnogokrat niso pokazali onega razumevanja za fizkulturo in za njeno problematiko, kakor ga fizkultura po svoji važnosti za splošno državljansko vzgojo zasluži, na drugi strani pa Fizkulturna zveza kot organizacija, ki temelji na prostovoljnosti in množičnosti, ni imela sama toliko avtoritete, da bi mogla doseči podporo ljudskih odborov in množičnih organizacij v primerih, ko te podpore kljub nujni potrebi ni bilo-Da bi država mogla tudi po svoji oblastni liniji poskrbeti za vsestransko in pra vihro telesno vzgojo ljudstva na ozemlju naše republiko in pravibii razvoj fizkul-ture sploh, je bil ustanovljen Komite za fizkulturo pri vladi LR Slovenije-»Fizična kultura je postala sestavni del splošno borbe naših ljudskih množic za boljšo bodočnost,« je izjavil tov- Kardelj, obenem pa je nagiasil, da vsebinska in organizacijska preobrazba telesne vzgoje v novi Jugoslaviji ni slučajna, temveč je povezana s splošno preobrazbo naše domovine v demokratski revoluciji, ki jo je prinesla narodno osvobodilna vojna. Že iz teh besed tov Kardelja izhaja glavna in splošna naloga našega Komiteja: z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, in v skladu z novimi resnično demokrat skimi načeli, na katerih sloni naš novi družbeni red, razširjati in dvigati telesno vzgojo našega ljudstva, zlasti mladine, s tem pa naše delovno ljudstvo in mladino z razvijanjem telesnih in duševnih spo sobnosli usposabljati za uspešno izvrševanje dolžnosti, ki so nam naložene pri graditvi nove Jugoslavije na gospodarskem, političnem in obrambnem področju-Fizkultura mora torej postati sestavni del splošne vzgoje našega novega človeka, mora prispevati svoj delež pri ustvarjanju državljanov z visokimi moralnimi kvalitetami in naprednimi političnimi nazori-Za dosego tega cilja bo moral Komite za fizkulturo skrbeti za telesno vzgojo ljudstva, zlasti mladine, to vzgojo voditi in usmerjati; voditi in uravnavati delo organov za fizkulturo pri ljudskih odbo- rih in pri ministrstvu za prosveto LRS; podpirati in vzporejati fizkulturno dejavnost, ki jo razvijajo Fizkulturna zveza Slovenije in množične organizacije, katerih namen je fizična vzgoja ljudstva, dviganje njegove delovne sposobnosti in krepitev obrambne moči države s telesno vzgojo ljudstva. To je okvirni delokrog, ki ga Komiteju postavlja uredba o njegovi ustanovitvi. Konkretne naloge, ki se Komiteju v sedanjem razvoju naše fizkulturo postavljajo kot najnujnejše, navajamo v spodnjih odstavkih: Omasovljenje fizkulturo V predvojni Jugoslaviji so vladajoči režimi sicer skušali pritegniti mladino v razne teiosno-vzgojne organizacije, vendar pri tem vključevanju mladino niso gledali niti na koristi države kot skupnosti, niti na koristi ljudstva in mladine same, temveč so v tem videli zgolj sredstvo za pridobivanje ljudi, ki' naj bi se v teh organizacijah pod krinko telesne vzgoje vzgajali v kader političnih pristašev teh režimov. Kolikor pa so pritegovale mladino razne predvojne fizkulturne organizacije, so to delale predvsem iz športno-političnih razlogov in iz klubaštva, hoteč ustvarjati izključno vrhunske športnike in rekorderje- Jasno jo, da so bili na ta način deležni koristi, ki jili more človeku dati telesna vzgoja, samo posamezniki ali pa poedini sloji našega ljudstva, ki so živeli v ugodnih materialnih razmerah ali pa v Nadaljevanje na 2. strani Skmttma itMeiba na prvenstvu Slovenije v vajah na ©milu v !L In UL razreši! Ljubljana, 7. decembra. Danes so bile v telovadnici FD Enotnosti v Narodnem domu tekme v vajah na orodju za prvenstvo Slovenije v II. in III-razredu članov in članic. Nekdaj tako razširjena fizkultuima panoga je danes v pogledu množičnosti precej podla, saj sla se k tekmam med člani prijavili vsega dve vrsti in sicer za II. razred vrsta FD Enotnosti in za III. razred vrsta SFD Udarnika iz Kranja. Pri članicah je bil odziv nekoliko večji in se je za drugi razred prijavilo 5 vrst in sicer iz Kranja, Ptuja, Idrije in dve iz Maribora, za III. razred pa se je prijavila samo ena vrsta in to iz Trbovelj. Vzrok majhnega odziva tekmovalcev je v prvi vrsti pomanjkanje orodja, predvsem v podeželskih krajih im tudii pomanjkanje primernih vadbenih prostorov ter strokovnjakov za orodno telovadbo. Tekmovalci in tekmovalke so pokazali mnogo lepih vaj. Povečini so nastopili sami mladi in novi tekmo-valol, ki so pokazali, da bodo lahko z vztrajno vadbo dosegli še večje uspehe. Moški iso tekmovali v vajah na drogu, bradlji, preskoku čez vrvico in kozo, prosti vaji in v plezanju po vrvi, ženske pa eo tekmovale v prosti vaji, na gredi, dvovišinski bradlji in v preskoku čez konja. V splošnem se je tako tekmovalcem kakor tekmovalkam poznalo, da imajo za seboj premalo treninga. V moški vrsti v III. razredu so tekmovalci iz Kranja pokazali zelo lepe uspehe in niso mnogo zaostajali za ljubljansko vrsto ter so jih na nekaterih orodjih celo prekašali. V skupnem je dosegla v III. razredu vrsta Kranjčanov 208.84 točk, dočim je dosegla v II. razredu vrsta FD Enotnosti iz Ljubljane 221.62. Med posamezniki je bil v III. razredu sledeč vrstni red: 1. Halner Franc 46.85 točk (drog 9.70, bradlja 9.80, koza 8.25, prosta vaja 9.10, plezanje 10 točk); 2. Kordcž Franc 46.50 točk; 3. Pravher Avgust 43.33; 4. Hočevar Franc 36.58; 5. Holevar AKouz 35.58. V drugem razredu je bil med člani sledeč vrstni red: 1. Novak Rajko 41.83 (drog 8, bradlja 8.70, koza 7.80, prosta vaja 8.33, plezanje 9); 2. Glavič Vlado 41.56; 3. Hrovatin Bojan 40.25; 4. Maslo Črtomir 37.25; 5. Semonič Ivo 31.08. Med članicami se je v II. razredu najbolj izkazala vrsta okraja Maribor, ki je dosegla prvo mesto s skupnim številom 219.70 točk; 2. vrsta FD Ptuj. 200.60 točk; 3. Idrija 186.70 točk; 4. Kranj 151.56 točk. Med posameznicami je bil plasma naslednji: 1. Eigncr Štefka 38.10 točk; 2. Celestin Maja 37.30 ; 3. Mina Joža 37.10; 4. Smodič Rozika 36.80 ; 5. Pavlič Ančka 36.80. Ob zaključku so bila razdeljena zmagovalnim vrstam lepa darila, albumi s slikami iz letošnje balkaniade, prvi .trije v vsakem oddelku pa^ so prejeli lovorjevo vejice. Skromno število tekmovalcev na tekmah v vajah na orodju daje slabe izglede za izpopolnitev naše vrhunske olimpijske vrste, kajti le iz množice tekmovalcev bomo lahko dobili nadarjene posameznike, ki bodo pozneje zastopali Jugoslavijo na mednarodnih tekmah. Naloge in cilji komiteja za fizkulturo pri vladi LRS Nadaljevanje 8 1. strani krajih, kjer 80 bila močna Športna društva. Danes je položaj povsem drugačen: drugačen pri obravnavanju fizkulture t strani države in drugačen pri nalogah ia delovanju fizkulturnih organizacij. Država smatra fizkulturo za enega najvažnejših elementov pri splošnem vzgajanju svojih državljanov- V največjem interesu države je torej, da se fizkultura ne goji v zaključenem krogu maloštevilnih ljudi, temveč da postane dostopna vsemu delovnemu ljudstvu, zlasti pa vsej mladini. Dejstvo, da je v naši novi državi prevzelo ljudstvo oblast v svoje roke, je jamstvo, da bo fizkultura resnično mogla zajeti najširše ljudske množice, zlasti pa mladino kot naravno nosilko fizkultur-nega gibanja. Država je za množičen razvoj fizkulture postavila potrebne osnove z ustavo, zakoni in uredbami, ki urejajo fizkulturno dejavnost, in končno tudi z ustanovitvijo Komiteja Stvar pravilne politične in strokovne linije, pravilne organizacije dela, pravilne izbire kadrov pa je, da to omasovljenje fizkulture čim prej in čim obsežneje dosežemo. Naloga Komiteja in njegovih organov ter vseh fizkulturnih organizacij je, da politično linijo pravilno zastopajo, da postavijo pravilno strokovno linijo, da ustvarijo pravilno organizacijo fizkulture v centrih in na terenu in da s pravim čutom odgovornosti izbirajo kadre, ki naj prevzamejo bolj ali manj vodilna mesta v naših fizkulturnih forumih in organizacijah. Druga važna naloga Komiteja za fizkulturo je izvedba petletnega plana. Ka kor vsi ostali resori, tako ima tudi Ko- postavljamo kot najvažnejšo nalogo Komiteja delo na omasovljenju fizkulture, moramo uspešno rešitev te naloge tesno navezati na uspešno rešitev problema fizkulturnih kadrov, brez katerih se fizkultura ne bo mogla zakoreniniti v najširših plasteh našega ljudstva Vzrok, da problema fizkulturnih kadrov pri nas še nismo v celoti rešili, je. predvsem v dejstvu, da tega problema nismo reševali plansko, t j- z ugotavljanjem in upošte vanjem resničnih potreb v sedanjosti in bodočnosti in z istočasnim planiranjem kritja teh potreb Komite za fizkulturo je odgovoren tudi za pravilno vzgojo fizkulturnih kadrov, in sicer v okviru republiškega plana fizkulturnikov in fizkulturnih kadrov, ki je sestavni del zveznega plana. Naš republiški plan kadrov postavlja pred slovenske fizkulturne organizacije dolžnost, da v petletki aktivizi-ra, organizira In vzgoji okoli 80 000 fizkulturnikov v raznih športnih panogah, poleg tega pa še 6630 profesionalnih in amaterskih strokovnih fizkulturnih kadrov, kakor n- pr-nastavnikov, trenerjev, sodnikov, organizatorjev tn drugih funkcionarjev, ki b! delali na fizkulturnem področju po fiz kulturni, prosvetni, sindikalni, mladinski ali drugi liniji. Seveda predvidevamo, da bodo vse te linije morale prispevati svoj delež za ostvaritev celotnega plana kadrov na ta način, da prevzamejo obveznosti v okviru plana tiste fizkulturne organizacije ali društva, na katerega področju delujejo. le ob požrtvovalni pomoči naših zdravnikov ter ob sodelovanju fizkulturnih, mladinskih in sindikalnih organizacij, katerih največji interes je, da fizkulturna dejavnost naši mladini ne bo povzročala telesnih okvar, temveč jo vsestransko okrepila in ustvarjala iz nje telesno in umsko zdrave člane naše nove družbe. Obsežne in važne naloge čakajo Komite za fizkulturo na tako imenovanem nastavno-športnem področju, za katerega jo pri Komiteju osnovan poseben odsek s specialnimi referenti. Na tem področju se Komite najbolj približa fizkulturuemu delu na terenu, na šolah in v vojski, zato bo moral vzpostaviti najtesnejšo koordinacijo s fizkulturnimi in množičnimi organizacijami, s prosvetnimi in zdravstvenimi ustanovami in z Jugoslovansko armado. Osnovni pogoj za uspešno delo nastavno športnega sektorja je, da ne bo zapadel v šablonsko praktieistično delo, ki bi se oslanjalo zgolj na dosedanje izkušnje, temveč bo moral dati svojemu delu znanstveno in politično-napredno osnovo To velja tako za sestavljanje učnih načrtov za pouk fizkulture na osnovnih in srednjih šolah ter načrtov za razne tečaje kakor tudi za poslavljanje smernic in metod 'za pravilen dvig raznih športov. Rezultate takega kvalitetnega dela bomo morali preko Fizkulturne zveze prenašati na teren, obenem pa kontro-liiati pravilno izvedbo direktiv. Jasno je, da se Komite zlasti na tem področja svojega dela ne sme izolirati in oddaljiti od ostalih organizacij in ustanov, ki se Vzporedno z izvedbo petletnega plana davijo s fizkulturno dejavnostjo, predvsem Ima Komite za fizkulturo tudi nalogo nadzirati vse fizkulturne gradbene objekte itn naprave, ne glede na to, ali so že dogra jeni, ali se še dograjujejo, ali pa se ’ še mite za fizkulturo svoj republiški petletni bodo dili. Komite moTa gvojem plan. Značilno za plan je, da ni samo gradbeDem odseku jn 9 j-0 9voj9 investicijski, temveč da obsega poleg te- 6tatistiene službe dobiti ln in natan. razvoj ga tudi še plan fizkulturnikov m fizkul- 5en led „ obst -ciMh {izkuiturBib na. ki je turnih kadrov Oba plana sta med seboj h obenem pa gta,n0 tavijati ,e tesno povezana m je pravilna izpolnitev te na ustrc^jo 8odobnim pngoicm enega pogoj za pravilno izpolnitev dru- gega. Ne bi imelo smisla izvesti planske izgradnje fizkulturnih naprav in objektov, predvidenih v našem investicijskem planu, če istočasno ne bomo pridobili širokih množic aktivnih in organiziranih fizkul turnikov, ki bodo t« fizkulturne naprave uporabljali, če torej ne bomo istočasno izpolnili plana fizkulturnih kadrov. Enako nepravilno bi bilo skrbeti zgolj za izvršitev plana fizkulturnih kadrov, ker bi na ta način sicer vzgojili na tisoče fizkulturnikov, ne bi jim pa nudili mož nosti za praktično izvajanje fizkulture, kar bi zopet v doglednem času imelo za posledico odpadanje teh kadrov in s tem neizpolnitev tudi tega dela plana Zato je v fizkulturi linija dveh planov, ki tečeta eden ob drugem in ki že pri sestavi kakor tudi pri realiziranju plana vplivata drug na drugega, popolnoma pravilna in bo Komite za fizkulturo popolno izvedbo obeh planov smatral ta eno izmed svojih glavnih nalog Investicijski petletni plan predvideva | izgradnjo fizkulturnih objektov in naprav republiškega in lokalnega po I mena v skupnem znesku 48 milijonov dinarjev Med temi gradnjami so najvažnejši stadioni, zavod za fizkulturo, fizkulturni domovi, bazeni tn drsališča, torej objekti, katerih gradnja bo zahtevala velikih naporov Zato bo moralo tako kakor na vseh področjih našega javnega življenja tudi pri postavljanju in izvajanju našega iizkultumega investicijskega plana priti do polnega izraza tesno sodelovanje oblastvenih in prostovoljnih fizkulturnih ustanov ter organizacij z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami, obenem pa čim močnejša iniciativa poedinib fizkulturnih društev in aktivov na terenu Z izvedbo plana fizkulturnikov in fizkulturnih kadrov bo izpolnjena izredno naprave ustrezajo sodobnim pogojem Minula vojna ni povzročila fizkulturi globokih vrzeli samo v kadrih, temveč ji je prizadejala tudi ogromno materielno škodo To škodo bomo deloma popravili z izvedbo našega petletnega investicijskega plana, deloma pa bomo morali to sto riti tudi izven plana, bodisi na osnovi lastne iniciative in prostovoljnega dela posameznih fizkulturnih organizacij in društev, bodisi s sredstvi, ki jih bodo v ta namen dali na razpolago sindikati ln mladina Jasno je, da se bodo tudi te gradnje, enako kakor planske gradnje, morale Izvajati z enotnega vidika, ki bo upošteval vse dosedanje izkušnje na gradbenem področju in obenem poznal perspektive bodočega razvoja naše fizkul ture Tako enotno in načelno gledanje na vso obširno gradbeno problematiko fiz kulturnih naprav more in mora postaviti in prinašati na teren samo ena ustanova oziroma organ, t. j. Komite za fizkul turo oziroma njegov gradbeni odsek Obveljati mora torej načelo, da je v bodoče odgovoren za pravilno gradnjo fizkulturnih naprav izključno le Komite po svo jem gradbenem odseku, ne glede na to, po kakšni liniji se popravlja, prezidava ali gradi katera koli fizkulturna naprava. Izredno važno nalogo bo Komite za fiz kulturo moral opraviti na področju zdravstvene kontrole fizkulturnikov Fizkultura mora postati mladini vir zdravja in sred stvo za krepitev njenih telesnih sil, ki ji bodo potrebne v njeni borbi za boljšo pa ne od Fizkulturne zveze kot glavne nosilke te dejavnosti in od Jugoslovanske armade kot one ustanove, ki je prvenstveno zainteresirana na pravilni predvojaški vzgoji vsakega fizkultumika. V tej zvezi je treba poudariti izredni fizkulture v Jugoslovanski armadi, na eni strani zaradi pravilnega pojmovanja važnosti telesne vzgoje za dviganje telesnih in umskih sposobnosti naših borcev dobila resnično množični značaj, na drugi strani pa vzgojila in na raznih tekmovanjih dvignila visoko kva-li letne fizkulturnike, v vsem tem pa nudila močno podporo civilni fizkulturi. Spričo dejstva, da je fizkultura eden izmed elementov splošne državljanske vzgoje, torej vzgoje, ki državljana usposablja za pravilno izvrševanje njegovih dolžnosti na politično upravnem, gospodarskem, kulturnem ali političnem področju, kakor tudi za uspešno obrambo domovine, jo nujno, da vse fizkulturne organizacije, oblastne in prostovoljne, prispevajo svoj delež k temu, da vsakega državljana usposobimo telesno in umsko za bor-ca-vojaka, ki bo vsak čas znal braniti našo domovino in pridobitve narodno osvobodilne borbe- S tem bi bile v širokih obrisih nakazane glavne in najvažnejše naloge Komiteja za fizkulturo pri vladi LRS Jasno je, da bo Komite moral poleg teh osnovnih nalog izvršiti tudi vrsto drugih nič manj važnih poslov, kakor bo n pr sodelovanje pri sestavljanju produkcijskih planov podjetij, ki izdelujejo fizkulturna rekvizite, plansko razdelitev, teh rekvizitov itd., kar vse spada v področje planskega sektorja. Ob koncu je potrebno spričo dejstva, da so v Komiteju za fizkulturo zastopane po svojih najvidnejših predstavnikih tudi naše množične organizacije in Jugoslovanska armada, opozoriti na nujnost pravilnega in tesnega sodelovanja teh organizacij in ustanov s Komitejem, ker je tako sodelovanje osnovni pogoj za uspešno delo Komiteja Sindikate smatramo že od vsega poČetka naše nove fizkulturne organizacije kot najboljše posredovalce fizkulturnih idej med delovnim ljudstvom- Zavedajoč se te svoje vloge, je zvezni plenum Enotnih sindikatov že lani postavil kot eno svojih nalog to, da sindikalne organizacije vsestransko, torej moralno in materialno podpirajo razvoj fizkulture sploh in še posebej v samih sindikatih- Za tesno sodelovanje so torej podani vsi pogoji, paziti moramo samo na to, da bodo tako sindikalne kakor tudi fizkulturne organizacije pravilno pojmovale svojo vlogo pri praktičnem izvajanju tega sklepa plenuma Enotnih sindikatov- Kar se tiče mladine, je in mora že po svojem naravnem veselju do fiz-kulturnega udejstvovanja postati nosilka vsega našega fizkulturnega gibanja, mora biti najjačji instrument, s pomočjo katerega bomo izpolnili naloge, ki nam jih postavlja naš petletni plan. Močno podporo po dosegi naših ciljev nam moro nuditi tudi AF2, ki bo morala s pravilno propagando napotiti na fizkulturno delo v organizacijah, v telovadnicah in na igriščih vso ono žensko mladino, ki jo do danes v fizkulturi še tako močno pogrešamo. Od vseh množičnih organizacij pa pričakujemo predvsem eno stvar, ki jo smatramo kot osnovo za uspešno izpolnitev naših nalog: da preko svojih organiziranih članov vnesejo v naše fiz-kultume organizacije pravi aktivistični duh, duh aktivista OF, ki bo znal fizkulturne probleme obravnavati in reševati s pravilnega političnega kriterija, torej s stališča naše današnje vse državne politične linije. Mi smo že večkrat postavili načelo politizacije našega dela v fizkulturnih organizacijah in vodimo še vedno borbo za uresničitev tega načela O-l množičnih organizacij in njihovih članov je v veliki meri odvisno, da tudi' v tem pogledu dosežemo postavljeni cilj in da skupno z njimi dvignemo našo fizkulturo na višino, dostojno uspehov, ki jih je naše ljudstvo doseglo v borbi za izgradnjo naše domovine. Dr- Danilo Dougan, predsednik Komiteja za fizkulturo pri vladi LRS Na Jesenicah so razdelili 366 znakov Vsedržavni praznik Je razgibal Jeseniško kovinarsko mesto. V železarni so dosegi! plan, mladina okraja pa Je odprla svojo edinstveno razstavo »Delavna mladina gradi«. Še prav posebno lep praznik pa so priredili fizkulturnikl, ki so prav ta dan na slavnostni akademiji v okusno okrašenem Titovem domu razdelili fizkulturne značke. Doseženi znaki pričajo o borbenosti fizkulturnikov Gorenjske. Te številke so se znatno približale najboljšim flzkultur- , « _ , okrajem, procentnelno pa smo pre- bodočnost našega ljudstva- Zaradi tega bo segli vse norme in tako zadovoljili sebe Komite moral preko svojega odseka za in storili svojo dolžnost do fizkulture. športno medicino in v sodelovanju 1 ministrstvom za ljudsko zdravstvo ter z ostalimi v poštev prihajajočimi ustanovami iu organizacijami pravilno in načrtno organizirati fizkulturno zdravstveno službo na področju naše republike- Ta služba bo obstajala v splošnih in rednih zdravniških pregledih aktivnih fizkultur- važna naloga Komiteja in vseh fizkultur- nikov, v vodenju točne statistike in evi-mh organizacij, to je naloga vzgajati, iz- dence zdravstvenega stanja vsakega fiz-grajevat) in dvigati fizkulturnike in stro- kulturnika, v organiziranju fizkulturnih ovne fizkulturne kadre Gre torej za ka ambulant in končno v znanstvenem obdo flre, ki bodo aktivno gojili razne fizkul- lovanju zaključkov ia analiz, ki bodo peturne panoge, kakor tudi za kadre, ki slavljene na osnovi zdravniških prep-le-bodo na področju fizkulture delovali kot dov in statističnih podatkov. To obsežno fi n e ji, nastavniki in funkcionarji- Ce delo bo Komite seveda mogel opraviti ftazpredelnir*?! pridobljenih in priborjenih znakov kaže lepo sliko: SFD Joža Gregorčič sl je osvojil 26 zlatih. 17 srebrnih, 16 bronastih ln 124 mladinskih, skupaj torej 183 SFD žel e 7. ar pa Je dosegel 1 zlat, 8 srebrnih, 3 bronaste in 1 mladinski, skupaj 13 znakov. FD France Prešeren — Lesce Je osvojil 3 zlate. 7 srebrnih, 3 bronaste ln 9 mladinskih. sknnaj torej 24 znakov. FA Radovljica si je osvojil 5 srebrnih in 6 mladinskih, skupal torej 11 znakov. FD Krona sl je priborilo 3 zlate, 7 srebrnih, 2 bronasta In 45 mladinskih znakov, skupaj torej 57 znakov. FD Gorje ima 1 zlat, 3 bronaste ln 2 mladinska, skupaj samo 6. FD finik — Dobrova sl je priboril 7 bronastih ln • mladinskih, skupaj 13 znakov. FD Železničar — Hrušica 1 srebrn, 4 bronaste in 4 mladinske, skupaj 9 znakov. FD Mojstrana pa samo 1 srebrni in 1 mladinski znak. FD Rateče samo 1 srebrni znak FD Kranjska gora 2 zlata, 2 srebrna, 3 bronaste ln 8 mladinskih, skupaj 13 znakov. V celem okraju Jesenice je bilo do sedaj osvojenih: 37 zlatih, 50 srebrnih. 43 bronastih in 206 mladinskih, skupaj 336 znakov. Ta številka je za prvo leto zadovoljiva In kaže pravo lice naše množične fizkulture. Fizkulturnikl. ki so si osvojili zlati znake so: Župančič Uroš, Ženiva Lovro, Pintarič Ivo, Krznarlč Pavel, Derinelj Mire, Berlisk Slavan, Praček Lojzka, Iskra Franc, Katnik Vida, Novak France, Petač Mirko, Pohar Sliva, Prevc peter, Saksida Ivo, Šmitek Anton Peter, Praček Ciril. Dobrila Edi, Šušteršič Slavko. Svetlin Bernard, Smolej Fran.e Knific Jože, Pogačnik Tone, Benedičič Mirko in Finžgar Rudi. 12. i% in 14. decembra bo v L|ubl]ani državno prvenstvo v sabljanju Nekaj zanimivosti o fizkulturni panogi, ki jo doslej le malo poznamo Fizkulturna zveza Slovenije razpisuje prvo državno prvenstvo po osvoboditvi v sabljanju v veliki dvorani na Taboru v Ljubljani v dneh 12., 13- in 14. decembra 1947. Odbor za sabljanje vrši organizacijske predpriprave na terenu, po državi in v dvorani sami. Dvorana bo nudila gledalcu prijetno okolje, spremenjena bo za tri dni v borilnico. Nameščeni bodo reflektorji, da bo omogočeno vsej foto- in film-reportaži delo, tako da bo tudi v zaprtem prostoru možno snemanje z 1/50 sekunde. Opozarjamo že danes vse časopisne fotoreporterje, nadalje novinarje ter tudi vse foto-amaterje na to prireditev, kajti malo je tako hvaležnih prireditev za foto-kamero- Tekmovalo se bo na treh borilnih stezah (planšah) hkrati, finalne borbe bodo samo na eni planši, v sredini dvorane. Pripravljalni odbor ima v izdelavi krasne plakete, in sicer za prva mesta v vseh treh orožjih: v floretu, sablji in meču pozlačene plakete, za drugo mesto posrebrene, za tretje bakrene. Plakete so umetniško delo kiparja-medaljerja Dremlja, po idejnem osnutku propagandista tov. Zelinke Rika. Slika plakete predstavlja roko, ki drži floret, od katerega je viden zvonec držaja v reliefu ter z leve peterokraka zvezda, z desne letnica 1947. Vse plakete bodo izročene zmagovalcem v lično izdelanih škatlicah z vgraviranim sabljaškim znakom. Mnogim je ta panoga športa popolnoma neznana. Nekateri so sicer že bili na kakih turnirjih ali prvenstvih, toda vedno so bili razočarani. Pravijo, da se faktično ne vidi mnogo. In -tako tudi je. Kdor ne pozna načina borbe, smisla boja, ali vsaj nekaj tehničnih izvedb sabljanja, ta gotovo ne bo mnogo videl. Opazoval bo le borilce, njih premikanje po planši sem in tja- V splošno so gledalci mnenja, da je tisti, ki popušča na planši, to se pravi, da se pomika nazaj, slabši borilec, kar pa ne ustreza resnici- Zaradi tega podajamo nekaj opisa o sabljanju na splošno ter o borbi. Namen sabljaškega odbora je v prvi vrsti omasovljenje te lepe panoge športa, vzgoja novega kadra, vzgoja sabijaških učiteljev ter borilcev, ki bodo zastopali našo fizkulluro tudi na mednarodnih planšah. Sabljanje je bilo vedno predvo-jaška vzgoja. V Sovjetski zvezi so fiz-kulturni odbori dosegli že tako lepe uspehe v sabljaški panogi, da ga gojijo mase ljudstva, predvsem pa Rdeča armada v vojaškem petoboju, kjer je sabljanje na drugem mestu. Na prvem mestu je jezdenje, na tretjem streljanje, na četrtem plavanje, na petem boks. IZ ZGODOVINE SABLJANJA V pradavnih časih je bilo jezdenje in sabljanje že splošni masovni šport. Posebno proti koncu srednjega veka po zatonu viteštva in naraščanju vpliva in moči mest so gojili prav vsi sloji sabljanje. Tako državnik in odličnik, kakor meščan in obrtnik, delavec in pomočnik. Stremljenje je šlo za tem, da si pridobijo sposobnost v vihtenju orožja. Vsako najmanjše mestece je imelo borilnico in učitelja. Tekmovanja, sabljaški turnirji so bili državni prazniki. V vsej Evropi so obstojale sabljaške bratovščine, ki so imele velike svoboščine. Po kratkem zastoju, vsied Napoleonovih vojsk, je doživelo sabljanje svoj preporod. Prerojena klasična šola nastopi v novih modernih orožjih predvsem v floretu, sablji in meču, ustanavljajo se no v d metode, nove šole, predvsem v južnih krajin Evrope. To bi bila na kratko zgodovina. Orožja, oprema in borilne šole, ki jih uporabljamo danes, imajo predvsem v zunanjem izgledu drugačne oblike. Klasična tehnika borjenja pa je ostala- O tem pričajo še tujke, katere gledalec mnogokrat čuje pri sojeohi glavnega sodnika, ko razlaga ak-c katere sta napravila borilca. 's v novi Jugoslaviji se je razvil sr* Tki šport do take višine, da danes lahko govorimo o prvih korakih v masovnost. V nekaterih krajih (republikah) se je ta šport razvil mnogo hitreje. To je zasluga posameznih odborov, predvsem pravih fizkulturnikov-sabljačev, ki so našli pravilen odnos do fizkulturnih dolžnosti, je samoiniciativnost, katero srečamo predvsem v odborih v Sloveniji, v zadnjem letu pa tudi v Hrvaški in Vojvodini-Pri nas gojimo vsa tri orožja: floret, sabljo in meč. Ker pa je za pravega sabljača potrebna pravilna vzgoja, predvsem klasična tehnika, je sabljaška šola v Ljubljani pričela z osnovo sabljaške šole, to je s floretom. Kdor obvlada floret odlično, temu ni težko se sabljati s sabljo, odlični floretisti so ponavadi tudi odlični sabljači in predvsem dobri v meču. Opažati pa je pomanjkanje strokovnega ka- zada branilec usodni protisunek s tem, da z zavrtljajem v zapestju zaluča svojo klino v nasprotnikova prša. Ta »parada riposta« je tako bliskovito izvršena, da se niti gledalci, niti napadalec sam ne zaveda. Spretnejši napadalci nikdar ne .riskirajo svojega napada v braniičevo območje zadetka, toda impuls, s katerim napadalci napadajo, je vedno tako goreč, da je potrebno branilcu napraviti samo neviden korak bliže napadalcu in že se izdrsa napadalec baš na branilčevem orožju. Ce dobi borilec pet zadetkov v prša (pri floretu roka in maska ne veljajo kot zadetek, pač samo prekinejo boj), je boj končan. Pri polovici zadetkov borilca zamenjata prostore. Sodniki ostanejo na "1 i Dva mojstra med borbo dra, učiteljev sabljanja in je to glavni vzrok, da se ta šport do danes še ni razvil. So pa tudi fizične in duševne zahteve za dosego umetniške višine, katera kleše telo in posebno še duh in značaj, ker so potrebne dolgotrajne, naporne dosledne in požrtvovalne vadbe. Hitri in blesteči uspehi brez napora in samozata-jevanja so izključeni. Ravno zaradi tega je sabljaški šport samo za celega človeka. Pomen in vrednost te panoge leži v njegovem vplivu na telo, duh in značaj. Zaradi tega je posebno v današnji dobi oblikovanja novega, popolnejšega človeka, izredno važen vzgojni faktor. ALI SO SABLJAŠKI TURNIRJI ZANIMIVI? Gledalci, ki načina borbe ne poznajo, so mnogokrat presenečeni. Pravijo, da so si po vsakem boju ogledali tudi končni izid tekmovanja, ter ugotovili, da so bili ravno tisti, katere so imeli za slabše borilce, prvi, oni pa, ki so se borili »kot levi« ter grozili nasprotnikom do kraja planše, pa so izpadli kot slabši borilci. Ko se borba prične, je potrebno koncentrirati vso pažnjo na roki, ki držita orožje. Oba borilca sta namreč istotako koncentrirana na svoje in nasprotnikovo orožje. Da se telo obeli premika gori ali doli po planši, se zgodi prav za prav podzavestno. To se pravi, da so vse akcije borilcev vodene iz intelekta. Telo se le pokorava umskim akcijam. Imamo dve vrsti borilcev. Eni so napadalci, drugi branilci. Oba borilca sta trenirala v sabljaški šoli vaje za napad in vaje v obrambi. Ker pa je borba srečanje dveh različnih značajev, se vprav pri sablja-škem boju pokaže človek tak kakor je. Ali je napadalec, ki na planši vedno grozi nasprotniku z orožjem z izpadi iz dal-nje menzure (odstoj), ali pa branilec, ki vedno čaka, da nasprotnik napade, ponavadi vešč vseh obrambnih vaj, je to več ali manj pasivna narava človeka. Toda naj nihče ne misli, da branilci nimajo možnosti napada. Sabljači pravijo, da branilci zadajo najostrejše sunke z njihovo »parado riposto«. Parada riposta iz-gieda tako: branilec stoji v preži (je nizko razkoračen), orožje drži pred seboj ter sledi izzivanju nasprotnika- Kadar ta napade, branilec ujame v zadnjem trenutku na ščitnik ročaja (zvonec) nasprotnikovo klino in kadar se nasprotnik izdrsa ob njegovem zvoncu prav blizu do njega, svojih mestih. Edino pri levičarjih se sodniki izmenjajo namesto borilcev. Vsak boj spremlja pet sodnikov. Ob vsaki strani borilca stojita dva sodnika, ki opazujeta nasprotnika, da li je bil zadet- V sredi ob strani borilcev je glavni sodnik, ki na podlagi opazovanja stranskih sodnikov ter njihovih razlag ter nastalih akcij, razsodi posamezno akcijo. Sodniki gledajo predvsem na akcije, ter ali je bil kdo izmed borilcev pri napadu ali v obrambi zadet. Pri sablji velja tudi roka in glava kot zadetek, floret in sablja imata svoje polje zadetka do prigiba, dočim se pri meču šteje zadeike na celem telesu, tudi prstov na roki, ali na obuvalu na nogi. Pri sabljanju se z nebrzdano surovostjo z izkazovanjem telesne moči ne doseže popolnoma nič. Potrebna je le telesna kondicija, vzdržljivost, brzdanje živcev. Borilci med tekmovanjem nimajo pravice do nikake nejevolje, kajti zgodi se, da sodniki po mnenju stranskih sodnikov napačno dodelijo zadetek borilcu. Le-ta dobro ve, da ni bil zadet, vendar ne sme niti s kretnjo, niti z ugovorom pokazati najmanjšega znaka svojih pravic- Ima pa pravico po bojn vložiti protest na protestno komisijo, ki isti slučaj še enkrat pre-tolmači obema borilcema. Vpliv sabljanja se pozna torej na vzgo» ji, na razvoju značaja in narave, na duševnem razvoju, in v fiziološkem pomenu na splošno, kakor vsi ostali športi. Zdravniško dognano je, da je nogomet in sabljanje šport, ki najhitreje spreminja akcije in s tem tudi obremeni telo v kratkem času tako, da se borilci po nekaj borbah prepoteni do skrajnosti vračajo !z planš. Zdravniški opazovalci nekaterih mednarodnih borilcev so dognali po nekaj letih, da se kljub trenutnim težkim naporom srce ne razširi, niti ne nastane kaka druga srčna okvara; to dognanje potrjuje zopet, da je sabljanje zdrav ter vzgojen šport- Pod vplivom vedno se menjajoče situacije v borbi postane borilec stalno priseben, hladnokrven, premišljen in prevdaren, toda hitro odločen, v trenutku odločitve koncentriran in energičen, v zasledovanju svojega cilja vztrajen in nepopustljiv do zmage. KATERA DRUŠTVA IN BORILCI BODO TEKMOVALI? Na prvenstvu se bodo borili nešteti mladi sabljači- Po osvoboditvi so se pričeli v Sloveniji prav povsod začetniški tečaji. V Ljubljani je vzgojila šola tov. Cvetka Rudolfa zopet nov, mlad kader sabljačev. Vprašanje vaditeljskega kadra je tisto, ki najbolj zavira razvoj tega lepega športa pri nas. Toda vsak sabljač je idealist in vzgoji tudi nekaj drugih sabljačev. Za primer naj omenimo Cvetka Rudolfa, ki je v naši državi gotovo eden najspretnejših ter najboljših sabljaških učiteljev. Njegova tehnika je znana po vsem športnem svetu. V zadnjem času je bil dodeljen uradno k delu svoji upravi zasavskih rudnikov v Trbovlje. Ker je bil praktično odtegnjen od športnega vaditeljskega udejstvovanja v Ljubljani, si je našel takoj mladino, katero je navdušil za (Nadaljevanje na 4- strani) . 'Š - n 'W) '.v T ; • (Nadaljevanje s 3. strani) sabljanje, ter pričel z začetniškim tečajem v Trbovljah. Tudi na državnem prvenstvu bomo imeli priliko videti borilce FD Rudarja, predvsem Neno Dolančevo, ki je, kakor pravi učitelj sam — njegova nada. Bila je že gost na našem internem turnirju, katerega smo imeli pred prvenstvom- Nas sabljače je navdušila ta precizna, gibčna mala postava s svojimi napadi v tormi telesa in vihtenju orožja-Bil je to tudi trening za našo tovarišico Nedo Rosina, ki je po postavi mnogo večja, torej ima velike možnosti za nadaljnji razvoj, kajti njena postava (dolgi izpadi) in talent nam jamčita za njeno bodočnost- Neizprosna na svojem mestu je Slikarjeva, ki je bila na prvenstvu LRS v Mariboru na vodilnem mestu članic- Tudi Lončarjeva ima mnogo izgledov za dobro mesto, vendar ji primanjkujejo treningi- Na drugem mestu v naši republiki boditvi- Pester je kader mladincev vseb nastopajočih, predvsem Mladosti iz Zagreba, ki je prijavilo 8 mladincev za prvenstvo. Enotnost iz Ljubljane ima prav tako 10 dobrih borilcev, med katerimi vidno napreduje mladi Sancin. Skoraj neverjetno je, da se ravno 14 letni, 15 letni in nekoliko starejši tako uveljavljajo v tej panogi športa. Njih dveletni trening, bolje rečeno disciplina šole tov. Cvetka, jih je privedla do take višine, da se danes ti mladi talenti borijo pri naših internih treningih s starejšimi rutiniranimi borilci, jih pri kakih asojih (dvobojih) držijo v stalni napetosti, jim grozijo s krasno izdelanimi napadi- To je prav za prav užitek vsakega sabljača- Neglede na leto rojstva si utira s sistematičnim poukom svojo pot uspeha od zmage do zmage, počasi toda sigurno- Mladinci Grahor, Burnik, Ferengia, Pavlovec, Brčič, Ivanov in Baumgarten bodo pač imeli do- Med učenjem sabljanja je Maribor. Tov. Mohor Metod sl je ustvaril okrog sebe cel kader rutiniranih borilcev. Mladinke in članice, ki bodo nastopile, trenirajo že celo poletje, vidno napreduje Irena Žlahtičeva, ki si je osvojila celo 3. mesto na federalnem prvenstvu. Prav tako bosta Grioni ter Mirovič prinesli mnogo svežih novih borilnih akcij na prvenstvo- Manj znane so nam mladinke iz drugih republik, razen Kristijan Margite, ki je rutinirana mednarodna borilka. Nastopa v društvu FD Spartak-Subotica. Niso izključena presenečenja mladink In članic iz Zagreba, ker je FD Mladost prijavila tudi svoje mladinke za turnir. Na tem prvem prvenstvu po osvoboditvi sodeluje tudi FD Kvarner-Reka-Kakor nam je javljeno iz Zagreba, je bila borilna vrsta Reke zelo močna ter je posegala v prve vrste federalnega prvenstva Hrvaške- Sabljaška vzgoja mladincev Je bila predpogoj odborov za sabljanje po osvo- volj srečanj z ostalimi mladinci iz drugih republik, saj je prijavljenih 24 borilcev v tej skupini. Borba članov, predvsem v floretu, bo gotovo ena najzanimivejših oa turnirju- Urni in elastični državni prvak Pengov Marjan je že na internem turnirju pokazal svojo kondicijo- V Mariboru je bil prvi na prvenstvu LRS- V telovadnici na Resljevi cesti trenira trikrat tedensko s Koršičem Marjanom ter seveda z vsemi ostalimi, kajti imel bo sebi enakovredne bodice v Mažuraniču in Tretinjaku. Ostro v borbo bodo posegali nekateri zagrebški in vojvodinski tekmovalci, od naših pa Inž- Jurko ter inž. Verčko in vrsta sabljačev, ki je bila še na letošnjem federalnem prvenstvu v republiškem razredu, na prvenstvu države pa se bo borila v vrsti zveznega razreda. Je to prav tako mlad kader, ki je pričel sabljati v letu 1946, ki pa si je z vztrajnim treningom priboril pravico nastopa v vrsti članov. Od teh moramo omeniti Poznika, levičarja Vojsko, Berc:ta, Rojca, Zelinko, Rozmana (vsi Enotnost-Ljublja-na in Krim-Ljubljana). Maribor je postavil odlično vrsto mladih borilcev članskega razreda: Podlogar Jože, Rečnik Feliks, ki je najboljši v vrsti napadalcev, Kristen Marko, dr. Kristen Marko, Rak-nič Milan itd- Fizkulturni savez Hrvatske nastopi s 16 člani, katerih moči nam niso znane, vendar smo pripravljeni tudi na presenečenja, kajti šole zagrebških učiteljev sabljanja so vzgojile že dosti dobrih borilcev. Dokaj razveseljivo dejstvo je, da se je ta pred vojno privilegirani šport tako razvil med široke ljudske množice v vsej državi. Fizkultuma zveza je dosedaj prejela 96 prijav za državno prvenstvo- Na podlagi tega je moral Fizkulturni savei Jugoslavije spremeniti to prvenstvo v ekipno prvenstvo posameznih društev, kaj-ti izvedba 96 borilcev bi bila v dveh dneh nemogoča. So borilci, ki nastopijo v vseh treh orožjih in bi tak turnir trajal 5—6 dni. Spored tekmovanja je sledeč: petek 12. decembra ob 18- uri: svečana otvoritev, 18.30: floret, mladinci; sobota 13. decembra ob 8- uri: floret mladinci nadaljevanje, floret mladinke; 10. uri: floret člani; 15- uri: floret člani nadaljevanje, floret članice; nedelja 14. decembra ob 8- uri: floret članice nadaljevanje, meč člani; 10- uri: sablja člani; 15- uri: sablja člani nadaljevanje; 16. uri: razdelitev nagrad; 15. uri: posvet sabljaškega športa. 80 pionirjev redno vadi nogomet pri Rudarju v Idriji Društvena uprava je za skupšfino pripravila vse potrebno in na posebni seji sklepala pravočasno o vsem potrebnem, da bi skupščina, druga po vrsti, čim lepše uspela. Toda ves trud je bil zaman. Žalostno je, da smo morali zopet pogrešati zastopnike MLO in mladino, od rednih članov pa je bilo prisotnih prav malo najzvestejših, tako da so situacijo prav za prav reševali pripadniki aktiva Centralne splošne obrtne šole, ki so se odzvali polnoštevilno, tako da se je vsega zbralo okoli 80 zborovalcev. In vendar moramo ugotoviti, da je bilo delo društva med letom uspešno in da se lahko ponaša s prav lepimi rezultati, ki so bili razvidni iz poročila Hladnika Franca: V splošni telesni vzgoji je bilo skupno 8808 ur, telovadilo je 317 pripadnikov 433 telovadnih ur, povprečno po 17 na uro. Imamo dobro vrsto na orodju med člani in članicami. Med člani gre posebna hvala Krčniku Francu, ki bo v kratkem praznoval 60-letnico rojstva in 50-letnico redne telovadbe in pravi, da se bo prijavil za tekmovanje za fizkulturni znak. V lahki atletiki je bilo zabeleženih nekaj prav lepih uspehov, najlepši seveda na krosu v Mariboru, kjer so naši mladinci in mladinke dosegli dru-g mesto v vrstah, pred Ljubljano in Mariborom. Najšifckejša je pač nogometna sekcija, ki brez redne vadbe seveda ne bo mogla na’ zgor s predzadnjega mesta v prvenstveni tabeli. Imamo iv. dobro pionirsko moštvo, kjer je zajetih okoli 80 pionirjev, ki reino vadijo. V njih vidimo dvig našega nogometa. Igre se le počasi razvijajo. Nekoliko se je dvignil samo namizni tenis, drugo je še vse v povojih, V smučanju smo dosegli nekaj dobrih uspehov in upamo, da jih bomo izboljšali že v prihodnji sezoni, ko bomo lahko svoje tekmovalce boljo pripravili in opremili. Višek smo imeli lani v težkem tekmovanju /a Vojkov pokal, kjer smo tudi mi nekaj pokazali. Nato je bila prečitana lista deseterice najboljših, kjer je na prvem mestu Permozer Lavra, ki je kljub svoji mladosti dosegla najlepše uspehe z nadarjenim Tratnikom Slavkom, katerega smo morali uvrstiti na drugo mesto, ker zaradi študija ne biva redno v Idriji. Tudi tretje mesto je pripadlo lahkoatletinji Karpentieri Mariji. Sledijo Krčnik Franc (orodja telovadba), Tratnik Marjan, Mrak Mira, Jurjavčič Ivanka. Gregorač Štefan, Lampe Fridi in Miklavčič Ivan. Besedo imajo v glavnem lahkoatleti, »orodjarjem« pa smo dali nekaj več besede zaradi poudarka te važne panoge, ki ima v Idriji najboljše pogoje za razvoj. Zanimivo je bilo poročilo tov. Logarja o tekmovanju za fizkulturni znak: zlatega so osvojili Mejovšek Rado, Fele Marjan, Hladnik Franc* Logar Srečko. Srebrnega samo Fele Ivan, bronastega i pripadniki i.n mladinskega 8 pripadnikov. Preseneča majhno število mladinskih znakov, kjer smo slišali vedno izgovore, da ni časa. In glejte zanimivo ugotovitev: znake so osvojili ravno oni ljudje, ki veljajo v Idriji za najbolj zaposlene! Za novo tekmovanje ie do-sedaj prijavlienih 61 tekmovalcev. Prihodnje leto bomo vrgli vse sile na gradnjo novega stadiona in plavalnega bazena. Dvomimo, da bi mogla ta skupščina pomeniti preokretnico v našem delovanju, vendar bo naša nova društvena uprava zastavila vse sile, da bomo delo v novem letu poglobili. Prvenstvo med društvi v Slov Primorju, ki naj se ocenijo po tehničnih uspehih, hočemo obdržati! IGOR &: ■tt ••/4\4 smučaro »Bi se, se ne bi?< France je bil že v gozdu. Dolgo je že tega, kar so se smreke otresle snežnega bremena. Sonce je vsak dan topleje sijalo, v dolinah je sneg kopnel, narava je svobodneje zadihala. Pomlad je bila pred durmi. Prestrašeno je skakala veverica od veje do veje, samoten smučar, ki se mu je kdo ve zakaj tako silno mudilo, jo je motil v obiranju smrekovega storža. »Grem ali ne grem?« Je mislil France in tekel z dolgimi koraki po ravni gozdni poti vzdolž pobočja. »Grem!« je pribil, »bo že kako, saj lenuharil nisem. Drugi še toliko niso trenirali.« In o tem ni več mislih Samo včasih se mu je prikradla v srce drobna skrb: »Kako bo? Bom dosegel toliko, da bom med najboljšimi?« . Pot se je začenjala vzpenjati in France je začel hitreje dihatL Zajec je skočil preko smučine. »Halo. striček, nesrečo prinašaš!« se je France nasmejal in hitro vrgel kepo ledu za belim repkom. »Uh je vroče! Malo še po tej strmini, potem pa po grebenu naravnost Koliko kilometrov že imam? Menda kakšnih sedem. Malo! še dvajset pa sem tam.« Skrit opazovalec, ki bi .spremljal Franceta na njegovi poti, bi strmel nad njegovim tekom. Strokovnjak bi najbrž dejal, da je nordijski slog. Dolgi, enakomerni koraki, vedno isti nagel tempo, elastičnost v gibanju — vse bi ga presenetilo in gotovo bi se vprašal, kdo je to. Najbrž kakšen »as«, ki trenira. Še v glavo bi mu n« padlo. da to ni nikakšen znan »as«, temveč mlad kmečki fant. ki si je zabil v svojo trdo bulico, da bo premagal Skandimavce. Če bi temu opazovalcu, strokovnjaku, kdo kaj takega ome- nit bi se najbrž potrkal po čelu in skomignil z rameni: »Saj res, lepo teče! Hiter tempo, ampak Nordijce premagati?!« In takšno izjavo bi imel najbrž za dobro šalo, ob kateri bi se on in njegovi prijatelji prisrčno smejali. »Nordijce premagati? Ha-ha. to je pa smešen tič!« Medtem pa je ta »smešen tič« treniral in trdo delal. Uresničiti je hotel šalo: naš fant hoče premagati Skandinavce! Mrzel veter je zapihal od desne, ko se je France povzpel na greben in tekel po vrhu proti drugi strani. Tli-tro ga ie prešel in prismučal po položni poti na sedlo. »Petnajst kilometrov že imam za sabo. Še tri, pa bo toliko, kot bomo vozili na državnem prvenstvu! škoda, da ne bo petdesetkilometrske proge!« Smuknil je izpod nizko visečih vej smreke in preplašil srno, ki jo je jadrno ubrala po zamrzlem snegu. »Kam pa, kam, tetka?« je zaklical za njo. Srna se je ustavila in ga gledala z velikimi in temnimi očma. >Tega-le ee pa ni bati!« — gi je najbrž mislila, ko je počasi odskakljala naprej. »Kaj vedo ljudje iz mesta, kako jo lepo v naših hribih? Kdor je enkrat tu. jih ne more nikdar več pozabiti!« France je postal, globoko zajel vase mrzli zrak in veselo zaukal, ko se ja spustil levo od pobočja v dolino. Vedno hitreje so drsele smuči po gozdni poti. Smreke so šumele, zrak je žvižgal, France je preskočil nizek grm. se globoko sklonil pod debelo vejo. se izognil parobku, zavil v levo, šinil med nizkimi borovci nizdol in izginil v oblaku snežnega prahu. »Ho-o-op. stoj!« Zavrl je hitro vožnjo in jo ubral 2 dolgimi koraki vzdolž strmega pobočja proti senožeti, na kateri je stala planinska koča. »Sedem in dvajset kilometrov v dveh urah in sedmih minutah! Dobro ja bilo, pa nisem še prehitro vozil,« ja glasno mislil, ko si je pred kočo odpenjal smuči. Njegova ura je kazala ta čas i® France ni pomislil, da bi mu vsak dober tekmovalec zavidal, če bi vedel zanj. da bi strokovnjaki, ko bi se prepričali, po kakšnem terenu je tekel, nejeverno zmajali z glavo. Tn France je dejal: »Pa še nisem prehitro vozil!«... Fizkultura v šoli za bolničarje Požrtvovalno in humano delo, ki ga opravljajo bolničarji in bolničarke pri svojem poklicu, zahteva močno voljo, odpornost in telesno vzdržljivost. Sola, ki vzgaja tak kader se zaveda, da mora med drugim gojence tudi telesno pripraviti za tako naporno službo. Vodstvo šole skrbi, da pridobijo gojenci in gojenke na vadbenih urah fiz-kulture vse telesne vrline, ki so za izvrševanje takega poklica neobhodno potrebne. Posebej moramo pripomniti to, da na teh urah ne boste videli ni kogar, ki ne bi vadil v vadbenem oblačilu, in nikogar ki bi se kakor koli odtegoval telesni vadbi. Sami se zavedajo, da morajo zaradi težkega nočnega dela utrjevati svoje telo in se seveda tudi od časa do časa razvedriti v veseli igri. Saj vemo, da kdor hodi okoli bolniških postelj čemernega obraza, slabo vpliva na svojo okolico in od takega^bolnik ne sprejema rad zdravil, niti nasvetov. Gojenci šole so zaposleni ob večernih urah z učenjem in s praktičnim delom, ter zato ne utegnejo vaditi v fizkulturnih društvih. Zaradi tega so ustanovili prejšnji mesec svoj fizkul-turni aktiv in ga priključili fizkultur-nemu društvu Enotnosti. Uprava šole je takoj priskrbela potrebno orodje in rekvizite za vadbo. V učni program je ustavila redne ure, ki jih vodi.strokovnjak. Izven teh ur se gojenci in gojenke udeležujejo vseh množičnih fizkulturnih prireditev, v kolikor jim dopušča delo in učenje. Sola traja le eno leto in zato je potrebno pridno zasledovati vse učne ure. Kljub temu, pa je tudi za fizkulturno udejstvovanje kar lepo preskrbljeno. Trikrat na teden oživi mala dvorana pri Sv. Petru, kjer je nameščena šola. šolske klopi kar hipoma odnesejo gojenci in gojenke v stranske prostore in tako spremenijo učilnico v telovadnico. Seveda jo preje dobro prezračijo, ker se zavedajo, da je higiena velika pomočnica fizkulturi. Po 15 jih vadi skupno, kajti dvorana je majhna. Vemo da je telovadnica nujno zlo v fizkulturi, in zato mora biti vsaj ta čista in zračna. Med drugim tekmujejo za fizkulturno značko, se uče zletnih prostih vaj in se pripravljajo za vsa množična tekmovanja. Vsak mesec tekmujejo med seboj in tako so v dneh 10., 12. in 13. novembra t. 1. tekmovali v svrho razdelitve v skupine v sledečih vajah: skok v daljino z mesta in v prosti sestavi (kombinacija proste vaje za fizkulturni znak — bronasta značka in prevala sklonjenega naprej). Sami začetniki so to, saj so prišli v šolo iz naših vasi, ki so bile v stari Jugoslaviji zapostavljene, in zato so vaje lahke. Uspeli te tekme je : tovarišice so dosegle od vseh dosegljivih točk skupno 64.41% ali 657.03 točke. V prvi skupini je tekmovalo 14 tovarišic in so dosegle 71.05% ali 19S.9 točk; v drugi skupini je prav tako tekmovalo 14 tovarišic in so zbrale 192.9 točk ali 68.89%. Tudi v tretji skupini se je borilo 14 tovarišic za Čim boljši uspeh in so dosegle 173.55 točk ali 61.98%. Najbolj šibka je bila četrta skupina, v kateri je tekmovalo 9 tovarišic in so zbrale 91.68 točk ali 50.93 odstotka. Tovariši so dosegli skupno 83.81 točk ali 83.81%. Po tem tekmovanju so posamezne pokazale takle uspeh (navajamo prvih 5 mest) : 1. Popelar 18.7 točk, 2. Padar 18.5 točk. 3. Herga 18.1 točk, 4. Žvanut 17.55 točk, 5. Kastelic 17.5 točk (od 20 dosegljivih točk)-Tovariši so dosegli tale uspeh: 1. Brglez Jože 18.9 točk, 2. Tamše Kristjan 18.67 točk. 3. Veselič Franc 17.47 točk. Uspeh te tekme je razmeroma dober. Vedeti moramo, da od teh skoro nihče še ni tekmoval in da jo taka tekma zanje začetek tekmovanja v fizkulturi. Važno pa jo to. da bodo absolventi te šole ponesli fizkulturo na svoje domove in v svoje službe. Bergant Janez 145 tekmovalcev tta krosu v Šoštanju V Šoškiinju je hil jesenski kros združen s telovadno akademijo iin podeljevanjem fizkulturiulh znakov. Organizacija krosa je bila na višini, pred tnkmo pa je tekmovalce pregledal društveni zdravnik. Uspehi so bili naslednji: Pionirji od 10—12 let (proga 300 "n,1: zmagal je Ježovniik Ivan, ki je potre-hoval 61 sekund, med pionirkami pa je bila prva Troger Vera, ki je po-trcbovala le sekundo manj od najboljšega pionirja. Pionirji od 10—14 let: (proga 500 metrov): Koren Franc 1:15,0. Pionirke od 10—14 let: (proga 500 m): Zla-ter Erika 1:30. Mladinci (proga 600 metrov): Zakršnik Slavko 1:30. Mla-dinike (proga 600 m): Erinfalt Pepca 2:15. članice (proga 800 m): Nahtigal Slavka 2:13. Mladinci (proga 1000 mi: Žager Danijel 3:25. Člani 1 (proga 1500 m): Leskovšek Branko 5:02. Zvečer ob 8. uri je bila v fizikultur-nem domu telovadna akademija, na Nlogometno prvenstvo Gorenjske 1947-48 Nogometno prvenstvo Gorenjske je rial »Zornade« ter je bilo v najlep razdeljeno na 3 skupine. 1. skupino šem redu tudi končano. Da pa ne bi tvori 8 moštev, 2. skupincT (mladin- naši najmlajši izgubili veselja do no-sko) 5 moštev, pionirsko skupino pa gometa, je nogometni odbor pri OFO 8 moštev. Tekmovanje se je priče’o v »Kranj predvidel tudi zanje redno tek-vseh 3 skupinah 7. sept. t. 1. movanje, ki so se ga pionirji z veli- Tekmovanje^ v prvi skupini je v kim veseljem udeležili. Ker pa oni glavnem končano razen tekme Šk. nastopajo na teh tekmah bosi ali v Loka II : Prešeren, ki se bo odigrala copatah ter je nastopilo slabo vreme, prihodnjo nedeljo ter bo dokončno je bilo zaradi tega njihovo tekmova-odločila plasma društev. Stanje v prvi nje prekinjeno ter se bo nadaljevalo skupini po dosedaj doseženih rezulta- spomladi, ko bodo vremenske prilike Stanje tih je sledeče Tržič Naklo šk. Loka II Zelezar Gregorčič II Udarnik II Prešeren Železničar Mladinsko tekmovanje snilo vsled tega, ker so bila mladinri v raznih delovnih brigadah, ob vrnitvi pa se je pričelo tekmovanje za pokal »ZORNADE« in se je vsled tega redno tekmovanje zavleklo in do danes še niso odigrane vse tekme. Stanje v mladinski skupini je sledeče: 0 34:4 15 v tej skupini je sledeče: 2 14:15 9 Udarnik 4 4 0 0 14:0 8 2 14:15 7 Tržič 6 3 2 1 16:6 8 3 22:27 y Šk. Loka 5 2 1 2 9:5 5 4 15:21 6 Prešeren 4 2 1 2 5:3 5 4 16:17 5 Gregorčič 5 2 0 3 8:2 4 3 16:19 5 Naklo 5 2 0 3 8:7 4 6 11:31 2 Železničar 4 0 2 2 1:12 2 se je zaka- Špik B. Dobrava 4 0 0 4 0:23 0 Udarnik Gregorčič Šk. Loka Prešeren Železar 5 4 4 3 3 22:6 12:5 13:8 4:13 3:14 Pionirsko tekmovanje, ki je bilo letos prvikrat na Gorenjskem, je prineslo med naše najmlajše pravo veselje. Prvič so tekmovali za memo- Igralci so se še kar povoljno zadržale, vendar imamo še primere, da so bili nekateri kaznovani, ker se kljub vsemu pouku in predavanjem ne zadržujejo tako, kot od njih zahteva današnja fizkultura. Krivda na tem leži v glavnem na nogometnih odborih pri fizkulturnih društvih, ker na svojih članskih sestankih premalo študirajo pravila ali pa sploh nič. Njihova naloga bo ravno sedaj v zimskem času, da prirejajo sestanke ea nogometaše ter z njimi študirajo pravila, tako da ho v pomladanskem delu tekmovanje glede discipline igralcev noteldo lepše kot pa jesensko. Prvenstvo VI. mešane gimnazije v plavanju Fizkulturni aktiv VI. mešane gimnazije je napovedal ostalim gimnazijam tekmovanje v raznih športnih panogah. Pravkar izvedeno prvenstvo šole v plavanju je dokaz, da imajo fizkulturniki VI. gimnazije resen namen tekmovati in d a bo gimnazija trd oreh vsem ostalim udeležencem tekmovanja. V zimskem bazenu Ljudskega kopališča je aktiv kmalu po otvoritvi priredil dvakrat tedensko začetniški plavalni tečaj. Ob istem času so izkoristili bazen že sposobni plavalci in so se redno pripravljali za dan, ko naj bi se pomerili med seboj za naslove prvaka šole. Tekmovanje so izvedli 28. novembra. Podrobni rezultati so: moški: 50 m prosto: 1. Jerala (VIII.a) 31.8, 2. Tomažič (V.b) 33.9. 3. Mušič (Vll.b) 35.0. .4. Pogorelec (VR.b) 35.1, 5. Vovk (Vlll.b) 35.2, 6. Silovič (Vll.b) 35.8, 7. Luxa (VHI.a) 36.5, 8. Janušič (Vll.b) 37.2. 50 m prsno: 1. Mušič (Vll.b) 41.0, 2. Pogorelec (Vll.b) 41.3, 3. Bizjak (V.a) 42.0, 4. Čuček (Vll.b) 42.0, 5. Kordaš (Vll.b) 43.8, 6. Gogola (V.b) 44.5, 7. Mrzlikar (V.a) 45.8. 8. Karničnik (V.a) 47.0, 9. Pečar (VHI.a) 48.0. 50 m hrbtno: 1. Šilovič (Vll.b) 44.1, 2. Pogorelec (Vll.b) 44.2, 3. Jerala (VHI.a) 44.9, 4. Tomažič (V.b) 45.9, 5. Vovk (Vlll.b) 47.6, 6. Luxa (VHI.a) 49.0. V štafeti 4X2 progi je zmagala Vll.b v postavi Pogorelec, Mušič, Šilovič, Janušič v času 1:15,0. Ženske: 50 m prosto: 1. Modic (IV.b) 34.2. 2. Golob (V.b) 52.0. 50 m prsno: 1. Brumen (Vl.b) 45.0, 2. Kavšek (V.b) 46.9, 3. Golob (V.b) 52.0, 4. Vadnal (VH.a) 55.3. 50 m hrbtno: 1. Modic (Vl.b) 41.8(!), 2. Kavšek (V.b) 45.5. V spošnem je vrsta mladink mnogo boljša od mladincev, saj so med njimi celo udeleženke državnega prvenstva. Najbolje se je odrezala Modi-cova. Omembe vreden je njen čas na 50 hrbtno, ki je skoro za 3 sekunde boljši od najboljšega moškega. Za njo najboljši sta Kavškova in Golobova. V moški vrsti je postavil dober čas Jerala, z ozirom na starost pa tudi Tomažič (V.b). Uspešni so bili tudi Šilovič, Mušič in Pogorelec. Najbolj množično sta bila zastopana razreda' Vll.b in V.b. Med moškimi je najboljši razred Vll.b, med ženskami pa Vl.b. L. M. kateri so sodelovale člančce FD Mozirja. V nabito polni dvorani je predsednik društva in sekretar Okrajnega centra za fizkulturni znak otvoril ,o svečanost. Po uvodnem referatu, in poročilu o tekmovanju za fizkulturni znak so bili razdeljeni osvojeni znaki. Zlati znak sta prejela Šumer Branko im Tavčar Miran. Po razdelitvi znakov ie bila akademija, na kateri so sodelovali vsi oddelki SED Usnjar—Šoštanj. Jesenski kros L DMB LMS na Lijaku V delavnih mladinskih brigadah se mladina bavi tudi s fizkulturo. Tako tud: v naši brigadi brigadirji in brigadirke radi pridejo k fizkulturmm uram in te> posebno tisti, ki so sodelovali pri gradnji proge Šamac—Sarajevo. Zavedajo se, da jih fizkultu-ra utrjuje in s tem laže prenašajo napore pri fizičnem delu. Organizirali smo jesenski kros. Udeležili so se ga skoraj vsi mladim-oi_ in mladinke v brigadi. Imeli smo štiri skupine in to mladinci in mladinke od 14. 'o )8. leta starosti ter mladinci in mladinke od 18. leta starosti naprej. Zmagali so: na 800 m tov. Čretnik Slava, po poklicu delavka iz Celia, na progi 1000 m mladinka Feguš Marica, po poklicu delavka iz Ptu ia, na 1000 m je bil. prvi mladinec škafar Ivan, sin posestnika ter na progi 1500 m :e zmagal komandant brigade tov. Levar Franc, Id je po poklicu šofer' in doma iz Bočne pri Gor. Gradu. Dokazali smo. da mora fizkultura zajeti široke delavne sloje našega ljudstva. S tem se bodo naše množice utrjevale ter bodo laže premagovale vse napore, ki jih srečujejo pri delu življenju. Ljubič Dušan, brigadir I. D. M. B. LMS Skupina delavcev, članov mariborskega FD železničarja, ki so osvojili fizkulturni znak. Med njimi so tudi trije udarniki, in sicer tretji, četrti in peti od leve: Zadnik Jože, Dobnik Milan in Fišlnger Pavel Vztrajnostni tek v Ptuju Na dan obletnice proglasitve F! B * je priredil Klub JA skupaj s FD Ptuiem propagandni vstrajnostn- tok vojske in naroda. Startalo je okrog 250 pripadnikov JA, borcev, podoficirjev in oficirjev ter 13 članic in 50 članov FD Ptuja in masovnih organizacij. Start in cilj sta bila na igrišču .FD Ptuja ob Ormoški cesti. Proga je čila izpeljana v krogu, ki ie menil 1 kilometer. Vsi tekmovalci in tekmovalke so lekli disciplinirano 'n kljub ozkemu prostorn niso ovirali drug drugega. Razveseljivo je dejstvo, da se je tekmovanja v precejšnjem številu udeležila tud« delavska mladina, ki zadnie čase kaže precej, volje za udejstvovanje v fizkulturi. Nasprotno pa akt«'v ptujske gimnazije — razen nekaj častnih izjem — tudi topot n« sodeloval in so njegovi člani raiši tekmovanje gledali s trobune. Tehnični rezultati so bili sledeči: Članice: 1. Zorec Ivanka, pretekla 6 km v 35 minutah. (FD Ptuj — delavska mladina. 2. Kovač Gizela. pretekla 5 km v 30 minutah fFD Ptuj). 3. Berlinger Ivica, pretekla 5 km v 30 minutah. (FD Ptuj — delavska mladina). . * Člani: 1. Repič Janko, nreVkcl 31 km v 2 urah 32 minut (FD Ptuj — delavska mladima). 2. Šmigoc Slavko, •retekel 29 km v 2 urah 27 minut (FD Pt.ri — delavska mladina). 3. Smigoc Rudi, pretekel 27 lem v 2 urah 17 minut) FD Ptuj — .D-Ivaska mladina). JA: 1. Krsfiičevič Širnim, pretekel 32 km v 2 urah 32 minut. 2. Goveda rica Vlado, pretekel 28 km v 2 urah 20 minut. 3. Globlek Mariin, preteke! 2? km v 2 urah 14 minut. Izven konkurence je pretekel vodnik Pelajtič Davorin 37 km v 3 urah 7 minut. Tekmovanje je posebno z ozirom na pozni resanski čas dobro usiv^o nn vzbudilo precejšnje zanimanic. F. V. Josip Holy — najstarejši isesilee fekulturnega znaka Najstarejši nosilec fizkulturnega znaka je nedvomno 69 let start Jože Ho5y, po poklicu brivec v Brežicah, ki je bil rojen dne 25. maja 1878 v Plznu na Češkoslo-vaškem. Že v mladih letih se je navdušil za šport, se rad vrtel na drogu, streljal z lokom, pozneje se sablji’ in podobno — tako vsaj pripoveduje, in pri njegovi mla-dostnosti kljub visokim letom mu to prav radi verjamemo. Leta 1898 je moral bežati iz svojega rojstnega kraja zaradi protinemških demonstracij in ce je naselil najprej na Hrvatskem, pozneje je odšel v Celje in 1. 1901 v Brežice, kjer je bil pobudnik, organizator in vaditelj pri Sokolu. Bil je tudi uspešen telovadec in si je osvojil 1. 1910. v Celju župno prvenstvo. Po okupaciji Jugoslavije je bil pregnan na Hrvatsk«, od koder se mu je posrečilo priti v Ljubljano, nato pa je bil ponovno poslan na Hrvaisko. Takoj po osvoboditvi se je vrnil v Brežice in začel z organiziranjem novega fizkulturnega gibanja. Istega leta je nastopilo 45 fizkulturnikov iz Brežic že na ljubljanskem zletu. Letos je tekmoval za fizkultur-ni znak in izpolnil vse norme ter prejel kot najstarejši tekmovalec bronasti znak. Pravi, da mu je povzročil največje preglavice tek na 1000 m. dočim je na primer vrgel bombo 26.50 m, sveženj bomb p., nekaj nad 10 m daleč. Dvakrat se je udeležil tudi Titove štafete, kar stori še s posebno velikim veseljem zaradi tega, ker je tudi njegov rojstni dan 25. maj. Agilnemu fizkulturniku, ki še vedno uspešno vodi fizkultumo društvo Razlag v Brežicah, izrekamo ob tem njegovem uspehu priznanje v želji, da bo še naprej uspešno deloval v fizkulturi. Beimfelilite® gjrveiisfcvo Mmne isa Hercegovine v issetii krogle Sarajevo, 7. nov. Fizkulturna zveza LR Bosne in Hercegovine je z namenom, da hi pridobila nove kadre v metanju krogle priredila izbirno tekmovanje, ki ee je pričelo najprvo po vaseh. Zmagovalci so se nato pomerili na okrajnem tekmovanju, danes pa so zmagovalca okrajnih tekmovanj nastopili v Sarajevu za republiško prvenstvo. V republiška.\ prvenstvu je nastopilo 18 tekmovalcev. Doseženi rezultati so nadvse zadovoljivi, Prvi mesto je osvojil Dane Anžič, ki je vrgel kroglo 13,38 m daleč. An-žič le iz Gackega ter odličen fizkul-tnntk. Na današnjem tekmovanju lun je bil slovesno izročen zlati fiz-kulturrni znak. Drugi je Obren Mnrlč, ki je vrgel kroglo 13,10, tretji Ra-doje Burman z rezultatom 13 m. LfuMjaniki Igralci kašarkesa merili I KU" Ljubljana, 7. dec. Mestni fšizkul-turni odbor je priredil včeraj in danes na Taboru turnir v košarki. Na turnirju je sodelovalo 5 moških in 2 ženski vrst«. Tekmovanje je bilo propagandnega značaja. Vsi prvoplasi-rami so dobili praktična darila. Najboljša vrsta moških je dobila 10 parov copat, druga moška in najboljša ženska vrsta pa žogo. Rezultati in kratek potek tekem je bil naslednji: Moški: ENOTNOST II : ZAVOD ZA FIZ-KULTURO 53:9 (24:6) Kljub visoki zmagi, Enotnost s svojo igro ni zadovoljila. Igralci Enotnosti so se znašli šele po prvih 15 minutah in pričeli napadati nasprotnikov koš. Moštvo zavoda je še mlado in nevigrano ter ni moglo nuditi resnejšega odpora vigranemu moštvu Enotnosti. Sodil je Kit. Za Enotnost je dosegel največ košev Šerbec II. (26), za Zavod pa Jurhar (5). ENOTNOST I : TRIGLAV II 39:14 (2:6) Tekma ni bila’ zanimiva ker je Enotnost igrala brez volje, vendar je zmaga zaslužena in bi bil rezultat lahko še višji v prid Enotnosti. Tri-glavani so se uspešno upirali rutini-ranejšim in starejšim igralcem. Sodil je Erbežnik. Koše so dosegli za Enotnost I. OHvieri (8) za Triglav II Šerbec II. (4). '1 RIGLA V I. : ZAVOD ZA FIZKUL-TURO 5:13 (25:7) Triglav je zaigral z veliko voljo in z lepimi kombinacijami večal rezultat. Vodstvo zavoda je bilo utrujeno od prejšnjih tekem ter tako ni moglo doseči boljšega rezultata. Zmaga Triglava je zaslužena. Največ košev za Triglav je dal Muller (18) za Zavod pa Todorovski (6). Sodil je Jenko. ENOTNOST II : TRIGLAV II 47:9 (24:4) V tej tekmi ja Enotnost igiala bolje kot v prvi. Napad je precizneje metal na koš in Enotnost je zmagala z visokim rezultatom kljub dobri igri Triglava II. Za Enotnost sta Šerbec I. in Cigler dosegla po 11 košev, za Triglav li. pa Šerbec II (5). Sodila sta Steiner in Jenko. TRIGLAV L : TRIGLAV II. 77:19 (32:12) To je bila igra dveh neenakih nasprotnikov. Triglav L je z lahkoto zmagal z visokim rezultatom. Prvo moštvo Triglava je že veliko napredovalo in bo vedno nevarnejša konkurent Enotnosti. Amon im Deu sta dosegla vsak p '< 24 košev, medtem ko je Mirtič v drugem moštvu Triglava dosege! It košev. Tekmo je vodil Erbežnik. ENOTNOST II. : ENOTNOST L 32:16 (15:8) Najbolj zanimiva tekma sobotnega večera je bila med obema moštvoma Enotnosti. Obe moštvi sta se irudili, da bi dosegli Srn boljši rezultat. Re-zuliat tekme odgovarja poteku igre. Najboljši v drugem mošfvu Enotnosti je bil Šerbec (12 košev) v prvem moštvu pa Kosec (6 košev). Sodila sta Kit in Jenko. ENOTNOST I. : TRIGLAV I. 21:20 (15:12) Prva nedeljska popoldanska tekma je bila zelo napeta in borbena. Končni rezultat je postavil ob koncu tekme Steiner, ki je pretvoril kazenski strel v koš im s tem postavil končni rezultat 21:20 za Enotnost. Največ ko-vieri im Škerjanc, vsi po 6, za Triglav šev za Enotnost so dosegli Kosec, Oli-pa Amon 6. Sodila sta Kit im Erbežnik. tvu sta Todorovski, ki je dosegel v tej tekmi 14 košev in Jurher, Igralci Triglava so igrali zelo raztrgamo. Najboljši je bil Dvoržak, M je dosegel 12 košev. ENOTNOST II s TRIGLAV I 24:22 (15:10) Najlepša letala današnjega popoldneva je bila odigrana med prvim moštvom Triglava in drugim Enotnosti. Zmagovalnemu moštvu Enotnosti Triglav v tej tekmi mi nudil resnejšega odpora. Najboljši pri Enotnosti so bili Supančič (9 košev), Cig-gar in Mravlje. Pri Triglavu pa Mulim (5 košev) im Juvan. ENOTNOST I : ZAVOD ZA FIZ: KULTURO 59:9 (33:8) Moštvo Enotnosti je zmagalo z visokim rezultatom in se s to zmago plasirala na drugo mesto v turnirju. Ugajali so zlasti mladi igralci Petrič, Fiilipam in Škerjanc. Največ košev je dosegel Olivieri (18). Tabela tekmovanja je naslednja: Enofnost II. Enotnost I. Triglav I. Zav. zn fizk. Triglav 11. 4400 166:56 8 4301 154:75 6 4 2 0 2 147:88 4 4 1 0 3 60:175 2 4004 69:202 2 Ženske: ENOTNOST II : ENOTNOST I. 19:16 (11:5) Enotnost IT.: Orehek (13), Jug (2), Južnič (2), Borčič (2), Vadnal, Muller, Vran. Enotnost 1.: Blažič (7), Škerjanc (6), Počivalšek (1), Nikolič, Mrak, Menart, Dolničar. ZAVOD ZA FIZKULTURO : TRI-glav II 29:19 (18:13) V tej tekmi je igralo moštvo Zavoda zelo dobro. V prejšnjih dveh tekmah so se člams Zavoda šele nekoliko uigrali, danes pa so zasluženo zmagali. Najboljša v njihovem mo- Tekma je bila na višini. Zmagalo je zasluženo mlajše moštvo. Največ zaslug imata Orelikova, ki je bila najuspešnejša v napadli in Južničev«, ki je z odlično igro preprečila metanje nasprotnic na koš. V obeh vrstah so nastopile tudi mlade igralke, ki še veliko obetajo. Sodil je Kit. Ljubljana, 7. dec. Na igrišču Klaidi-varja v Celju j© bila danes odigrana zaostala tekma iz III. kola med Rudarjem iz Trbovelj in Nafto iz Dolnje Lendave, ki se je končala z nepričakovano visokim porazom Rudarja. Ker je bila tekma prejšnje nedelje med Kladivarjem in Poletom razveljavljena, o čemer poročamo na drugem mestu, bo moštvo Rudarja torej odigralo v jesenskem delu prvenstva šc dve tekmi na nevtralnem igrišču, in sicer proti Poletu in proti mariborskemu Železničarju. Kljub visoki zmagi je Nafla ostala na 3. mestu na prvenstveni tabeli, ima pa enako število točk kot Kladivar. Tabela izgleda po tej tekmi takole: Garnizija Lj. 7 7 0 0 30:10 14 Kladivar 7 4 1 2 24:13 9 Nafta 7 4 1 2 18:11 9 Polet 6 2 1 3 9:10 5 Rudar 5 2 1 2 5:10 5 Železničar 6 1 2 3 7:11 4 Triglav 7 2 « 5 7:26 4 Krim 7 1 0 6 6:15 3 Nafta : Rwd!aa* 4:1 (o:©) Celje, 7. dec. Na igrišču Kladivairja je bila danes odigrana pred 1000 gledalci prvenstvena nogometna tekma med Rudarjem in Nafto, Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Rudar: Skočir, Dolinšek, Černe, Hribar, Vodišek, Polc, Drobež, Butkovec, Koritnik, Kos, Koncilja. Frei zaključkom v L skupini nogometnega prvenstva Slovenije Nafta: Šabjan, Gerenček J., Hcge>-diš. Vajda, Vidak. Gerenček L., Kranjec, Kerčmar, Terek, Šiftar, Rozman. Rudar je začel takoj v začetku z živahnimi napadi in je bil v premoči skoraj ves prvi polčas. Kljub temu pa je Nafta z nevarnimi prodori ustvarjala kočljive situacije pred vrati Rudarja. V 10. minuti je Terek iz neposredne bližine nevarno streljal na vrata Rudarja, toda vratar je žogo v zadnjem trenutku odbil. Rudar je še nadalje nizal napad za napadom in v 20. ter 26. minuti ni izkoristil skoraj stoodstotne možnosti za dosego gola. Podobna situacija kot v 16. minuti je bila tudi v 27. minuli, ko je le malo mamijkalo. da ni Kerčmar dosegel gol za Nafto. V drugem polčasu je dosegel levi branilec Nafte Vidak iz 20 m prvi gol za Nafto. Igralci Rudarja kljub temu niso popustili, imeli pa so precej smole pri streljanju. V 10. minuti je Hege-diš komaj rešil s same črte skoraj sigurni gol. Igralci Nafte prihajajo polagoma v ofenzivo in v 19. minuti doseže desno krilo Kranjec iz neposredne bližine že drugi gol za Nafto. Končno se je sreča nasmejala tudi igralcem Rudarja. Iz 16 metrov je streljal Butkovec prosti strel in dosegel častni gol za svoje moštvo. V 38. minuti je nepričakovano Kerčmar zvišal rezultat na 3:1 za Nafto in v 43. minuti po krivdi vratarja Rudarja celo na 4:1. Sodeč po poteku igre je rezultat vsekakor izražen previsoko in bi morda odgovarjal tudi neodločen rezultat, kajti igralci Rudarja so bili enakovredni svojim nasprotnikom. Igra je bila vseskozi fair, tako da sodnik Gvardjančič iz Ljubljane ni imel težkega posla. * Tekma Polet : Rudar bo ponovno odigrana Službena objava: V zvezi z incidentom dne 16. nov. 1947 na nogometni tekmi med FD Rudarjem in FD Poletom v Trbovljah je na predlog disciplinskega odbora sekretariat FZS odločil: 1. Podaljša se zapora za vse nogometne prireditve nad igriščem FD Rudarja-Trbovlje, izrečena s strani sekretariata dne 18. nov. 1947, do zaključka preiskave in odločitve disciplinskega odbora. 2. Suspendirata se vratar FD Poleta Marguč Ernest in nogometni sodnik Goli Jakob ter se proti njima in takratnemu predsedniku FD Rudarja Jordanu Vinku uvede disciplinska preiskava. 3. Ponovno se odigra prvenstvena nogometna tekma med FD Rudarjem in FD Poletom na nevtralnem igrišču pod vodstvom izkušenega sodnika, ki ga določi Zbor nogometnih sodnikov FZS in ob terminu, ki ga določi nogometni odbor. Prejšnja tekma se razveljavi. Da bi se v bodoče slični pojavi pri nogometnih prireditvah, ki škodujejo in rušijo ugled naše fizkulture, preprečili in ker so se ugotovile nesigurne odločitve sodnika, ki so močno vplivale na regularen potek same igre in v škodo sodelujočih moštev, je bil sekretariat FZS primoran izdati prej navedene ukrepe. — Po izvršeni preiskavi, ki je v teku, bodo ugotovljeni krivci v smislu disciplinskega pravilnika FISAJ-a še primerno kaznovani. Sekretariat FZS. Prijateljske ficgoanetue tekme Crvena iveida: Dinama 3M (tw) Beograd, 7. nov. Prad 12.000 gledalci .je bila danes tu cdigrama prijateljska nogometna tekma med Crveno zvezdo in zagrebškim Dinamom, Končala se je z zmago Crvene zvezde z rezultatom 3:2 (2:0). Moštvi sta nastopiti v naslednjih postavah: Crvena zvezda: Lovrič, Kašanin (Be-Icsmiiii), Petrovič, Stankovič, Djurdje-vič, Drenovac, šapjnac, Miškov, Mitič, Šečerov, Vukosavljevič (Atanackovič), Djajič. Dinamo: Monsider, Cimerinančič (.Turič), Horvat I., Bukšič, Horvat II., Kokotovič, Pleše. Raič (Pleše). Kaei-jan (Kašner), Wii!f]. Čajkovski (Ci-incrmančič). Gole so dali: za Crveno zvezdo Šečerov 2 in Vukosavljevič enega, za Dinamo pa Kacijan im Kašner. Sodil je Maleševič iz Beograd!. Kljub hladnemu vremenu je nudila tekma lepo in zanimivo igro. Lahko se reče. da je dala Crvena zvezda danes najlepšo igro v letošnjem letu. Moštvo je bilo kot celota dobro, posebno pa se je odlikovala srednja vrsta. Tudi napad je bil zelo dober in uspešen. Najboljši igralec je bil Mitič, ki je v odlični formi. V prvem polčasu je imela Crvena zvezda mnogo več od igre kakor Dinamo, ki je le s težavo prihajal v napad. Nasprolno pa ie bil v drugem polčasu Dinamo boljši, vendar pa je Orvema zvezda ohranila doseženo prednost Rezultat 3:2 ni realen in bi po poteku igre zaslužila Crvena zvezda višjo zmago. Prvi gol je dosegla Crvena zvezda v 8. minuti. Vukosavlje- vič je streljal v drog, od koder se je žoga odbila Monsider ju na nogo in odletela v mrežo. V 25. min. je Šečerov povišal na 2:0. V drugem polčasu je Dinamu uspelo izenačiti, največ po krivdi vratarja Lovriča. V 5. min. je Katijain prodrl skozi obrambo, Lovrič pa je okleval, kar je izkoristil Kacijan in poslal žogo mimo njega v mrežo. Drugi gol za Dinamo je dosegel Kašner, kateremu se je vrgel Lovrič pod noge, a je žogo zgrešil, nakar jo je Kašner poslal v mrežo. Po izenačenju se je razvila zelo napeta borba. V 30. min je Šečerov predrl skozi obrambo Dinama. Monsider se mu je vrgel nasproti, toda gola ni mogel preprečili. V moštvu Crvene zvezde ni bilo slabih igralcev, najbolj pa sta se odlikovala Stankovič in Mitič, zelo dober pa je bil tudi Šečerov. V moštvu Dinama je bila najboljša srednja vrsta. Češite imenjave igralcev se niso obnesle. Partizan s Spafftsk 3:o (3? o) Subotica, 7. nov. Tu je bila danes odigrana prijateljska tekma med Partizanom in domačim Spartakom. Tekma. ki ji je kljub hladnemu vremenu prisostvovalo nad 5000 gledalcev, se je končala z rezultatom 3:0 (2:0) za Partizana. Gole sta dala Senčar enega in Bobek dva. Zmaga Partizana je povsem zaslužena in bi morala biti razlika v golih po poteku igre še mnogo večja. Moštvo Spartaka je s slabo igro razočaralo gledalce. V moštvu Partizana so se izkazali Senčar, Požeg in Srdjanov, v moštvu Spartaka pa so zadovoljili Beleslin, Branisav-Ijevič in Sereš. Partizan je nastopil v kombinirani postavi. Tekmo je sodil Beleslin starejši iz Subotice. V predigri sla se pomerila za republiško prvenstvo subotiška Sloboda in Jedinstvo iz Vršoa. Zmagala je Sloboda z rezultatom 4:0 (3:0). V moštvu Jedinstva jo nastopil nekdanji repre-zentativec Stevovič. SSoiga : Dlsfisitio (Pančevo) 3S3 (oso) Novi Sad, 7. nov. Pred 1500 gledalci je novosadska Sloga v prijateljski tekmi premagate danes Dinamo iz Pančeva z rezultatom 3:0 (0:0). Gole so dali Panič, Karanfilovič in Velič-kovič. V prvem polčasu je Sloga pustila neizkoriščeno mnogo ugodnih prilik. V drugem polčasu pa je bila uspešnejša. V napadu se je odlikoval zlasti Panič. Sodil je Popovič iz Zre-mjanina, L&k&tmo&iva : Masa krila Is© (©so) Zagreb, 7. nov. Pred 25a Pokljuko. . Planici je trenutno 25 cm snega in so snežene prilike prav dobre. Safcfjaški dvohaj Mia-dcist s Kvarmer 16.§ : 1©.5 Reka, 7. nov. Prvič po osvoboditvi je biil danes prirejen na Reki sabl jaški dvoboj na katerem so nastop' Najboljši tekmovalci zagrebške Mla- 21. in 22. novembra je bil v Beogradu pri GO EISAJ-a prvi posvet za^ vaje na orodju, ki so se ga udeležili vsi predsedniki in sekretarji r epubl ik ansk ih o dimno v. Kot prva točka so bila na dnevnem redu poročila predstavnikov republikanskih odborov, iz katerih je bilo razvidno, da razen v Sloveniji, Hrvaški in deloma Srbiji, ni bilo nikjer napredka. Postavljene niso niti osnove, to je republikanski odbori. Najbolj razvila je orodna telovadba v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter v še nekaterih manjših mestih. Posamezne republike niso dovolj storile, da bj se orodna telovadba razvila, ker niso znali pritegnili orodnih tekmovalcev za vzgojo mladine. Tudi izbira mladincev in mladink za vzeni tečaj v Kranju ni bila dovolj skrbno izvedena. Sprejeti eo bili naslednji zaključki: 1. Osnovati se morajo po vseli republikah strokovni odbori za vaje na orodju. V srezih se osnujejo odbori tam, kjer so vsaj telovadci(-dke) I. razreda. V fizkullurnih društvih vrše to delo referentje- 2. Tekmovanja v lil. razredu.se v celoti vljučijo v splošno telesno vzgojo. O klasifikaciji tekmovalcev za leto 1948 je imel referat Ban Rafael ki ie izčrpno podal današnjo smer orodne telovadbe. V zaključkih je bilo sprejeto, da se v letu 1948 razveste vsi člani in članice, mladinci tn mladinke v zvezni L, II. in III. razred. Vaje za zvezni mladinski razred so enake vajam I. razreda članstva, mladinski L razred je enak II. razredu eltnelva itd. GO FISAJ-a Im izdal brošuro za vsa orodja za leto 1948 in tekmovalni pravilnik. — Isti odbor bo izdelal propozicije za tekmovanje v letu 1948. Referat o sodniškem pravilniku dosti in reškega Kvarnerja. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje in je brilo v Delavskem domu aad 1000 gledalcev, Rečani so nudili trden odpor prvaku T.R Tlrvatske. Izid dvoboja je bil naslednji: sabljanje 5:4 za Mladost, floret 7'2 za Mladost, meč 4 in pol: 4 in pol. — je imel tov. Bognar Josip. Pravilnik predvideva kvalifikacijo sodnikov no razredih in to za one_ ki so že dosedaj uspešno sodili, kot za liste, k; se bodo za to šele usposobili. Tako mora n. pr. izpolniti sodnik II. in III. razreda naslednje pogoje: a) da je star 18 let, b) da poldrugo leto poseča ure splošne telesne vzgoje ali vadi oddelek, e) da je sam telovadec II. razreda, d) da osvoji bro-nasto značko v letu 1950, e) da položi izpit. Predsednik odbora za vaje na orodju GO FISAJ-a dr. Ivko Pusti-šck. je podal poročilo o delu v l«tu 1947. Odbor je organiziral medržav-no tekmo z Madžarsko v Budimpešti, oziroma v Beogradu 25. maja, zvezno prvenstvo I. in zveznega razreda, nastop orodnih tekmovalcev na paradi v Beogradu, tečaj za pripravo državne reprezentance na Balkanijadi in mladinski tečaj (obo-ie v Kranju) in balkanijado v Ljubljani od 5. do 7. septembra. Vsaki teh točk je tov. predsednik iznesel pomanjkljivosti in dobre strani dela- V priznanje odlični organizaciji balkanijade je odbor izrekel priznanje tov. dr. Dougan Danilu, Savnik Tomažu. Gregorka Borisu, Kovač Lojzetu, Sega Poldetu in Vazzaz Jelici. Po referatu Bana Rafaela o programu dela za lelo 1948 se jc razvila živahna diskusija. Republikanski odbori morajo takoj pregledati možnost razvoja te panoge v krajih, kjer doslej še ni bila razvila, usposobiti telovadnice in orodje, poiskati inštruktorje, organizirati tekme, vršiti propagando polom tiska, javnih nastopov, akademij po raznih krajih republike, prirejati tečaje za inštruktorje. sodnike, mladino itd. Program za L, II. hi III. razred je naslednji: 1. Decembra do januarja prve pregledne tekme v društvu, 2. februarja do marca druge pregledne tekme v društvu, 3. aprila — tretje pregledne tekme med društvi, 4. republiško prvenstvo. 5. zvezno prvenstvo, na katerem sodelujejo po tri moške in tri ženske vrste vsake republike. Zvezni razred je vključen v pripravo za balkanijado in olimpijado. Tekme^ za ti dve prireditvi veljajo kot državno prvenstvo. Program je naslednji: 1. Od 27. do 30. novembra skupen trening za predelavo olimpijskih vaj v Zagrebu. 2. Od 20. do 21. decembra prve pregledne tekme v obveznih vajah v Zagrebu aili Ljubljani. 3. V januarju meddržavno srečanje. 4. V februarju tekmovanje v polovičnih olimpijskih vajah. 5. V aprilu izbirne tekme v zvea-nera razredu. 6. Od druge polovice maja skupen trening. 7. 1. do 5. junija balkanijada v Budimpešti. 8. Do olimpijade skupen trening. 9. Za drugo vrsto zveznega razreda predvideti medmestna oziroma meddržavna srečanj?.. Delegati republik ©o predlagali v cilju množičnega razvoja; vaj na orodju, da bi bila tesnejša medsebojna pomoč, izmenjava ktrokovnih izkušenj in propagandnih sredstev. Kot zadnja točka dnevnega reda je bil fererat lov. Zdena Paviča, o izdelavi orodja, v katerem je pokazal na veliko možnost izdelave orodja s primitivnimi sredstvi in s primerno i zn a jd 1 j iv os t jo. Vazzaz Jelica. OBJAVA Opozarjamo vsa fizkulturna društva da do 2 5. decembra prijavijo vse sodnike za vaje na orodju za zvezni, L, II. in lil. razred po Pravilniku, ki je objavljen v Vodniku, prilogi Poleta. Pritožite kratek življenjepis o dosedanjem udejstvovanju v sojenju in tekmovanju v vajah na orodju. Predloge pošljite na Fiz-kulturno zvezo Slovenije, odbor za vaje na orodju. Da omogočimo društvom kar najhitrejšo registracijo sodnikov, pozivamo fizkulturnikc in fizkiilturnice, da se sami prijavijo v društvu in prileže po-trebne podatke FZS, odbor za vaje na orodja- VELIKA AKTIVNOST ZAGREBŠKIH HOKEJISTOV V MOŠTVU DINAMA BODO IGRALI ROJAKI IZ KANADE Velika aktivnost zagrebških hokejistov v pretekli sezoni, ko so osvojili prvenstvo, je dala slutiti, da bo ta panoga zimskega športa v Zagrebu tudi v bodoče močno napredovala. Moštvo lanskega prvaka OSFD Mladosti je pridobilo med mladino mnogo novih pristašev in bi bila ta panoga že v pretekli sezoni dosegla velik; razmah, če ne bi to preprečile vremenske neprilike. Posebno veliko voljo za učenje hokeja na ledu so vodstvom nekaterih starejših igralcev troboj Triglav—Tekstilac (Varaždin) je društvo lani zbralo večinoma sred- —FD Zagreb, 21. do 25. rezerviran nješolce, ki so veliko obetali. Tudi termin ter eventualno sodelovanje na onj se letos že marljivo pripravljajo prvenstvu FLRJ 26. do 27. januarja v in bližnja bodočnost bo pokazala, kaj Zagrebu, zmorejo. Društvo je zelo ponosno na svojo hokejsko sekcijo, saj so njeni člani napravili hokejsko igrišče, ki bo verjetno najlepše v Zagrebu. V sklopu fizkultumega parka FD Za- TUDI FD DINAMO BO IGRALO HOKEJ Razveseljivo je dejstvo, da bo začelo letos igrati hokej tudi moštvo greha so igralci vzhodno od nogo- Dinama, ki bo nastopalo s popolnoma metnega igrišča na Kranjčevčevi ce- novimi močmi. Nekaj kanadskih po- Tudi srednješolci in študentje univerze bodo letos takoj, ko bodo za to pogoji, prešli na delo in igrali svoja pokazali v pretekli sezoni zagrebški sti sami zgradili primeren prostor, ki vratnikov, ki baje dobro obvladajo to učenci srednjih šol, ki so že začeli bo obdan z majhnimi nepokritimi tri- igro. bo tvorilo hrbtenico moštva. Zaigrati svoje prvenstvo, ki pa ni bilo burnemi. Igrišče bo ograjeno z visoko radi tega utegne društvo presenetiti dokončano, ker se je led prekmalu žično ograjo, poleg tega pa bo na po- — to bo pokazala šele prihodnja sestopil. ^ soben način napeljana tudi močna zona. Igrišče Dinama je moderno Zagrebški hokejisti so že v jesemi električna razsvetljava. Veliko igral- urejeno in bo nudilo mladini veliko začeli govoriti o zimski sezoni in se- cev FD Zagreba je že zbrauih, toda možnosti za napredek, stavljati načrt za načrtom. Vestno pa verjetno bo moštvo sestavljeno iz našo se pripravljali tudi čez poletje in slednjih igralcev: Maruša, Wetoert, sicer s skupnim tekmovanjem za fiz- Pfaff I. in II., Radoslav, Gobec, Dra- kulturni znak. Vsi igralci hokejske- govič. Krajčič, Krnjajič, Bučar, Ma- . , , » , „ ga moštva Mladosti so si priborili zlati nucci, Vahčič, Glavač I. in II. ter Ši- Prvenstva, kar vse nam kaze, da so fizkulturni znak, kar je najboljši do- mič. Tudi moštvo FD Zagreba čakajo J&Krebški hokejisti odločno posegu v kaz vestnega urjenja, katerega sa- težki nastopi, od katerih bodo naj- borbo za množično razširtev hokeja dovi se bodo gotovo poznali že v za- težji: od 4. do 6. januarja četveroboj r!a .e<,u’ , v '0 Z1? pričakujemo, četku letošnje zimske sezone. Karlovac—Varaždin — Sisak—FD Za- c a ,e bodočnost te lepe zimske sport- Igrišče Mladosti ob Savi pričakuje greb, 7. do 12. prvenstvo LR Hrvat- ne PaTll°Ke v P01«1 me,n zagotovljena, padec živega srebra pod ničlo skoraj ske, 12. do 13. januarja v Ljubljani Snoj Ivan že popolnoma pripravljeno, pa tudi _____________________________________ vse potrebne rekvizite so si igralci že oskrbeli. Postava moštva se v bistvu ne razlikuje od lanske. Odličnega napadalca inž. Sti poliča, ki trenutno služi vojaški rok, bo letos zamenjal igralec Štefan iz Karlovca. Moštvu bodo na Mladina je v svojem dozorevanju, v katerem išče organizem za svoj razvoj najprirodnejše kretnje, nena-razpolago naslednji igralci: vratarja vadno ambiciozna. .IVeiner in Amšel, branilci Donoval, Zaradi te mladeniške ambicije, ki Rosilj in Marčič, prvi napad inž. To- stremi k dosegi nekakšnih posebnih mič. Miočka im Štefan, drugi napad sposobnosti na fizkultumem polju, pa Mirtelj, David, Uršič in Hočevar, obstoja nevarnost, da dosežemo rav-Ignalce Mladosti čaka težka naloga, no nasproten rezultat, ker sledi oa-saj je letošnji spored, katerega teži- vadno hitremu vzponu kratka stagna-šče bo meseca januarja, zelo pester, cija. nato pa padec. Zakaj? Zato, ker Na posvetovanju FISAJ-a bodo dolo- se mora mladinec v želji za uspehom ceni končni termini vseh tekmovanj, specializirati, a specializacija je za Mladost je predvidela naslednje na- mlado telo v razvoju škodljiva. Tudi stope svojega moštva: 4., 5. in 6. ja- s športnega stališča gledamo, ne vodi miarja troboj mest Beograd—Ljubija- specializacija nerazvitega mladinca k na—Zagreb, 7. do 12. januarja prven- večjim možnostim uspeha, ker posa-etvo LR Hrvatske, 12. in 13. januairja mezni deli telesa, ki smo jih med tre-v Subotici troboj Spartak—Črvom* ningom usposobili za rezultat, ne mo-zvezda—Mladost, 19. in 20. januarja v rejo dati ono, kar bi dali v sklad-Boosradu troboj Triglav-Crvena— nem razvoju celega telesa. Mladost, 21 do 25. jan. je rezerviran Fizkulturni razvoj mladine mora termin, 26. in 27. jam. je predvideno biti torej vsestranski, a krivulja vzpo-v Zagrebu prvenstvo FLRJ. V kolikor na mora doseči vrhunec v zreli dobi, bodo vremenske prilike ugodnejše, bo ko je naše telo v stanju brez posledic ta .program še razširjem. TUDI FD ZAGREB SE RESNO PRIPRAVLJA Lani smo videli prvič nastopati tu-fli hokejsko moštvo FD Zagreba. Pod Zakaj mora biti vzgoja mladine v Sizkulturi vsestranska jamo mladino v fizkulturi. To vzgajanje mora biti v skladu s sposobnostmi človeškega organizma, ki pa so največje v njegovi zreli dobi. Če bomo pa pri vadbi mladine pazili na to, bomo vsekakor dosegli pravilne rezultate. Vse-s tiram ost v tekmovanju za fizkul-turni znak in splošna telesna vzgoja morata bili osnovi za naše fizkultur-no gibanje. Poleg omenjenih prednosti fizkultumega gibanja pa se nam nudijo še druge široke možnosti, da pri madini lahko opazimo, katere vrste športa ji bolj odgovarjajo. Na ta način se lahko izjognemo dejstvu da mladina le slučajno najde svojo pravo disciplino. Če ima kdo veselje za nogomet, še ni rečeno, da bo dober nogometaš. Morda bi v plavanju ali lahki atletiki dosegel vrhunske rezultate. Nadalje je morda lahko nekdo, ki ima veselje za met kopja, taLemtiram za dolge proge itd., itd. V vsestranosti in splošni telesni vzgoji imamo torej široke možnosti, da pravilno usmerimo nadaljnji fiz-kulturni razvoj mladine, ki bo v skladu z moralo delovnega ljudstva in pridobitvami naše narodno osvobodilne borbe. Obvestilo okrajnim fizkulturnim odborom, društvom in aktivom Po zaključkih konference za športno medicino pri Komitetu za zaščito ljudskega zdravja FL,RJ v Beogradu dno 10. nov. 1947 se mora takoj organizirati zdravstvena služba v fizkulturi in uvesti točna evidenca zdravstvenega stanja vseh flzkulturnikov in fiz-kulturnic. S tem nastaja prelom nad dosedanjo površnostjo v skrbi za zdravje fizkui-turnikov in fizkulturnic. Nepopolni zdravniški pregledi, kjer so se sploh vršili, so temeljili le na bazi dobro-voljnosti društvenih zdravnikov. Ne sme se več dogajati, da bodo tekmovali ljudje z odprto tuberkulozo, s srčnimi napakami in drugimi boleznimi, pri katerih je fizkulturno tekmovanj© le prevečkrat lahko katastrofalno, temveč s vestno zdravniško selekcijo se morajo čimpreje vsi bolni izločiti iz fizkultumega udejstvovanja do ozdravljenja. Zato je ustanovljen pri Komisiji za fizkulturo LRS odsek za športno medicino, ki bo dobil točno kontrolo nad zdravstvenim stanjem vseh fizkulturnikov in fizkulturnic in nad higieno fizkulturnih prostorov in naprav v območju LRS Slovenije. Od prvega januarja 1948 dalje no sme biti sprejet v nobeno fizkulturno društvo ali fizkulturni aktiv nihče, ki ni predhodno zdravniško pregledan in ni njegovo udejstvovanje v fizkulturi zdravniško odobreno. Vsi fizkulturni-ki fizkulturnih društev in fizkulturnih aktivov pa morajo biti v prvih treh mesecih 1948 leta zdravniško pregledani. Zdravniki, ki bodo zato honorirani, bodo ob najtesnejšem sodelovanju z upravami fizkulturnih društev in fizkulturnih aktivov ter z zato posebej odgovornim funkcionarjem vršili: 1. Enkrat na leto splošen pregled vsakega fizkulturnika in fizkulturni-ce, to je do 1. aprila vsako leto. Pregled vsakega bo zdravnik izvršil po navodilih odseka za športno medicino pri Komisiji za fizkulturo LRS in vodil za vsakogar zdravstveni karton,-a prepis kartona (duplikat) bo v Centralni kartoteki pri odseku za športno rpedicino Komisije za fizkulturo. 2. Pregled vsakega novega fizkultur-nika pred vstopom v društvo ali aktiv. 3. Redne preglede vsake tri mesece naprednih tekmovalcev in onih fizkulturnikov in fizkulturnic, ki so rahlejšega zdravja in slabotnejši po konstituciji. 4. Vsakomesečni pregled igrišč, telovadnic in ostalih fizkulturnih prostorov tn naprav fizkultumega društva ali aktiva za zboljšanje higienskih pogojev. 5. Enkrat letno predavanje o pomenu zdravja v zvezi s fizkulturo in o higieni obvezno za vse članstvo fizkul-turnega društva ali aktiva. 6. Pregledi onih tekmovalcev, ki niso redni fizkulturnikt in člani fizkulturnih društev in aktivov pred množičnimi teki, štafetami in tekmovanji za fizkulturni znak. Radi vsega gornjega se obvezujejo vsa fizkulturna društva in fizkultur-ni aktivi, da si takoj najdejo in izberejo svojega zdravnika, da pošljejo točno število vsega članstva po letnikih in sicer število od 15 do 20 let starosti in preko 20. leta starosti, posebej koliko moških in koliko ženskih. Dalje, da postavijo v svoje uprave odgovornega funkcionarja, ki bo skrbel., da se bodo vsi fizkulturniki in fiz-kulturnice redno javljali na preglede zdravniku ter ne bodo po nepotrebnem obremenjevali delo zdravnika. Povsod, kjer obstojajo ambulatorijt državnega zavoda za socialno zavarovanje, šolske poliklinike ali zdravstveni domovi naj si društva izbero zdravnika. ki že dela v takih ambulatori-jih. Društva naj takoj pošljejo točen naslov izbranega svojega zdravnika in njegov delokrog opišejo, ravno tako tudi točen naslov odgovornega funkcionarja. Vse te podatke morajo društva javiti najpozneje do 10. decembra 1947 na FZS — zdravstvo. S strani Komisije za fizkulturo LRS in Fizkulturne zveze Slovenije bo vršil šef odseka za športno medicino redno osebno kontrolo po društvih ter k začetku z nasveti povsod pomagal v organizaciji, da se zdravstvena služba v fizkulturi v LRS po novih načelih čimpreje izvede. S takojšnjo uvedbo zdravstvene kontrolo v našo novo fizkulturno organizacijo bo šele fizkultura dobila svoj pravi pečat in pomen, da je res nosi-teljiva in pospeševateljica ljudskega zdravja in fizičnega napredka ljudskih množic. FZS. prenesti naj'večje napore. Rezultat pretiranega uspeha nikdar ne more biti enak uspehu pravilnega vzpona, doseženega z vsestranskim razvijanjem. Na to moramo zelo paziti, ko vzga- \U si že poravnal^ naročnino ® USPEL NAČIN VZGAJANJA MLADIH BOKSARJEV Kadar so v »Velikem ringu« v Moskvi boksarski turnirji, opažamo med sodniki vedno majhnega človeka brez ene roke. To je Vjačeslav Ščerba-kov, trener in inštruktor mladinske boksarske šole moskovskega športnega društva »Delovne rezerve«. To je društvo učencev rokodelskih in tovarniških šol. Tik pred vojno so simpatizerji boksa opazili novega nadarjenega boksarja. ki je presenečal vse s svojim velikim tehničnim znanjem, močnim udarcem, odločnostjo in inteligenco. To je bil Vjačeslav Sčerbakov. Že kot začetnik je vedno zmagoval. Toda prišla je vojna in Sčerbakov je stopil kot vsak sovjetski patriot, v vrste Rdeče armade. Sčerbakov se je boril na Karelski fronti, kjer je pokazal svojo veliko hrabrost* V neki bitki je Boksarski trener Vjačeslav Sčerbakov bil težko ranjen in morali so mu od- vanju boksa. Postopoma se je Sčer- organizacijah. Pomagali so mu, kot znanemu športniku, ki ni mogel več nastopati v ringu, da je postal športni sodnik. Kmalu nato pa je bil odrejen za trenerja v boksarski šoli športnega društva »Delovne rezerve«. V začetku to delo ni bilo lahko. Moral se je privaditi novemu poklicu pedagoga. Toda Šferbakov je TsvoJ ^-cev v ring dokler ni uverjen. da novi poklic vložil ves polet in željo do dela. Prebedel je dolge nočijn študiral specialno literaturo, težeč za tem, da iznajde nov sistem v oouče- Vsezvezni komite za fizkulturo in šport je razpisal prvenstvo ZSSR v kanadskem hokeju za leto 1947-48. bodo razdeljena v dve skupini. V prvi skupini bo najboljših 10 moštev: Dinamo. CDKA, Spartak. Krila Sovjetov, VVS (vsi Moskva), Dinamo, Dzerdženec (oba Leningrad). Dinamo (Riga), Spartak (Kuanas) In Dinamo (Talin). 16 moštev druge skupine ie razdeljenih v dve podskupini. V prvi so boljša društva: Lokomotiva. Bure-vestnik (oba Moskva), Spartak GOMZ, SK1P (vsi Leningrad), Torpedo (Minsk), Lokomotiv (Markov) in Daugava (Riga). V drugi podskupini so naslednja moštva: Vodnik (Arhangelsk), Dinamo (Sverdlovsk) Dzerd-žinec (Čeljabinsk), Torpedo (Gorki), Lokomotiv (Vologa), Dinamo (Kujbi-šev), Zenit (Kaliningrad). Dinamo (Kuncevo). jo porazov. Na prvenstvu posameznikov v Moskvi 1947 so boksarji »Delovnih rezerv« zavzeli od 12 možnih 8 prvih mest. Že tretje leto so najboljše društvo v Moskvi. Na šampio- Mladi učenci se večkrat spoprimejo celo s starejšimi. Viktor Mednov je postal prvak Moskve v lahki, Pe-rov pa v poltežki kategoriji. Na prvenstvu sta oba sodelovala v polfinalu. Izkušnje dela trenerja Ščerbakova z mladino so naletele na širok odziv. natu za prvenstvo ZSSR v boksu, ki Njegov sistem vzgajanja mladih bok-je bilo pred kratkim, so njegovi učen- sarjev so sprejele vse športne šole v ci zasedli prva mesta v 7 kategorijah. Sovjetski zvezi. Sovjetski lahkoatleti so letos postavili nad 50 novih državnih rekordov sovjetski rekoro v maratonskem teku (42 km 195 m). Čaa 2 uri 31 min., ki ga je dosegel leningrajski športnik Letošnja lahkoatletska sezona v Sovjetski zvezi je končana. Na lahkoatletskih tekmah je nastopilo nad »».u&uuu JV uuvivfSBiv U.VAVJ Č U J Vi V. 1 U J [S a I,». 100.000 Kzkulturnikov. Sovjetski lah- Vasilij Girdienko, predstavlja enega koatleti so letos postavili nad 50 novih najboljših svetovnih uspehov. Alek-državnih rekordov. Najboljši rezul- sander Pugačevski, ki je pretekel rezati roko. ....... ________ Ko se je vrnil v Moskvo, je takoj ^akovu posrečilo, da je izdelal svoj našel pomoč pri množičnih sovjetskih s]og v poučevanju mladih boksačev. tat sezone je dosegel Heino L: p p, ki je vrgel kroglo 16,73 m in s tem izboljšal sovjetski rekord za več krt 1 m. Istočasno je s tem Veliko tehnično znanje, premišljena taktika v borbi in močna volja so značilnosti, ki odlikujejo njegove učence. Napadati od prve do zadnje sekunde in celo v sami obrambi dajati udarce nasiyotniku je princip Vjačeslava Ščerbakova. Nikoli ne pusti svojih so sposobni za težke borbe* Odkar je Vjačeslav Sčerbakov postal trener v društvu »Delovne rezerve« njegovi boksarji več ne oomni- 26 MOŠTEV BO TEKMOVALO ZA PRVENSTVO V KANADSKEM HOKEJU Prvenstvo ZSSR se bo Igralo po dvojnem sistemu: moštva bodo igrala med seboj dvakrat. Moštvo, ki bo in™bo Strajajo do febru ° ‘a osvo^° državno prvenstvo, bo dobi- delovalo bo 16 najboljših moštev, ki lo naslov: »Prvak ZSSR« in mu bo izročen prehodni pokal Vsezveznega komiteja za fizkulturo In šport. Hokejisti zmagovalnega moštva bodo nagrajeni z zlatimi medaljami I. stopnje in diplomami. Poleg državnega prvenstva bodo vzporedno po republikah, oblasteh in mestih množična tekmovanja v kanadskem hokeju. V prestolnici Gruzije so t uspehom pričeli tekmovanja t krosu. Preteklo nedelj« je bil v Tbilisija jesenski kros, katerega so se udeležili vsi ko. lektivi. Preko 20.000 tekačev je proslavilo t udeležbo na krosu 30 letnico Oktobrske revolucije. 3000 m z ovirami v času 9:10,0, se je uvrstil med najboljše svetone tekače v tej disciplini. Fedor Vanjin je po-rezultatom stavil nov rekord v teku na 3000 m v času 8:26,0 min. Aleksandra čudina iz Moskve je postavila nov svetovni rekord v mnogoboju s 4.561 točkami, s čemer je za 91 točk prekosila svetovni rekord Nemke Mauermdyerjeve. Prav tako je Cudina postavila tudi nov sovjetski rekord v skoku v višino s 165 cm. Nova nada sovjetske lahke atletike je mladi deseterobojec Vladimir Volkov, ki je let ■ postavil nov sovjetski rekord v deseteroboju s 7.159 točkami, kar predstavlja najboljši letošnji rezultat na svetu. Zimska sgiartaklada Kitske SSE Ministrski svet Ruske federacije je odločil, da bo letos prirejena zimska spartakiada. na kateri bo sodelovalo okoli milijon fizkulturnikov Ruske SSR, Prvi de! spartakiade, v katerem „ bodo sodelovali športni kolektivi to- Deseterobojec Vladimir Volkov, ki je varn ustanov in 5o], se bo pričel 1. letos dosegel s 71*59 točkami nov sovjetski rekord in obenem najboljši le>* tošnjl rezultat na svetu, med skokom ob palici postavil tudi nov evropski rekord. Dobro znani sovjetski športnici Ljudmila Anokina in Klavdija Ma-jučaja sta prvič v zgodovini športa vrgli kopje nad 50 m. Na ta način sta obe izboljšali službeni svetovni rekord. Majučaja je vrgla kopje 50,32 m, An jokina pa 50,20 m. V tej sezoni je bil izboljšan ludi Slavna pet moskovskega Dinama Najbolj popularno društvo v Sovjetski zvezi je moskovski Dinamo, ki je bil osnovan leta 1923. Njegovo nogometno moštvo si je priborilo v letih 1936, 1937, 1940 in 1945 naslov državnega prvaka, leta 1935 pa je bil januarja. Na programu so smučarska, telovadna, drsalna tekmovanja in hokej na ledu. Drugi del spartakiade, ki bo od 20. januarja do 5. februarja, bo zajel mestna, rajonska in oblastna tekmovanja. Na njem bodo sodelovali najboljši športniki in zmagovalne ekipe v tekmovanju nižjih kolektivov. V drugem kolu se bo tekmovalni program še razširil. Poleg ostalega bodo tekmovali še v slalomu in smučarskih skokih. Finalna tekmovanja bodo od 5. do 15. februarja. Zmagovalno moštvo bo dobilo nagrado ministrstva RSFSR. Fizkultumiki Ruske federacije so že pričeli s pripravami za spartakiado. Sestavljajo se že ekipe iz mest in oblasti. Sovjetski rekordi v športnem letalstva Mednarodna aeronautična zveza je moskovski Dinamo tudi pokalni prvak obvestila sovjetski centralni aeroklub ZSSR. V mednarodnih srečanjih je leta 1935 dvakrat zmagal v Franciji s skupnim rezultatom 23:0, v ČSR pa »Čkalov«, da je 17 rezultatov sovjetskih letalcev im modelarjev priznanih za mednarodne rekorde. Medna- prav tako dvakrat z razliko 27:2. Iste- rodna zveza je priznala tudi svetovni ga leta je Dinamo premagal Repre- rekord le v veliki višini, katerega je zentanco Turčije s 4:0. a večje uspe- z aerostartom dosegel Aleksej Roščin. be je žel moskovski Dinamo 1. 1945 na svoji turneji po Angliji kjer je v Njegov rekord znaša 8448.5 m. Letalca Boris Neverov in Sem'n Dajčev tekmi proti Cardiff City nadmočno sta dosegla z aerostartom v enem leta zmagal z rezultatom 10:1. Vodilni nogometni klub Anglije Arsenal ie premagal z rezultatom 4:3. dve neodločeni tekmi pa je igral s Chelsea In Olasgorv Rangersom. Letošnji rezul- dva mednarodna rekorda. V prvi skupini, ki znaša 1426 kubičnih metrov, sta zdržala v zraku 69 nr in 20 min. ter preletela razdaljo 2766 km, 814 m. Tvan Snkomlin je razvil rekordno Prizor s tekme Iz lanskega prvenstva ZSSR v hokeju taft moskovskega Dinama s turneje brzino 277.466 km na nro na letalu po Skandinaviji so vsem dobro znank amfibiji z ob tež« Ivi jo ene tone. KAKO OHRANI NOGOMETAŠ ČEZ ZIMO KONDICIJO Brez splošne telesne vzgoje ni pričakovati uspehov Brez neprestanega upornega dela ni uspeha. To je geslo našega športa in tizkulture, ki velja za vse, ki hočejo doseči dobre rezultate in na ta način izboljšati nivo naše (izkuiture. To velja tudi za nogomet v zimski sezoni, v času, ko prenehajo nogometne tekme na igriščih. Eno najvažnejših vprašanj v tej mrtvi sezoni je, da igralci obranijo telesno kondicijo. Od tega vprašanja je odvisen uspeh v spomladanskem delu nogometnih tekmovanj in od tega celoten uspeh tekmovanja v vsej sezoni. Moštvo, ki pride z dobro kondicijo na igrišče, lahko v začetku tekmovanja preseneča in zmaguje nad društvi, ki niso polagala preko zime pažnje na telesno kondicijo. Moštva, ki bodo to upoštevala, bodo lahko v spomladanskem delu nabirala koristne točke. Toda ne smemo govoriti samo o točkah bi fizični kondiciji, ampak je že zaradi zdravja potrebno, da se igralci pripravijo na spomladansko sezono. Za dosego navedenih ciljev je potrebno resno in naporno delo. V ta namen morajo vložiti ves trud v treninge tako igralci, kakor tudi trener, ki vodi treninge. Pod nobenim pogojem pa ne sme odpasti disciplina, disciplina in marljivo delo vseh. S skupnim naporom vseh igralcev se lahko doseže to, kar se želi za pravilno razumevanje v okviru enega društva. Ko so pripravljeni vsi materialni pogo-goji za ustvaritev treninga, se lahko prične z izvajanjem treninga kot takega, ki ga bomo na kratko skušali poudariti in podati, ki pa se more izpremeniti, dopolnjevati in prilagoditi potrebnim okol-nostim. Celokupen zimski trening moramo razdeliti na časovna obdobja, tako da na koncu oziroma na začetku nogometne sezone dosežemo cilj, ki smo si ga postavili. To je dobro formo in kondicijo. Razdelitev bi bila sledeča: 1. predhodni 2. pripravni in 3. tekmovalni del. Po končanem UKmovanju nastopa prehodna sezona — zimski trening. PRIPRAVLJALNI DEL Pripravljalni del ima namen dovesti nogometaše in jih najbolj približati formi v preteklem letu in jim dati čim več za izboljšanje njihove igre. Trening v tej dobi razdelimo na delo v telovadnici in delo na igrišču. Uvesti moramo tudi razna predavanja o osnovah nogometa in o nogometni igri. Vsako uro predavanja moramo razdeliti na štiri dele: prvi del služi za uvod, kratke osnovne vežbe, tek, poskoke, preskoke itd. Potrebno je ogrevanje in priprava za vežbanje. Drugi del vsebuje vaje oblikovanja, razne vaje krepitve, raztezanja mišic in razne proste vaje. Pri tem moremo uporabljati tudi vrvi, kroglo, medicinke in podobne vaje, ki so koristne kot priprave za nogomet. Ta del ure je treba izkoristiti za povečanje splošnih fizičnih sposobnosti, izdržlji-vosti, odločnosti itd. Tretji del pa naj služi za izpopolnjevanje tehnike in taktike nogometne igre. Pri tem moramo tudi odstranjevati napake tehničnega značaja, ki jih ni bilo mogoče odstraniti v doteda- njem treningu. Iz tehnike nogometne igre lahko vadimo udarec z glavo, ustavljanje in nošenje žoge, dribling, metanje avta in slične stvari, vendar moramo vedno paziti, da se z močnimi udarci ne napravi škoda v telovadnici. To pomeni, da moramo preiti predvsem na preciznost in točnost, ne pa na moč udarca. Iz taktike nogometa pa vzamemo osnovne kombinacije in jih spojimo z elementi tehnike ter take treninge, ki naj trajajo 90 minut. PREHOD NA NOGOMETNO IGRIŠČE Delo v telovadnici se popolnoma razlikuje od dela na nogometnem igrišču. Igralci se morajo prilagoditi novim zunanjim toplinskim okolnostim. Treba je pričeti tam, kjer smo v jeseni prenehali. Kot prvo sredstvo treninga nam služijo zopet krosi, ki so postopoma vedno daljši. Ti krosi se razlikujejo od navadnih v tem, da jim dajemo različne smeri, izbiramo vsakovrsten teren in jih kombiniramo z raznimi gibi, ki jih zahteva nogomet. Prve treninge z žogo, ki sledijo tem predpripravam, je treba izvesti pazljivo, da se igralci lahko privadijo novim pogojem treninga na igrišču. S- Ž. Tako trenirajo sovjetski nogometaši Smučarji SFD Poleta gradijo skaRaSnico Odbo, smučarske sekcije SFD Poleta z načelnikom tov. Purkeljcem na čelu se je odločil, da zgradi še pred nastopom letošnje zime novo smučarsko skakalnico pod Pohorjem, da s: vzgojit tudi Maribor dober kader smučarskih skakačev. Iskanje primernega terena, ki ustreza klimatičnim in pro-filskim pogojem, je bilo precej zamudno. Vendar sta tovariša Purkeljc in Legvart po večkratnem ogledu vznožja Pohorja našla v Zg. Radvanju ob strma noti proti Bolfenku primeren teren. Ko se je pred nekaj tedni mudil v Mariboru naš znani strokovnjak za gradnjo skakalnic tov. inž. Bloudek, graditelj velike Planiške skakalnice, si je ta ogledal omenjeni teran, ga odobril in tudi izdelal profilski načrt. Nato so odborniki in tekmovalci na svojem 3. rednem sestanku dne 5. novembra t. 1. sprejeli sklep, da začno takoj z udarniškim delom na tem terenu in da bodo skakalnico v glavnem do nastopa zim: dogradili. Dne 9. novembra t. !. so se fantje in dekleta smučarske sekcije SFD Polet, po večini dijaka in dijakinje mešane in klasične gimnazije, učiteljišča ter člani aktiva tekstilne tvornice TVV.J. podali pod Pohorje in začeli s prekopavanjem in planiranjem terena. Marsikdo bi ob p.igiedu na težki teren zmajal z glavo in opustil misel na gradnjo skakalnice. Vendar so požrtvovalni graditelji pod strokovnim vodstvom tov. načelnika, ki je v odmoru mladincem razlagal osnovne pojme o gradnji skakalnice, že prvi dan dali terenu osnovno obliko. Delo bo hitro napredovalo, saj delajo naši fizkulturniki in fizkulturntce z naj-večjUn veseljem in težko pričakujejo trenutka, ko bodo letali čez mizo te naše nove skakalnice. Med temi prostovoljci je mnogo naših vsestranskih fizkulturmkov kakor Brandner, Kancler, Tušek, Struna, Cizej, Rozina, brata Sevčnikarja itd. Purkeljc Viktor fcSafPočajte se na Polet! KAKO SE PRIPRAVLJAJO NAŠI DRSALCI ZA ZIMO Po končanem tekmovanju prehajamo popolnoma na zimski trening. Potrebno ga je voditi zaradi zmanjšanja napora organizma. Kot prvo izvajamo trening z zmanjšanjem intenzitete. Za to je najprimernejša izvedba krosov na 2090, 1500, 1000 in 300 m. Od teka preidemo na počasno hojo, nato pa v telovadnico in treniramo navadno splošno telesno vzgojo. Pri zimskem treningu v dvorani je treba odpraviti vse pomanjkljivosti splošne telesne vzgoje, ki jih imajo mnogi nogometaši. Pristopimo k oblikovanju telesa, mišic, gibčnosti, da se doseže koordinacija vseh gibov in vrsta osnovnih fizič- nih lastnosti- Delo v dvorani je treba razdeliti tako, da bo dosežen namen in da se da dinamika vsemu treningu v obliki raznih športov, ki se lahko izvajajo v dvorani in ki so potrebni in koristni, kakor vaje na orodju, razni preskoki, štafete, odbojka, igre itd. Vse to je treba razdeliti tako, da je skladno. Začnemo s splošnimi vajami in končamo z igramo Tak trening je treba izvajati do polovice januarja, nato pa moramo preiti na pripravljalni del, ki traja do začetka tekmovanja. Mnogi nogometaši pa se medtem lahko bavijo z raznimi zimskimi športi, kakor s hoekeyjem, drsanjem, smučanjem itd. Ko je še sijalo toplo poletno sonce, so drsalci že razmišljali, kako bi si pridobili čimprej čim večjo telesno izdržljivost in spretnost za letošnjo /črnsko sezono, da b: tako ob prihodu zime lahko brez težav pričeli s pravim šolskim drsanjem. Sklican je bil tako proti koncu avgusta sestanek drsalcev, kjer so se pomenili za delo v telovadnici in o vsem, kar bo v programu za letošnjo sezono. Ko so dobili na razpolago telovadnico, so pričeli z rednimi majami. Za dvig drsalnega kadra je to vsekakor velikega pomena. V državah, kjer imajo umeten led, že več mesecev pridno trenirajo, medtem ko smo mi odvisni od vremenskih prilik. S tem treuingom, ki ga imajo naši drsalci, pa vseeno lahko pričakujemo precejšnji dvig. Za sedaj vadijo dvakrat tedensko v telovadnici viške gimnazije. Vadbo vodi Biber Jože, pomaga pa mu Silva Palme, Vadbena ura je razdeljena v dva dela: orvi razgibalni (splošna telesna vzgoja in specialne vaje za drsanje), kjer si razgibamo in krepimo telo, drugi del pa je vadba z drsalkami s koleščki. Posebno to »suho drsanje« začetnikom še ne gre gladko, toda do zime, ko bodo stopili na pravi led, bodo tudi novinci pokazali uspeh »suhega trenimga«. Brez dvoma jem bo tako mnogo olajšam pravi treni mg urne! nega drsanja na ledu. Čeprav je umetno drsanje ena najtežjih fizkultur-mih panog, se ie število timekirh drsalcev pomnožilo. Vadbo poseča redno 15—20 tečajnikov. kar ie za sedam ie razmere kar le.no število. Ob-.sbovaV-ev pa (:i imel: mnogo več, a ko b: bila na raz- polrvo ka:*c ve”’ a dvo-an,a ■" n-' več drns-rtk s ko!eščk: V tem s * je pokrenila akcija za nakup novih. Treningi so obenem tudi priprava naših najboljših drsalcev za morebitni nastop v inozemstvu. Predviden je bil tudi nastop na olimpijskih igrah. Med drsalci se je razvilo živahno tekmovanje, kdo bo največ pridobil in končno, kdo bo najboljši. Vsakdo si želi doseči čimprej kvaliteto naših najboljših: Palmetove, Bibra, Thu- me itd. Seveda tudi letos ne bo izostala akademija na ledu, ki bo brez dvoma ena najlepših, kar smo jih dosedaj videl« v Ljubljani. V KRATKEM BO IZŠLA KNJIGA O DRSANJU Vse drsalce in ljubitelje drsalnega športa bo gotovo zanimalo, da izide letos prva knjiga o drsanju v priredbi Bibra Jožeta, ki bo brez dvoma v veliko pomoč vsem pni učenju in bo obenem mnogo doprinesla k nadaljnjemu razvoju drsalnega športa. Knjiga jo razdeljena v štiri glavne dele in 10: umetno drsanje, hitrostno drsanje, igre na ledu in gradnja ter priprava drsališč. Umetno drsanje ol>sega vso osnovo pa do najtežjih likov, vse pa je opremljeno z raznimi slikami, teko da bo dama možnost za učenje tudi onim, ki nimajo na razpolago učiteljev. V glavnem ja opisana tudi oprema drsalcev, raznii nasveti drsalce n (treningi, prosto drsanje. skoki, plesi na ledu čn skunon-sko, drsanje. Hitrostno drsanje obsega v glavnem pripravo im tehniko drsanja ter vsa pravila. Igre na ledu olsseguto igre /,a zabavo in tekmovalne igre. hokej na ledu z vsemi novimi' pravtilt. Curling igra na ledu fbaKnca.n'e) im streljanje na ledu V g' :* v e-'!, '''.-e,}, je op-mno tudi jadrali''' na !•>' ■. Kot poslednje poglavje je priprava drsališč, kjer je opisana pravilna pri-pniprava ledene plošče, kar je brez dvoma najvažnejše za pravilno drsanje. S to knjigo bo dana velika možnost pravilnega pouka tudi ostalim drsalcem izven Ljubljane. Knjiga bo izšla v srbohrvatakem jeziku pod naslovom »Klizanje« in bo tako mnogo pripomogla k večjemu razmahu drsanja v ostalih republikah. Vodišek Vera, (tečajnica) JUGOSLAVIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA la sto Kottnauer s Cvetkovim ter Kereg s Smi-slovom. Ostale partije so bile prekinjene. V ponedeljek popoldne so se v meddržavni tekmi Jugoslavija-Češkoslovaška v Zagrebu igrale prekinjene partije iz 1. kola. Follvs se je v analizi prepričal, da je njegova pozicija v končnici proti Pircu brezupna in se je vdal brez igre. Rohaček je imel proti S. Vukoviču na 7. deski sicer kmeta več, pa se je tudi v analizi uveril, da partije ne more dobiti in je brez gre pristal na remi. Tako je bila igrana samo partija Rabar-Lou-ma z 10. deske. Rabar je imel s trdnjavo, skakačem in kmetom proti trdnjavi, lovcu in dvema kmetoma v končnici težak položaj. Našel pa Je v analizi fine obrambne poteze in je končno rešil remi. Po prvem kolu je bilo torej stanje neodločeno, 5:5. II. kolo V torek popoldne ob 16. se je pričelo drugo kolo. Zanimanje občinstva je bilo zopet zelo veliko. Okoli 1000 gledalcev je skoraj napolnilo veliko dvorano Radiničkega doma. Navzoč je bi tudi minister zdravja LR Hrvatske dr. Kobarovie. Drugo kolo je vodila tajnica Čehoslovaške šahovske zveze tov. Janačkov^. Kapetan jugoslovanskega moštva Rajkovič je odredil, da je na tretji deski namesto Puca, ki v prvem kolu ni pokazal volje do borbe, nastopil rezervni igralec Bidev. Po pravilniku tekmovanja je namerč pri tej tekmi rezerva morala igrati na izpraznjenem mestu, ne da bi se ostali igralci pomaknili za mesto naprej, kakor jo sicer običajno. Kakor v prvem kolu, je tudi v drugem po nekaj urah igre položaj kazal za nas ugodno. Bidev je na tretji deski dobil figuro in njegova zmaga proti Opočenskemu ni bila v dvomu. Kap. Markovič na 5. deski je v katalonski otvoritvi nadigral Richterja, dobil kmete in tudi šel zmagi nasproti. Milič je že v otvoritvi zašel v težak položaj proti Šajtarju. Ostale partije so kazale na remi. Prva odločitev je padla na 1. deski. V pol-slovanski obrambi je Pirc kot beli igral svoj sistem, ki je bil prvič uporabljen v partiji dr. Vidmar-Gligorič na ljubljanskem turnirju. Foltys pa se je dobro branil. Zaradi važnosti partije se Piro ni odločil za ostrejše nadaljevanje, temveč je krenil v mirno remi-variamlo. Foltys je imel možnost, da doseže neenake lovce, pa sta se zato nasprotnika že po 16 potezah sporazumela na remi. Kmalu je sledil remi tudi na drugi deski. Tomovič je v Retijevi otvoritvi proti dr. Kate-tovu brez težave izenačil pozicijo, nakar je dr. Katelov pristal na remi. Sledila je ob burnem ploskanju Bi-devljeva zmaga, s čimer je Jugoslavija prevzela vodstvo. Na 4. deski je inž. Vidmar kot črni dosegel nekaj prednosti v katalonski otvoritvi proti Žiti, toda za zmago to ni zadostovalo in partija je končala remi. Med tem so se na ostalih deskah razvnele napete in razburljive borbe. Kap. Markovič je pokvaril pozicijo in Richter je dobil izglede na izenačenje. Vukovič je proti Rohačku kot beli v damski in-djski otvoritvi napravil nekaj slabših potez. Rahaček je prišel v prednost ter dobil damo za trdnjavo in skakača. Miličev položaj se je še nadalje poslabšal. Koslič je igral kot črni tvegano varianto špnske partije. Dr. Flo-rian spočetka ni dobro odgovarjal toda po ponovnih Kostičevih napakah bi bil v srednii igri dr. Florian lahko partijo na več mestih dobil. Božič je imel spočetka proti Potočku izrazito prednost, potem pa je igral premalo energično in Poluček bi bil lahko dosegel veliko pozicijsko prednost. Tedaj Pa je Potoček nenadoma nekorektno žrtvoval figuro in Božič je zopet do- segel odločilno prednost. Rabar in Lou- tekmi velemojster dr. Vidmar, imeli ma ste na 10. deski po živahni igri in pa smo v prvem kolu tudi en primor obojestranskih napadih remizirala, nediscipline v moštvu. Iz vseh teh Dr. Florian je med tem v časovni eti- vzrokov ni potrebno, da bi bili z re-ski napravil napako, pa je Kostič K zultatom nezadovoljni, še približno izenačil pozicijo. Tik pred Imam vtis, da je naše moštvo bilo prekinitvijo se je po 5 urni igri Potu- še vedno nekoliko močnejše kot čeho-ček vdal Božiču, S. Vukovič pa Ro- slovaško. Nekateri naši igralci pa so hačku. Stanje je bilo 4:3 za Ju gosi a- morda igrali svoje partije preostro na vijo. Toda v preostalih treh partijah, zmago ter so iskali premalo kritja v Partija s prve deske: Pirc na potezi razmišlja, Foltys pa ogleduje položaj na demonstracijskih deskah ki bi se morale nadaljevati v sredo, je bilo stanje popolnoma jasno. Milič je bil izgubljen, kap. Markovič in Kostič pa ste stala na remi. Zato sta se še zvečer oba kapetana, za Jugoslavijo Rajkovič, za češkoslovaško pa Pru-cha, sporazumela, da se partije ne nadaljujejo in so bili dani remiji na 5. ter 8. deski, partijo na 6. deski pa smo predali. Tako je tudi drugo kolo končalo neodločeno 5:5, celotna tekma pa neodločeno 10:10. Pregled rezultatov je naslednji: Jugoslavija 10 : Češkoslovaška 10 1. Pirc 1, Vt, Foltys 0,'/» 2. Tomovič 0. Vj, dr. Katetov 1, Vi 3. Puc 0. Bidev 1, Opočcnsky 1.0 4. inž. Vidmar ‘/j, Vi, Žita Vi, lh 5. kap. Markovi? 0. Vi, Richter 1, Vi 6. Milič Vz.O, šajtar '/z. 1 7. S. Vukovi? '/»,0, Rohaček Vi, 1 8. Kosti? 1, V*, dr. Florian 0, Vi 9. Božič 1, 1, Poluček 0.0 10. Rabar xh,Vi. Lomna Vi,*/* Kako so Igrali Neodločeni rezultat ne predstavlja za nas ne posebnega neuspeha, pa tudi ne uspeha. Čehoslovaki so s svojim moštvom dosegli po Zapadni Evropi še nedavno velike zmage nad vsemi reprezentancami, tako da jih je treba šteti med najboljša moštva na svetu. Nas je spremljala še v toliko smola, da sta nam odpadla zaradi vseslovanskega turnirja v Moskvi dr. Trifunovič in Gligorič, ki sta po mnenju Čehov samih nekoliko močnejša kot Pachman rn Kottnauer. Poleg tega je zaradi poklicnega dela odpovedal udeležbo pri remiju. Pri tako važnih tekmah je previdnejša igra umestnejša in koristnejša. V tem oziru nam bo gotovo pomagalo, če bodo naši mojstri z udeležbo na mednarodnih turnirjih in drugih tekmah pridobili na potrebni rutini. Potem se gotovo ne bo več primerilo. da bi Tomovič, kap. Markovič in Milič, ki jih moramo šteti med naše najboljše in najzanesljivejše reprezentančne igralce, v tako važni tekmi izgubili partije. Zelo nam je pri tekmi koristil skupni trening reprezentance. Marshalova varianta, ki jo je igral Pirc na prvi deski in ki velja kot zelo tvegaina, je bila v skupnih analizah skrbno pripravljena in je Foltysa popolnoma presenetila. Tudi v drugih otvoritvah smo našli važna ojačenja, ki so nam bila koristna. Češkoslovaško moštvo je po močeh dokaj izmačeno, z izjemo Foltysa, ki je po mnenju Čehov samih močnejši celo od Pachmana in KoUnauerja. Kot najnadarjenejši češki mojster velja dr. Katetov, ki pa je kot profesor matematike na univerzi v Brnu zelo zaposlen z znanstvenim delom. Morda so Čehi svoje moštvo razporedili nekoliko taktično, s tem da so postavili šele na 6. desko šajtarja, ki je uspešno igral na mednarodnem turnirju v Varšavi. 56 letni Richter na 5. deski se ie pri tekmi v Zagrebu izkazal kot zelo dober pozicijski igralec. Češkoslovaška reprezentanca je bila z neodločenim izidom tekme zadovoljna. Za prihodnje leto je v programu povratna tekma v Pragi. Vasja Pirc V nadaljevanju vseslovanskega šahovskega turnirja v Moskvi je bilo v ponedeljek 1. decembra odigrano IV- kolo. Naš mojster Trifunovič je premagal Sokolskega, Gligorič pa je moral zmago prepustiti Novoteljnovu Smislov je zmagal proti Pachmannu, partija Bondarevski' : Cvetkov pa je bila prekinjena Boleslav-ski je premagal Ragozina, Plater pa Kottr nauerja. Partija Kotov : Botvinnik je bila prekinjala, Keres pa je dobil par tijo s Holmovim. V torek, 2. decembra, je bilo odigrano V- kolo. Polovica partij se je končala neodločeno. Partija med jugoslovanskimi mojstrom Gligoričem in poljskim mojstrom Platerjem se je končala z zmago Gligoriča. Plater je bil v pričetku igre v premoči, vendar pa je Gligoriču z dobro obrambo uspelo izravnali stanje in končno partijo dobiti- Trifunovič in Holmov sta se v 22- potezi sporazumela za remi. Prav tako se je končala remi partija Boleslavski : Kotov. Enako so remizirali VL kolo V VI. kolu so bili naslednji rezultati: Boleslavski in Pachmann sta remizirala v 20. potezi. Prav tako se je končala remi tudi partija Sokolski : Kottnauer. Partija Ragozin : Keres je bila prekinjena, prav tako tudi partija dr- Trifunovič : Smislov. Tudi Gligorič, ki je igral proti Cvetkovu, ima v prekinjeni partiji boljšo pozicijo. V nejasnih pozicijah so bile prekinjene partije Plater : Botvinnik, Kotov : Novoteljnov ter Bondarevski : Holmov. V petek so bile odigrane prekinjene partije iz prejšnjih kol. Ragozin in Kotov ter Boleslavski in Smislov so remizirali, Trifunovič je prav tako neodločeno dokončal prekinjeno partijo iz III. kola z bolgarskim mojstrom Cvetkovim. Gligorič pa je dobil prekinjeno partijo s Cvetkovim- Botvinnik je dobil prekinjeno partijo s Kottnauerjem iz II. kola in Novo-toljnovim iz V. kola, Čehoslovak Pachmann pa prekinjeno partijo s Sokolovskini. Holmov je odločil z Bondarevskim prekinjeno partijo v svojo korist, Bondarevski pa je dobil prekinjeno partijo iz III. kola s Platerjem. Prekinjena partija Gligorič : Botvinnik se je končala remi. VII- kolo V VII. kolu je Rogozin premagal dr. Trifunoviča. Botvinnik je zmagal proti Cvetkovu. Pachmann in Kotov sta remizirala. Partija Gligorič : Sokolski je prekinjena v boljši poziciji za Gligoriča, Smislov je premagal Bondarevskega, ostalo partije so bile prekinjene. M. L Čigorin SIMULTANKA V DOMU JA V ZAGREBU Zagreb, 7. nov. Šahovska mojstra Bora Milič in Aleksander Božič sta odigrala danes v Domu JA dve simultanki ,vsak proti 25 igralcem. Milič je 21 partij dobil, 3 remiziral in eno izgubil. Božič pa 16 partij dobil, 3 remiziral in 6 izgubil. PROF. STUPAN — BRZOTURNTR-SKI PRVAK MARIBORA V NOVEMBRU V nedeljo, 23. novembra zjutraj je bil v kavarni »Astorijac 24. brzofcnr-nir za prvenstvo Maribora. Udeležilo se ga je 36 igralcev. Zmagal je prof. Stupan, ki je s tem v tretje osvojO Lukešev prehodna pokal. Rezultati v finalu so bili sledeči: I. prof. Sftipan, 28Vj točk, II. Ketiš 27, III. Dušan Njegovan 22Vs, IV. Cizelj 22, V. Rein&berger 21*/i, VI. in VII. Dasko Viktor im Uipuša po IjP/a, VIII. Vidovič 18, IX. Habič 17, X. Glavič 13'/2, XI. in XII. Falatov in Njegovan Milan po 12 točk. Jore. Ob zofeliučleu lista ------------ Nofjsitietna prvenstva evropskih držav Budimpešta, 7- dec-Jesenski del nogometnega prvenstva Madžarske je tik pred zaključkom. V današnji tekmi je izzvalo največje presenečenje srečanje Ferenevaros : MTK, ki se je pred 30-000 gledalci končalo z zmago 1 : 0 za Ferenevaros. Edini go! tekme je dal Deak- Prvak Ujpest je vodil težko borbo s Szolnokom in ga je kljub vodstvu 4 : 2 v prvem polčasu premagal s končnim rezultatom 6 : 3- V moštvu Ujpesta se je posebno odlikoval srednji napadalec Varnai, ki je sam dosegel 3 gole, dočim sta dala Szusza 2 in Egressi 1 gol- Za Szolnok so dosegli gole Varga, Szanta in Pinter. Veliko presenečenje današnjega kola je priredil MA-rFEOSz, ki je že včeraj premagal Kis-pest z 2 : 1- Rezultati ostalih tekem so naslednji: Vasas : Sz AC 2 : 0, Haladas : Szeged 2 : 0, Vasas ETO : DVSC 2 : 1, Csepel : MOGURT 5 : 0, Elektromos : Salgotarian 1 : 1- Jesensko prvenstvo bo osvojil ali Cze-pel ali pa Vasas, ki vodita po tem kolu s 25 točkami pred Kispestom in Ferenc-varosom z 22 točkami, slede Ujpest 19, MTK 18, Haladas 17, MATEOSz 15, Salgotarian 12, Szolnok in Elektromos 11, Vasas ETO, MOGURT, EMTK in Sz AC 10, DVCS 8, Szeged 7 točk- Milan, 7- dec- Teden dni pred srečanjem z reprezentanco Češkoslovaške v Bariju so bile predmet posebnega zanimanja italijanskega nogometnega prvenstva tekme tistih moštev, katerih igralci bodo sestavljali novo italijansko reprezentanco. Prvak Torino, ki bo dal v reprezentanco 4 igralce, je premagal v odlični igri Inter s 5 : 0, z enakim rezultatom pa je Milan nepričakovano premagal Juventus. Največje presenečenje kola je priredil Napoli, ki je na svojem igrišču premagal Modeno z visokim rezultatom 5 : 1- Rezultati ostalih tekem so bili naslednji: Roma : SampDoria 2:0, Pro Patria : Salernitana 1 : 0, Genoa : Vicenza 4 : 0, Bari : Alessandria 1 : 0, Livorno : Lazio 0 : 0, Bologna : Triestina 0 : 0. Tekma Atalanta : Luchese je bila prekinjena 20 minut pred koncem pri stanju 2 : 0 za Atalanto- Vrh lestvice izgleda po tem kolu takole: Torino 12 8 2 2 37: 7 18 Milan 12 8 2 2 25:12 18 Inter 12 6 2 4 31:18 14 Bologna 12 5 4 3 18:12 14 Juventus It 5 3 3 21:17 13 Triestina 11 4 5 2 12:10 13 London, 7. dec- Najvažnejše srečanje včerajšnjega kola je bilo v Prestolni. Derby County, ki je preteklo soboto prvi premagal v letošnjem prvenstvu londonski Arsenal, je doživel včeraj težak poraz 4 : 7 (3 : 3) v tekmi s Preston NE. Vodilni Arsenal je na svojem igrišču le s težavo dosegel neodločen rezultat 1 : 1 proti Manchester U-, dočim je predzadnji Hokej, tenis fin Pj?vemstv® ČSR v hokeju Praga 7. decembra. Med tednom so bile odigrane zadnje hokejske tekme za prvenstvo v češkoslovaški ligi. Rezultati so bili naslednji: Skupina A: V Brnu — SK Proate-jev: Vš Bratislava 7:4, v Bratislavi — Horacka Slavia : V Š Porat 4:4. Skupina B: V Brnu — ČSK Rioa-ny : BK Havličkuv Brod 5:0, v Pragi — LTC : Sparta 7:4 in Stadion Bude jo vice : ČSK Ričany 5:2. V petek je bilo na Zimskem star dionu v Pragi pred 6000 gledalci prvo srečanje prvakov obeh skupin, to je med BTC in I. ČRTK, ki se je končalo z visoko zmago dolgoletnega prvaka BTC 7:1 (2:1, 1:0, 4:0). Gole za BTC so dali: V. Zabrocteky 3, Stibor 2, Buckna in Bubnik po 1, častmi gol za X. ČBTK pa Prchai. S to zmago -si je BTC tudi letos zago-vil naslov prvaka ČSR v hokeju na ledu. Prvenstvo Švice v hnikeju Bern, 7 dec. Včeraj in danes so bile številne tekme švicarske lige v hokeju na ledu, med katerimi so bila sama presenečenja. Tako je Rottvveiss (Basel) nepričakovano premagal Zti-richer SC s 5:3, Arosa je visoko premagala Young Sprinters s 13:6, Montchoisi je nudil velik odpor pr-vakru Švice HC Davosu'in izgubila z 1:3. Danes je Arosa premagala Grashopers s 7:6, Bazel pa je nepričakovano premagal Yonug Sprinter-sa s 6:5. Pariški Racin g odpotoval v Prago Na umetnem drsališču v Palais des Sports je sinoči pariški Racing premagal v hokeju angleško profeisivnal-no moštvo Nottingham Panters z 9:2. Danes dopoldne je Racing z letalom odpotoval v Prago, kjer bo med tednom odigral nekaj prijateljskih tekem s češkoslovaškimi moštvi. Pariz, 7. dec- Tudi XV. kolo francoskega nogometnega prvenstva zaradi številnih stavk ni moglo biti odigrano v celoti. Igranih je bilo samo šest tekem, dočim so bile tri tekme, in sicer Stade Frangais : Sete, Cannes : Rennes- in Marseille : Racing odgodene. Rezultati odigranih tekem pa so bili naslednji: Lille : St- Etienne 0:0, Toulouse : Metz 4 : 3, floubaix : Nancy 4 : 0, Reims : Sochaus 4 : 0, dočim je Strasbourg nepričakovano visoko premagal pariško društvo Red Star na svojem igrišču s 5 : 0-Vrstni red na lestvici dva kola pred zaključkom jesenskega dela prvenstva je naslednji: Teniški tmmie v Kcitasaju Danes je na teniškem turnirju v Kodanju Avstralec Harper remagal v finalu Francoza Borotro is 3:6, 5:7, 11:9, 6:3, 6:4. Nogametna ttepvezenf&n-ca ČSR ssa EHmajts Jfcleims 15 10 3 2 33:10 23 V svojem zadnjem nastopu je no- Lille 15 9 3 3 32:18 21 gometna reprezentanca USR danes Roubaix 14 8 3 3 32:18 19 premagala dunajsko Admlro s 6:3 SL Etienne 14 7 5 2 32:20 19 (3:1). 15.000 gledalcev ni bilo zado- Marseille 13 8 2 3 29:22 18 voljno s predvedeno igro Čeških re- Racin? 14 8 1 5 37:26 17 prezentantov. Po tekmi je bila dolo- na lestvi Bolton VVanderers pripravil z zmago nad Worverhampton VVanderersom s 3 : 2 veliko presenečenje Ostali rezultati 19- kola so bili: Burnley ; Chelsea 1 : 0, Grimsby : Charlton 3 : 2, Liverpool : Aston Villa 3 : 3, Manchester U- : Blackpool t : 1, Middlesbrough : Sunderland 2 : 2, Portsmouth : Everton 3 : 0, Shefield U- : Blackbourn Rowers 4 ; 1, Stoke City : Hudersfield 1 : 1. Arsenal je s 30 točkami še vedno v vodstvu tabele, toda nevarno se mu je že približal Buniley, ki je v 19 tekmah tudi zbral 26 točk- Slede Preston NE 25, Blackpool 24, Middlesbrough, Derby Coun-ty, Aston Villa 23, VVorverhamptou VVand-21 točk itd- nogomet v fiifinl čena češka reprezentanca za tekmo z Italijo, ki bo v Bariju. Reprezentanco ČSR sestavljajo: Kopecky, Sene-cky, Verdal, Balaži, Kolški, Karel, Kokstein, Kuhale, Križ e k, Ržiha, ši-manski. NlsMifski teniški cup V okviru tekmovanja za nordijski cup je predvčerajšnjem, včeraj in danes premagala teniška reprezentanca švedske Dansko s 4:1. švedsko reprezentanco zastopata ELiasson in Oern-berg. Edino zmago z Dansko je dosegel Nilsen nad Eliassonom s 7:9, 6:2, 9:7, 6:4. češki teniški igralci gredo v ZSSR Češka teniška mojstra Drobny in Cernik, ki sta pravkar prispela iz turneje po Južni Ameriki in teniška igralka Miškova, bodo odšli na gostovanje v ZSSR. Turneja bo trajala mesec dni in sicer od druge polovice februarja, po končani zimski olim-piiadi. Avstria : Noirkopmg asi (iso) Dunaj, 7. dec. Danes je na stadionu v Fratru »Austria« premagala nogometnega prvaka švedske Norkoping z rezultatom 2:1 (1:0), Prvenstvo ZSSR v waterpoiu Moskva, 7. dec. V Moskvi so končane tekme za prvenstvo ZSSR v wa-terpolu. V moštvih, ki s0 igrala na tem prvenstvu, so nastopili številni znani sovjetski plavalci. V moštvu Torpeda sta igrala zaslužna športna mojstra Meškov in Ušakov, v ekipi CDKA pa zaslužili športni mojster Kuznecov. V zadnjih tekmah je ekipa VMU (Beningrad) premagala moskovski Torpedo s 4:3, dočim je CDKA premagal Dinamo (Beningrad) z 9:3, V zadnji tekmi je Torpedo premagal lanskega prvaka CDKA s 5:3. Prvenstvo je osvojil VMU (Beningrad), ki je od 14 možnih osvojil 13 točk. Turnir košarkašev v Leningradu V Beningradu se je včeraj začela nova sezona v košarki. Moška ekipa Moskve je premagala Beningrad z 41:32, dočim je ženska ekipa Moskve tudi zmagala s 45:17. Mednarodni turnir kcšarkašic v Pragi Na mednarodnem turnirju ženskih vrst v košarki so sodelovale vrste MTK (Budimpešta), Atalante (Bruselj) in domače ekipe šparte in Slavijo. Zmagala je šparta, ki je premagala Slavijo z 48:28 in MTK 40:30. Drugi je MTK z zmago nad Atalanto s 44:41. Rontunija premagali ČSR v rokoborbi V Bukarešti je danes pred 300; dalci reprezentanca Romunije p; gala ČSR v grško-nimski roko: z rezultatom 5:3. Letalska časopis ,,Narodna krila'4 Prvega marca letošnjega leta je v Beogradu izšla prva številka »Narodnih kril glasila našega športnega letalstva. 1\ cej težav se je nakopičilo ob začetku dajanja športnoletalske revije, to*, spretno vodstvo jih je odpravilo; prvin številkam, ki so bile skromne, po svoj. vsebini in tehnični izpeljavi še nedovršene, sledijo vsak mesec nove In nove številke, ki kažejo vztrajno borbo redakcije, ki se trudi, da bi bila »Narodna krila« kolikor se da dober učitelj in vodnik naših športnih letalcev. V začetku jo marsikdo podvomil v io revijo, toda vsaka nova številka je prinesla tolikšna izboljšanja, da bodo »Narodna krila« prav kmalu enakovredna, morda celo boljša od tujezemskih letalskih revij, dasi imajo te večje naklade, večji krog dopisnikov In, takorekoč že tradicijo. Res je, uspeh in kakovost lista ne za-visita le od uredništva in redakcije. List bo dober le takrat, kadar bo Imel dovolj dopisnikov in sodelavcev, ki bodo s svojimi sočnimi sestavki napravili njegovo vsebino pestro in pisano. In prav to manjka našim »Narodnim krilom«. Če hočemo izboljšati naš prvi In edini športnoletal« ski časopis, potem je naša dolžnost, da v njem sodelujemo vsi športni letalci. Kaj prav za prav pomenijo »Narodna krila« za naše športno letalstvo? O teni bi lahko napisal mnogo, toda ostanimo pri najvažnejšem! »Narodna krila« so športnim letalcem vodnik In učitelj. V njih najdeš na kratko obdelane najvažnejše probleme sodobnega jadralnega letalstva, letalskega madelar-stva in športnega letalstva. »Narodna krila« se po svoji vsebini in tehnični Izpeljavi vse bolj Izpopolnjujejo, tako, da danes kar lahko zamenjajo našemu športnemu letalcu tuje revije, ki so neprimerno dražje In jih je težko dobiti. Tudi cena »Narodnih kril« se je v zadnjih mesecih že znižala, tako, da je LETNA NAROČNINA 115 DIN, POLLETNA 6fi, ČETRTLETNA 32, POSAMEZNA ŠTEVILKA PA STANE 12 DIN. Prav zato je priporočati vsem tistim, ki jih letalstvo zanima in bi radi prebirali letalsko literaturo, da naročijo »Narodna krila«, ki jih bodo sproti seznanjala z novimi problemi, izsledki, izumi in poskusi v športnem letalstvu, o uspehih In rekordjb doma in po svetu, skratka v »Narodnih krilih« najdeš odgovore na vse tisto, kar ti je v letalstvu neznanega ali nerazumljivega. ZATO POMNOŽIMO VRSTE NAROČNIKOV »NAŠIH KRIL« — PRVEGA GLASILA ŠPORTNI! LETALCEV. - J. C. — Prvi žesiski smučarski posvet Fizkulturna zveza Slovenije,-smučarski odbor, sklicuje za dan 14. decembra 1947 ob 9. uri dopoldne v svojili prostorih na Taboru katerega naj se udeleže vse žene, ki so referentke za smučanje pri OFO, FD in FA v Sloveniji, kjer pa te še niso določene, tedaj tekmovalke in ostale delovno članice,-ki imajo veselje do organizacijskega dela. Zunanje članice naj prinesejo pooblastilo od društva s seboj ter jim bomo povrnili izdatek za vožnjo. Dnevni red obsega: 1. Pozdrav in otvoritev, 2. smučarski šport in žena, 3. kako uvesti v žensko smučanje sistem za vzgojo tekmovalk, 4. skrb za ženski tekmovalni naraščaj, tečaji, 5. kako sprovesti mrežo ženskih referentk za smučanje pri vseh organizacijah, G. potreba po medsebojni povezavi ženskih referentk in reševanju vprašanj ženskega smučanja po ženah, 7. žena kot smučarski učitelj in smučarski sodnik, 8. sodelovanje referentk za smučanje z ženo v AFŽ, LMS in sindikatih, 9. propaganda za žensko smučanje v šoli, društvih, sindikatih in javnosti, 10. razgovor o programu ženskih tekem v letošnji zimi, 11. razgovor o dvigu kvalitete naših tekmovalk, o potrebi mednarodnih nastopov, 12. slučajnosti. Predsednik smučarskega odbora FZS : Joso Goreč Referentka za žensko smučanje pri smučarskem odboru FZS: Mira šentjurčeva T13K TISKARN F »SLO VENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI - GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR. TELEFON M*19 OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 - ČEKOVNI RAČUN UPRAVE00-4045-21