v Trstu, v saboto 9. decembra 1882. t™ " i" i T Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ edino*! J« nrti. • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo In aaboto o poludne. Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta * gld. KO kr. - Posamezne številke se dohivnjo pri opravništvu in v trafikah v Trit« po K kr., v Gtrlol in v Ajdovščini po O kr. - tiaro čutne, reklamacije in inserate prejema Opravoiitvo »vi« Zonti 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brer posebne vrednosti se ne vračaju. — Insemh (razne vrste naznanila in poslanic,«) «e zaraffutlijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ne plačuje za vsako besedo 2 kr. Državni zbor se je odprl, kakor smo uže zadnjič poročili, v 5. dan t. m. Dr. Smolka je pozdravil zbornico ter se gorko spomnil umrših ua tudi predloge, po katerih se podele obema deže-ama podpore in potrebni krediti. Taaffejev govor je zbornica pozdravila z burnim odobravanjem. Za TaalTejem je nastopil finančni minister vitez Dunajeu/ski ter predložil proračun za leto 1883. Finančni minister je obširno in jako temeljito in jasno razložil finančno stanje; priznavati moramo, da se finančni minister tie zna le izvrstno gibati v parlamentu, temuč da zna tudi jasno, vsacemu razumljivo, brez olepšav in prikrivanj govoriti, ter stvari tako kazati, kakoršne so v resnici. Reči moramo, da so poslanci njegov govor z veliko pazljivostjo poslušali: «intentique ora 1eneliant.» In kaj ne bi, saj vsakdo vidi, da je neizglbua in skrajna državna potreba, da se mej dohodki in trofiki prej ko prej napravi ena-kotežje. O tej važnei zadevi se je v časnikih uže nekoliko tednov sem obilo poročalo. Vladi prijateljski časniki so trdili, da hode proračun za leto 1883 mnogo ugodniši od letošnjega in to se je tudi potrdilo. A fakcijozna stranka je prorokovala nasprotno, iz golega sovraštva do sedanjega ininisterstva, ker jej to neče polniti raztrganih mavh, kričala je v svet, da S riti do enakotežja, ako se bo po začetem potu dalje elalo in državi mir ohrani. To naj dokažejo številke proračuna, kateri tu priobčujemo v glavnih načrtih: Skupna potrebščina za leto 1883 znaša . 491,881.215 gld. Od te pa je odbiti izvenredne troške, ki ne siuuiajo k rednaj upravi, in sicer: 1. Troški za okupacijo 0,165.768 gld. 2. Troški za železnie . 19,178.513 « Skupaj 25.344.286 Tedaj je čiste potrebščine......4tiC,536.92H gld- Dohodki pa so pročunjeni na — — •'Ut.v..... | " IIU . C , a Ce primerimo s tein proračunom proračun za luto 1882, nahajamo te le vsote: Po finančnem zakonu od 29. marcija 1882 460,218.810 « Podlistek. Spomnimo se naših mož! Lepi in za nas Slovence, bivajoče v starodavnem Gorotanu, preimenitni so bili dnevi, katere je meseca septembra t. 1. krasila blaga navzočnost Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja. Ko jo visoki vladar iz hiše liudolfa, lcojej neprestano bijejo verna naša srca, v Celovcu bival in se tudi tam prepričal, da so in ostanejo Slovenci na Koroškem, goreli so ognji na vseh gorah naših mogočnih velikanov, ki svedočijo našo zgodovinsko minolost, tako: Košuta, Kočna, Ovir, Peča, noža, Dohrač in Jepa. Po vsej Koroški je bilo ljudstvo poučeno o navzočnosti vladarjevej in je ove znamenite dneve v zadovoljstvu in veselji prebilo. Narod je povsod, bodi si nemškega ali slovenskega mišljenja, osnoval ljudske veselice, zabave, razsvitljave in od malega do velicega je bilo vse radostnega srca. Mnogo dezelanov nas je hitelo v Celovec, da si tamkaj ogledamo tridnevno svečanost, ki je uro za uro, dan za dnevom kaj novega, krasnega, izvenred-nega pokazala. Tako je bil tudi dan odmenjen za Križno goro, nemški »Kreuzhergl« s Frati-Josipovim parkom, dobre nre od mesta prelep in zelo zanimiv. lam se je visok mu gospodu poklonila visoka aristokracija; na strelišči so ves dan pokale puške imenitnitnih gosposkih strelcev in blizo cerkve je bila na posebnem prostoru ljudska zabava s petjem, godbo, igrami, razsvitljavo itd. Pri cerkvi pa stoji stara podrtija, majhna, borno, slabo krita, razmršena bajtica, ki po svojej zvunaj-nosti človeka nikakor ne vabi k vstopu. Okna so večinoma pobita, šipe sem ter tja s papirjem zalepljene, je znašala potrebščina k temu poznejši kredit 485,720.952 gld. 16,185.450 « Skupaj . . 501,906 401 Ce se temu odšteje donesek za pokritje za izven-redne vojskine troške z . 20,374.200 tedaj ostane.....481,592.201 gld. Pokritje je bilo proraču- njeno na...... 448,155 798 « K temu je prišteti pozneje dovoljeni kredit z . . . 5,896 230 « 454,052.023 gld. Od tega se imajo odbiti dohodki Iz skupnih prebitkov .z..... 11,319.000 « - 442,733.023 gld. Tedaj znaša primanjkljaj za leto 1882 . . 38,799.178 « Ako primerimo leto 1882 z letom 1883, pokaže se to le. Troški so bili v letu 1882 za 14.995 272 gld. večji, nego so proračuiijeni za leto 1883; dohodki pa v letu 1882 za 19,485,787 gld. manjši, nego so proračunjoni za leto 1883. Primanjkljaj se je tedaj zmanjšal za 32.481.059 ali za 83 70 odstotkov. Ako pa od tega tudi še odbijemo: 1. potrebščino za okupacijo z ... . 4,237.765 gld. 2. trožke za železnice....... 5,500.000 « 3. izplačila zakladnih listov .... . 10.000.000 « Skupaj . . . 19,737.765 gld. tedaj ostane še vedno prihranjenih . . . 12,743.294 « v korist proračunu za leto 1883, ali 67 odstotkov. Ako se dalje v poštev jemlje, da so se začeli dohodki v posledjnem času zelo množiti, kar je sploh dobro znatnonje za narodno gospodarstvo, da se je carina povišala skoraj za 13 milijonov i da se dohodki v vseh strokah množe, sklepati se da iz tega, da morda uže v letu 1884 ne bodo več troški presegali dohodkov. Potem bo Se le mogoči* zdatno in vsestransko delati na narodno-gospodarskein polji, olajšati ona bremena, katera zdaj najbolj krnela in obrtnika teže. In da ima sedanja vlada za to ozbiljno voljo in tudi razum, to kaže vse nje prizadevanje, kakor se tudi večini državnega zbora ne more odrekati skrb za blagostanje avstrijskih narodov. Zato pa bodimo pogumni in z marljivo delalnostjo upajmo na bolišo bodočnost. Minister je v svojem govoru omenil zakonskih načrtov, ki se imajo predložiti zbornici v obravnavo, mej temi so; zakon za vredbo. ustanovitev in delovanje delniških društev; opravilni red k rudarskemu zakonu; uredba bratovskih založnic; uredba dedin-stva za male zemljiške posestnike; zakon za varstvo gozdov; uredba razmer pomi čnih delalcev; zakon glede dolžnosti povračila škode na osobah pri nesrečah in zavarovanje zoper t tke nesreče. Predložil je dalje štiri davkovske zakone, in sicer: novi pri-dobninski zakon; zakon o pridobninskem davku za podjetja, katera imajo dolžnost, dajati javne račune; stene stari kasto-slabe in razpokane, streha pa dopušča dežju in viharju najugo Inejšo igračo. Tja, dragi moj čitatelj, namenil sem se jaz hitrim korakom, da sem svojemu srcu poprej ustregel, predno sem si ogledal veselico — a, strmi in poslušaj ! Zanimala me je ova koča, oni povsem mirni kotiček miru tako izvenredno, da sem pozabil na vso slav-nost, in sc Š3 le pozno na večer ločil od kolibe, v katerej je vladal mir. grozni mir — v katerej mi je nasproti gledala največja beda, revščina, pomanjkanje. v katerej; »Modrost, pravičnost, učenost, device, brez dot zalvati videl sein samice NavlašČ pa sem poiskal v prvo ta tneni, uže davno znani kraj, kder seiu n t potu iz Trsta proti Mariboru strani prijaznega sopotovalca, g. Karol Bčlo-hradsky-ga, novinarja v Mladem Boleslaveu poizvedel, da onega, ki je zadnja leta v tej podrtiji bival, ni več na Križnej gori. Imenovani gospod je nekaj tednov poprej po Celovcu povprasev.il po možu, ki ga, kakor vsi zavedni in za naše slovstvo se zanimajoči Čehi, močno čisla — a reklo se mu je, da ga ni in ga ni. Češki rojak mi je zagotovil, da v svojem delokrogu s Časom svoje stori — a do denes mi ni nič znanega/ Da se tedaj o istinitosti ali neistinitosti prepričam, korakam k podrtej bajti, ki je bila omenjenega dne povsem zapuščena, osamela. Za bajto stoji majhno, na polu suho drevesce in pre l drevescem majhna revna klopica. Na njej je sedel z mirnim obrazom, s po-vešenimi očmi v revnej, zelo obnošenej obleki velik, jako star mož. Bil je slep. Od daleč mu zakliknem: »Gospod, dragi mi gospod, kako Vam ide; ali me poznate?« Mož visoke rasti a sedaj nekako vpognenega telesa, vstane; majhna petletna, bosonoga in silno razmršena deklica — jedino mu spremstvo — prime ga ga za roko zakon za davek na rente, in zakon za uvedenje osobno-dohodninskega davka. Ko je Dunajevski izvrstni svoj govor končal, za-grmela mu je živa pohvabi od veČine državnega zbora in ministri ter poslanci so se drenjali k njemu ter mu čestitali in skleneno je bilo, da njegovi predlogi prid'jo na dnevni re I uže v prvej prihodnjej seji, ki je bila precej drugi dan. Razen zgoraj omeujei ih predlog so se podale še te 1h: postavni načrt glede predrugačenja volilnega reda v državni zbor v kmečkih občinah na Gališkem; postavni načrt, po katerem se imajo začasno ustaviti porotne sodnije v okrožji kotorske sodnije; postavni načrt zastran op o^čenja pristojbin pri izvrševanju odveze denarnih dajatev na posestva na Kranjskem. potem naturalnih dajatev za cerkve, županije i njiiiove organe; postnv i načrt zastran podaljšanja veljave posebnih pravic, danih lokalnim železnicam; zakonski načrt glede nadnljnena pobiranja davkov do konca meseca marcji; postavni načrt glede poznejšega kredita za pomnoženo finančno stražo vsled nove čolne tarife; postavni načrt glede konvertiranja železničnih prioritet in postavni n .črt glede izjemnih soduij v Dalmaciji Nazadnje je še le\ičarjev cvet, trojica Herbst, Chlumecky in Toinaseuk s tovariši stavila nepotrebni predlo.-, naj se izvoli o 'bor 36 poslancev, da se posvetujejo in nasvetujejo potrebne proinembe v socijalno politiških zadevati. V drugej seji, zadnjo sreiio, bila je prva na dnevnem redu novela k obrtniškemu zakonu, v butgetni odsek so bili izvoljeni Czerkavski, Zotta in Tonkli; zakonski načrt zastran pobiranja davkov do zadnjega marcija se je izročil budgetneinu odseku in postavni načrt zastran podaljšanja veljave zakona o lokalnih železnicah železniškemu odseku. Poročevalec o obrtniškem zakonu je grof Belcredi, on i za njim minister Pino gorko p ipo'očata to velevažno etvar državnemu zboru, katerega veČina govornikoma živo pritrjuje. — Adamek je veselo pozdravil ta predlog, ker on zboljša stanje d< lalcev ter obžaloval, da se je levica brigala le za banke in železnice, za prave potrebe ljudstva pa ni i in> la ni pojma, ni uha, ni sluha, ni srca. — Levičarji so skušali zabavljati, ali niso imeli poguma, srce jim palo v hlače, ker vedo, da jih obsoja ogromna večina ljudstva — vse zavedno in pošteno ljudstvo. Tretja seja je bila v četrtek; o tej prihodnjič. »Cittadino«. (Dalje.) L'organo d'ogni pat lito, piii inobile dellapiuma in balia ai venti, che in qialunque orcasioue non sa ter ga pelje proti meni. Glasno in ganljivo mi odgovori — a ni bil več oni glas, kojeea je navdušeno rabil v Moskvi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. — »Poznam Vas, prijatelj, po glasu, kajti glasu Vašega ne pozabim; a vidim Vas ne. Zgubil sem blago luč oči in tudi drugače sem prav pravi revež«. Okleneva se, poljubiva se — in britke solze so obema lile iz nad lic. Dolgo, dolgo sva molčala! Na to prisedem k njemu; pogovarjala sva so mnogo; pravil sem mu, kako je tu in tam po Slovenskem, kako napredujemo — a mož večkrat ni mogel govoriti; ihtenje, žalost, britka solza mu je zaprla blagi ustnici. Poizvedel sem in prepričal sem se, da je v resnici povsem zapuščen, da dojde le vsake k vatre na kak trenotek kak stari znanec k njemu, da ne dobiva od nobene strani nič vesti, nič listov, nič obiskov, da je uže na razne načina zi kako pripomoč, za kako na-gra lo itd. prosil — a vse zastonj. Prizvedel sem, da je siromak, berač — a da mu osobna čast, penos, spomin na nekdanje dni ne dopuščajo, da bi moledoval, beračil. Pooidastil pa meje, da smem — v kar mi »bode pri Bogu hvaležen« — vesolnemu svetu in posebno Slovanom odkriti njegovih ran, njegovih teženj in nadlog teško, da, preteško breme. Kedo ne ugane, da je to naš sedaj skoraj najstarejši starosta, štiri in sedemdesetletni Ziljan, Matija Afajar, ki ima na leto revnih 2/0 gld. pokojnine? Razen tega nema nič in trpi pomanjkanje oziroma na stan, na obleko in perilo, ozirom na jed in postrežbo. Pri še tako hudej zimi nema drv, da bi le jedeukrat čepel pri gorkej peči in na dan praznikov celo mu ni vsigdar dano, da bi si privoščil dobrega mesa in juhe. To je živenje moža, ki je svoje dni za blagost fare altro che gridare a squarc!a gola abbasso la croce ai poveri ed in felict territoriali, — quest'aspide velenoso spruzzante il micidiale veleno per ogni dove ed infestante l'aria colle sue niffiiiche bolle — ebbe in quest' uitimi giorni tant'audacia di ricordare ai suo rivale confratelio — della gazzarta, cbe vanno facendo alcuni mestatori alle porte di Trieste, a danno dell'elemftnto italiano e della pubblica quiete. II maligno seduttore, sorridendo sotto la mascella contenente le venefiche vescichette, soggbignando all'idea cb' avea vergato sulla innocentissima ma fragile carta — avviluppato in se stesso come la chiocciola nel tempo invernale — andava credendo di fare opera bnona e meritoria della patria gloria, mostrando col dito traditore: Ecco la, conftatello di-lettissimo, nel tenitorio hai che da fare —> e lascia m6 in pace, poichč io so il fatto mio! Egli non rispettando neppure la santita deile leggi emanate, no la sacra libe rta, che parea gli stasse un di tanto al cuore, scaraventa infamie, linpreca al cielo, lancia ingiurie ai quattro venti — dando eosl ad intendere ai poveri gonzi, ignoranti, vermi guiz-zanti nella putrida melma — che il nostro territorlo sia un covo di traditori della patria, di Trieste e della nazione. C'b'esso sia il ritrovo ai mestatori. agitatori, isti— gatori per l'ldea del panslavismo. Ch'esso serva di tana ai soggetti pagati dalle casse di Pietroburgo e Mosca. Ch'esso nasconda dei sfegatati amici dell'idea degli Aksakov, Katkov, Kozlov e compagnia bella — i quali non cercano che il modo, la maniera ed il tempo propizio, affinch6 l'orribile testamento dello car Pietro I. — minacciante di sconqua8sare Torbe — venga tradotto in fatti; — e che questo e l'unico sogno, l'ancora di salvezza. che alletu tutti gli Slavi senz'eccezione; come l'api un cespo di rose nella stagione autunnale. Come Cristo ebbe i suoi apostoli ed i suci disce- Eoli, cosi pure Aksakov, questo figlio nato neH'ultima olgia infernale n'ha dei suoi?I — questa eco miste-riosa delle rive dell'Oka nella vecchia e santa citti di Mosca, suole mandare dei suoi araldi, che battono strada per T Europa e l'Asia — e di questi lo scopo 6 di ridurre in minime frazioni la Germania, l'Au-stria, la Turchia e forse anche il mondo della luna?! Insipido che sei 1 Se te dilettano le incancellabili carte della »mater nationum« — all'occasione sfoglia i gloriosi vo-lumi delia nostra »Alma mater« — e sfldo te innanzi la faccia del sole, che splende per l'universo d'addi-tarmi un solo caso, una sola azione. cbe gli Sloveni avrebbero fatto contro l'Austria — o a danno di lei! Bensl troverai scritto, ch'ogni volta — quando il dovere chiamava i nostri flgli sui campi cruenti delle battaglie, sullo scacchiere, ove l'impero s'estende della morte — vedrai, che i nostri figli furono i primi a spargere, a versare il loro sangue — a sa-crificare le loro preziose vite per la gloria d'Austria. Essi furono i primi a riportare gli allori della vittoria, non paventando essi nessun pericolo, non indietreggiando innanzi ad ostacoli di sorta, indo-mabili, anzi assettati di Vittoria — invincibili seppero fare il loro dovere. Se cio non credi, getta losguardo sulle innumerevoli tombe dei nostri eroi in terra straniera! El una tale nazione, che alla luce del giorno rende tali e tanti eroi, osi tu scamicciato, chiamarla traditrice9 Folle che seli »Ecco, diran le gentl, il pazzo, il rio, Che, di sublime chiaro ingegrio adorno Seppe tutt'altro che —.« Quando il pericolo ć imminente, ci sovrasta, ci sorprende, allora 6 arrivato il momento di dimostrare colle azioni, coi fatti — la possibilita di saper fare. — No i non tummo mai gl> uitimi, bensl sempre fra i primi — quando l'occasione ci offriva di manifestare la nostra lealta alla časa d'Austria, l'inconcussa fede, l'attacamenio, la soggezione a Lei — qual gregge al suo pastore. Noi nutriamo un'amor figliale verso Lei — e cio abbiamo dimostrato in ogni tempo e luogo — sempre da per tutto. domovine vse žrtoval, srećo in blago; mož, ki je od leta 1840. neprestano delal v korist, srečo in blagostanje našega naroda I Njega izvrstni sestavki so se radostno čitali v »Novicah«, »Jordanovem letopisu«, »Sloveniji« in izdal nam je svtje dni te le knjige: »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje«, — »Pavi Hrastevski«, — »Predpisi«, — »Slovnica za Slovence«, — »Spisovnik«, »Ciril in Metod«, — »Cerkvene peRni«, — »Pesni z napevi«, — »Ruska slovnica«,— »Uza-jemna slovnica« in vredovalje nekaj časa list »Slavjan«. V njegovej omari, na njegovih mizah je nakopičenega mnogo gradiva ozirom na bajeslovje, narodno blago itd. Njegova delalnost, njegov napredovalni duh naj bi nam bil v izgled; njegove duševne kreposti in njegovo nekdaj marno delovanje vzor našemu delu, ravnalo posebno slovenskej mladini. Ovega nam bode še le poznejša zgodovina popolnoma čislala in mu pripravno mesto odmeri v vrsti naših znanstveno delujočih moči. Blizo deset let bo tega — a od takrat se je mnogo, mnogo spremenilo in na turobo Majarjevo poslabilo — ko so njemu na čast napravili nekoji Čestilci malo zabavico, pri kojej je bil tudi on navzoč. Takrat je vse navzoče, ki so se pozneje razkropili po svetu, le jedna misel navdajala: »Bog nam ohrani še mnogo, mnogo let, nam in našim potomcem na čast našega starosto Majarja.« Takrat je bilo posebno ganljivo slušati govor starega Slovana, ko se je zahvalil in v kratkem dokazal, koliko sovražnikov je on iinel in koliko neprijateljev še vedno ima; ali da mu moč k novemu slovstvenemu delovanji dela le vedno pogled na zmiraj rastoči mladi narastaj. Uže takrat so pričujoči solznim okom gledali diko in čast našemu narodu! EDINOST. Čredi tu forse — d'essere noi propensi di cam-biare il sacrosanto diritto deli'individuo, della so-cieta, della nazione e della liberti col despotismo teocratico-assoluto ? O il nostio bel cielo azzurro col plumbeo e ge-lato di Berezov? O la nostra cara patria, per la qnale abbiamo sparso fiumi di sangue dal tempo di Samo in qua — colle inospifcali iande siberiache? O 1' »io« al »nichil ?« Non puntoH (Konec prihodnjič J Politični pregled. Notranje dežele. PoltiČni pregled je danes kratek, ker o najvažni-Ših rečeh govorimo na prvem mestu, o dunajskih razmerah poroča naš dopisnik in posebno važnih političnih dogodkov zadnje dni ni bilo. Da je grof Coronini osnoval v državnem zboru poseben klub, v kateri je stopilo večjidel poslancev iz južnih dežel, to smo uže poročili. Ti poslanci imajo posebne težnje, s fakcijoznimi ne morejo hoditi uže zarad deželnih interesov in zarad — sramote; desnici pa tudi niso posebni prijatelji, nekateri zarad tega, ker še vedno menijo, da morajo Slovani hlapčevati, i da le Nemec in Italijan kaj velja; drugi se pa zopet spotikajo ob tem, da desnica, ker je konservativna, dela za neko reakcijo, za fevdalstvo itd. Ako bi ti možje dobro premislili dejanja levice in desnice, ne mogli bi dvomiti, na katerej strani je svoboda, ali pravica, kar je vse jedno, i na katerej sužnost, ali krivica, kar je tudi vse enako. Obravnave v državnem zboru so morale vsacemu mislečemu in razumnemu možu oči odpreti, Mi tedaj mislimo, da Coroninovci ne bodo delali škode desnici, ampak da bodo primorani prejali slej ž njo se združiti. Vnanje dežele. Na Ruskem so nekatere želečnične družbe skoraj same Nemce v službo vzele, kar se gotovo ni zgodilo brez posebnih političnih namenov. — Ruska vlada tega ni mogla spregledati, zato neki namerjava tuje uradnike odstraniti. — To je gotovo pravično, ker kruh se najprej reže domačim otrokom, potem še le tujcem. In le domačin se more oklenoti z vso ljubeznjo domovine, tujcu pa ostane tuja domovina vedno tuja. To naj bi premislila vsaka država, tudi avstrijska, v katerej so «kulturtraegerji» iz nemškega «rajba» uže grozno škodovali. Francoska tlaia je prišla navskriž s kraljico otoka Madagaskar ter je dobila pri tem hud udarec. Sploh Francoska nema sreče s tem otokom, ki je mimo grede rečeno, večji od vse francoske dežele. Uže nad 200 let se Francoska prizadeva, da bi ta otok dobila v svojo oblast. Znani kardinal Ricbelieu je hotel tam ustvariti vsbodno Francosko, da bi Holandeže in Angleže iz indiškega ocena izgnal, a ni se mu posrečilo; v letu 1670 so se domačini zaroti H in vse Francoze pomorili. Od tega časa so bili vsi francoski napori za pridobitev tega otoka brezvspešni tako, da se je Napoleon III. odpovedal vseh pravic na ta otok ter pripoznal neodvisnost tega kraljestva. V pogodbi, katero je on z sedanjo kraljico sklenol, pa je bilo Francozom in vsem drugim narodom dovoljeno, naseljevati se na otoku in posestva kupovati. — Zadnje dni pa je vstalo neko samo ob sebi nepomenljivo nasprotje mej francoskim poslancem in ministrom kraljice otoka Madagaskar, vsled česar je kraljica svojim podanikom prepovedala Evropcem posestva prodajati ali v najem dajati. To pa je francosko vlado tako razžalilo, da je preklicala pogodbo, katero je Napoleon sklenol s kraljico ter izrekla, daje *) Naj nam ne zamerijo naši čitatelji, da ljudem, kateri pravijo, da ne razumijo svojega maternega jezika, povemo resnico v takem tujem jezikom, se znanjem katerega se tako radi bahajo. »Clttadino« nam je včasih ovadil, da zna »per zakaj«, naj mu tudi mi ovadimo, da znamo tudi mi »per xe venuda la mlekarca«. (tržaška talijanŠčlna). A denes ! Danes nam bijo na ušesa besede slavnega škofa Slomšeka, ki je pisal leta 1868. v »Drobtinicah«: »Kdor svojih prednikov ne Česti, njih vrli naslednik biti ne zasluži!« Se ne spominjamo na našo domorodno čut, na hvaležnost in presveto dolžnost, ko vidimo in slišimo o revi, bedi in tugi onega moža, ki je po izgledu Metelkovem, tihemu potoku podoben, ki lepe senožeti in ravna polja rosi, delal do svoje sive starosti, do osodopolnega trenotka, ko so mu telesne moči oslabele, ko ga je zapustila skoraj povsem blaga luč oči 1 Slovencu se v obče ne more očitati nehvalež-nosti, kajti on zna in ve umrle rojake, ki so mu zdatno delali v prid in korist potomstva, na lep in vzvi-ševalan način čestiti. Pričajo nam to spominki in spominske plošče, ki srno jih stavili Prešernu, Vodniku, Slomšeku, Janeiiču, Vrazu in drugim — a časi se je treba ozreti tudi na sovrstnika. Te črtice nisem spisal iz namena, da bi hotel komu kaj očitati, — a storil sem svoje, da ustrežem svojemu čestitencu, da spolnim svojo besedo in da opozorim čestito občinstvo na slavnega, a sedaj v ve-likej revščini živečega sorojaka. Bog nebeški daj, da bi ove črtice vsaj nekoliko sadu donesle in da bi segle do miločutečega in hvaležnega srca našega naroda 1 V to moja prošnja, kojo družim z molitvijo osivelega starčka-*) J. *) Doneski se lehko pošiljajo direktno pod naslovom Matija Majar, pens. Pturrer Kreuzbergl, bei Klagenfurt, Karnthen. — ali pa opravništvu našega lista, ki hoče svoto takoj na dočtni kraj odpoalati. (Jredn. ona vrhovna oblastnica na otoku ter si ga z orožjem osvoji. Začela je tudi delati uže potrebne priprave, a kar naglo se angleški minister Gladstone v parlamentu oglasi ter z ostrimi besedami izreče, da francoskega vmešavanja na omenjenem otoku nikdar ne bode trpel. To je francosko vlado moralično zelo ponižalo ter je republiki hudo Škodovalo. Pravde, — menda bolje komedje — zoper Arabi palo i njegove pajdaše je konec, «pro forma, je bil k smrti obsojen, a zgodilo se mu nič ni; pojde v prognanstvo, v kak prijeten kraj, kder bo dobro živel; enako je z njegovimi pajdaši, le necega Soliman Davuda imajo na piki, temu hočejo do živega priti, kakor bi on bil sam vsega kriv. Severne Amerike ne tare nadloga, katera kakor mora leži skoraj na vseh evropskih državah, to je vsakoletni primanjkljaj v državnem gospodarstvu. Tam je to nasprotno. — 5. t. m. seje v VVašingtonu odprl državni zbor in finančni minister je v njem poročil, da ima 76 milijonov dolarjev prebitka in zato priporočal, naj se v notranjej državi odpravi vsaka carina, razen na vpijančljlve pijače in tobak, carina pri uvozu iz tujih dežel pa zniža. — Načelnik severnih amerikanskih držav pa je naglašal, da so odnošaji do vseh velevlastij najboljši, Rusijo posebno omenil, obžaloval pa je, da Kilenci nalagajo pretrde pogoje zmaganim Peruvancem i da se branijo sprejeti posredovanje. Dopisi. IZ Trsta, 3. decembra. Tu izhajajoči časnik »II Cittadino« prinaša v št. 329 člantek pod naslovom »I maestri di campagna«. Gospod dopisnik hoče najbrže postati nadzornik šolam v tržaškej okolici. Reva zel6 se motil Kaj se mu neki možgani mešajo? Nekatere točke so jako nepremišljene, o teh hočem nekoliko omeniti. Najprej hvali mož mestne Šole, povzdiguje jih v nebo in hvali voditelje, katere ob enem zlati kakor lesenega svetnika. Kaj misli oni gospod, da ni tudi mej učitelji v okolici voditeljev, kateri se lahko merijo z vsakim mestnim? — Dalje pravi, da bi se morale šole v okolici zbo-Ijšati. Kaj se neki sanja temu gospodu? Ali ni podal g. šol. nadzornik pl. Klodič učnih načrtov tudi ljudskim šolam na deželi? Kateri boljši »miglioramento« hoče uvesti oni blagi gospod? — Le potrosi slavni magistrat za šole v okolici 18 tisoč gld., gotovo ni še okolici ugodna primera z mestom. Prihodnji nadzornik (?) Šol v okolici hoče, da bi se morali izpraševati slovenski učitelji tudi iz italijanščine kot učnega jezika. Lemu to? Mi imamo moža, ki temu nikoli ne dovoli. Le bodi tih in miren pa preračunaj, koliko potrosi magistrat drugod brez silne potrebe, kder bi se lahko odštela velika vsota in porabila v zboljšanje plače učiteljev tržaške okolice. Dopisnik se dalje grozi: Je li logično, da nčmajo šole v okolici ni jednega prisežnega voditelja. Lahko dokažem dopisniku, da so Šolski voditelji v okolici gotovo razumnlši možje, nego marsikateri v mestu, to se v£, da je tudj tu neka Izjema, katero prepisujem pa le magistratovemu preziranju. Hal tukaj imamo tičkal Sam se povzdiguje ter pravi: Kaj ni v mestu mož, ki imajo sposobnosti voditi ali nadzorovati Šole v okolici? po tem bi videli napredek. Gospod, vi ste res nedolžni, kar zadeva Šole. Ako bi se kedaj imenoval nadzornikom okolice kakšen učitelj, imeli bi v okolici samej sposobnih ljudi in bi ne hodili dražit vas gospode v mesto, ki ne poznate mile slovenščine, mej tem ko govore učitelji v okolici tri jezike. Vi gospod bi radi spravili okolico v laški čevelj, kar pa se vam ne posreči. Ta ideja je tudi, kakor vse druge puhla, nepremišljena. Gospod dopisnik naj pove na tiho in svetuje magistratu, naj se poprej nastavijo definitivno oni učitelji, ki so izpitani iz slovenščine, potem še le tisti, ki poznajo Dante-ja. Danes hočem še nekaj navesti, kar je posebna pijavka šoli na deželi t. j. uzroke nenatančnega spol-novanja dolžnosti učitelja, ki vodi šolo in to vsled Erevelikega preziranja magistratovega. Ker skrbim za lagost mladine, mora mi dragi čitatelj odpustiti, če tu pa tam preostro naglašam pomanjkljivosti, ki so žalihog še tu pa tam v tržaškej okolici. Kakor znano imamo v okolici učitelje, ki tudi orglajo ter podučujejo memo cerkvenih pesnij tudi druge svetovne, kar se ljudstvu v resnici dopada. Da ima vas takšnega orglarja, ki je tudi unet za šolo, to je zanjo dobro. Gorje pa, kder je učitelj le dober orgljar, ne pavtudi pedagog, in misli, da le s petjem vse prebudi. Sola je takšnemu učitelju zadnja briga. Magistrat naj bi skrb imel, da nam ne pošilja takih učiteljev, katerih vede ne ugajajo tirjatvam šolskih zakonov. Magistrat naj bi rajŠe v tem obziru kaj preskr^el; a ker on noče zato moramo skrbeti mi, da se te kritične razmere poboljšajo, kajti potreba nam je neke reformacije v učiteljstvu v okolici. Sčasoma se morda to poravna, sicer pa postane katera vas furlanska kolonija. V Rojanu, dne 4. decembra. (Zgodovinski črtici). Za narod veleza^lužni g. Ska-lovič v podlistku «Edinosti« štv. G9 jako vestno popisuje dobo sardinskih napadov na Trst in okolico itd. Trst sč pomočjo krepkih in žilavih okoličanov se je hrabro boril, i tako račun prestrigel oholemu Ka-rolu Albertu. Za okoličane je gotovo slučaj velepo-menben, katerega gosp. Sk. prilično omenja: «V Bar-kovljah (i to se je prigodilo tam, kder Barkovljani svoje barke popravljajo, čedijo jih morskih infuzo-rijev itd. Op. pis.) je hotela neka ladija priti na kraj, a ondotni duhovnik g. Jarnej Rebec hiti v cerkveni zvonik ter na vso moč klenka, kakor za o<;enj, da ljudstvo skup vre, pripravljeno dobro posvetiti naza EDINOST. Lahu, ako se predrzne stopiti na suho. A odplula je ladija, ko je ustrelil top na njo iz bližnjega nasipa. Rebec je dobil potem zlato svetinjo za oni patrijo-tični čin*. Ta afera se je prigodila v 1. 18-48, dne 23. maja v noči od 10. do 11. ure. Mej obdarovanj mi zlu to svetinjo hrabrosti pri tem slučaju — ni bil samo č. g. Jarnej Rebec, temveč Še druga dva narodna bram-bovca iz Barkovelj. Eden možakarjev obdarovanih fć zlato svetinjo hrabrosti je ša živoči Andrej Martelanec po domače nazivan Dete, — drugi pa je bil zamrli Jožef Znidarčič; z č. g. duhovnom sta bila Še ta dva obdarovana se svetinjo iz zlata — i ten odlikovanje se je vršilo v dne 2. decembra istega leta. Na dan svečanosti so bili vsi trije povabljeni k obedu pri vladi, kojemu stoloravnatelj je bil sam nj. eks. gen. pl. Wimpfen. On sam se je v pričo teh i mnogo drugih navzočih prilično izrazil, da ga jako veseli nahajati se v društvu^tako srčnin ljudi in Avstriji zvestih src. Nekaj o Sentjarnejskej cerkvici. O tej nahajamo v «Prospectus-u» zabilježeno: Instituta a. 1785; parva S[uaedam ecclesia extitit jam antiquissimo tempore, od starodavnih Časov) fuit enim a. 1462 a Summo >ontifice Pio II. (ta je bil doma iz Siene na Toskan-skem; bil je tržaški vladika — državni kancelar in zgodovine vešč pisatelj po imenu Enea Silvio Picco-lomini in kasneje za papeža izvoljen z imenom Pio II.) IndulgentU8 ditata (z odpustki oblagodarjena). O Eneji pravijo, dokler je bil za tržaškega škofa, da Tržačani niso mnogo za njega marali. Ko je bil pa ta papežem izvoljen — i tačas so bili papeži jako mogočni posvetni vladarji — tako, da so se vladarji, ljudovlade, mesta — sploh, ko so se nahajali v zadregah, na nje obračali za svet in pomoč, tačas so i Tržačani poslali k njemu v Rim poslancev (deputacijo}, da mu čestitajo i so mu priporoče v imenu mesta. Eneja pa, hoteč se nekako maščevati za prejšnje njega preziranje od strani Tržačanov, odgovoril je neki tej deputaciji tako: Finchd io era Enea, Nessun' non ml conoscea, Ed ora che sono Pio Non vi voglio conoscer' io. K tej cerkvici so svoje dni romali okoličani i Tržačani, kot k posebnemu svetišču. A to je zdaj povsem prenehalo — le na dan cerkvenega opasila — kakor je i drugodi navada — zbere se tu iz bližnjih in od-daljenejih krajev okolice in mesta mnogo ljudstva. A. B. Gorica* 6. decembra. Odkar se je uredništvo goriške »Soče« spremenilo in je sedaj v roki znamenitega duhovnika, kojega ime je tudi Vam znano, odlikuje se list po bolj-šej vravnavi in po bolj mirnej in spravnej pisavi. Zadnje dni nas je list opozoril na prihodnje deželno-zborske volitve in nam svetoval, naj uže sedaj pazimo, da dojdejo v naš prihodnji zbor vešči, v pisavi, govoru povsem zmožni, pravi narodnjaki. Ti in jednaki svćtl bo nam silno povšeči, ko bi le bilo kaj solidarnega delovanja. V prvej vrsti pogrešamo ustanovitve kacega volilnega odbora, pogrešamo inicijative naše«; a, (če še živi?) političnega društva »Sloga«, pogrešamo pravega vodstva. Vsi, povsod, na vse strani in le vendar vsak brez druzih za-se in v svojem smislu. To nekako svedoči naše sedanje stanje, ki nas britko spominja na boljšo minolost, ki nam krepko kliče: tako ne gre; stopimo korak nazaj ter postanimo zopet stari, vrli goriški domorodci, kateri so se v jednakih slučajih zbirali, skupno posvetovali in v blagost delovali. Teško, težavno je naše stališče; jeden in drugi nočeta; tretji bi rad, pa mu, ako bi se tudi zjedinil z drugimi, primanjkuje vpliva, četrtega pa narod do dobrega poslušati noče, ker njegove besede ne segajo kot iz srca došle zopet v srce in ovajajo samo-pridnost. Nekateri se trudijo, ali organizacije ni in je, kakor se do sedaj vidi in čuje, ne bo. Mej tem časom pa si po posameznih oddelkih naše grofije jeden in drug svojo pot za sebe gladi; tu in tam se dobi celo dvojica, da trojica, ki ima pri jednih in istih isti namen. Prigoditi se more, da naš prihodnji zbor na ovi način drugo obličje dobi, a večinoma vendar utegne,ostati pri starem. Samo, da ne bi bilo večega kvara. Se je sicer čas, Še se lebko ohrabrimo — če nas ura ne prihiti. V novejšem času se tii tudi praŠanje »narodnega doma« močno razpravlja. Jedni so uneti »domovcu, to je, dopada se jim misel ustanovitve »narodnega doma« v Ljubljani ter so ob enem zadovoljni z načinom, kako da se hoče zgraditi ova za Slovence gotovo hvalevredna in češtipolna zgradba. Drugi, ki se sami tudi »domovce« imenujejo in jih protimišljencl »antidomovce« nazivljajo, tudi so sicer za zgradbo, a niso povsem zadovoljni z načinom konečne izvršitve, lein bi nekako bolj ugajalo strogo akcijonarno podjetje. Kateri imajo prav, nain dokaže bodočnost; ali uže sedaj je, kakor je »Edinost« omenila, velik nepotreben prepir po raznih časnikih, kojih se nekateri »za«, drugi »zoper« oglašajo. Naša čitalnica nam napravi še ta mesec jedno večjo veselico. — Včeraj, na dan prvega semnja sv. Andreja, je naše mesto nepreprosljivi sneg do dobrega pobelil. Ljudstva je bilo mnoC'O, kupčije ne preveč, ker tudi tu, kakor povsoli, novcev primanjkuje. M. SR Goriškega 2. decembra. Nek g. dopisnik «S Primorja« je prošlo spomlad v 13. in 14. št. «Soče» očital škofijskim ordinarijatom na Primorskem, da so prav oni, trdovratno držeči se ptujščine v uradu, ne malo krivi, da slovenski jezik ne pride do večega spoštovanja, do veče veljave, do enakopravnosti. Oglasil se je na to nekdo tudi v «SoČi» in je to očitbo v kratkem «Popravku» oporekal, potegnovši se posebno za goriški Škof. ordinarijat, rekoč, da so opazke v dopisih «S Primorja« nasproti gor. Škof. ordinarijatu ne le ne resnične, tem- več tudi razžaljive, kajti, kakor in kolikor on ve, gor. škof. ordinarijat rešuje vloge v jeziku, v kojem so mu podane, tedaj slovenske slovenski. Da je v ostalem v gor. škof. ordinarijatu izključljivo nemščina doma, umeje se samo ob sebi in potrjuje z molčanjem tudi ta vešči g. Popravljavec. — Na ta «Popravek» ni bilo nobenega odgovora, g. dopisnik «S Primorja« je molčal, zato ker je bil, bode vsak neveden sodil, resničen. Ne, molčal je zato, ker se mu je prečudno zdelo odgovarjati na tako neresnico g. Popravljavca, da gor. Škof. ordinarijat slovenske vloge slovenski rešuje. Kdo je do sedaj videl slovenski rešeno vlogo, Če prav slovenski pisana. Jaz ne, drugi tudi ne, koji imajo oči, da vidijo. Ako bi g. Popravljavec imel opraviti s kakim učiteljem, hitro bi mu ta svetoval: nataknoti si na nos velike naočnike, da bi bolje videl, jaz pa mu niti tega ne svetujem, ker vem, da itak ne bi videl. Dam mu raje drug svet. Konec leta se bliža/ sklepati bo treba račune tega leta in g. Popravljavcu gre po tem takem tudi svojo neresnico popraviti, če ne pred svetom, vsaj pred Bogom, ker nikdo mu ne želi, da bi se pogubil zavoljo te pregrehe, ako bi ga Bog pred časom poklical. Duhovnik. . lt z Dunaja« 3. decembra. • Ni treba nit premisliti in preiskavati«; kde se neki ravnajo po tem čudnem načelu, vsak vpraša, morda v kakej malej gorskej vasici? Ne, dragi bralec! očetom dunajskega mesta, svetovnega mesta baje nič ni treba premisliti in preiskavati. Ta izrek, ki bo na veke stigmatizoval lahkomi-Seljno ravnanje naših skrbnih mestnih odbornikov, slišal se je v burnej seji, ko je šlo za to, da se ustanovljenje češke privatno šole za Dunaj zapreči. Znan je boj, koji bojujejo Ćehi uže dolgo na Dunaju, da bi svojim otrokom priskrbeli pameten poduk. Šolski svet nižeavstrijski je enoglasno odbil prošnjo društvu »Komenskjr«. Ministerstvo pa jo je povolno rešilo; radi tega velik krik. Edini prot. Gugler je povzdignol svoj glas proti temu besnemu početju in je pridobil še enega mestnega odbornika na svojo stran. Zasmehovanje od strani velikih listov bo imel zdaj za plačilo. Trezen človek ne more razumeti, kako more borna privatna češka šola meščane velikega mesta tako zbegati. Leta 1683. je bil Dunajčanom Slovan rešitelj po volji, ko so iz velikega strahu pred Turkom »ein vvenig gewackelt«, zdaj pa je njihov razum in pravičnost, »gar gewaltig gevvackelt«. Poslanci prvega okraja so vender enkrat opravili svoj »Rechenschaftsbericht«, Sicer se je tudi ljudska stranka pripravljala na ta zbor, pa se celo nepričakovano tam ni oglasila, to pa ti i prava taktika. Zadnjo soboto je bil koncert Slovanskega pevskega društva v cvetličnih dvoranah. Ker vas ne more zanimati podrobno opisovanje, kako so se vse točke izvrševale, omenjam le, da se je zelo lepo pelo Jadransko morje, In da je hrvaška pevkinja gdn. Trnina ta večer zvonec nosila. Sploh pa so bil« vse točke od obilno zbranega občinstva prav prijazno sprejete in društvo je pokazalo, da se sme prištevati prvim pevskim društvom tukaj. Domače in razne vesti. presvitli cesar je milostivo odpustil pri po-rotnej sodniji v Celji prisojeno kazen g. J. Leonu, uredniku »Sudsteieriscbe Post«. Spremembe mej duboTmvom trž. škofije : C. g. Ant. Fabris gre za oskrbnika v Gologorico; Andrej Mikila za duh. pomočn. v Lindar; Jak, Leben za dub. poni. v Lovran. Tržaške novosti. G. namestnik je odšel predvčeranjem v Gorico. — V noči 6. t. m. je vstal ogenj v delainici sodarja Zidariča v via della Cro-ciera. Civilne straže so to zapazile in bili so vatrogasci precej na mestu ter pogasili ogenj predno je napravil zdatno Škodo. — V gledišču »Politeama Ros-setti« zdaj igra večidel Schakespeare-jeve drame najimenitnejši dramaturg Ernest Rossi. — Nek gospod je podaril enemu služabniku gledišča »Fenice« smo.iko liavaoo; ko jo ta zapali in malo časa puši, zablišči se mu pred očmi: smodka je eksplodirala. To kaže napredek ninilistov. — Na vojaškem strelišču za »Lovcem«so vtorek streljali vojaki polka nadvojvoda Albrecht. Mladi podčastnik, Madjar, je strele zaznamoval ter bil skrit blizo tarče. Nakrat ustreli nek vojak, zgreši tarčo, krogla zadene v živo skalo in odleti v kot, kder je bil skrit podčastnik, ter ga zadene v sence in gre v možgane, da ubožec umre v nekoliko minutah. — V sredo so izvlekli iz morja blizu starega Lazareta truplo 50 letnega moža, v katerem so spoznali nekega znanega ubozega čevljarja. Porotna sodolja je obsodila 6. t. m. Antona Garuos na 5 let in Antonijo Gardos na 18 mesecev teške ječe in to zarad sleparije. — 7. t. m je bil Jožef Možetič, 28 letni fakin iz Trsta obsojen na 8 let teške ječe, ker je z nožem zaklal svojo ljubico. Na razstavi so uže zopet zasačili par delal-cev, ki so ukradli razno železnino in druzega blaga. — Toliko tatvin se menda primeroma ni zgodilo na nobenej razstavi, kakor na tržaškej. Kriva je temu sistema, da delo da|6 naši bogatini iz samega strahu, pa tudi iz »spirito di partito« skoraj samo malopridnim ljudem, večidel sem privandranim iz Italije, mesto našim domačim. — Tako se je godilo tudi na razstavi, kder smo videli ljudi mej stražniki, katere je bilo bolj potrebno stražiti, nego razstavo in tudi takih, ki so znani organi Iredente. — Da bi gospodje znali, kako Dunajčani govore o teh Škandalih) — Skoda, da se dobra reč tako skruni. Ulove poštne marke in nove koleke vlada izda s 1. januvarjem; na markah bode cesarski orel mesto cesarjeve podobe. — Novi koleki pa bode blizo taki. kakor dosedanji, samo da dobe novo letno številko: 1883. Vodstvo pevskega zliora delavskega društva naznanja, da sprejema nove pevce samo še do konec tega meseca, potem pa ne več do prihodnje jeseni. Dosedaj šteje zbor 46 udov. C. k. vojni parnlk »Andreas llofrr«, kateri je vozil dalmatinskega namestnika fml. barona Jovanoviča iz Paga nazaj v Zadar, razbil se je ne f'aleč od Paga. Namestnik in vsi mornarji so se rešili, namestnik je odšel z vozom v Zadar, a parobroda k ljubu pomoči dveh drugih parobrodov še niso mogli rešiti izrnej škoiov, na katerih je obtičal. Smešnlca. Na lesnem trgu je nek vinjeni finan-car upil; usmrtel sem jo se sabljo! — To se je godilo po poln noči. Nek gospod, kije šel domu, slišal je ta vik in krik In teče hitro po policijo, da ujame morilca. — Policija res dobi omenjenega financarja a ko ga izprašajo, koga je ubil, konstatiralo se je, da je ubil eno — miš. — Smešno — a resnično. ' Uie dobro znani kmetijski učitelj KBaldlnl bode v nedeljo, 10. t. m. govoril na Prošeku o vinarstvu in sadjarstvu. — Torej tudi tretja na velja? Prvi vrtnar grškega kralja v krasnej kraljevej poletnej rezidenci »Mon repos« pri Karfu (Gorfu) je okoličan Jožef Butaj, rojen pri sv. Ivanu poleg Trsta. On je uze od leta 18-jH, torej 24 let na Grškem, tam gaje našla sreča, da je postal celo dvorni vrtnar, naučil se je dobro francosko, albansko, grško, in znal je uže poprej slovensko, nemško in italijansko; torej ta mož govori, kakor nas nek znanec zagotavlja, prav dobro (J jezikov in posebno rad govori svoj materin jezik ter komaj čaka, da mu pride v roke, »Edinost«, katero navadno prečita od prve do zadnje besede. Ta mož dela torej našim okoličanom vso čast. Scbafficnlaauerjii, ki se te dni preseli iz Sežane v Tolmin, da. tam prevzame vodstvo glavarstva, dali so v pondelek Sežanski odličnjaki krasen banket v dokaz, kako je bil priljubljen mej njimi. »Danici« se poroča iz Trsta, da začne tukaj po novem letu izhajati mesečnik za duhovnike: »Folium Dioecesanum «. Tak list se nahaja malo da ne v vsakej škofiji, in je bil tudi v Trstu liže davno potreben.— V cen t ral ne j bogoslovnici v Gorici ima tržaška škofija letos sedem prvoletnikov, tedaj se stvar obrača na boljše. DijaUo seminiiče v Trstu se odpre, kakor smo uže enkrat omenili, prihodnje leto v začetku šol. V kranjski deželni šolski svet so imenovani gg. Klofutar, Toma Zupan, Mrhal, Praprotnik; dva narodnjaka in eden, ki morebiti še sam ne ve, kaj je. Župani ljubljanske okolice so se zadnjo nedeljo zbrali v Ljubljani v posvetovanje, kako bi se osnovali shodi županov. Sklenoli so sklicati na 7. januarja 1883 vse župane Ljubljanskega okraja v posvetovanje, pri katerem se osnuje posenno društvo županov. katerega namen bo prospeh občin po skupnih dogovorih na enej in istej podlogi. — Mi uže vna-prei pozdravljamo tako društvo, ker si obećamo od Djega veliko dobrega in koristnega. Najprej je uže to mnogo vredno, da se po vseh občinah po enakih načelih postopa, in župani, ki so v soseskah navadno najrazumniši možje, ukrenejo marsikaj, kar bo vsem, ali vsaj sosednjim soseskam koristno. Hvala njemu, kdor je to lepo misel sprožil. Dramatično društvo v Ljubljani napravi v nedeljo 10. decembra zvečer prvo letošnjo slovensko predstavo — v čitalnlčnej dvorani. — Igrale se bodo tri vesele igre: »Šolski nadzornik«, »Svojeglavneži« in «Oče so rekli, da le«. Delavsko podporno druitvo. (Opomin udom !) Ker se koncem leta računi sklenejo, poživlja podpisani vse one č. ude, kateri so s tednino zaostali, da dolg takoj poravnajo. Odbor. Dražbe. V Labinu zemljišča Dominika in Viktorije Matosič iz Vetve, cena 538 gld. 9. febr. In 10. marca 1883 — V Pod-gradu posestvo Martina Kosci iz Jelšan, cena 450 gld. 11. dec. 11. jan. 12. febr. — V Ajdovščini posustvo Janeza Lokar iz Lokavca, cena 7.575 gld., 16. dec. 16. jan. 16. febr. — V Kopru posestvo Janeza Babu » 6 * Banco Giro: Banconote 2'/»7o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, Sallsburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. A cq u isti e Vendite dl Valori, aivise e incasso coupons 7»°/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Wirrantt in contanti 5°/0 interesse annuo franco di provlgione. Medlante apertura di credito a Londra 7s°/0 provvigione per 3 mesi. » Effetti 6% interesse annuo sino 1' importo dl 2000 per importi superlori rasso da convonirsl. Trleste, 24 Ottobre 1882. (26) G. le. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurta v Tr«lu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva........gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov...... 625 927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov........ lfilTiOO.— Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.— Reserva za škode......... 284 591 — V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih........... 13,206.696.47 Skup ni znesek vsih škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—11 Za liožldne darove priporočam svoj lastni fabrikat Sumatrabrilijantnc prstane iz pravega 14karatnega zlata! od pravih brilijantov nerazločljive. Komad stane 8, 10, 12, 15 do 25 gld. (Debelost prsta naj se naznani s papirjevim odreskom.) iz krasnih Sumatra dijamantov iz Pf 14 karatnega zlata! najnovejša krojha par: 8, 10. 12, 15 do 25 gld. Moji 8umatra-dijam;inti so tako krasno brušeni, da se ne razločujejo od pravih dijamantov. Nadalje priporočam te le reči, vse pravo pozlačene s c. k. cekinskim zlatoml Od pravega zlata se ne razločijo. Urne verižice za gospode po .... 3 gld. 50 kr. Urne verižice za dame po.....5 » — » Garnitura gumb (knofovj za gospode po 1 » 80 » Garnitura gumb za dame po .... 2 » 20 » Garnitura: (broša in uhani po) ... 3 » 50 » Braceleti za dame po.......3 > — » Vse se razpošilja po poštnem povzetji. Če se pa denar naprej pošlje po poštni nakaznici, se blago pošlje brezplačno. ar Porodiva je 5 let! G. W. SCHACK. Prva razpošiljalnica: Prag-Weinberge (na Češkem, Bčihmen.) 4—1 Bliščeča se raspela Obče znane in izvrstne na tržaškej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče iz čistega nepokvarjenega čebelne ga voska priporočata 9—3 P. in R. Seemann v Ljubljani. Najstarejša avstrijska zavarovalnica c. k. priv. Azienda Assicuratrice v TVstu ustanovljena v letu 1882 s poroštveno svoto nad osem milijonov goldinarjev ki so bili po predpisu V: 214 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja. 1. Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu. 2. Zoper Škode po potih na mokrem in suhem. 3. Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah. 4. Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju. Azienda Asslouratrlce, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro mie v avstrijskej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i naj-slobodnejših pogojih in daje st svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost. Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema vodstvo \ Trstu vla S. Nloolo It. 4 Kakor tudi zastopništva in glavna društveno oprav-ništva v vseh večjih krajih avstrijsko ugarske države in v Italiji. 12-9 Razprodaja konkursne mase po sodniSko določenih cenah 1 Le na DUNAJI, Bauernmarkt Nr. 13, &. SGHEIN Hi Danajt ■aaernmarkt II Volneno blago v 3 barvah, prevlek«, „ Bvitla in temnosiva . • < gl.—86 Cisto volneno blago, franco- ska prevhka, dvojna Blr. «—.70 Cheviot, Cista Tolna • • • «38185 ..................*—>34 AnglcBki plod kariran . • • „20130 , S ista volna . „—.40 Ktfmiri dvojni Beroki barve „ po modi........n—-05 Cista volna, double kaJmlrl najnoveji!« mode barve . „— .95 Flanele, najfinejše vrate . , „1.10 Pled najmodernigi desin f ista volna dvoj nato iirok . . „—.DO Sukno za Cenakn nami/ju, brnski izdelki 140 cm. *ir. „ 1.10 Arabi Cloth v najnovejših barvah........ 2.60 1 kos 4/4 30 vat. remerstud- skega platna...... 5.50 1 kos 5/4 30 vae. rttinerstad- ske^a piatna...... 6.50 1 kos 4/4 frclvuldskega pktna „ 0.— 1 „ 5/4 » „ „ 7.60 Poanatek I* Inventarja; Na Dunajl lauernmarkl lt. 1 „ 4/4 lonborskega „ t" K« » p : 1 koa 50 vat. rumbur. tkanine 1 kos BO vat. rumburflke nuj-finejle tkanine .... Rijuho za posteljo plat. 4)4 Nagjvi iz atl aa . , . . . Nalivi i t damast .... 1 mizni prt 3(4 damast . . 1 83rvijeta damast , . , , Damast za ter- Ce . t . . Tnrag0 gurava platnina . . ®riaalka za stekla in prah . T«iaB> za 'Ibanje, teKku . . "J4 prt za kavn..... •^14 prt m knvo, barv. damast Sirtine, beli, le toike vrsto 10 -atlov........ 2 posteljna prta in 1 namizni prt v ripsu....... Žepne ruta ■/ robom, niijnn^leiz- „ ptatna .........,—.30 Zeptie rute z robom 1 kos . ,. —. R Rarhenti zaobloko 1 kosm >nsl „35 i 40 Bnrhonti pikvo in vrvice R 7.60 „ 7.76 „ 8.76 „18.— »-.26 »—35 „ 1.10 „-.»O ,.—.25 .,13115 .,—.13 ,,-.70 „—.38 „ 1.50 „ 6.25 7.— „30136 Razen tega velika zbirka rnojno in dvojno Urokih flnih volnenih tvari n, francoskih kafmlrov, Crnih in v vseh b rvah. 6-3 Vso zgoraj imenovano blago so odpnSilja hitro po projetem naroČila, proti pofitnom povzetju. Na roCila v defelah ae t oSno iivrRujejo. mojstersko plastično Izdelana, In občudovanja vredna. Te raspela so barvana s c. k. privi-ligiranim, v temi bliščečim se kristalnimi barvami, katere so trajne in nepo-Škodljive, in kakor se krsnlce le po noči svitle, prav v taki krasoti raznih, svltllh barv se svitle po noči po podpisanih novo znajilena in edino po njih delana bliščiča se raspela. Jamči se za trajno In briljantno svetlino moč. Cena enega komada gld. 3 75, fineje izdelanega gld. 4.50, najflneje s postamentom gld. 6. Raspošiljajo se proti predplačilu ali pa s poštnim povzetjem. Naročiti se morejo izključljivo le pri Klingl & Baumann na Dunaju, Stadt, Tegetthoffstrasse Nr. 3. Nli Pred ponarejanjem se opominja, na vsakem raspelu je zadej tiskana naša flrma. 5-4. Tinctura Chinae & Rhei comp. vulgo Marija piiai želeći kapljice katere napravlja Gabriel F'iccoli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo na-rrf pravljeno iz najholj-f-"'ših zeilSfi. katerih ?fV:> - mnopa rastojo v nko-I lici znane romarske , cerkvb Matere Božje .vfljjc ?)', Brezji na Gore-njskem, ima Čudovito mo2 v sebi OniPnjano zdravilo sbiŽi v pomoS, ako kdo nima dobre-pa želodca, ako ima slabo sapo. ako pa napenja, ako se mu peha in pa vije, proti želodeiSnemu prehlnjenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako noli koga glava (če to n« izvira iz ži-lod-ea), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krSu in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih ln proti zlati žili, iti v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr. Francova esenca, ki jo izdeluje <■. TMccolt, iekar opri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, pomagala Že tisočerim jjudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, kijih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, boŽjtist, trebušno in premeniavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Antirrheumon, pripravil O. l»i«c*olt, lekar «pri arigelju» v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo uroti prehlajenji, kostobol^i, hromoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr. Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti mramorici, rhahltisi, plučniol, kašlju Itd., v steklenicah il G0 kr., 10 steklenic 0 gldz železnim jodlrjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih ln kjer treba čistenje krvi) v steklenicah b 1 gld., 10 steklenic 8 gl Vsa naročila gredo v lekarno 1'lcooli «prl Angelu«, Ljubljana, dunajska ci'sta, veliku zaloga najboljših alopatičnlh in homeopatičnlh zdravil, zdra-vilstvenlh posebnosti, rudninških vod, dišav. (24—10} Lastnik, društvo »EDINOST«. — izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NU;. Nova tiskarna pod vodstvom F. H U AL A v Trstu,