Po&nlna plačam v rotovirđ Leto im $tw. us. 0 DobUoni, v četrteli 23. mola 1929. Crnu Uni. Izfcaja vsak dan popoldne, Uvzemši nedeUe in praznike. — Inserati do 30 petit i Dio 2.—, do 100 vrst Din 2L50, vtČjJ inserttl petit vrsta Din 4—t Popust po dogovoru. InseratnI davek poscbcj. »Slovenski Narod« vclja leteo v Jugoslaviji 144.« Din, za inozemstvo 300.— Din. — RofcoptsJ se m mfiajo, — Nai« teleioaske Ittillk* so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3124. Mussolini o prijatelstvu z Jugoslavijo Senzacijonalne izjave v rimskem pariamentu o italijanski zunanji politHc! - MHssolini do- pušča možnost prijateljstva z Jugrslavijo Rim, 23. maja. Tekom včerajšnje proračunske debate v parlamentu je posl. Ferra napadel Francijo, poslanec Costelski pa v imenu vojnih dobrovoljcev Jugoslavije Poslanec Costelski je zlasti napadal agresivno politiko Jugoslavije, ki je baje že sestavila napadalne nacrte proti Italiji in Albaniji. Za oborožitev je Jugoslavija do pomladi 1. 1927 izdala v Franciji nad 300 milijonov Din. Jugoslavija bojkotira resko pristanišce sistematično in ponavlja stalne sovražne akcije proti Italiji. Ker je Italija dokazala, da hoče izvajati lojalno politiko napram Jugoslaviji, je sedaj na Jugoslaviji, da končno izjavi, ali hoče prenehati s svojo dosedanjo sovražno politiko. Predsednik vlade Mussolini, ki je prisostvoval razpravi, je nato podal zbornici krajše izjave o zunanji politiki Italije. Italiji ne preti izseljevanje, vendar pa skrbno čuva nad njim, da ga uredi in da pošitja svoje delovne moči med one, ki jih zaslužijo in spoštujejo. Tuđi v inozemstvu se morajo fašisti pokoravati statutom, k i jih je sestavil predsednik vlade, tuđi v inozemstvu mora za vsakeg« Italijana veljati samo avioriteta italijanske državne oblasti. Končna posest Rhoda in ostalega Jonakega otočja je velik uspeh HaUjanske politike, tem-bolj, ker so se prejšnje slabe i ta Iranske vlade hotele ćelo tej posest i odreci. Glede Jugoslavije naj velja tole: Pozornost, mir in hladnok'rvnost. Ko je prenehal obstoja-ti pakt prijateljstva z Jugoslavijo, so se mnogi bali krize. Dejansto je bil pakt že mnogo prej, nego je potekel, mrtva beseda in ni popravil položaja. Ne bilo bi iskreno obnavljati pakta prijateljstva, ki ni obstojalo. Med tem se ni ničesar pripetilo in zato hoćemo mirno počakati na razvoj razmer v Jugoslaviji in tuđi ne izgubiti nade, da bodo j ugoslovenski politfld vendarie začeli voditi politiko iskrenega prijateljstva napram Italiji. Zatem je Mussolini govoril se o reparacijah. Najnovejsi predlogi reparacijskih strokovnfa-kov zadovoljujejo Italije Prejšnje vlade nišo mogle imeti uspeh a, ker narod ni bil složen. ZaleskI ne potaje v Bnkarešto Afront Poljske proti Rumuniji in Mali antanti? — Nepričako-vana posledica poseta Zaleskega v Budimpešti. — Bukarešta, 23. maja. Tukajšnji poljski poslanik je obvestil rumunsko vlado, da poljski zunanji minister Za-leski ne more posetiti Bukarešte, kakor je bilo prvotno dogovorjeno, ker odide iz Budimpešte naravnost v Madrid na zasedanje sveta Društva narodov. — Bukarešta. 23. maja. Vest o ne-pričakovani odpovedi obiska poljskega zunanjega ministra Zaleskega je izzva-la v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo. Kakor znano, je bilo pred tednj dogovorjeno, da prispe poljski zunanji minister Zaleski takoj po obis-ku v Budimpešti v Bukarešto, kjer bi se imeli vršiti važni sestanki med vodi-teljema poljske in rumunske zunanje politike. — Budimpešta, 23. maja. Državni upravnik Horthv je priredil v čast polj* skega ministra z u na nj ih del Zaleskega lunch, na katerem je opozoril poljske* ga ministra na prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen v Budimpešti, kar doka« zuje, da je bil ta sprejem izraz sponta* nega navdušenja in ne fraz. Med Polj* sko in Madžarsko obstojajo tradicijo* nalni prijateljski stiki. Zaleski se je nato zahvalil za. sprejem in tople po* zdrave upravnika Horthvja. IMekzenri konference Male antante v Sarajevu Davi so prispeli v Sarajevo novinarji, popoldne pa pridejo ru-nanji ministri z ostali mi elani delegacija — Beograd, 23. maja. Zunanii ministri Male antante so včeraj po zaključku konference z ostalim! udeleženci odpotovali preko Broda v Sarajevo. Prvotno ie bilo na-meravano, da posetijo naiprei Banjo Ko-viljačo. Ker pa je voda porušila nek most. so morali ta izlet opustiti. Odnotovali so z večernim brzovlakom v Brod in od tam dsl.ie v Sarajevo. Novinarji, ki so se ude-ležili konference Male antante tiska, so od-r^tovali v Sarajevo ie s popoldanskim '■!ii:m vlakom. - Saratevo, 23. maja. Davi ob S. so do- speli semkaj češkoslovaški, rumunski in ju-goslovenski novinarji, ki so se udeležil! zasedanja Male antante v Beogradu. Po ogledu mesta so se novinarji, ki so bili de-ležni prisrčnesa spreiema s strani domaćih novinarjev in predstavnikov oblasti, podali na Uidže, kjer jim Je bil prire.ien banket. Ministri prispejo v Sarajevo danes popoldne. Jutri zjutraj odpotujejo srostJe v Dubrovnik. Iz Dubrovnika bo prirejenih več izletov v okolico in na otoke, nato pa oj-potujejo udeleženci v Kotor in od tam v Split, kjer bo v ponedeljek razhod. Najznamenitejsa razstava v Londonu Ogromna razstava cvetUc, ki so vredne nad 14 mđijonov Din. — Pripeljali so jih z vseh strani sveta z letali. London. 23. maja. Včeraj je bila otvor-jena znamenita razstava cvetja v Chelsea, ki je morda najznamenitejsa razstava svoje vrst** na vpem svetu. Za London pomenja otvoritev tp razstave vedno velik dogodek. Cvetice in rastlin*\ ki so tu razetavljene, so vrHne okoli 30.000 funtov Iterlingov, to je okoli 14 milijonov Din. Izdane &o bile ogromne svote za prirpditev vzornih vrtov. Med drugim so rastavljane tuđi kakteje, kakrlnih rioslpj v Anpliji šp nikdar nišo vi-deli in ki eo jih pripeijal iz Kalifornije. Uporabili so š««t letal, da so prinesli redke raftline iz <1aljav«> nad 2000 milj. Samo orhideje, ki so posebno priljubljeno cvetje v Ang-liji. se cenijo na 30.000 funtov, kar zna-?a v našem denarju nad 8.2S milijona Din. X^ka mala rastiinica v lončku visoka vsega dva palca, je bila odkupljena za 960 funtov, to j© za več kot 96.000 Din. Razstavo je do-slej ie posetila ogromna mnofeca ljudi, zla-sli Ameri?anov. Justifikacija v Somfaoru — Sombor, 23. maja. Davi ob 5. je bila izvršena iustifikacija Žarka Brankova, ki je pred dvema letoma na grozen način s svojo razbojničko družbo ubil dva seljaka in m oropal. Njegova razbojnička tolpa je ražen tega izvršila v raznih kraiih več tat-vin. Za justifikaciio je bilo v Somboru veliko zanimanje, ker v tem mestu 50 let ni bil nihče obešen in ker je ražen tega Bran-kov v dveh letih ne samo v Somboru, tem-več tuđi v daljn: okolici izvr^il s svojo družbo nešteto zločteov. 2a ohranitev verouka — Zasreb. 2X maja. V vseh katoh&kih župnijah na Hrvatsketn se zbirajo podpisi proti ukinjenju veronauka v šolah. Pole s temi podpisi bodo priložene spomenici, ki jo nameravajo izročiti vladi. V tej spomenici se bo zahtevalo, naj se v solab, kjer se je doslej poučeval veronauk, ta predmet ne ukine. „Zeppetinov" odbod iz Toukma odgođen — Berlin, 23. maja. Za danes zjutraj do-ločeni odhod »Zeppelina^ iz Friedrichshafna je bil preložen, ker se je dr. Eckener odlo-čil, da bo zrakoplov sam vodil. Dr. Ccke-ner se bo vrnil v Tuolon sele danes popoldne. Kakor se poroča, so strokovnjaki izjavili, da je vsaka domneva o zlobni po-škodbi vZeppelina-t izključena. — Berlin, 23. maja. VVurtemberški deiel-ni zbor je dovoli! 2 milijona mark kredita za zgradbo nove zrakoplovne Iope za »Zep-pelina«. Svetovni kongres knjižmcarjev Rim, 23. maja. Med 15. in 30. junijem se vrsi v Rimu in v Đenetkah prvi svetovni kongres bibliografov in bibliotekar je v. Priprave za ta kongres so zelo obsežne in bodo kongresne pri redi tve združene z razeta-vami v Rimu, Xeapolju, Florenci, Bologai, Benetkah, Milanu in Trstu. Posebno važna bo ra»tava v Rimu z naslednjimi naloga-mi: 1. Razvoj in prilagoditev knjižnic lokalnim razmeram, cirkulacija knjig, shramba itd. 2. Obcinstvo in notranji obrat knjižnic. Kongres notepuhov vsega sveta — Stuttfart, 23. maja. Tu se vrši naj-originalnejši evropski kongres, tako zvani »sestanek potepuhov«. Od vseh strani sveta so se zbrali vagabundi, ki imajo svoja zborovanja pod vedrim nebom. Priredili so tuđi umetniško razstavo, za katero je od-stopil eden prvih umetniških salonov svoje dvorane. Maksim Gorki in Knut Mamsun sta sporočila, da ne moreta priti zaradi bo-lezni odnosno zaradi starosti. Vendar pa se je tuđi brez njiju zbralo veliko število originalnih tipov, bosonogih apostolov prirod-nega življenja in pra\ih umetnikov v pote-puštvu. Potres na Japonskem — London, 33. maja. Na otoku Kiušiu z glavnim mestom Nagasaki so čutili izredno močan potres. Prebivalstva se je polastila panika ter je prebilo vso noč na prostem. O številu človeških žrtev še ni nobenih vesti. Ženske ima|o ▼ Angliji većino — London, 23. maja. Za voiive v po-slansko zbornico je 25,092.536 volilnih upra-vičencev. Ženskih volilk je za 1.357.776 več kakor moških volilcev. Lfodsko »etfe v Vatikanu — Rim, 23. maja. Prvo ljudsko štetje v vatikanski državi ugotavlja 460 prebivalcev. Prihod kralja na Bled Kralj bn ndpotoval na Bled koncem prihodnjega tedna - Tuđi ministrski predsednik se bo za dalje časa nastanil na Bledu - — Beograd, 2X ina ja. Kakor se doznava iz dobro poučenih kromov, se bo kralj koncem prihodnjega tedna preseli! na Bled, kjer bo o>tal skupno s kraljevo rodbino, kakor vsako leto, preko poletia do je>eni. V jeseni bo odpotoval za krajši čas inozemstvo, bržkone v Francijo v kako franeosko kopališce. Z odhoJom kralja na Bled bo preneseno iz Beograda na Bled tuđi težišče politične situacije. Zatrjuje se, da se b<» tuđi ministrski predsednik general Pera /*i\ko\ić za deli časa nastanil na Bledu* kamor mu bodo prihajali redno poročat posamezni ministri. Za kraljevo bivanje na Bledu je že vse pripravljeno. Zakon o pravoslavni cerkvi Včeraj je bil predložen ministrskemu predsednik u. Zanimive določbe glede verskega pouka. — Veroučitelie postavlja pro- svelno ministrstvo. Beograd, 23. maja. Minister pravde dr. Srskić je včeraj predioiil preds^dniku vlade nacrt zakona o srbski pravoslavni cerkvi. Ker se v zadnjem času v li«tih mnogo razpravi ja o verskem pouku v k>lah, je xa-nimivo, kaj doloOa ta /akonski nacrt o pra-voslavnem verouku v šolah. Po nacrtu zakona o srbski pravoslavni cerkvi se v veeh državnih in zasebnih .-■»-lah pravoslavni verouk poucuje v ^ogla^u » pristojno cerkveno oblastjo m pu dolix-bah k)lskih zakonov. Učne nacrte za poučavanje verouka prepisuje prietojni inin:-*ter po sporazumu z arhijerejekim sab) roni. Za učne knjige verouka bodo veljalt predpisi zakona o iolškib knjigah. Za vse ucne knjige bo izdajal arhijerej>ki *in-kovnih solah po potrebi pa tuđi v osnovnih lolah postavlja verouciteJje pristojni mini-ster po prejšnjem zaslišanju pristojnega arhijereja, premešča in odpuŠČa pa jih pri-etojni mini*ter po dolocbah šolskih tako-nov. V zasebnih Solah imenuje in preme-šfa veroučitelje šoUka uprava po odobrenju pristojnega arhijereja. Za te veroučitelje veljalo predpisi šolskih zakonov. V državnih osnovnih šolah morejo verouk poučevati kvalificirani župnijski *več<*- niki ali posebni veroučitel i v smislu pred-pisov rakona o osnovnih solah. Kjer po 7A- koiiu tuđi drugačf m ni'^oče, da bi ^rav^ slavni verouk {»oučeval svećenik ati ^Kj>*»bni vf roučitelj. vrš*» to delo učitelji i».te iole, ki •!«> pravoslavne vere. Eparhij>ki «rhij--m ij more predlagati pristojnemu nun^tru, »i* *e razredi dolžnosli \erourjteija v-ak uri-telj verouka, o katerem *niatrf*. *l.i ti«- ;»rt»-da\a fK)uka j»o predpi«ih ■'juw -**r- kve. Arhijerej*ki »ino»i liki^.. ^a »u j'ivja-\anja na pravoslavni bogoslovni fakulteti univer/e v ■šocla^ju z nauki prav t>*Li\ iih \-*-re. \' sIlu'uju ilokazane ne»ocla«n«Mhti \nni~ vzeina «i!tioiJ pri ministru prosvete potrebu*1 ukrep**. l'rofe#iorje in dot-entH t•(»-.►».u»\ n« fakultete, ki ?e irbirajo po iak.mu o um-verzah, imenuje minister proavete po ia«li-sanju arhijerejtkega »inod.i \ *^ <-■ - a\toni>nme duhovne iole *> i j»r» i uj i nadiorstvom cerkvenih i«l»ia*ti. U « nju teh sol sklept arhijare)*ki «aboi, kl predf>isuje tuđi za nje ucne nacrte, imenu,!« in odpu^ča njihove upravnike. Mini*t»*r prosvete izdaja odobrenje za o*novainje teh »ol in za učne nacrte. Arhijerejski ftinod -krbi za potrebno izobrazbo utecffl o«ob|M. Kparh'jsk: ^rhijcn.i ima ner>osređeno rud» zor^tvo nad vsemi Solanu v svoji eparhiji, porota o tem arhijerejskemu sinodu in preilaga imenovanje in o<1pu*čanje učnej« o#obja. Vrhovno nadzor*tvo pa ima tuđi nad temi šolami minister prosvete. Iz pestre policijske kronike Drzna tatvina. — Napad v baraki. — Z doma pobegnil. — Oskrbnik, ki je odnesel 2000 Din klubovega denaija. — Zasle- doranje nevarnega tatu. Liubtiana. 23. maji Železnišk: usiuibenec A!oiz M a h n i č, stanujoč v Vodmatu št. 37, e naznanil, da mu je bilo v času od S. do 22. t. m. ukradeno iz zaklenjene omare za obleko v spalnici okoli 6000 Din. Izpovedal je, da ima njegova žena Pavla costilno na račun v Vodmatu, da vodi on računske zaključke ter nadzira celokupno obratovanje. Zadnji izkuoiček je napravi! 8. t. m. Od lak^at je vsak skupiček v sostilni soravlja! v 'e-seno kaseto v omari njegove soalnice, ki je bila vedno zaklenjena. Dne 22. t. m. :e na podlaci računskih knjiz in druzih izpla-čilnih listin ugotovil, da ie v kaseti koma; 1500 EHn, namesto okoli 8000 Din. Tatvino je zagrešil tat, ki so mu bile domačc raz* niere dobro znane. ?4!etni Bosanec Sulejman Sulelmanović. delavec, s+anujoč na Glincah. cesta XMI-4, je pri;avil, da mu je b:l 21. t. m. ukraden iz sobe, kjer spi še osem Bosancev, ban-kovec za 100 Din. Listnico, iz katere mu je tat ukradel denar, je ime! v žepu hlač, k! jih je imel ponoči oblečene. I*re:skava pri sosranovalcih ie ostala brez uspeha. FrančiJka § k u f c a. delavka. rojena 1. 1904 na Alzaškem, pristo'na v Šmartno pri Litiju stanujoča v Ljubljani na Poljan-ski cesti št. 54, je včera: oko'i 6. popoldne sedela na klopi na Ambrožovem trgu ter jokaje potožila stražniku, da ima hude bo-iećine v želodcu in da tuđi močno krvav. Stražnik je r>ozval rešilni voz. ki je £ku*-cevo odpeljal v splošno bolnico. Marijo Staretovo. ženo mizarja, stanujočo v baraki na FriSkovcu. je napadel ob 6. zvečer v veži. ko ie zaiemala vodo, neki R. in io vrgel na dvori.iču, kamor je zbežala, na tla ter jo Iahkn telesno poškodoval. Proti napadalcu ie uvedeno pestopanie. Stanko P o d 1 e s n i k, rojen I. 1913 v Rožni dolini, stanujoč istotam, cesta VI., čevljarskt vajenec, ie 16. t. m. ob 7. zvečer z doma neznano kam pobegnil. PogreSanec je velike močne postave, plavih las, velike-ga orlovskcea nosu, pod katerim ima brazgotino. Oblečen ?e b'l v svetloslv suknjič. jahalne hlače ter je nosil visoke do pod kolen segajoće čevlje na zadrgo in karira« sto športno čep:co. Krimnalni oddeiek je preiel Dolci tega se naslcdnje pri ave. V;ktor S m o 1 n i-kar, rojen !. 1898 v Lokah. sedla riki po* rroćmk, brez posila in sulnega bivahšča, je v noči od 15. na 16. t. m. vlomil skozi okno v nišo posestnika Jakoba Poljan^ka na Selu, obć.na Podhruška in odnesel 1 zlato verižieo, 1 srebrno verižico z obe-skom. 230 Din gotovine in še več drugh stvar; v skupni vrednost: 848 Din. Anton Fischinger, roi. !. 1 9hN> v Cigovnic:, pristoien v občino Ritozar..1, sref Maribor, oženjen, pek, stanuioč \ Jancf Trdinovi ul. št. 2. je kot oskrbnik igr;*ča SK vll!ri;e< odnesel ?000 Din k'ubovegj de-naria ter neznano kam pobegn! OrožniŠka postaja v Kranju ie 16. t. m. z^plenila posestniku Janezu iz Hrast'a *t. 19. moško kolo. ki ga je kup'! !ani oJ zlo* glasnega tatu Josipa Oblaka iz Trbo*. Kolo je crno ple^kano, že precei obrablieno. 21-letni Božidar D j o r i č, rodom iz sela Mihailovice v kruševa^ki oblasti, je ii-vršil več drznih tatvin. V noči od 17. na 18. decembra lani je v družbi svoj h tova-r:šev izvrSil razbojništvo nad Cedomiron Prokičem iz Zabojnice in neznano kam po-begm!. D;orič je sredn;e postave. *uh. po-dolgastega obraza, sivih oči, riavih las. dolgega nosu, ima na levi nosi pod kolcioin brazgotino in se izdaja za Milosava Petrovi ća. ______ LJUBLJANSKA BORZV Devtze: Amsterdam 22 885, He-! n M54S Bruse'i 7.9014 Budimpešta 9.926, Cur h 1(<94.4O—1<»97.40 (1095.*)). Dunai 7.9795 do 8.0095 (7.9945). London 276.11. Neuvork 56.7^—56.93 (56.83). Pariz 222.41, Prazs 168.«M—168.84 (16«.44), Trst 287.89 Efekti: Celjska 158 d., Linblanska kreditna 123 zak!j.. Pra^tediona 850 d.. Kreditni 170 d, Vevče 123 d. Rus- 2.^-240, Strore 7i» d.. Stavb-ia 50 d . ?e$ir 105 d. INOZEMSKE BORZE. C«r|fc: Beograd 9.129, Dunai 72.96. Bu-ditrpciia 91.4250, Berlin 123.58. Lond n 25.1950, Nc\vyork 519.60. Pariz 20.^25. MiIah ^7.1850, Praga 15.39 io tri osmine. Strmo 7 •ItOVBNSfCt NAIOO* dflt 23. mtfa l*#. Stev 115 Prenesen delokrog roestne obcme Iz referate naceUka IfaaiičMga odseka g. Irana Tavčaija na profacMĐtki M)f občinske|a tinta Vofaški urad V prtfteienem delokroffu ima mestna ob-čina vtdrlevati vojaški urad. Osebni in Stvarni stroški so ororačunje. ni z 280.818 Din. V voitškem urtdu so zaposleni 3 stalni, 2 pomožna in 4 pogodbeni uradniki ter 1 sluga. Pocredovalni urad Za posredovalni urad je v proračunu predviđen rnesek 36.044 Din. V posredovalnem uradu je zaposlen samo en uradnik. \z statistike je razvidno, da j© bilo vloženih v kazenskih in civilno -pravnih zadevah 1574 tožb. oziroma pro-Senj za posredovanje. Od teh ie prišlo pri posredovalnem uradu v razpravo 803 tož-be, od katerih je bilo 716 spornih predmetov poravnanih. Predmeti razprav so bili: raz-IiCni prestopki radi žaljenja časti, različne denarne terjatve, dalje odškodninske za-hteve radi poškodb. neizvršene pogodbe itd. Poklici prizadetih strank: A.) V clvilno-pravnlh 1122 tožbah: a) med tožitelji je bilo: veletrgovcev 6, drugih trgovcev 59, malih obrtnikov (zostil-ničarjev, branjevk, mesarjev, mizarjev, fcljučavničariev, čevljarjev, kroiačev, mo-distk) 1U2, posestnikov 7, natakaric 10, služ-kini 45, delavcev 32, zasebnikov 28. b) Med toženimi pa Je bilo: Državnih uradnikov, uslužbencev in namesčencev-aktivnih in vpokojenih oziroma niih žen in vdov 248, zasebnih uradnikov in niih žen in vdov 190, malih obrtnikov in obrtniških delavcev, oziroman njih žen in vdov 222, navadnih delavcev 164, posestnikov 25. ši- ■ vilj in mođistk 45, drugih vdov (v kolikor I nito štete fi v gdrnjih Mevilkih *M6, 190, 222 in 164) 40, ihrfkinj X diiikov (akademikov) 5, ztsebnikov 180; skuhaj \\22. &) V kaitvatlfa tftdevgJi i* 41J tožbah): i) med toftttlji Ie bilo: DrŠavfim urad-nikdv 89, taSebflih uradnikov 67, posest-nikdv in njili len ift vdov 17, zastfeflikov in njih len io vdov Tfl, trgovttv otiromi njih žćn ifl vđov 40, đeltvtev (niih ž«fl irt vdov) 51. služkinj 15, obrtnikov oiiroma njih žen in vdov 100, natakaric 5, šivilj 5, dija-kov (akademikov) 7; skupaj 456. b) med toženimi pa ie bilo: Državnih uradnikov 72, zasebnih uradnikov 63, posestnikov in niih žen in vdov 36, zasebnikov 63, trgovcev oziroma njih žen in vđov 29, telavcev oz. njih zeri in vdov 70. služkinj 9, obrtnikov in njih delavcev, žen in vdov 124, natakaric 3. šivilj 8, diiakov (akademikov) 10, drutih vdov (ražen zdri vpo-števanih 7; skupaj 496. Skupna števila 476 in 496 presegaio ste-vilo tožb 452 zato, ker je bilo ori nekate-rih tožbah bodisi da več tožnikov, bodisi več tožencev. Da se občinstvo v vedno večji meri obrača do posredovalnefa urada. posebno v civilno-pravnih zadevah se razvidi iz sledečih številk priglašenih tožb v posa-meznih letih: Direktne kaz. Leta Civilno priiave Tožbe \922 96 102 245 1923 143 146 38S 1924 178 153 271 1925 242 154 250 1926 295 134 247 1927 577 168 258 1928 1122 143 309 Zavarajte svoje imetje proti požani Zavaravanje ena najvažnejših panog narodnega gospodarstva. — Zavarovanje edino uspešno sredstvo proti elementarnim nezgodam. Ljubljana. 23. maja. V kratki dob: šestih tednov je bilo javljenih kar sedem večiih požarnih nesreč, med temi dve, ki sta zadeli prebivalce dveh vaši. Vsako leto se vraćalo isti pojavi in skoro vsako Icto se ponavlia.'o po časopi-sih obupni pozivi na pomoč težko prizade-tim. Ubogi nesrečneži pa tavaio od vaši do vaši prosec milodarov. Tcžka ie usoda prizadetih in dolžnost naše iavnosti ie, da pra-vočasno opozori naše ljudstvo na strašno bedo, kateri hiti nasproti sleherni. ki pre-flusča svoje imetke nezotovi usocii. Veliki župan je v svojem pozivu z dne 11. t. m. pravilno opozori! vse posestnikc na važnost zavarovanja zoper pož;ir. zlasri pa na deistvo, da pri tako številnih požarnih nezgodan no bodo /nđostovale za povrnitev nastale škode n:ti državne, niti đobrodelne akcije. Žalibože, mora se ujeotoviti. da vlada med našim ljudstvom bodisi v mestu. ali na deželi strašno nasprotstvo napram zavaro-vanju proti požaru in so zlasti nckaterl kraji Slovenije v tem poštedu tako trdo-vratni, da so popolnoma nedostooni za za-varovanie. V zavarovalnicah vidiio po ve«. čini nekake iztirjevalce nepotrebnih premij, v zastopnikih zavarovalnic same Roljufe in prevarante. Zavarovanje se navadno odkla-nja, češ. sa] mi ne boste plaćali tesa, kar bi moral dobiti itd. Zclo rcdki so slučaj;, da pridc stranka sama v zavarovalnico in ponudi zavarovanie. Zavarovalni potniki in zastopniki bi mogli napisati ćele romane, kako se mora našemu človeku oritrovarjati, da se zavaruje in zavarovalnice zopet, koliko stane truda, pisanja in iztiriavanja, da plaća predpisano premijo. Vse to so nezdravi pojavi v našem na« rodnem gospodarstvu in že z ozirom na zadnje velike nesreče je nu'no potrebno, da se o zavarovanju več razpravlia v javnosti. Predvsem ie nujno potrebno ugotoviti, da je všako zavarovanie ena naivažnej^ih panog našesa narodnega gospodarstva. Glavnig ospodarski pomen je zapopaden v tem, da onemogoči propad posameznega privatnega gospodarstva, na drugi strani pa pospešuie podietnost posameznikov ter s tem produktivne moči naroda. Za vsako privatno gospodarstvo obsto-ia vedno možnost, da utrpi veliko škodo :n s tem zmanjšanje vrednosti in tuđi do-hodkov. Ogeni unići hiše, gospodarska po-slopja. tovarne, vlomilci izropaio trgovine itd. Vsem to pojavom je skupno to, da je njihov pojav ncViguren, vendar pa mogoč však trenutek. Smrt je usojena vsakemu Človeku, nihče pa ne ve ne ure ne dneva in negotovo ie, če bo mogel rodbinski oče pieskrbeti svojo rodbino s tolikim premo-ženjem, da ne zapade po njegovi smrti bedi in poman'kaniu. Gotovo ie, da ogeni uniči vse, kar doseže, nihče pa ne ve, kdal ga bo nesreča zadela. Drugi skupni pojav irrajo vse te nesreće v tem, da oovzročaio potrebne izdatke, za katere ni kritia pfi običajnih dohodkih, mnoseokrat pa tuđi ćelo premoženie ne zadostuie, da se »ih krije, tako da je obstoj gospodarstva ali rodbine ogrožen ali sploh onemogočen. Jasno Je, da išce človek v takih sluča-jih sredstva, s katerimi se lahko odstrani te nevarnosti. Naibolj enostavno sredstvo obstoia pač v tem. da sku^a odstraniti vse, kar bi povzročilo te nevarnosti. kar pa vse skupaj ne zadostuie, ker tuđi naivečia pre-vidnost ne zadrži nesTeie, ki nikdar ne počiva. Jasno ie torej, da ta sredstva ne za-dostujejo, tako da moramo misliti na druga sredstva in ta obstoiajo predvsem v tem, da se pripravi dovolina sredstva za kritje izdatkov radi nastalih nezgod. Ta sredstva so predvsem štedenjć. Štedi ^raVoči*flft, da imaš sredstva v šili. Toda tuđi to ne privede do cilja. Ako hoče posesfnik štedi-t! ter se odloči vsako leto položiti gotovo vsoto na stran, s katero bi kril izdatke v slučaju požara, mu to ne pomaga prav nič, ako izbruhne ogeni v času, ko ima prihra« njen !e maihen del vrednosti posestva. Vsem tem nedostatkom odDomore edino zavarovanie. To obstoia v medseboini pomoći, vsi za enega, eden za vse. Pod za-varovaniem bi torej razumeli preskrbo za neko negotovo in slučajno hodočo potrebo z razdelitvijo slednie na več gospodarstev. Vendar moramo povdariti, da so za narodno gospodarstvo vsi dosedai našteti načini velike važnosti In podpira.'n eden druire-za. Nujno je torej potrebno, da ?c vedno i:i povsod uvedejo vsa preventivna sredstva k! nai odvrnejo nesrećo in nuino je potrebno, da se istočasno povsod uvede za-varovanJe. Zavarovanie je vsekakor v današnjih časih velikega gospodarskega in soci'alnega pomena in dandanes ne bi smelo več biti posestnika, podietnika, uradnika. đelavca itd., ki ne bi bil zavarovan bodisi proti požaru, proti nezgodam, za živlienie itd. Nai nam služi v tem oziru Amerika za vzgled. V gospodarskem oziru ne Domeni za-varovanje samn očuvanja obstoia lastnega gospodarstva, temveč tuđi povećanje veselja do podjetnosti fn povečanie realnega in osebnega kredita. Kdo bo danes nudil kredit posestniku, katerega poslopje ni zava-rovano proti požaru? Kdo bo nudil kredit trgovcu, katerega zaloga ni zavarovana proti požaru itd. V socijalnem oziru ie zavarovanie važno zato, ker onemogoči popolno socijalno uničenje prizadete osebe ali rodbine. Rodbina, katere hiša ie pogorela, lahko na podlagi zadostnega zavarovania popravi vso škodo in ji ni treba beračiti in iskati podpore. Sin, ki studira, lahko nadaljuje studije na podlagi zavarovanja. ako mu oče umre sredi njegovih studij itd. Iz vsega tega je razvidno, da ie zavarovanje ena najvažnejših gospodarskih panog in da so zavarovalnice. ki vršiio to zavarovanje, važne gospodarske ustanove. Pri nas je bilo zavarovanie pred voU no navezano Ie na tuje zavarovalne družbe, ki so bile večinoma v nemških ali ita-liianskih rokah. Zato smo čutili delovanje teh dru?b ze'o malo ali nič. Po prevratu se je položaj spremenil in seđeži vseh za-varovalnih družb moraio biti v naši državi, Ie nekatere izjeme so dovoljene pod gotovo garancijo. V naši državi deluje šeđaj 23 zavarovalnih družb, ki so združene v Savezu zavarovalnic v Beogradu. Da se onemogoči vsaka nesolidna konkurenca ter da se povzdigne ugled zavarovanja, regulira Savez predvsem tarifno vprašanje za-varovania ter je dosegel v te«n oziru zelo lepe in hvalevredne uspehe. Skoro v vseh panogah zavarovanja. zlasti pa v požar-nem, sr> uvedene povsem enotne premije, tako da se zavarovancem ni bati, da bi jih ta ali ona zavarpvalnica ižrabljala. Pri nas v Sloveniji Je vse zavarovanje urejeno po zakonu, ki točno doloĆa dotžno-sti zavarovalnic in zavarovancev in ie vsako izrabljanje zavarovancev ižkljuČČno. Med našim ljudstvom vlada naivečje fie-zaupanie napram zavarovalnicam radi če-nitve požarnih škod. Toda to nezairpanie ]t popolnoma neupraviSefto, ker ravno žtede odikodnitie veljajo strogi predpiii zakona in zavarovalnih porojev, kl zavirdvinca popolno za$čito iii nobena žavarovilnica ne bo danes tvegala tožbe radi nepravilne cenitve. Večjo pozornost -pa rnoraio tava-rovanci posvečati pri sestavi tdzađćvnih zavafovalnth ponuđb, ki tvorijo 96dldgo ti nadaljBd posto panj*. Ptić vsem pa Se mora-jo zavirdvanci iavtdatU đa zavarujejo svoje ifllttji za priTO vreteost in Ai sa.*no za delno vrednost, p* tuđi Me za fladvred* nosr. ki si v nobenem slučaju nt Izplača. Vse %6 ie torei đovolj jasen dokaz, da se vsakđo lahko s ^o|Wlaim zaupartjt.ti obraća B katerikoli iiTlfcJtalniC!. kit je iubko brez skrb;, da bo v slučaju vsalu škode njegovi zadeva ugodno i:i prav.ino rešeaa. Da 9t ne ddfode v bodače tako žalostni sloćaji, da propade skoro c^Ia \a*. naj vp\ \i\o vsi uradi ifl tuđi vsa župattstva na posestrtike, da se tako! pravilno zava-rujejo, kar bo v korist vseb. Potegarscina kon jskega trgovca Jožeta Pismo, ki )• povtalo sad) tako vsodao, da )e moral plaćati ii-a^ba te mtrptti več tfsoS dinaricv za orardo« stroske. Naši podeželski sejmi so bili že od nek-daj dobro ©biskani. Na njih se pososto pri-peti kaj izredno zabavnefa, kar kroži po-tem od ust do ust kakor naslednia zzodbi-ca, ki se je nedavno pripetila v našem in-dustrijskem kraju ter je prišla na ušesa tu-d; na$ernu reporter ju: Mladi in neizkušen: Žane iz H. je prl-gnal na sejem dve iskra šimelčka. da ;u zamenja, stari navihanec Jože pa nasprori njega dve precej stari kobilici. Kakor običajno, je hvalil na vse pretega svojo robo, češ da kobilici, ki jima ni enakih vse znata. samo govoriti ne. Med 2anetom in Jožetom so se začela pogajanja, katerih zaključek ie bil. da je izročil Žane Jožetu mlađega šimelčka irt 0ovrhu še 1300 Din. Jož*e pa 2a-netu staro, v vseh členkih škripajočo kobili co. Šedai pa. boar daj srečo in sv. Anton, pa hajd na likof v gostilrio! si ie JoŽe zadovoljno mel roke. Ceprav j© 2aneta dobro nasamaril. m use ni bilo dosti. Čez neka? dni je pisal Žanetu p'sriio, da ie proda! njegovega šimelčka, da pa mu fca \e kupee vrnil že nasledniega dne, češ da konjiČek noće voziti. Naj priđe Žane v dveh dneh ponj, oziroma mu riat pošlie *e 500 Din, šicer bo kupčijo sodniisko razveli avil. Ker ni bil naš Žane nič ksi zadovollen s kor3:lico. ki je hila vsak dan mant živa — baie rlekateri mešetari' kori:e. ki jih ho-čejo prignat; na sejem, že ves teden po-prej pretepajo, da se na seimu že boje, ko šviga bič po zraku in da odletavaio kot mlada žrebeta — ni Zane dolgo premijlja!, kaj mu je storiti. Vrgel je sedlo na kobi-lico pa hajd v £. Težko je popisati kako presenečen je b;l Jože, ko je prigalopiral Žane na kobilici pred nlezov hlev. S širokim: pleći ;e za-barikadiral vhođ v hlev ter ni pustil ži-vinčeta vani. fo kratkem prerekan.'u je Žane poiisnil Jožeta od vrat. priveza! utru-jeno kobilico k praznim jaslim in io raz-sedlal. Toda kaj sedaj? Jože nima iimel-na, prodal ga je v Avštriio, odkoder mu ga seveda nišo vrn:!i. Žane jo je s sedlom na rami mahnil na dobro uro oddaljeno postajo, ter si poiskal okrepčila v bližnji restavraciii. A g!e; ?a spaka? Komai si je naročil kosile«, sla It pridirjala v galopu Jože in niegov sia i vozom, v katereia je bila vprežena vrnje-na kobilica. Iskala sta ga že na postaii, ker ga pa tam ništa našla, sta prišla ponj v re-sfavracijo. Jože je sprva precej kulantno ponniil kebilico, češ če je ne odtiras" nocou ti Jo bo jutri prignal na dom moj gonjač. Toda ža-^e se ni dal usnati — zahteva! ie svo:e23 Šimelna. Krj )t Jože uvidei. da tako n? prt:-de. ie zahteva; od Žnneta, nai mu da pottv list kobifice. Žane je r*devolie $exe! po denarn'ci. da b; mu da! omenjeni list, v tem hipu pa je zgrabil Jože njemu tako dobro znano pismo v katerern ie r3isal, na] priđe po belca. ter je hotel odnesti pete. Vnel ?e je pretep, ki se je končal sele, ko ie nata-karica ćpozorila Ž^nefa, da je rt'čgnv vlak tlL Naslednjeia dne popo'.dne ^e zares prisna! neznani foniać kobiiico na Žanetov dom. Žanefa ni bilo doma. zato ie tem slabše naletel, ker ima pri h:ši kar $tiri ženske, ki mu nikakor nišo dovolile. da bi postavil kobilico v hlev. Hočeš nočes je moral gonjač oditi, preklinjajoč Ženski %f*)\. Oddil je kobilico pri bližnjem r>o»estniku v hlev. sam se je pa odpel:al v §.. da poro-čd Jožetu o svojem neuspćhu. Drugo jutro je prite! z goniačem sam gazda Jože, toda Ie k posestniku. pri ka-terem :e bila kobilica — k Žanetu se n! upal. Dvakrat ;e posla! poni, nai se potrudi od njega, da se bosta Domenila radi ko-bilice, a Žane se ni dal omehčarj. Zadevo je namreč odstopil sodišču. Jožetu ni torej preostajalo nić drugesa, nexo da se je na-potil k Žanetovemu odvetniku. Zakliuček u?odne ktrpčije je bil ta, da ie Jože plačal Žanetu šimeba in onih 1300 dinarjev, nadalje Žanetove stroške v §., n egoveja odvetnika ter vse sodne štroSke. vse skupaj se za ene?a koniička. Vse to >e pomcn:lo za Jožeta kot privilegiranega k^rnskefa trgovca nesmrtna blamažo. »Oromska strela!* je deja!. -40 let že ant-iam s konji, pa me še ni nikdar noben toli v sveto me?o dal kot ta smešni fantalin?' Scteoi Sokol-obrtnik obrtnikom Svojim tovarišem obrtnikom /elim po* vedati življenjsko resnico kot sem }o r>re^* isivljal sam na lastni osebi. Mlad 16-letni vajenec sem bil pred \oj» no. Moj gospodar se zame ni dosti hrigal, Lako stamjjem. k*kš«ia je moja tovariiija, kaj počnem v prostem času. Zgodaj sem moral biti pri dclu; trda je bila doba moje* ga vajeništva. Bolj po miključju kot premišljeno sem prišel v družbo mladih sokolskih naraščaj* nikov, ki so me povabili v ttlovadnito na Ledini v Ljubljani. Prvi vtis ni bil ugoden: večer za večerom, točno ob uri nastop v vrste, toeno ob četrturah izmena orodja — proste vaje, točno ob gotovem Času konec in razhod. PriŠel ?em prepozno, že sem se moral opravičiti. Vse to mi je začetkoma presedalo, polagoma pa s»em uvidel, da ima točnost in strogost svoj zmisel in vrednost. \Taditelj nam je pred razhodom običajno po\ edal nekaj kratkih sokolskih besed, nam naročil, da gremo takoj in naravnost k po* čitku, da se povsod dostojno vedemo itd. Drugo uro nam je posebej razložil na*© dolžnosti napram gospodarjem»delodajaU cem nas bodril za stroko-vno px>klicno \t* cbra^bo, opo2arjal na dolžnost hviležnosti napram staršem itd. Vedno smo sijali kaj novega. ampak ne v obliki Šolskih ali cerk* Tenih pridifi, temveč tako kot govori do* bef toA-arii to^arišu. Mno^o je zaleglo. Iz divjakov smo postali ljudje, ki pričenja* jo razTiraevati red, disciplino, zvezo med telesom in duhom, med tele^nim m moral« nim zdravjem, razumevali smo potrebo ure-jene^a »ožitja različnih stanov rn razlienih skupin, ki jih različna, navidežno nasprotu^ joča korist, loči in žene v me-odnik nam je vzt>ujal čut za prirodne Ićpote, smisel za poznavanje ljudskih obi* čajev, znamenitejših krajev, naših gora, spo* menikov, ztjodovinskih d^godkor — obenern pa čut za svobodo. Lepo je bilo, rad rh v hvaležnosti se spominjani naših vodnikov m starejMh bratov Sokol« I.. Br., SI.. Ru., Go., EH.. Pe. itd., ki mi žrtvovali rnAogo ur m večeroT za nas, da bi iz nM napravili dobre zdrave ljudi, da bi iz Mi napravi! ravno v letih najbolj naglega razvoja dobre Sokole, cbenem pa dobre pomožnrke in »inove. §• pred uhmhom svetovoe vojne tem odSel v Združene države Severne Ameriko — v dežek> svobode kot »eni v*xhio sanjal o njej. Imel fem občutek, da so doma zame prtožke tnztnert, 4a Je nai «*fod z«už. rjfcfi, da tam v pokll meri r*frij«m srojft moči. St mortin *e i^ifoz^iti, mnoto #m videl, veliko sem se na«£iL poittotlo \z »roja stroke, kd iMfi op«x^nai m bil Utluliten v svetovnih velepodjetjin. V praksi sem spo* rnal m ofeSutif na šibi velike vrtdnosti so* kolik« vfgoje. feil stffi zdrav in kfepak, rad sem delal, disciplina je bila bi>tvcna s^sta* vina moje notranjosti, poštenost in morala sta mi gladili pot. Ponsod so me imeli radi Izbruhnila je vojna. Vidcl sem gigantsko borbo dveh svetcv. Moje simpatije so bile ta.m, kjer je bila zastopana borba za svo# bodo proti tiraniji, kjer so se bojev ali »ib* kejši proti premoćnemu, kjer so bila zap >* padena načela Ijudkosti in demokracije pro< ti ošabni, vse prezirajoči Prusiji. Zopet me je gnala sokolska nacionalna za\e^r. Bil sem edini ^lovenec v močni v^ojni ekspediciji preko morja iz Amerike \ Evropo na fran* cosko bojiŠCe. Vojskcrval sem se kot prosto« voljec mnogo, mnogo roesecev v serernt Franci i i. Vedel sem, zi kaj trpim, di so lrt\Q vredne velikih namenov. Podlago za razumevanjo in trpljenje, za lahko iiziČn© in duševno prenasanje vojnih naporom ifl prizorov groza\'Jto«fi sem črpal \i sokolske vzooje. Ta mi je dajala moralno moC. Vse je srečno končato. Dane^ sem samo* stojen obrtnik, d*lam, s« trudim, moj duh je pa ostal isti kot nekdaj. Imam 15 vaien« cev in pomoč nikov, vem kaj je njihova dol* /nost, vem pa ti>di, k*i je moja dolžnott do njih. Dragi tovariši. \z nebogljenca, dosti zapuščenega sem po-stal — rečem Vam i>kreno — najveć potom resne sokolske vzj^oje. s pomovjo Sokolov*vodnikov Soko» Ia I. to, kar vem danes. Nekaj pa zahtevam od vajencev in pomočniko^v, to je, da hodi* jo v Sokola, da >e posluguiejo vseh du$ev# r-o»prosvetnih dobrin, ki jih nudi Sokol, da do uotove starostne drrbe tuđi redno telo» \adijo. Kdor tega ne dela, ne more biti v moji službi, ker »e taki ljudje, kot kale i** kušnja, radi moralno poguhe, uničuiejo se* be in oškok — tuđi to mora biti — ampak najbolj vafno pa pi zabijamo: »krbit mo ta moralno in štrokcn'no dobro \'t$oj*n narusčah v katerem bo Uvela zm,'€*t potre: be o sožitfti gospodarja in vajenca, go*po* darfa in pomoćnika. Vi tarnate danes o strasnih pojavih (tftvire. goljufije. delmnff-nosti. saHoraJe. kom um/ma itd.), nt bfigs> mo pa se za tn, da bi dali našemu obrtne* mu naraščafit hoiiio in nea\'O smer vifoje, izobrazbe, mt&tenja Ohtartijte #i v pro* stem času pogu-bne ulice daitc ga pod okri* Ije moralne vtrno^ti. —ik- KOLEDAB. DaHei: TMfipk, dn* 23. maja 1*^. Kn-toliPanl: DMidefij. Prtvo»lami. dn#» la maja 1OT9, Milortd. DAHA*>Je PUtEDlTA-E. Opera: Zaprto. Drama: Modri (i«li?«»k Milko, nU4ia«ka predrtava. Iiv#n. Kit« Matira: Bodljikav* !W, frAn ^ tri- Ris« M#il: V^n^ra v fraku. ntžrn*! lbiai«. Dan#«: ^u^ik, Marijin trg; K uf alt, io trsovskesa, nbrtnfjta, kmetij-$kć2a irt inđustrMskega nara5čata. ki naj v druiem Jcsetletiu dvlgne to«prx!arik.i moč na.^tjE3 naroda v vseh pan«>i£<*h lav. neja živ Teuta in udejstvovania. Ob tej pri. l!kf bo izdan o><:ren Almanjrri 5 po-ičnimi čiank; o pomenti ;n namena melčanskf ?n-!e pri n»<; in dru*od, posebno mt4 brat; Ce-hi. Almanah so sp:sa!; na?i na'odl'^ne.iii poznavaTćJ meJčanske Sole in bo ranimal vsak'>iiar Kot rak!tu3«k veleaeimske »az-stave pa ho prireditev dveh velikih šolar-skh akadc;Ti!t v veliki dvorani hotela »Union«, k'tr bodo ^odelovale vse v najbl žjl okolici Luibijane se nahalailoče meščanske sole. S!:šali bonio deklamacije, petje, orke-s:er, videli različne rajalne in telovadne ni-stope ter dobili rta ta način vpogled v moderne selske delavnice. tt danes oporarit-mo na to irređno zanimiva prireditev, ki bo prva te vrste. Tekmovalno streljanje SLD S!o\cnsko !o\5*o drultvo v Ut*1bY*n\ H priredilo o b"Btoirn.h praiatkrti VI. t«k«WKv*'no strcijanije na \<>)ai**m s>:relii»^*i p*id p*jW to viteštvom komainiJafl^a dravske điviz#Sik.e oW*ri C-f«nefaiA Sava TTi*feovi6t. Priredi:«v, ki je pod sflc«tn.nn \ddstvofn t-m*jorja .Ha.rka Nukolića ter f Vitka Tulti aai-lepše izpadla. m> poćas:i!i & *vojo p*i*otn«itjo %. jcneraJ Sava TripAujvč. Z- veluki !■§■■ #r-\odo:>i-vec. 2- dr. MiltotiTi Zaroik ko4 »ifctopiiai me^ra Ljvb]'m**, mnogo ©tic+rj*v i« idlilm 1»-Ko^n.ki M*t jarTK)sti. P-; tekmi. katere so s* udelti.!. icktncvalci so bil: doseženi sle-deti rezultati: Kot strelcc - moister je izšti ^c voja&kesa s*re!jan.;a z. poročnik 40. p'i gg. Goru^ Mto«, i«frrb. Rcl>crnk fran, LjuM-.una, Malenitfit l««if), I>u4>-!'sna, V'lanec Marko. Zafrch. pr>4»ti>«4Kk Ct-jak Vi !e 44. p>p., kaplar 40. p,p. Ve!:m:rov*.ć M*;-^ao. nare&nik 40. r»P- Harmel .Hila«, Bomm A!-fred. I^uM^na, po4.n*red*i:k 4H. w>- Ua«!»e Slamka. Refcernik Lab!mna, :er podnar. >u-tv;č \'o4«-ra 4#. ffcp. Predano đanlo 1« nas-lov v:r*!*Keja mo^Mr« si je prrtutri! g- Kbm ^frer \i Uut>V'ane Na TKtsame&nifc tarčah: hjpnia'foS.-. Z!atot«d: 1. G^rti^ Afiron. Zar?*. 2. Selanec Marko. Zar«*. wl- Vfažic Ka«, Z*- *%rn'dk*. 1. V!4m*r fr»nc. Kait»wk ?. f frer ♦Oi"- : ' : 1 KuruHale* M»t»k Dmnii-le. 2. Ra'kare.ič G-v:do. LimMiann. MUI«ka::lKft.ka«. 1. Ort>p Katarina. Zlgrtli. ?. Baifc BnrrvBBir. UuWj«fla. 5. :««■ MUM Marko, Zajreh 4 Bakarč-tč fi\-d^. Li-M^t*—■. »n*vLii !---i Peter. Uuh- »ZjmCw«. 1. Se:*-.- Mjrko, Zagreb. 2 S>*'- n*r po 14«. L*ui»l;aff^ - \ 4mar Praflc, Kanm^, 4. PotOikar 4d*i'f. nec Vlark^. Zafreb. ^ Rebern* ffanc, UuMta-na. 4. H*enr fV>!4e. l.njWja«t. \neft& ■r^v 1. M»!«4uctf»na gia«aM. H..J0: Boran« poroć.a. 1?: Jo«ny jatstanđ. 1#: AtirologMa sk)vefiikt linic, raki sv«' ekroi C«r%niU«ga »m«ra. 20: Baltiaif vefier, t-»va«a Raevt pr>-je z Mtrjan Rui. 22: Casovna n«p«ved in po- Pa««*, 2i maia. 12.J0: 9«t>u4*&r%m* *U«tM. 13: Cavvrtj napo>vt4, reprod aourafia g)a«aw. 11-30: B«rMa govo&tla. 17: Kmcen ta4w<«ci«-s:ra. 18: \t verotl«MJa. vttuS. pcol. dr. Crlic* 11.10: O gp«wdnH«tvTi. gd5. C ICrekov«. it: Tra«cos^[Ba, 4r. Lebe« H.*©: It fi«t%e«*fa ■^tta, 4t. Vuni*. 30: V«6tf or\ai«li« K ***. isv*j« 5U4+«-o»*e«(er Vmt««« agev« p©k gt. Mila Wokins in S*ov aka4. oktet. 22: C««ovBa na$wve4 m poroćila. So4oU, 2S. TTiaM. 1^30: Reproducirali« r'MfM 13: Cajovtia nac»ove^, rcfvoduolruia g1«tlM liJO: Borana ^oročila. 17: Koocert lMk>-«*e-stra. 15: ° Ipnirtii, dr. Saraboc. U.M: M^mUhia. ta dr. Ptekern*. 19: Zdra*f»g*r—wx •*#*«*-jgjMC« protraim. li: C+*rvw* m*po*r*6 m tovana •oroAla. KDOR OGLASUJE, TA NAPREDUJE! Stev 115 »SCOVENSKT NAROD« dne 23. maja 1329. Stru 3 ■■■■•■■■■■■■■■■•■■■•»■*■■•■■•■■■■ LjuMfttMkctfa Sokola Javna telovadba bo r n«lett« -6- *• «n. ob %4. pop. na letne-m t*kxv*di4ČJU ipod TivoBjem. Po telovadbi ctve-rkcv O'troŠ-"ke£a ijrijnla. ■■••■•■■■■»•••■•■•■«•■■•■•■■■■• mocj^ia Dnevne vesti. — Z naše tinrverze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani ra2pisu:e ti kemijski institut mesto asistenta s pra-vlcami uradnika I. katejorije. Prošnje je treba vložiti do 30. juni ja. — Napredoranja r gum&rski službi. Ime-uovani 60 za Šumarske nadsvetnike I. kategorije 4. skupine Joeip Levičnik pri di-rekciji (um v Ljubljani in Grbec Ivan pri direkciji ium v Sarajevu; za šumarske oad-arefaik* I. kategorije 5. skupine Jenčič Fr&nc pri sretkem poglavarju v Kočevju, Kosjek Radoslav, šef šumarske uprave v Koštanje vici, Sulgaj Franjo pri sreskem poglavarju v Novem mestu, Kraut Igo pri sreekem poglavarju v K ran ju, Lampe Franjo pri vellkem županu v Mariboru, Fuiic Aute pri čretktm poglavar ju v Mariboru, Hriač Guatav pri Breskem poglavarju v Mur«ki Soboti, Skrlec Teter pri lumarski upravi v Klottru-Ivaniču, BožiČ Cvetko, Sef eumareke uprave na Bledu; za šumarske •▼etnike I. kategorije 6. skupine Novak Viktor pri sreekem poglavarju v Ljubljani, Rus Alojzij, sef šumarske uprave v Boh. Bistrici in Miklavčič Franjo, lef šumarske uprave v Kranjski gori; v višjo skupino 60 pomafcnjeni šumarska inženjerja Celjan Dominik pri ereekem poglavarju v Krškeni in Lončar Miljutin, šef šumarske uprave v Kumanovem ter šumar*ko-inlenjer*ki asistent Dinmik Ciril pri direkciji šum v Ljubljani. — li sođne službe. V višjo skupino je pomaknjen tajnik pri državnern pravdni-črtvu v Ljubljani dr. Ivan Kavec. — >Tovi rudarski inženjerji. Diplomski i*pit na rudarskem oddelku ljubljanike univerae so položili Oekar Hiibner iz Sarajeva, Georgij Kondratov iz Rusije in Vladimir Meichsner iz Sputa. — Čestitamo! — Vojno ujetai&To in vojaška tlužbena doba. Glede Štetja v službeno dobo onega Časa, ki ga je prebil državni nameščenec v vojnejn ujetnlltvu, je iidalo minUtrstvo pojasnilo, ki pravi: Će pade vojni obveza-nec v ujetniStvo, ne izgubi 6 tem lastnosti vojnega obvezanca, ampak je ves čas ujet-ništva vojak in je podvrSen vsem vojaskim dolžnottim in vaem vojnim predpitom. Po-tem takem je da«, ki ga vojak preiivi v ii}etni§tvu, povsem čas njegove vojaške službe. Zato «e računajo v pokojnino kot vojna leta: 1914., 1915., 1916-, 1917., 1918., 1919. in 1920. leto To pojasnilo ne velja samo za vojne ujetnike, temveč tuđi za druge vojake, ki so se pozneje udeleževali bojev za osvoboditev Koroške. — Vrednostna pisma v prometu z ino-temstTom. Uradno se občinstvo opozarja, da je izvoz gotovine ie vedno pod nadzor-atvom finančnega ministra. Zato morajo pošiljatelji teh pišem za vsako pošiljko iz-ročiti pošti izjavo (jamitvo), da vsebina v efektivnih novčanlcah ne preeega 3000 Din. Tuđi ne sine ieti pošiljatelj na dan ođdati poSti v odpravo vec vrednostnih pi«em za inooemstvo. — Opozorllo našim uvoznim in Izvoznim tvrdksm. G. Kristijan Gunther je predaval pred kratkim v Hatfcu in Rotterdamu o naši domovini. Na« honorarni konzul v Rot-terdamu H. N. van Dam Je pri teJ priliki sklenil osnovati konzorcij za eksploatacijo oclnoJajev z naJo državo. Ker je g. van Dapi j*\i bogat moi, solastnik najstarejše privatne zavarov^ine družbe v Rctterda-rrm io ker !ma zelo obširne trgovske zveze, lc mnogo izgledov, da ti se mogle poslovne zveze dobro razvm. Naše uvozne in izvozne tvrdke se vabijo, da stopijo z njim v to-zadevne stike. G. i>am stanuje: Rotterdam, Jft>rte WUnbrugr,trat 2 in razume med drugim tuđi slovensko. — Novnarske legitimacije. Uprava Ijub-ljanskega velesejma je naročiU vsem svojim organom, da imajo novinarji, ki se :z-kažeio s predpisano legitinVcijo Novinar-sjf.e^a udruženja, vsak čas prost vstop v vse velesejmsfce prostore. Zato velesejmsko ravnateljstvo letos redakcijam ne bo poši-lialo velesejmskih legltimacij, ker zadostu-iejo novinarske. — Pofcna hraniluiea kraljerine SH? uvede « i. junij**m mednarodni virmanski promet s švMsko preko virmanskoga in Čekovnega zavoda v Stockholmu. Za ta aa-kazila veljajo isti pokoji, kot za nakanila v oetale država, fodrobna p3>jawiila *Ie<1e mednarodnega izplačiinejfa in virmanskepa prometa daje brwr>lačno podružnica Polt-ne hranilnice v Ljubljani. — Oddaja takupa kolodvorskega buffeta na pottaji Vdenje »e ho vršila fx>tom licitacije 12. junija pri direkfiji državnih že-letnic v Ljubljani. Oglas je na vpoirled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in«1u-strijo v Ljubljani. — Razld društva. Skupina tvorn:§kesa delavstva pri Sv. Lovrencu na Pohorju st ie razšla — Iz »Urađneca lista«. »Uradni list« št. 53. z dne 22. t. m. objavila pravilnik o spre* jemnih radio-aparatih za privatno uporabo. — Breiposelnoft ▼ san državi. Centralni odbor za posredovanje dela objavlja »ta-tistične podatke o brezposelooeti v naši državi. Od lan«kega leta je ostalo 4SO7 brez-poielnih delavcev in 1025 delavk. V prvem Četrtletju leto«njega leta je iskalo dela 37.5^9 mo*kih in 4662 iensk. Delo je bilo na razpolago 3750 modkim in 1600 ienskam. Borze dela so posredovale ta 5028 mo*kih in 1102 ienfiki. Odpadlo je 9£79 moSkih in 1396 žensk, odpotovalo pa 17.775 molkih in 1560 žensk. Koncem Jetrtlet}a je ostalo prijavljenih brezposelnih delavcev 10.834, delavk pa 1529. Dr. POGACNK w^ammmmmmmm^m 10^2 primarij za ušesne, nosne in vratne bolezal, ordinira zof>et redno. — Primorci Jujosloveni! Izsla je 6. šte-vilka vPrimorskeiia Ulasa« z zanimivo vse-bino o življenju naših rojakov onstran me-je. List se prodaja v vseh glavnejših tra-fikah v Ljubljani ter v trafiki Bel in Sax v Mariboru. Maročila sprejema Založba »Jugc v Ljubljani, Selenbursova ul. 7-II. — Uprava »Društva za zračni promet d. d.«, Beograd, je sklenila na svoji zadnji seji — po odobrenju komande vazduhoplov-stva v Petrovaradinu, dovoliti obiskoval-cem ljubljanskesa velesejma polovično vožnjo na družbinih avijonih od 29. maja do 10. junija. Vclesejem se vrši od 30. maja do 9. junija t. 1. Potniki kupijo do Zagreba cei vozni listek za 600 Din in se potem vrnejo s tem listkom v Beograd, ako bo vozni listek žigosan od ljubljanskesa velesejma. — Kubanski kozak! odhajajo iz naše države. Te dni zapuste našo državo kubanski kozaki, ki so preživeli v Jugoslaviji skoro 9 let pod vodstvom generala Pavlič-ka. Pogajali so se z republiko Peru, ki jim je dala na razpolago večji kompleks zem-Ijišča, tako da se bodo lahko pecali s po-ljedelstvom. Vsak neoženjen kozak dobi 10, oženjen pa 30 ha zemljišča z vsem potrebnim kmetijskim orodjem pod pogojem, da bo odračunal državi vsako leto 10*» svojih dohodkov. S prvim transportom se odpelje v Peru 200 kubanskih kozakov. — Oblskovalcem Uubljanskega velesejma, ki traja od 30. maja do 9. junija, je do-voljena na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe ugodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razreda vozijo v viš-jem razredu. Na parnikih parobrodne družbe »Boka« pa imajo 50% popust Te ugodnosti daje samo sejmska legitimacija od 20. maja do 20. junija. — Pohištvo na letošnjem velesejmu. Na letošnjem ljubljanskem velesejmu bo zopet zastopano naSe pohištveno mizarstvo v Sir- Sem obsegu. PohiStveni mizarji iz Ljubljane, $t. Mda in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištveneca mizarstva, kakor: v raznih interieurih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakomur možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in so-Iidnosti, ker bo razstavljeno blato po kvaliteti prvovrstno, cene pa piiznano vsesko-zi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec Ietošnjega pomladanskega velesejma porabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu ,E\ — Clrll Metodova podružnea v Ro^alki Slatini Je nakazala Družbi 1206.50 Din kot čisti dohodek kegljaškega večera. Iskrena hvala! 329-n — Kako pridem k filmu? je naslov lične, ilustrirane brošure, ki v poljudnem tonu raz-pravlja o tornjem vprašanju. Brošura se naroča v Matični knjigarni in stane 6 Din. — Vreme. Vremeneka napoved pravi, da bo nekoliko oblačno in topleje vreme. 2e vč«»raj je bilo po većini krajev naše države deloma oblafno. v Mariboru in v Beo-gradu pa tuđi deievno. Lepo vreme 50 imrli samo v Splitu. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 28, v Skoplju 24, v Zagrebu 23, v Beogradu 22, v Ljubljani in Mariboru *21 »topinj. Davi je kaial barome-ter v Ljubljani 762.7 mm, temperatura je znašala 10 etopinj. Barometer je nekoliko padel, kar priča, da se nam obeta še nekaj dni nestanovitno vrem<*. — Oče zaklat sina v spanju. Iz Zlatarja poročajo, da je živel v Veternički sori Al. Gorski s svojim sinom Franom, ki je imel ze družino, ieno in troje otrok. Odkar s-e je i" i ni oženil, je bil z očetom sprL V'eč-krat Ma be prepirala in tuđi stepla. Fran je bil siromašen kmet in je delal tuđi kot rudar v premogokopu v Golubovci. Predvče-rajšnjim ^e Ie vrnil domov zgodaj zjutraj. Imel je nočno delo. 2ena mu je pripravila zajtrk. Potem je legel spat, žena je pa odšla na polje. V niši je ostal samo njegov oče. Ker je bil utrujen, je Franc kmalu trdno za-spal. Oče je med tem stopil vnjegovo sobo in mu s sekiro razklal glavo. Nato mu je še zasadil nož v vrat. Sin je bil takoj mrtev. Po vaši se je kmalu raznesla \cst o straš-nem zločinu 70-letncga očeta. Vascani so sami prijeli morilca ter ga izročili orožni-kom. — CmarjeBec ▼ »lami. Lani me»eca novembra sta «e napotila potnik &te£an Gojan in njegov tovariš Jole Olah iz Kule v Baj-io. Med potjo je Gojan napadel Olaha s kolom 1q ga ubil ter truplo skril v bližnji hlev v slamo. Gojan je evoji žrtvi razdrobil lobanjo in odnesel 15 Din, ki jih je imel Olah pri sebi. Svojo razeapano obleko je morilec zamenjal za novo svoje žrtve. "Sago truplo so našli naslednji dan v slami ter uvedli prei#kavo. Kmalu j« bil Gojan are-tiran. Predvčerajlnjim se je vriila proti morilcu glavna razprava pred sodiščem v Somboru. Obtoženec je etopil pred silnike v elegantni modri obleki evoje žrtve. Pri-znal je zločin, zagovarjal se je pa, da tovarila ni umoril premijijeno. Izjavil je, da je Olaha »poznal v Somboru v agenturi Laog, kjer eta oba dobila srečke v razpro-liajo. Na poti iz Kule v Bajšo »ta se baj* sprla. Med prepirom je Gojan udaril tova-riša s kolom po glavi. Nato ga je slekel in ga skril v slamo. Suknjo je prodal v Vrbasu ter se napeti 1 r Novi Sad in Beograd. Po-slodajalcu je rekel, da ei je kupil novo oble-ko z izkupičkoni pri prodaji srečk. Nekaj dni pozneje ja obiskal sestro umorjenega Olaha v Subotici. Ta je spoznala, da nosi bratovo obleko. Gojan ji je rekel, da j» obleko kupil od brata, ki je odpotoval iz Zagreba v Ameriko. Ko *o na&li truplo umorjenega Olaha, je Gojao hotel pobeg-niti v inozemcKo, pa se mu ni posrećilo. — Oroiilao pismo t©Tarn*rja Teslicu. Kakor «mo Že poro^ali, je dobil pretekli petek osiješki industrijalec Te«Hć grozilno pismo datirano iz Beograda, v katerem je izfiiljevalec zahteval, naj v soboto ob 0. uri zjutraj prinese na določen grob na osije-škem pokopališču 333.333.33 Din, sicer bo umorjena njegova žena in njegova dva sinova. Če bo piimo izrocil policiji, bo umor-jen tuđi on. Pismo je bilo pisano v ćirilici in podpisano * črkami M. T. K., kakor ee podpi«ujejo macedoneke >Trojke<. V sobo-to sta stražila pokopališče dva detektiva. Natančno ob določeni uri je prišel Teslić in položil na grab zavoj, seveda brez de-narja. Uro poeneje je priSel neki delavec in pobral pismo ter ga vtaknil v iep. V naelednjem trenutku sta ga detektiva are-tirala. Delavec je prima), da se piJe Gjor-gje Sešuž in je U Sombora, Prebival je v Beogradu, kjer je ponaredil državne papir-je v vrednosti 50 tl&oč Din. Nato je pobeg-nil v SUek, kjer je sestavil pismo t#r ga poalal v Beograd sestri, ki ga je poelala Teiliću v Sieek. Š^puš je obhodil kot kamno«ek veliko sveU in govori aedem je-zikov. Zaposlen je bil pri bratih Rimaly v Osijeku, ki eo bili tuđi aretirani, ker jih je izfiiljevalec ovadil kot sokrivce. šepuž je izjavil, da je bil v veliki denarni ladregi in je hotel na ta način priti do deuarja. — Oreiiika je umoril. Pred tedni je v madžarski vaci Zamardi ustrelil neki Anton Nagvpal madlarskega orožniškega ofi-cirja Florijana Rethija. Morile« je naš dr-žavljan iz Sente. OrožniSka patrulja je našla Nagvpala v družbi s sumlj4vim neznancem in je lahtevala, naj se legitimira. Nagvpal je pa iztrgal orožniku puSko in ustrelil Rethija, ki je patruljo vodil. Okoti 100 orožnikov je zagledavalo morilca, ki je pa pobejrnil čez mejo v našo državo. Xaše oblasti &o ugotovile, da ima morilec sorodnike v Titelju in Petrovoselu. Tu je strainik Nagvpala našel in ga aretiral ter izročil sodi šču v Senti. Priznal je, da je usmrtil ofi-cirja, toda v silobranu. Rethi ga je obdelo-val brez vzroka * eabljo, nakar je vael orožniku puško in oficirja uetrelil. Izvr&il je to-rej dejanje v silobranu. Nagvpal je jugoslo-venski driavijan in *e Je ne ve, če bo izro-čen madiarfikim obla9tem. Dokler m ne resi to vprašanje, bo morilec sede! v zaporih novosadskega eodišča. — N*JTaiaejia ^etuđi ne n&jo**>j£a ve*t je, da se perilo namoči cei noč v raitopini 2ENSKE HVALE, nato pa se iipere s SCHICHTOVIM TERPENTINOVIM MILOM. _ Varujte 5« ponaredb! — Fotoaparate krpite najfooljSe pri FR. R ZAJEC. optik, Liubliana. Stari trg 9. Iz Ljubljane —lj Koncert »Vinohradskeia hlahoia v L)ubl]anL Poročali smo že, da priredi sio-veče pevsko društvo v\'inobradi>ky HlahoU v Ljubljani v veliki dvorani ^Urriona« koncert v soboto 1. junija. Pod \odstvoiti »Jm-foslovensko - če&koslovaške Liše« je bii sestavljen pripravljalni odbor, v kateresa so poslala svoje zastopinke društva: ^Glas-bena Matica«, »Grafika^, > Ljubljana«, ^Lj. Zvon-*, *Slaveo, in železničarsko glasbcno društvo »Sloga«. Pripravljalni odbor je \z-bral dva odseka — sprejemni in stanovanj-ski, ki sta oba že pridno na delu. Stanovanja so že prcskrbljena. Za goste je rezerviranih nekaj sob v Itotelili, za ostale pa so oskrbljena udobna skupna ležišča, za gospode v areni »Narodnega doma-«, za dame pa v »Mladiki«. Češki gostje se pripeljejo ir Maribora na Telovo 3^>. t. m. zvečer. Na kolodvoru bo svečan sprejem, ki se ga ude-leže vsa pevska društva s svojimi za>ta-vami. Pri sprejemu sodeluje godba želez-ničarskega glasbenega društva > Sloge*. Po sprejemu odkorakajo pevska društva z gosti v sprevodu po Miklošičevi cesti v ^L'ni-on«. Pri sprevodu svira todba. V petek M. t. m. prirede pevci izlet na Dled. A*40 ^° vreme ugodno, si ogledajo V'intgar. Zvečer se vrnejo v Ljubljiino, kjer prenoće. V soboto 1. junija si ogledajo Ljubljano in njene znamenitosti, zvečer ob 2U. pa prirede koncert v veliki dvorani hotela »Union •. Po koncertu je prijateljski sestanek ravno tam. V nedeljo 2. junija dopoldne bo v isti dvorani brez plaćen koncert za šolsko m tad ino. Prosvetna uprava je ta simpatični zaključek ^V'inohradskega Hlahola« z zadoščenjem pozdravila in bo z okrožnico pozvala vse učne zavode, da se mladina udele^i tega koncerta. Ce*ki gostje se nato z opoldan-skim brzovlakom vrnejo preko iMaribora v domovino. —lj Predlog o osamosvoJUvi mestne elektrarne se na sinočn.;: se i 1 upravne^a odbora mestne elektrarne vobče ni raz-pravljal. Predsednik s;. Orehek %a je nam- reč v zadniem trenutku odstavil z dnevne-2a reda. —lj Češko»loTa*ki pevei v Ljubljani. V eoboto, dne 1. junija 1929 koncertira v Ljubljani mešani ibor pevskega društva Hlahol v Pragi, Kr. Vinohradv. Za praškim Hla-holom je Vinobrad&kv Ulahol najboljše češko pevsko društvo, ki se je posebno v zadnjih letih v umetnBkem oziru ielo vi?oko povzpelo. Če^i pevci koncertirajo po Jugoslaviji od 20. maja dalje in je njihov ljubljanski koncert poslednji koncert v oazi državi. Med drugim obišeejo tuđi Bled. Na-tančnejli program objavimo. —lj N«T6 ii obnovljene zgradbe v Ljubljani. V Levstikovi ulici rase iz tal tjno-nadstropna hiša inž. \'ladimirja bubica. Temeljno zidovje iz betona je skoraj postavljeno. Na ćtavbiiču navoze ni kupi opeke pa kalejo, da se kmalu prične zidauje vi*o-kega pritličja. Zidarska dela je prevzela Stavbna družba. — Na dvori^ču tobačne tvornice je v delu 70 m dolgo, 46 ni Široko in 6 m visoko poelopje. Zidovje je v gro-bem dovršeno in se v kratkem priene t ometavanjem. V ok^nske odprtin«3 prid^jo železni okviri. Strešina je v*a želez,na. Po-slapje bo pokrito z eternitom. Vsa dola bodo končana v petih tednih. na kar bo zgradba izročena evojemu namenu t. j. za skladišče eoli. Qb prvem večjem poelopju tobačne tovarne ob Tržaški cesti je postavljen oder, da bodo hišo pobelili. Za tem i»o-slopjem pridejo na vrsto ostale tvorničke niže ob Tržaški ce»ti in končno Je dvorišna poslopja t. j. delavnice in «kla1i.«ča. \«e beljenje bo trajalo dve leti. — V Erjavfevi ulici ee beli in obnavlja vila notarja Hro-vata. Okusna obnovitev te vile bo precej povidignila to ulico. —lj Zb#r Don^kih Kozakov, poi vodstvom dirigenta Sergija Jarova koncertira v Ljubljani v ponedeljek, 3. junija v union-ski dvorani. Na ^poredu po ruske duhovne, umetne in narodne pesmi ter ple#i. -U Pri Javni borzl dela v Ljubljani ie iskalo dela v času od 1?. do 1«. t. m. 10?$ moških in 301 ženska. Prostih mest je bilo 197 nioškili in 14 ženskih, borza je posredovala za 103 moške in 8 žensk. odpotovato je 9 moskih in 1 ženska, odpadlo pa 50 moikih brezposelnih. -li Hotltev za odreienje In o^\oboi«n>o Rusije. V nedebo 3h. t. ni. se bo vršila v pravoslavni kapelici po sluibi božji svečana mohtev pred podobo Pe&canske Mater« boije za odreienje in osvobojenje Rusije izpod jarma zločincev in nasilnikov. O tem >e obvesčajo vsi ruskt emigranti in oni* ki sočustvujcjo z njihovo bhdko usodo. Iz Celja —< Otvorltev koC« aa DoaačU iocL V nedeljo J6. maja nt\ori Ro^d'1 te dn: mlad telegrafist \Vatson. Obesiil je čepico na kl.Hiflco in šeđe! rc-koč, naj 2a brivec obrlje. Brivec je sto-pil k njemu in \Vatson ic takoj ore>micT»a in v strahu ie pričafcoval. kdai irpolni brivec svojo jjmžnjo. Kar so se je popolnoma osivei._______ VARCEN SIN. — Ptpa. — vpraša Janezek očeta, — ali hol vese-1. če ti prihranim 10 Din? — Seveda bom, toda kako misliš to storiti? — Saj sem že starih Za dobro spri-čevalo si mi obljubil 10 Din, jaz sem P4 pnnesel slabo. ZVEČE R %a ^namakanja ZJUTRA3 xa izkuhavanie • pa te pranje gotovo / Pozor! Naizrecnoaahtevc Ppioi! I P. n. obćitt>:\u, k: \&ied ^firkcgi nava'.a ni priiio ca vrste, uno atitL* Pie^v.kviMfti« I i':, ma I ttEROTIK©N" 5e n đaties pcda'iar:. Toda :o ie ia .1 -. : ru5-*e ig'i'Jit L.. ..»niatjkf iTC RINC • I IDE KR4VANJ4. I Predstave ob 3., 5., 7. ra 9. ori. Ml*4«i ttro#o r>r*po\t4*ma. I Telefon 2730 KP*O >Ut«UA^$KI DVOR.« Stran 4 »SC0VENSK1 NAROD« dne 23. ma?a 1925. Stev II5* August vBlanche: 40 W<2 valovih strasti Jioman — Cuden inož ste, Simon. — je de-ial Armand. — V većini primcrov ste enako dobrodušni in pogurani, a vendar vas ni sram napasti slabotno žemsko. Za v-elikega falota smatrate onega. ki šouva psa na slabega človeka, sami pa mirno izročite levjim zobem drugo, enako slabo bitje. Z večjitn zločinom hoćete kaznovati manjšeKa. Bogme, ne ■pozinam vas več, dragi Simon. Beli Medvcd je zafsnil oči in mol-čal. Morda so ga besede bivšega učen-ca zadele v živo. — Ali se vam ne zdi, da imate na razpolago mnogo lepše sredstvo, da pomirite senco irboge Madelone? — je vprašal Cambon. Beli Medved ie šc vedno gledal v tla. — Kaj, ko bi vam ponudil tako sredstvo? — je nadaljeval Armand. — Tn kaj bi bilo s tem sredstvom? — je vprašal Simon in ga pogledal po strani. — Kaj če b! imel Iep nacrt za Be-lega Medveda in šc lepši nagrobni spomenik za Madek)no? Beli Medvcd ga ie debelo pogledal. — Za Madelono? — je ponovil tiho. Simonov glas je bil vedno miren in prijeten. če je govoril o Madeloni. Tako ic bi] narnreč orjak naučen, ko je bila M^dclona se živa. — Da, — je nadalje val Armand. — ko sem govoril včeraj z markizo o tej zadevi. je bila takoj pripravljena dati vam deset tisoc frankov. dragi Simon, a poleg tega se pet tisoe za Madelo-n:n nagrobni spomenik. — Zakaj meni deset tisoč? — je vprašal Beli Medved. — Zakai ne raje deset tisoe za nagrobni spomenik, zakaj ne vsega za Madelono? — To je koraeno vaša stvar, — je odgovoril Armand. — kajti C*i»m dobite đenar, ga lahko porabitc, kakor vam drago. Mar ni tako? — Saj rcs... za petnajst tisoč bi se dobil krasen nagrohni spomenik. No. ali si že dobi ta denar. Armandek? Tvoji žepi se mi zde nekani mršavi. — Nimam ga se, pač pa imam njeno obljubo in ... — Ah tako. samo njeno obljubo. — se je zasmejal Beli Medved. — Samo njeno obljubo! Ha-lia, Armandek! — Priznam, ko sem davi vstal, — je nadaljeval Cambon. — nisem mnogo verjel obljubi, ki mi io je dala včeraj. Poleg tega 'mani pa šc tehten razlog za domnevo. da ostane samo pri obljubi. Toda ko sem se Čez dobro uro vr-nil \z Bicetre. ka-mor sem bil odše] davi, da se snidem z očetom, je ticalo v ključavnic: mojih vrat tole pisemec. Cambon je potegnil iz žepa pismo in ga pokazal Belemu Medvedu. Orjak je radovedno pogleda! pismo in segel z okonio roko hitro po njem. kakor da ga hoče sam precitati. — Prečitaj mi ga, Armandek. — je dejal in iimaknil roko. — Nefcam težko mi je čitati to drobno pisavo. Zadnje čaše slabo vidim. »Monsicar Armand Cambon! Vaš včerajšnji nenadni odhod je kriv, da se nisva točno domenila o vašem starem prijatelju, ki ne-dvomno zasluži največjo sočnije, kajti, kdo, ki ima srec na pravom mestu, bi ne sočustvoval s tako težko nesrećo in ne sforil toga. kar je v njegovih močeh. da olajša šor je? Zato se mi je zdelo potrebno pojasniti vam, da mora biti danost storjeno vse, kar sem včeraj obljubila. Morda o-mcn'ik na grob siromašne perice? •— Kaj takega šc irsem vidcl. drag; Simon. — rivala ti. da si jo reš;l iz levjih krejTinuli-ev. — je deiai Meli Medved. Priiel ie Armand a za roko in mu )?> prijateljsko stisn:l. — Hvala ti. da si me z*lrl z nag. Morda se ti bo ruJ; Ma-dc-ona nekoć zahvalila, kaiti resi1, si nl-omenitn ženo. — Plemenito ženo! — je zanirmral Cam»bon. kait: spronnil se je drugega piše me a. ki ga je im cl v dru-gem žc-pu. Madelona j: odpusti. — je nadaljeval Beli Medved. ~- kaiti Madelona dob: spomenik na Pčrc-Lachaise ... ali ie pa sigurno, da bo stal na Pcrc-La-cha:se? — Seveda bo na Pčrc-Lacha se. — In spomenik bo eden nai'epših ... imel bn podsttavok :n visok bo... — Da boste imel: tuđi vi pod njim dovolj prostora, dragi Simon. — je de-ial Annand g:'n:eno. kajti Belemu Me-divcdu so se zalesiketale solze v očeh. — Da. in kapci ca bo dovoli velika... — Da boste labko ob nedeJjah se-deli v nji. Saj boste hodili vsako ne-detio z vencem na pokopališče. kaj ne? — Da. ild, pa tud: ob delavnikih boiri hodii, saj to bo moja edina to-lažna. Zbiranje bolh in stenic je koristno Ne smejte se zbirateljem mrčesa. — Njihov trud j€ človcštvu zelo korišten. Nedavno smo poročali o nckeni ca-Jaku. ki je posvetil vse svoje življenje zbiran/a bolih in j:h zbral toliko, da ima najboglate.išo zbiriko te vrste na svetu. So pa tud l.nndje, ki zbirajo stenice, Navadno zbirajo ljubitelji raznih zbirk stare novce, znanike. metuljc itJ.. in zato s« zd: vest o zbiraniu stenic in bol na prvi pogled čudna ali ćelo ne-\ er.etr.a. Če se pa zamislimo v pomen takih zb.rk, se ne homo čudili. rivala bogu, da se zdaj že mnogi zanjmajo za probleme, ki so bili do no-vejšega časa zanemarjeni. Anglešk: Rotschild >e žrtvoval težike t'sočakc za svojo znamenito zbirko bolh.. kar ni n-rav nič s»mešno, če pomislimo, kol -kega pomena je to za zoologijo vobče. posebno pa za medicinalno entomolo. gijo. Bolh je na svetu zelo veliko in si-cer najrazl"čncjš;h vrst. Mnoge so vezane na redke vrste sesalcev :n zato ni čuda, da ic Rotschild plačeval za n;e režke tisočake. Med bolhain' poznaje naravoslovci ćelo vrsto takih. ki prenašaio nalezlji-ve bolezni. v prvi vrsti kugo. Povzro-čiieli kuge j-e drobna bakterija, dolga nriN'žno poldrugo t;sočin»ko milimetra. Ta mi'krob se drži v telesu podgane, k ima s»voje pribežalšče v manjšh ladjah. prihajajočih iz orijenta. Znanstveno se naziva povzročiteli kuge bacterlum pe-stis. S podgane preneso bolhe kugo na človeka in iz zgodov'ne dobro vemo, kako sfahovite so posledice te >črne smrti«. Že v sv. pismu govori prva Sa-muelova knjiga o kuzl Strahovita kuga je razsa?ala v času cesaria Jnstin:-ana. O kugi piše tud: Bocacc'n. Od leta l->47 do 1350 je d vjala strahovita kuca po cei: Kvropi in zahtevala je haje 25 rniliionov človeš-kih /rtev. In še vedno prihaja kuga od vzhoda. zlast; :z Indiic. V Tndii' ic podkglo 1. 1907 k'U^i 1.200.000 ljudi. Proučevanje in zbiranje bolh, ki prenašaio to strasno bolezen, ni torej nič sme^nega. niarveč na^protno. Stari Ivutscluld, ki se z vso \nemo peča s tem problemom in ima v Merstu v Anghu ćelo lastei: muzej, je znan v znanstvenih kro^ih k(>t odličen raziskovalec in ne morda kot Miic>en čuJak. V srednjem veku ljudje sploli nišo vedeli, kako r»i nc borili proti kugi in še /daj medicina tej bolezni ni prišla «J> živega. \' srednjem veku so jo zatirali na r»a ta način, da so čarovnice in židc sc7.i-gali. češ, da oni prerusajo Kuii*». Tujj zbirarje stenic ni pra\ nfi smešnega. Tuđi to ie potrebno m koristno. kajti kakor bolhe, tako prenašaio tuđi stcnic'j nalczljivc bolezni. \ ne-katerih kraith. n. pr v Italiji, Albaniji in na Balkanu, .ie stenic poleti v zanc-inarjenih hmet.skili hišah toliko, da pre-nočujejo liudjc zunai, kjer j;h neusmi-licro pikajo komarii. O komarjih je pa znanio. da prenašaio malarijo. Stenke so strokovnjaki /c opetu\ano pronče-\ali tuJi iz medicm^ke^a \idika in usr>-tovili so, da prenašaio ćelo vrsto mi-krobov, ki tNjividno povzročajo razne nalezlii\c l^olezni. Nekateri strokovnja-ki trdijo. da prenašaio komarii in potoni njih vtenue tuđi tifus. Tuđi strasno južno bole/er. kala a/ar (Leishnun-io>is) prenašau) pognsto bolhe in stenice. Velika brazilska stenica conorr-hinus mesistus prenaša grozno bole-zen. znano pod imenom Chacaso\a N»-lezen, ki puvzroča trypanosij*iia schi-cOtrypana eruzi. /daj so vse onu-njene pano^e ento-nologije več ali manj proučene in uče-naiki imajo na razpola^o bogate zbirke bolh in stenic, ki prenašaio nalezlji-\e bolezni. Iz znan>t\enega vidika ie zbiranje bolh in stenic zelo važno in koristno, ker nudi učenjakom inožnost, da svoja raziskovania i/popolmjo. \ loga mrčesa v življenju čolveštva je sploh važnejša, nei^o ^e zdi lajiku. Ce preso-ianio zbiranje bolh in stenic iz teza vidika, se nam prizadevanje Rotschilda in drugih požrt\o\alnih mož n«e bo zde-lo smešno. Vodstvo premogovnika »Belokrajina« v Črnomlju razpisujc zgraditev ozkotirne železnice crka dva kilometra in dva mosta, PoniKlbe do 10. juMija upiravi v CrnomK'U. kj^r i€ na v.posicd nz-brz trase i-n terenski položaj. KVi REVHATIZEM. Zahvalnica. Q. ćr. I. Rahle i- vj Beojrad. Sarajevska 70. DaJj časa me je inučil revmatizcrn. Preparat, ki ste sa Vi iz-BasU, j« pomasal meni in vsem drusrim, ki sem ga j:m priporočil. Zato se Vam najlepše zahvaljujem na Vašem Radio - Balsamika. Prosim Vas, da mi posljete še tri steklenice. Oitrelj (Bosna), 2. febr. 1927. S &pc>š:oAanieni Gjuro Urlić. Lek RADIO BALSAMIKA izdeluie, prodaja in razpo-^ilja po povzetju laboratorij Radio Balsamika dr. 1. Rahlejev, Beograd. Sarajevska 70. Dobiva se po vseb lekarnah. Zanesldiv pripcMraotek za rast Us ie franooska poenada MICHEL IVI. O. 2*L. jJobrena od lnozemskega drž. kemijskeza laboratorija HLBr. 501 a od inosemskih državnih iwofesoriev io kemikov, se smatra ta prvi in sisuren lek za rast las. Po mada Michei ustavi tipa danje in sivenje las, odstranjude vse vzro-ke. zaradi katerih Kasje itpadajo k) sive. Po po-vretju posije poltnine prosto Michei, Vasina 8, Beo-rrad. Prodaja lckama Dclini, Koez MihaJIova 1. POZOR! Prosimo v sa keja odjemalca, da nas pri naročilu obvcstU koliko •x star, kako mu lasj« Izpadajo ali so gzpadalu ali hna prhljaj ali jrobne. šibke lase itd. t tem, da nap&e. koliko posodo da ieli ali \i m\i mi poSljemo po njegovein obol«km lasišču. Dom so po Dio t5, 150. 165 ttr največja in najmo5nejša 290 Din. Vse doze so •azvrŠčene v majbne. veČJe in Jačje po razmerju oboleleja lasdšča, »■ivsod pa Ie p-riloicno garancijsko pismo. šu&ovka, 5. aprila 1925. Zahvala * «)madl MICHEL, idravllu za lase. — Vasina štev. 8, Beograd. Spoitovanl eospod! 2. februaj-'ia t. 1. sem priiel k Vam r Vašo reklamo iz novin in api! 100 sramov MICHELA ta lase. za kar sem plačat 170 Din. •■i danes sem se natančno držal V^Ših navodil. V zahvalo Vam in ■„Semu leku so se mi povrnila lasje. ki sem J!h izjubil po vročin-■ y-- bolezni še 1915. L, danes pa mi rastejo tako gosti 1as;e. da ium polBO vso glavo in se mi več tie pozna p!ešavost. Zahva-:rem se Vam za Va5 lek in reklamo, na katero sem naletel. ' r.'eini MH. MHailovlć. ekonom, srez kofubarski. obi. Valjevska Vsaka beseda 5O p*r. Plaća se lahko tuđi v znatnkah. Za odgovor znamko/ — Na vprašanja brez zruimke ne •»■■■■» nd&ovariamo- — Kajmanjši oglas Hin 5*—^. ^mm^m Frizerske obrti se želi učiti 14 let na deklica. Na-stop tako] ali pozneje. Pojasnila da:e M. Jsreb. Sodražica. 991 Z najboljšim uspehotn se nad 23 let uporabijajo Lanicl« kapsule za ozdravljenje $po!m'b bolezni l[tr:per, belo kapanje). V vsaki lekarnl pu^čica D'n 23 —• S p<>što poš!je lekarna B!um, Subo* tca. 2V-L »Walter« pl etil ni stroji po želji tuđi z aparatom za vzorč-no pletenje v več barvah. delu- iejo na]s;zurtiejse, ^jpraviia sptoh ne potrebujejo. Zalosa m pouk v Ljubljani F. Kos. Židovska ul!-:a 5. 4S/L Krušna molio in vse mlevske izdelke vedno sveže dob'te pri A. M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32 I. Stjepušin UHO. Jnjmli 57 priporoCt i^l^Uic tanbare, lice, (k*le, pirtitnrt I MUlt f+-treHfise i« iTtfUzbllt. - Odlikdni m .trisk#jiiWbl Cjetid traiko. Razprodaja pod roko raznoga pr'h.s;\a, >..k ,n v^Viritv, kuh. kredenje in razne kuh. po^o-Ue, salonska starinska ura, zla'.a inoška ura z zlato verižic-t, se \ rv \ (x»nedeljek, 27. maja ob treh papuldoti \ Ljubi.an:. Strci ^i-.a ui.ca š-.cv. S. 11 •» Vajenca za pilarsko obrt iščem. Ivan Fi- ^ar, p-ilarski mojster, Ljubljana. Vošnjakova u!. 6. 1098 Uradnik z vcč'.t'tno prakse, popciaoma iz-jrjen v nemški in slovenski k«.-restwndenci. sten-esrafi}:. srroje-pi^iu, knjigovodstva (b.lancist), iiče službo. Nastop !ahko takoj. Ponudbe na u-p-ravo lista pod »Sa-mostojnost'/lOOS Dekle Z3. kuh;n:o, \ei>ć.c n-c:nić.ne. sprej-mem. Mesečna mezda 300 Din, vsakeza polkta obleka in obutev. Nasto-p l. junija. Ponudbe na M. Zwil!iji2 zrađ ZdeniiTia pri Za-jrebu. 1096 Gramofon dobro ohranjen, s 45 pioščaroi, prodam za 1000 Din. Ludovik Vovk, Brezice, Kolodvorska cesta št. 40. 1097 Ženitna ponudba Sem 36 let star, z-ostilničar na Ceškosilovašikem. vdovec brez otrok, doma :z Primorskesj, imam nekaj premoženia, pa b-i se rad vrnil v Ju2?os!avij-o ter se oženi! z vdovo ali pa starejšo srospodič-no, k.i ima svojo gostilnico. Po-nudr>e s sliko, katero vračam ali pa zameniam takoj. na nasiov, k: 2a r^-'ve uprava »S'ov. Naroda«. 1093 NAJBOLJSE TAMBURICE •"arkaševe^a m sremssega sistema zdehrp n razpo«iMa ob -amstvi? stai** hrv. tvornica tamburic Stjepan M. Gilg - Sisak 810 fCačićeva ulica 174 (Hrwat»aiai JenovniK tamburu, ^ošliem «ia *amevt ^astu r •■■■■■■•■■■■■■■■■•■••■••■■•••••■■•■i Dvokole»a aajbuU^ h svetovnih znamk v veliki abtri ćelo pece-ni. Naioovejši model; otroikib vc-zičkov, od pfeprostesa do oajfl-nejsesa, io liračni vozičkj ? u-Iosl. VeČ znamk iivalafli strojev najnovei^lb modelov, deti in paevmatika Ceuiki (ranko Prodaja na obroke. TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokole^ io otroskih vozičkov, Ljubljana, Karlovsk- c. 4 aaa^aaaak mesecevna namesto 2meseca Palma na usni u ¥MMM Zrebanje v državni razredni loteriji Dne 17. t. ni. so bile naslednje pri nas kupljene prečke izžrebanc: Din 2000__so zadele št. 5712, 84.597, 84.677. Din 500.— so zadele Stev. 5734, 5740, 7550. 75S1. 7605. 7610, 764K 7653, 7C74, 7697, SS10, »150. 10.S22, 10.S57, 10.975, 10.97^. 14.102. 17.SM0, 20.065, -'0.191, 22.057, 22.099, 30.934. 30.936. 30 947, 34.641. 34.696. 34.709, 34.718, 34.726, 34.728, 34.742, 34.76\ 40.560, 4(1.567. 46.071. -»6.111. 46.131, 46.125. 46.155, 46.161, 46.171. 46.177, 53.414, 53 460. 53.471. 55.S22. 55.825, 55.887, 5S.282, 58.32S, 58.352, 70.256. 70.327, 74.653. 74.693, 75.753, M.502, 84.506, 91.744, 96.^77, 96.S95, 97.312, 97.318,97 323, 97.327, 97.339, 97.365, 97.3*9, 97.382. 97.452, 97.459, 97.484, 97.499, 99.777. 99.S13, 99.824, 100.709, 103.1S0, 107,947, 1OS.13S, 1OS.176. 10S.202, 108.266. l.70^, 109.749. 109.826, 109.828, 109.S45, 109.S55, 109.S62, 109.S65. I09.-s9\ 115.6,>6. 115.679, 120.157. 120.178, 120.234, 120.273, 123.552, 123.S17, \23.\^2. 123.836, 123.993. Žrcbanje dne 18. maja 1929. Din 2000.— 30.912, 40.518, 109.860. Din 500.— 5.754, 5.756, 5.761, 7.507, 7.652. 7.093. 8.153, 5.143. 10.S54. 10.861, 14.13l'». 17.973. 17.9S5. 20.067. 20.072. JO.0M. 20.197, 30.979, 30.997. 34.605, 34.6SS. 34.734. 34.75S. 34.796, 40.530. 40.555, 46.036. 46.102. 53.40 K 53.425. 53.44f». 5>.454, 53.469. 55.804. 55.835. 5S.S7O, 58.22S. 5S.263. 5*.2hy). 58.274. ■>S.324. 66.671. (t66.80. b6.699. 70J25, 70.277, 70.319, 70.371, 74.601. 75.761, S4.514. 84.550, S4.552. S4.56.^ S4.624. S4.6^5, S4.692. 91.701, 91.719. 91.72^, 91.739, 91.782, 91 79^ % S35. 06.SM, 96.SS7, 96.890, 97.337, 97.37d. 97.403, 97.417, 97.471, 97.47S. (>9.737, 99.7U), 99.791, 99.795. 99.797. 99.881, 100.706, 100.741, 103.163. MI3.1S7, IO7.91(>. 107.932. 107.941, 107.966, 108.118, 109.763, 109.774. 30.951, 109.S0S. 109. S57. 109.863. 109.9CMI. 115.607, 115.613, 115.653. 115.672, 115.697. 120.151, 120.153, 120 161. 120.20\ 120.2.50. 120.232. 120.255. 120.259. 120.268. 123.545. 123.915. 123.922. 123.929. Vsein onim i2 ralcem. katerim so bile srečke :z/rebane ix> D'.n 500.—, bo- v