PBIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V NEDELJO 17. t. m. ob lO. uri NA. STRELIŠČU NA OPČINAH žalna pro obletnice ustrelitve narodnega heroja Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Ivana Bobka in Ivana Vadnjala Lp>tn VT OP1? /1 XV/,\ Poštnina plačana v gotovini LetO VI ■ OteV. /OJ (16/4) Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 14. decembra 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir „Corriere della Sera“ in beneški Slovenci Slovenski beneški župnik toži slavnega italijanskega novinarja Cesca Tomasellija zaradi dveh žaljivih člankov V Milanu se je 11. t. m. Vršil proces proti odgovornemu uredniku lista «CORRIE-RE DELLA SERA« Guglielmu Emanuelu in novinarju CE-SCU TOMASELLIJU, avtorju dveh žaljivih člankov na škodo župnika g. Kračine iz St. Lenarta v Slovenski Benečiji. Za proces .ie vladalo precejšnje zanimanje. Obtoženi odgovorni urednik in slavni novinar Tomaselli sta pripeljala nekaj beneških županov, ki naj bi pričali, da je pisanje člankov resnično in v nobenem pogledu žaljivo. Proces je bil odložen na kasnejši čas, ker bo moralo sodišče pregledati, kakšne dokaze je župnik Kračina navedel proti odgovornemu uredniku «MESSAG-GERA VENETA», ki je prav tako o njem nespodobno pisal. Kljub dejstvu, da se je proces šele pričel, je vendar prišlo do izraza nekaj podrobnosti, ki jih ne smemo prezreti in ki jih moramo postaviti tja, kamor spadajo. Obtoženi Cesco Tomaselli je namreč v svojo obrambo navedel dva dokaza, ki jih je kot je tudi sam priznal, zvedel iz pogovora z videmskim prefektom in iz osebnih poizvedovanj po Nadiški dolini: 1) da je župnik Kračina pridigal v cerkvi v slovenskem jeziku: 2) da je med verniki delil slovenske molitvenike, ki so izšli leta 1866 ter bili kasneje Ponatisnjeni; te je fašizem leta 1933 prepovedal, po osvoboditvi pa jih je župnik Kračina na lastno pest ponovno Pričel deliti med ljudstvo. Te trditve je obtoženi To-tnaselli predložil kot dokaz, da je pisanje njegovih reportaž verodostojno in da je zaradi tega župnik Kračina neutemeljeno vložil tožbo proti omenjenemu listu. Odgovorni urednik toženega lista pa si je hotel svoj o-brambni položaj še bolj utrditi. Priklical je v Milan kot rečeno — tudi nekatere župane beneških občin, ki naj dokažejo italijanstvo Slovenske Benečije in «sloveniziranje» tamkajšnjega prebivalstva. Nekatere «italianissime» župane navajamo poimensko: Pifetri-cigh (Petričič), Pauletigh (Pauletič), Cicigot (Cičigoj) Itd. Ta imena nam niso neznana. Srečali sm0 jih že Pred Približno tremi leti, ko so pismeno izjavili, da v Slovenski Benečiji «ne živijo Slovenci« in je zaradi tega vsaka zahteva po ustanovitvi slovenskih šol neutemeljena. Ali niso že sama njihova imena najboljši demanti izjave, ki so jo Podpisali verjetno na migljaj od zgoraj? Toda pustimo to ob strani. Gre za vse več kot samo 2a take priče. Gre za to, da se je Tomaselli obregnil ob dejstvo, da g. župnik Kračina Pridiga svojim vernikom v slovenščini in da jim deli molitvenike v slovenskem jeziku. Naj nam odgovori obtoženi ■Tomaselli ali je protizakonito, če dušni pastir pridiga vernikom v jeziku, ki je njihov Materinski jezik in njim tudi najbolj razumljiv? Kaj ni sam Kristus oznanjal apostolom naj gredo po svetu učit vse r.arode ter pri tem mislil naj jih poučujejo v jeziku, v katerem narod govori? Demo-kristjanska stranka se smatra Za nosilca idej Kristusove cerkve. Ce je to tako, naj njegove na uk e uresničuje v vsakem pogledu ln na vsakem koraku, naj jih ne ponavlja th izrablja za svojo šovinistično ln jezuitsko politiko. Drugo predrznost ne predstavlja samo gola trditev, da ie župnik Kračina delil med vcrniki slovenske molitveni-kei ampak zlonamernost, ki Vele iz nje. Tomaselli je nam-z njo skušal postaviti roko predse, češ da je to dokaz t^znarodovanja tamkajšnjih "Italijanov« ln verjetno celo d°kaz «protidržavnega delovanja«. fašizem je nastopil leta '^22 g pohodom na Rim. Leta l933i t. j. 11 let kasneje pa je šeIe prepovedal slovenske pu-k>llkacije (primer molitvenika, katerega prva izdaja je bila tiskana leta 1866). Klerofašistični režim po drugi svetovni vojni je nastopil leta 1945. 2e leta 1950, to se pravi komaj pet borih let od osvoboditve, pa so se opogumili protislovenski elementi, ki se očitno fašistične miselnosti niso otresli s poslednjim vzdihom obešenega fašističnega glavarja na Trgu Loretto v Milanu, in skušajo kot leta 1933 postaviti pred sodišče nekoga, če razdeljuje slovenske nabožne knjige med slovenskim prebivalstvom. Naj čitatelji sami ocenijo delovanje sedanjih oblasti. Mi te ocene ne bomo napisali, ker bi sicer zaradi pisanja resnice prav lahko ponovno prišli na zatožno klop, kot se je že nekajkrat primerilo. Ne moremo pa preko tega, da skušajo šovinistični elementi, ki sedijo prav blizu državnega krmila, z vso prizadevnostjo zatreti govorjeno in pisano slovensko besedo v Benečiji in s tem okrepiti raznarodovalni pritisk proti našemu ljudstvu. To delajo kot v posmeh Organizaciji združenih narodov, ki je sprejela sklep, da se na 10. decembra praznuje «Dan človečanskih pravic«. Delovanje italijanskih šovinističnih krogov je profanacija tega dne in predstavlja posmeh skupnim naporom vseh narodov na svetu, da dosežejo bratstvo med narodi. Odnos sodnih in državnih oblasti do Beneških Slovencev pa je že 1882 leta opisal v svoji knjigi «Slavia Italiana« dr. Karel Podreka: »Italijanska justica ni ne preprosta, ne hitra in ne poceni. Turška — in če hočete — ho-tentotska procedura je gotovo bolj človeška in racionalna kot je italijanska,,.« (Stran 73). S tem morajo odgovorni krogi prenehati: prenehati pa morajo tudi z zavestnim ponavljanjem obrabljene laži o »presunte minoranze slave« — dozdevnih slovenskih manjšinah — ter jim priznati kar jim gre: slovenske šole, enakopravnost jezika, kulturne, gospodarske politične in socialne pravice. Predstavniški dom ZDA odobril pomoč Jugoslaviji W ASHINGTON, 13. — Predstavniški dom je nocoj odobril načrt zakona, ki ga je predložil Truman, za pomoč Jugoslaviji v vrednosti 38 milijonov dolarjev. Ta zakon, ki ga je senat že odobril, bo sedaj predloži predsedniku v podpis. BEOGRAD, 13. — Danes je bila ob navzočnosti ameriškega poslanika Allena svečanost na medicinski fakulteti beograjske univerze, kjer je predsednik orga. nlzacije «CARE» izročil univerzitetni knjižnici 150 znanstvenih knjig kot prvo pošiljko znanstvenega materiala namenjenega Ju-gosjavijt na posredovanje organizacije «CARE». Samo sovletski blok glasoval proti resoluciji trinajstih držav o Horcll O resoluciji bo sedaj še sklepala glavna skupščina - Entezam bo verjetno izbral Benegala Raua in Lesterja Pearsona, naj sodelujeta v smislu resolucije - Sprejeta resolucija osmih držav o vprašanju atomske energije LAKE SUCCESS. 13. — Danes zjutraj je politični odbor OZN nadaljeval razpravo o intervenciji kitajskih čet na Koreji in še posebno o resoluciji trinajstih držav. V začetku seje je turškj delegat izrazil upanje, naj bi se resolucija sprejela s čim večjo večino, da se ji podeli večja oblast, Povzel je nato besedo sovjetski delegat Malik, ki je naštel štiri elemente, ki določajo stališče njegove vlade glede resolucije trinajstih: 1. sedanj, položaj interventi-stičnih čet na Koreji ter položaj severnih Korejcev in Kitajcev, ki so jim prišli na pomoč; 2. pogoji, v katerih se je načrt porodlil. in še posebno udeležba pri sestavljanju tega načrta filipinskega delegata ((filipinskega generala v služb; ZDA«. Njegov vpliv je povzročil, je pripomnil Malik, da so avtorji načrta morali predložiti dve varianti. eno bolj ugodno za ZDA, drugo pa manj ugodno; 3. kratki komentarji angleškega in ameriškega predstavnika so pokazali, tako je dejal Malik, da se oni ne zanimajo toliko za vprašanja, ki nastajajo na Daljnem vzhodu zaradi intervencije na Koreji, kakor za takojšnje prenehanje sovražnosti, da rešijo ameriške čete in da se jim omogoči, da pridobijo na potrebnem času, preden preidejo k nadaljnji akciji. 4. namen ameriške in angleške vlade se omejuje na prenehanje sovražnosti, ostalo jih ne zanima. Zato je Po Maliko-vem mnenju predlog za prenehanje sovražnosti samo hinavski predlog in poizkus, da se interventističnim četam na Koreji omogoči, da pridobijo na času. Dejal je tudi, da je ta resolucija predvsem ugodna interesom ZDA, ki da hočejo zopet Zbrati Mac Arthurjeve čete in obnoviti napad. Malik je zaključil, da se bo uprl proti vsaki resoluciji, ki bi predpostavljala navzočnost tujih čet na Koreji. Zato bo glasoval proti resoluciji trinajstih držav. Delegati Izraela, Cileja, Francije, Norveške, Filipinov. Kanade, Egipta. Brazilije, Jeme-na in Holandske so se vsi izrekli za resolucijo. Nato je odbor z 51 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in z enim vzdržanim (kuomintanški delegat) sprejel resolucijo, ki bo sedaj predložena glavni skupščini in ki predlaga, naj predsednik skupščine Perzijec Entezam skupno z dvema drugima članoma skuša najti zadovoljivo formulo za prenehanje sovražnosti na Koreji in naj o tem čim prej poroča glavni skupščini. Fo glasovanju se je sejn političnega odbora odložila, ne da bila določena seja. na kateri bodo razpravljali o drugi resoluciji azijskih držav. V krogih OZN navajajo kot najiboli verjetna člana, ki ju bo Entezam izbral, indijskega de- legata Benegala Raua in kanadskega delegata Lesterja Pearsona. * * * Na plenumu glavne skupščine se je nadaljevala razprava o nadzorstvu nad atomsko e-nergijo. Po razpravi je skupščina glasovala o resoluciji osmih držav in o sovjetski resoluciji. Skupščina je z 48 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in 3 vzdržanimi (Jugoslavija, Indonezija in Pakistan) sprejela resolucijo osmih držav, ki imenuje komisijo, ki naj prouči u-mestnost združitve dela komisije za atomsko energijo in komisije za klasično orožje ustanovitvene nov-e komisije za raz- orožitev. Ta komisija naj bi bila sestavljena iz 11 članov Varnostnega sveta in Kanade. Nato je skupščina z 32 glasovi proti 5 in 16 vzdržanimi zavrnila sovjetsko resolucijo, ki predlaga, naj komisija za atomsko energijo priprav; dve konvenciji: prvo za prepoved atomskega orožja, drugo za uvedbo mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo. Obe konvenciji naj bi stopili v veljavo istočasno. KAIRO, 13. — Kakor svcjčas PRED DEVETO OBLETNICO MUČENIŠKE SMRTI ,------. TOMAŽIČA, KOS A, IVANČIČA, VADNJALA IM BOBKA [ 4.| „Processo T omas /941 „V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III., po milosti božji in volji naroda kralja Italije in Albanije, cesarja Abesinije...“ Tudi Skamperlovi tovariši ao morali skozi mučilnice GENNA-RA PERLE, katerega obraz je bil poln nekega nezadržanega besnila in ironije, ter skozi mučilnice zmernejšega LOCA-STRA FORTUNATA, ki se je držal tako, kot da bi to njega nič ne zadevalo. Vse skupaj pa je bila preudarna igra in taktika tajne fašistične policije, v posebnih vojnih okoliščinah skovana in tem okoliščinam prilagojena, toda kljub svojemu dvoličju nič manj strašna in grozna. Gennaro Perla je skušal napraviti na obtoženca vtis s svo Velika Britanija, Francija in Dan. j0 zajetno postavo, vitalnostjo !ka’ protestirale pri eiiotskTvU- ‘" ^rbno ^n°j karf nekam ■ - bleščečo obleko elegantnega go- di zaradi oviranja proste plovbe skozi Sueški prekop. spoda, ki se zaveda svojega do- Danes se začne S. redno zasedanje Ljudske skupščine LR S!oweniie Ala tem zasedanju kakor tudi na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, ki bo 27. t. m., bodo razpravljali o novih zakonih, ki pomenijo nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije BEOGRAD, 13. — Zasedanje Ljudske skupščine FLRJ je določeno za 27. t. m. Na tem zasedanju bodo razpravljali o splošnem proračunu za leto 1951 ter o volivnem zakonu za delavske svete in delavske odbore v industrijskih podjetjih. Glavni pomen tega zasedanja Ljudske skupščine je v dejstvu, da se bo z njim začelo ogromno in harmonično delo za razpravljanje o vrsti novih zakonov in o spremembi že obstoječih. To delo bo prišlo do polnega izraza na zasedanjih leta 1951 ko bodo o teh zakonih temeljito razpravljali. Med drugim bodo predlagali v odobritev nov zakonik za kazenski postopek, nov zakonik za civilni postopek, nov upravni zakonik ter nov zakon o javnem tožilstvu, zakon o razsodiščih, o ljudskih sodiščih itd. ** * V Ljubljani b0 jutri zjutraj v dvorani Slovenske filharmo- Vkrcava se 60.000 mož z mostišča pri Hamhungu Lin Piao poziva Kitajce na Koreji, naj gredo naprej - do popolnega uničenja sovražnika FRONTA NA KOREJI, 13. — Največjo pozornost je danes povzročilo poročilo, da se na mostišču Hungnam in Hamhung vkrcavajo ameriške in južno-korejske čete. To vkrcavanje, kd spominja na Durnkerque, se ni pričelo šele danes, temveč se izvaja že od ponedeljka, vendar je vojaškim oblastem oziroma cenzuri uspelo, da se je vsaj toliko časa ta akcija izvajala v relativni tajnosti. Kot je znano, je bilo na tem mostišču 60.000'mož južne vojske in je njih evakuacija predvidena za več dni. Will'iam Chapman, dopisnik '((United Press«, na zelo drastičen način opisuje to žalostno Vkrcavanje Piha ledeno mrzli sibirski veter in vojaki, ki so vsi umazan; in ki so se oblekli, kakor sQ pač najbolje mogli, da bi se zaščitili pred mrazom, nudijo žalostno sliko poražene vojske. Na drugih odsekih korejske fronte ni bila zaznavna po- nije prva seja VIII rednega zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije. Seja zakonodajnega odbora Ljudske skupščine LRS pa bo v torek. V ponedeljek pa je bila seja izvršilnega odbora OF Slovenije, na kater; so razpravljali o zakonskih predlogih, ki bodo predloženi Ljudlki skupščini LRS v razpravo in sprejem. Sklenili so, da se po sprejemu teh zakonov, ki pomenijo nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije, pozovejo vse množične organizacije, naj z 1 azlaganjem politične vsebine in s praktičnimi navodili pomagajo, da se pričnejo čim prej uresničevati. Trn bo v soboto razi sebna dejavnost. Severnokorejsko vojno poročilo pravi, da so se ameriške in južnokorejske čete še nadalje umikale proti jugu. Medtem ko se ugiba, kaj bodo storili Kitajci in Severnokorejci, ali bodo namreč prekoračili 38. vzporednik ali pa se bodo raje ustavili ter pričeli pogajanja po željah in predlogih trinajstih azijskih držav, pa se zdi kot zelo jasen odgovor poziv, ki ga je kitajski vrhovni poveljnik general Lin Piao naslovil na Kitajce, f £a "takojšnji porast vojaške mo- WASHINGTON, 13. - Danes so se sestali v Beli hiši pod predsedstvom Trumana glavni parlamentarni voditelji demokratov in republikancev na konferenco, ki je trajala okrog dve uri. Proučeval; so ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za uspešno izvedbo mobilizacij* skega načrta. Konference so se med drugimi udeležili podpredsednik ZDA Alben Barkley, voditelja demokratske večine v parlamentu in senatu Scott Lucas in John Mac Cormack kakor tudi glavni predstavniki republikanske manjšine, med njim; senator Robert Taft in več članov vlade. Po konferenci je republikanski senator Kenneth Wherry izjavil novinarjem, da. namerava predsednik razglasiti alarmno stanje v enem ah dveh dneh, vendar pa bo še prej sklical dve ali tri konference. Senator Taft pa je izjavil, da je republikanska stranka pripravljena v vsem podpret; predsednikovo akcijo komisije za oborožene sile Vin-son, ki je eden izmed najbolj obveščenih, trdi, da predsednik nima namena zahtevati splošne mobilizacije; Truman namerava izvajati le program pripravljenosti. Vojaška služba se bo podaljšala od 21 na 24 mesecev in vpoklicani bodo vsi moški z 18 leti. Tako bo do srede 1952 pod orožjem okrog štiri milijone mož, kar je dvakrat toliko kot sedaj. Konec tedna odgovor glede konference štirih PARIZ, 13. — Vlade ZDA, Velike Britanije in Francije bodo izročile odgovor sovjetsk; vladi za sklicanje konference štirih konec tedna, v petek ali soboto. Med vladami treh zahodnih velesil je prišlo do popolnega soglasja glede bistva odgovora, ki ga bodo te države dale Sovjetski zvezi. Zahodne velesile bodo poslale Sovjetski zvezi sicer vsaka svojo noto, vendar bodo te identične y bistvenih točkah: predlog, ki ga je dala Sovjetska zveza z noto 3. novembra t- 1. za ponovni sestanek zunanjih ministrov štirih velesil, se stojanstva pred ubogo »slavo-komunistično« paro. Bil je gromovnik, pred žrtvijo se je hvalisal, da čeprav mu je umreti deset let poprej, ne bo štedil svojih delovnih sil (ebenzina del lavoro»). Pod tem je razumevati strahote, ki jih je počenjal s svojo žrtvijo, kajti le to je on imel za dostojno in vredno delo, ko je razlagal svojo «inteligenco» in zatrjeval, da bodo imena ovaduhov ostala za vedno skrita. Tudi obtožnica se je nanašala v pretežni meri na izjave, ki jih je on med mučenjem izsilil in ki bi jih bil predsednik posebnega sodišča za zaščito države Tringalli Casanova rad prikazal, kot da so jih obtoženci prostovoljno in brez vsakega pritiska izpovedali. t Zgodilo se je v dvorani med procesom, Ivan Ivančič je bil j tedaj na vrsti. Stal je visoko i vzravnan in obraz mu je bil tak, kakor bi ga nikoli ne bile | zgnetle Perlove in njegovih po-! močnikov roke v krvavečo ke-' po živega mesa. Rane so se za-I celile, brazgotine je zabrisal I čas. Pod prostranim čelom so valovile misli. Jasne in smele so bile kot tedaj, ko je hodil po svojih planinah tam daleč doma na Tolminskem. «Nc!v, mu je odločno zavračal alas to, kar je stalo tam v obtožnici. «Cemu ste podpisali?», je v svečani vojaški pozi, ki si jo je bil izbral, skušal zavrniti predsednik Trinigalli Casanova 1-vančičev «Ne!». Tedaj se je Ivančič z vsem svojim obrazom obrnil proti njemu, pokazal na Kristusa na križu in zaklical:: ((Poglejte ga! Le on je morda toliko trpel kot jaz. Ce bi vi, ekscelenca, bili takrat v mojem položaju, bi tisti hip podpisali tudi stwjo smrtno obsodbo, samo da se rešite«. ((Ebbene, non avete resistito«, je zasikal ta, kot bi hotel zmanjšati Ivančiievo junaštvo, kot bi hotel reči, da je pač vojna, v kateri so sprejeli borbo s fašistično Italijo, ki je zasedla skoraj polovico Jugoslavije in ima svoje čete globoko v stepah Ukrajine. Trdi Ivančičev i koraki, s katerimi se je vračal ponosno vzravnan, tako kot je bil, so priglušili njegove besede in rezali smrtno tišino v dvorani. O-ba karabinjerja sta zaostala ne-, koliko za njim in sam predsed- je Marshallovega načrte" je "danes t dovolil poseben kredit 120 mili-1 h) države je moral pred oc.tno jonov dolarjev Zahodni Nemčiji. 1 sramoto povesiti oči. sprejme; 2. konferenca se ne sme omejiti zgolj na razpravo o prihodnosti Nemčije, kot je to predlagala sovjetska vlada temveč mora predstavljati odločen poskus, da pride do splošnega soglasja v konfliktu med Vzhodom in Zahodom; 3. zahodni predlagajo, da š*:ri velesile pred pričetkom kakršne koli konference dosežejo po običajni diplomatski poti sporazum o vprašanjih, o katerih bi razpravljali. Odgovor londonske vlade vsebuje tudi predlog, da bi se v New Yorku sestal; namestniki zunanjih ministrov, da bi pripravili dnevni red konference. Baje angleški odgovor tudi poudarja, da praška izia-va ne more biti osnova za pogajanja, ker je mnogo kje pomanjkljiva. Danes je francoska vlada odobrila tekst note Sovjetski zvezi v odgovor na njeno noto za sestanek zunanjih ministrov štirih velesil. Tekst sicer ni bil objavljen, vendar se mnogo ne razlikuje od angleške in ameriške note. Prekinitev Marshallove pomoči Veliki Britaniji od 1. jan. 1951 Obrok mesa se bo od 1. januarja zmanjšal za tretjino • Govorice o sestavi koalicijske vlade in o ostavki Bevina ki se bore na Koreji. Lin Piao in drugi poveljniki četrte armade so namreč pozvali kitajske »prostovoljce«, naj nadaljujejo svoj pohod na Koreji, dokler ne bodo uničili sovražnika in zedinili deželo ((Upamo«, pravi poslanica, «da boste hrabro napredovali do popolnega uničenja imperialist č-nih napadalcev na Koreji ter pomagali korejskemu ljudstvu ustanoviti združeno in neodvisno Korejo«. či ZDA, in sicer zaradi sedanjega izrednega in nevarnega položaja. Truman bo v soboto zvečer ob 22,30 lokalnega časa govoril po radiu in verjetno bo prav takrat razglasil alarmno stanje, Iz predsednikovega govora se bo mogoče izvedelo, kdaj se bo začela izvajati kontrola nad cenami in mezdami in mogoče tudi racioniranje v preskrbi. Predsednik parlamentarne LONDON, 13. — Precejšnje iznenadenje je povzročilo med britanskim prebivalstvom sporočilo, ki ga je dal danes v poslanski zbornici minister za preskrbo Webb, da so trgovinska pogajanja med Anglijo in Argentino glede uvažanja mesa prekinjena in da se bo zaradi tega obrok mesa s 1. januarjem 1951 zmanjšal za eno tretjino. Medtem ko je doslej posamezna oseba v Angliji izdala na teden šiling in pol za meso, bo odslej dobila le za en šiling mesa na teden, kar pa zadošča komaj za enkratno kosilo; to pomeni, da bodo od- ZLATA VREDEN KLEROFASISTIČNI IZBRUH PROTISLOVENSKEGA SOVRAŠTVA (1) «...sono triestini e dungue italiani...» Na naše predvčerajšnje poročilo in protest proti trditvi tržaškega sodišča, da se «MO-RA SMATRATI V TEJ CONI STO SLOVENSKI JEZIK kot TUJ JEZIK« in da je »ITALIJANŠČINA EDINI U-RADNI JEZIK KRAJA«, je včerajšnji »GlORNALE Dl TRIESTE» objavil zares zlata vreden izbruh svojega •demokratičnega« in «krščanskega« protislovenskega sovraštva. Zato menimo, da se izplača tržaškim šovinističnim podrepnikom italijanskega klerofaši-stičnega vladnega režima podrobno odgovoriti na nil0V° strupeno sikanje pod naslovom »LINGUA STRANIERA«. Po prvih dveh stavkih, v katerih bogaboječi člankar zafrkljivo in z neizmernim za,°' voljstvom obrazloži, zakaj Je prišlo do omenjene trditve tržaškega sodišča, beremo: »Sami tiskarski delavci, ki delajo pri ZTT v Ul. Montec-chi, so tisti, ki torej smatrajo slovenski jezik za tuj jezik; in sodnik Boschini je v svoji odločbi pred razsodbo prlpo-znal utemeljeno pravico tiskarskih delavcev — ki so Tržačani in torej Italijani — ter trdil, da se morajo glede učin- kov izvajanja sindikalnega sporazuma o višji plači, smatrati vU jeziki razen italijanskega očitno kot tuji«. Da bo resnicoljubnemu klerikalnemu člankarju, predvsem Pa vsem našim čitateljem čim bolj jasno, kdo so tiskarski delavci v tiskarni ZTT v Ul. Montecchi, iiKI SO TRŽAČANI IN TOREJ ITALIJANI» in ki ((smatrajo slovenščino v tej coni za tuj jezik«, bomo navedli njihova imena, ki se glasijo takole: Pegan, Semolič, Košuta, Marc (fašisti so mu i-me poitalijančili v Marži), Blažič (poitalijančeno Biasi-ni), Svetina (poitalijančeno Santini), Skarabot, Suban, Pe-lan, Ferluga, Riedler, Keber, Pan jek (poitalijančeno Panel-li), Juriševič (poitalijančeno Giorgini) itd. itd.. (Našteli smo samo tiste, ki so navadno zaposleni pri tiskanju ((Primorskega dnevnika«). Pozivamo klerikalnega šovinističnega člankarja, naj pride v tiskarno ZTT in naj vpraša vsakega tiskarskega delavca posebej, če res smatra, da je slovenščina v coni A STO tuj jezik. Se posebej pa naj vpraša vsakega, ali je Italijan samo zato, ker je Tržačan, oziroma ali je Tr- žačan zato, ker je Italijan. Da so vsi Tržačani, pa bo lahko videl iz njihovih dokumentov če mu že iz pogovora z njimi ne bo morala biti ta okolnost takoj jasna. Glede popolnoma fašistične trditve člankarja, da je vsak Tržačan Italijan, pa svetujemo, naj se obrne n. na profesorja tržaške univerze in sedanjega conskega podpredsednika doktorja Karla Schiffrerja. Zelo je verjetno, da bo conski podpredsednik šovinističnemu novinarju odklonil pojasnjevanje upravičeno smatrajoč, da v Trstu ne bi smelo biti novinarja, ki ne bi vedel, da se Tržačani delijo na Slovence in Italijane. Zato priporočamo vsem članom uredništva »GlORNALE Dl TRIESTE«, naj si ogledajo etnografsko karto Julij-ke krajine in Trsta, ki jo je rm*. njeni univerzitetni profesor izdelal pred štirimi leti in ki ie služila rimski vladi na mirovni konferenci v Parizu. Glede sodnika dr Fr. Bo-schinija pa dajemo člankarju podoben nasvet. Iz letošnjega obsežnega «VODIC a ZA TRST« je razvidno («GU1DA GENERALE Dl TRIESTE E DELLA VENEZIA GIULIA 1950 - 48. IZDAJAn - str. 192), da omenjeni sodnik stanuje v Ul. Cologna št. 35, kjer ga verjetno lahko »GIORN A-LOV« člankar obišče, (e ga ne najde med uradnimi urami v sodni palači in povpraša, ali res dr. Francesco Boschini osebno smatra slovenski jezik za tuj jezik v coni A STO Opozarjamo nevednega člankarja na zanimivo dejstvo, da je v seznamu slovenskih priimkov, ki so jih fašisti poitalijančili, seznamu, ki je objavljen v knjjni: »AL-DO PIZZ.AGALU- PER LA IT ALI AN IT A’ DEI GOGNO-M1 NF.LLA PROV1NCIA Pl TRIESTE« - CON PREFAZIO-NE Dl SUA ECCELLVNZA AUGUSTO TVRATI«, na strani 130 pod rorl-ri~m ((CD-GNOMl DA RESTITUIRE IN FORMA ITAL’ANA SECON-DO IL R. D. L. 10 GENNAIO 1926 N. 17» zar/lsano v drugi vrsti levega stnlnca zgoraj: «BOSKIN IN BOSCHINI«. To p omeni, da je zeld verjetno ime omenjenega sodnika nasilno po fašističnem zakonu poitalijančeno, kar bo šovinističnemu novinarju sam sodnik verjetno rad obrazložil. Mi mu pa povemo, d- omenjeni fašistični zakon še vedno ni ukinjen. (Opozarjamo či fotelje, da na črki »s« v priim- ku Boskin manjka strešica; ranjki «PICCOLO DELLA SERA« je. namreč pisal: ((LVFFICIO ANAGRAFICO NON SEGNO' MAl PIPE!« — «PIPA» pomeni namreč strešica — tista strešica, ki ja šla in gre vsem italijanskim š(> vinistom v Trstu tako grozno na živce!). Za danes bi radi le še vzporedni včerajšnji »Giomalov« članek o Tržačanih, ki ne morejo biti nič drugega kot Italijani n. pr. z lanskimi pred-volivnimi govori tržaškega de. mokristjanskega prvaka na radijski postaji Trst II, govori, ki jih je govoril v slovenščini. Tega jezika verjetno ni uporabljal zato, ker ga je smatral za tuj jezik, ali pa zato, ker bi bile 12. junija 1949 volitve v Ljubljani in ne t) Trstu, temveč očitno zato, ker je hotel premotiti vsaj nekaj Tržačanov — Slovencev, da bi glasovali za njegovo demo-kristjansfco stranko. Govoril pa je po slovensko, ker se je zavedal in se zaveda, da tržaški Slovenci bolje razumejo slovenščino od italijanščine. Zal pa glasilo njegove lastne stranke ni baronovega mnenja. Verjetno ne iz nevednosti, temveč zaradi fašistične miselnosti njegovih urednikov. (Nadaljevanje sledi) slej Angleži jedli meso le enkrat na teden. Minister Webb je sicer tudi sporočil, da se bo obrok sladkorja povečal za eno četrtino, obrok sira pa za polovico. Izrazil je upanje, da se bo mogoče povečal obrok maščob. Britanski zakladni minister Hugh Gaitskell je sporočil danes v poslanski zbornici, da se bo s 1. januarjem 1951 prekinilo pošiljanje ameriške pomoči (Marshallov plan) Veliki Britaniji, ker je ta na gosoodar-skem področju dovolj napredovala, na tudi zato, ker mora ameriško gospodarstvo izvajati obrambne načrte. Gaitskell ie prečital uradno poročilo, ki sta ga podnisali britanska in ameriška vlada in v katerem so podčrtane najvažnejše točke tega sklepa: 1. prekinitev Marshallove pomoli bi,la, sprejeta soglasno od obeh vlad; 2. skupni znesek Marshallove pomoči Veliki Britaniji za zadnjih šest inececev ostane nespremenjen (175 milijonov šterlinsov). V celoH Velika Britanija prejela 2,694.300.000 dolariev kot P°-j00! Do Marshallovem blanu; 3. Velika Britanija bo še naprej z vsemi pravicami udeležena pri OECE in evropski plačilni zvezi; 4. rbedve vladi še ne moreta oceniti, učinkov svojih oborožitvenih programov na gospodarstvo: 5. gre za Prekinitev in ne za konec Marshallove nomoči Veliki Brita-nijii 6. vlada ZDA je zelo zadovoljna. ker ugot° vi ja, da predstavlja Anglija odlič°n nri-mer uspeha Marshallovega Plana. Po GaitskeMbvi izjavi je v imenu konservativne stranke Anton Eden zahteval od vlede, naj navede jamstva ameriške vlade, v kolikor gre za izročitev surovin Veliki Bri taniji. Gaitskell ie odgovoril, da za nabavo surovin iz dolarske cone ne bo imela Anglija nikake težave, da bo dobila potrebno valuto Poročilo je hflo izdano istočasno tudi v ivashinstonu, kier je uonavnik Marshallovega pla na Wllliam Foster poudaril, da to še ne nomeni. da je anolo. ško gospodarstvo že obnovljeno. Ameriški vladni funkcionarj' so nocoj izjavili, da bi bilo nanačno misliti, da l-o lzeuba dolarjev, ki jih bo Velika Britanija utrpela zaradi ukinitve Marshallove pomoči, kompenzirana z valuto, ki bi jo Anglija lahko dobila v okviru programa za vojaško pomoč. Predvidevajo, da bo ameriški kongres omejil vojaško pomoč na material in na stroje, ki so potrebni za izvedbo oborožitvenih načrtov. V londonskih krogih se širi vest, da bi bil ministrski predsednik Attlee pripravljen v primeru, če bi v ZDA razglasili alarmno stanje in da bi se mednarodn; položaj poslabšal, sestaviti koalicijsko vlado s sodelovanjem laburistov, konservativcev in liberalcev. Vendar pa se lahko smatra ta vest kot neosnovana, kajt; Attlee in njegov; sodelavc; bi sprejeli načelo koalicije samo v primeru svetovne vojne. Po drugi strani pa je res, da se Churchill kaže naklonjenega misli o sestavi vlade narodne enotnosti. Vesti o možnosti koalicijske vlade so se verjetno razširile zaradi prijateljskih odnosov, ki so bili te dni opazni med Attle-ejem in Churchillom. Včeraj zvečer se je namreč Churchill privatno sestal z Attleejem in v političnih krogih trdijo, da je ministrski predsednik pri tej priložnosti obvestil Churchilla, da gredo zagotovila, k; jih je dal Attleeju Truman glede upo. rabe atomske bombe, mnogo dlje kot pa je bilo to javno povedano. Zdi se, da sta dosegla državnika popolno soglasje glede tega vprašanja. V nekaterih parlamentarnih krogih je danes popoldne krožila »e neka druga vest, da ima namreč Bevin namen podati o-stavko na svoj položaj zaradi svojega šibkega zdravstvenega stanja. Da je zelo utrujen, je imelo občinstvo priložnost opaziti ob povratku Attleeja iz A-merike. Sicer ni prvič da je Bevin bolan, vendar prav danes «Daily Ekspres?« posredno graja Bevina, očitajoč mu «brezoblično politiko«. Danes dopoldne je Attlee sprejel na Downing Streetu francoskega poslanika v Londonu Reneja Massiglija ter mu poročal o rezultatih svojega o-biska v Washingtonu in Otta-wi. Sprejel pa je tudi angleškega poslanika y Moskvi Davida Kellyja, ki jg trenutno v Londonu. Očitek, da je zdaj vpjna, da so pač sprejeli borbo s fašizmom, se je ponavljal pogosto v tem vojnem ozračju. V njem je plavalo polno upov na blestečo zmago črnih srajc, na izpolnitev Mussolinije prerokbe, da bo Evropa poslala neizogibno fašistična, pa tudi polno pritajenega nemira iz zlih, nikomur ne zaupanih slutenj pred negotovostjo, pred neodvrgljivo usodo. Tej borbi sil napredka, osebne in narodove svobode s silami duševnega suženjstva, podreditve človeške miselnosti volji enega samega in zasužnje-vanje narodov je ustrezala tudi lokavost policijske taktike. Oboje je vključevala brezobzirnost Perle Gennara in zmernost Locastra F ortunata, za vsak primer razvoja vojnih dogodkov in menjavanja vojne sreče. V njem pa ni bilo nič nemogočega tudi poraz fašističnega in njemu sorodnega nacističnega orožja, čeprav je bila že misel sama na to možnost strašna in grešna. Leto dni po množičnih aretacijah sta ISPETTORATO GENERALE v Trstu in «sede istruitoria« v Rimu zbirala podatke za proces, na katerega je potem prišlo 60 obtožencev. V isti dvorani, ki se je dvigala na dvorišču tržaške sodne palače, a je zdaj ni več, ker je bila za časa letalskih napadov med vojno porušena, se je ponovila do podrobnosti ista komedija iz 1930. leta, ko je bil proces bazoviških junakov. In kakor tedaj, je tudi zdaj fašistično sodišče s tem, ko je sodilo šestdeset obsojencev, sodilo ves naš narod; sodilo zaradi tega, ker ni hotel, na smrt obsojen, kakor je bil, umreti na zemlji, ki jo je pojil s svojim znojem in s svojo krvjo. «V imenu njegovega Veličanstva Viktorja Emanuela III, po milost; božji in po volji naroda kralja Italije in Albanije, cekarja Abesinije, posebno sodišče za zaščito države, sklicano na podlagi sedmega člena zakona od 25.11.1906 št. 2008 (citiranega šg na bazoviškem procesu), in ki ga sestavljajo spoštovani gospodje; ekscelenca Tringalli Casanova, generalmajor, predsednik...«. se je pričela obtožnica, ki je imela razen Tringallijevega i-mena še šest imen ostalih fašističnih sodnikov. Vse obtožence je obtoževala po členu 305 in v zvezi s členi 302, 241, 253, 257, 258, 261, 262, 266, 284 in 285 kazenskega zakonika, da so po večjih krajih Julijske krajine in takratnega jugoslovanskega ozemlja do svoje aretacije sodelovali v tajni organizaciji, katero so tvorili italijanski državljani slovenskega jezika in ki je obsegala skupine različnih politični h struj (komuniste, teroriste, demoliberalce in klerikalce), toda vse Z iredentističnim značajem. »To gibanje«, pravi dalje, »je imelo namen organizirati atentate proti državni integriteti, sabotaže vojaških objektov, politično in vojaško vohunstvo, hujskanje vojakov k nepokorščini proti obstoječim zakonom, organizirati, pokolje, politična grozodejstva in vstajo proti državni oblasti«. Ko govori o komunistični skupini, pravi, da so organi javne varnosti v Trstu dognali v juniju 1940, da je v Julijski krajini neko komunistično gibanje s sedežem v Trstu. Cilj tega gibanja pa da je slovenska republika, ki naj bi združila vse manjšine v Julijski krajini in Koroški. Obtožnica očita obtožencem zvezo z emigrantskimi organizacijami v Jugoslaviji, dolži atentata na dučeja, a-tentata na železnico v Trbižu, sabotažo v Klani in hoče naprtiti obtožencem tudi atentat p Piacenzi in Bologni. Proces bi moral biti že sredi novembra, pa je bil iz nerazumljivih vzrokov odložen na december in iz prav tako nerazumljivih vzrokov so tudi na njem razdelili obtožence na tri skupine: komunistično, teroristično in intelektualno. To pa je bilo v opreki s prvotno zamislijo posebnega sodišča, ki je sprva nameravalo soditi obtožence na podlagi enotne obtožnice. Morda si je hotelo s tem poenostaviti delo, kar pa sodeč po tem, da je vse obtožence dolžilo ((slavokomunizma« ne drži. Bržkone je hotelo ustvariti med obtoženci zmedo in v potrdilo temu je tudi to. da so v posamezne celice dali v mesecu pred razsodbo po tri tovariše in to vsakega iz druge skupine. (Nadaljevanje sledi)' Silna eksplozije v Kanadi v centru za atomsko raziskovanje PE.MBROKE, (Kanada), 13. -Danes je v centru za atomsko raziskovanje blizu Pembroke v pokrajini Ontario nastala silna eksplozija. Po prvih vesteh se zdi, da ie bil en mrtev in štirje ranjeni. GLASGOV, 13. — na tekma med repr ma Škotske in Avst končala z rezultatoi korist Avstrije. * Iz Milj Seja o&e nskega sveta sedanji izredno visoki dragi n j i bo lahko pripomogla k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev industrijskih delavcev Ogromna množica delavcev, ki spadajo v industrijski sektor na našem ozemlju, je še vedno budno na straži zaradi zadnjih ukrepov Združenja industrijcev na škodo njih pravic in njih interesov. Razburjenje in ogorčenje teh delavcev je iz d/neva v dam večje, kar seveda ni čuda, če pomislimo v kako težkem položaju živi celotna kategorija industrijskih delavcev, od katerih vs>ak posamezni prejema komaj okrog 30.000 lir mesečne plače. Kako bi se mogli pri vsem tem obupnem položaju delavci sprijazniti z dejstvom, da se na našem ozemlju uveljavi sporazum, katerega določbe škodijo interesom najveejega števila prizadetih delavcev. Danes se uresničuje na našem ozemlju to, kai smo predvidevali in na kar smo opozarjali delavce Trsta že ob raznih prilikah, prav posebno pa ob zadnji splošni stavki industrijskih delavcev y mesecu februarju. Danes čutijo delavcj Trsta na svoji lastni kaži posledice pro-tirazredne politično sindikalne linije, ki so jo po objavi zloglasne resolucije uvedli v edino razredno sindikalno orgariza-ci-jo tukajšnji kominformisti. Prav gotovo je danes že vsakemu jasuo, da je bilo vse delo v zvezi g sindikalno borbo kom-infoitn'stičnih sindikalistov kot j tudi žoltih sindikalistov usmer- j jeno na linijo vključevanja tržaških delavcev v območje politično-sooialnega življenja v Italiji, na linijo likvidacije vsakršne samostojne sirdikalnc borbe za dosego zahtev, ki bi bile važne za tržaški delavski razred. Namen kot tudi zaključek februarske stavke, katero imenujejo kominformisti in žoiti sindikalisti «največjo zmago#, je pomenil vse kaj drugega, kot Pa so tp hoteli pokazati omenjeni »sindikalisti#; biia je to šovinistična in protidemokratična stavka. Prav zaradi teh svojih značilnosti predstavlja omenjena stavka poraz delavcev. ki danes plačujejo zelo drago majhne uspehe, kj so jih s tisto stavko dosegli. Da so delodajalci izkoristili ves ta položaj in zmedo med delavskim razredom v svojo korist, nam ni treba še posebej poudariti. Danes zahtevajo delodajalci uresničitev določb, ki so jih takrat tudi sindikalni to, kar so v tem času kar pre-j berae borbe za dosego majhnih jeli. Res »razreono# reševanje J poviškov; delavci so siti raznih vprašanj 3; korist delavskega razreda. Prepričani smo, da niti Ra-dich niti Novelij ne bosta več načenjala vprašanja o povišanju mezd industrijskim delavcem na 60.000 lir, ki so danes potrebne, da se štiričlanska družina vsaj skromno preživlja. Problemi brezposelnih delavcev, upokojencev, nizkih plač itd. so važni za te ljudi samo v toliko da se jih lahko poslužujejo ob navajanju raznih statističnih podatkov. Ti «s:ndika-listi» se zadovoljujejo z borbe za majhne, zelo neznatne poviške, oziroma celo samo za obrambo plač, ki jih delavci sedaj prejemajo. Da bi zahtevali nekaj več. ne to ni v njihovem programu — lahko b; se zamerili delodajalcem. Toda tržaško delavstvo, kj je spregledalo to umazano politi-1 kompromisov, popuščanj jn tako dalje. Delavci hočejo, da st končno doseže prilagoditev plač sedanjim življenjskim razmeram. Sindikalni akcijski odbor, kot tudi razredni sindikat industrijskih delavcev sta že pred časom pozvala sindikalne organizacije na skupno borbo za dosego prilagoditve plač sedanjim življenjskim razmeram. V svojem pozivu sta stavila zahtevo, da se povišajo plače industrijskih delavcev za 30 odst., kar bi pripomoglo k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev te kategorije delavcev. Danes so zahteve sindikalnega akcijskega odbora bolj kot kdaj kolj^ aktualne in upravičene. Dolžnost delavcev je zato, da se temu pozivu v čimvečjem številu odzovejo. da se otresejo , t „ . , . - - - .vsakršni pasivnosti ter stopijo ko, hoče temu stanju napraviti v odločno borbo v obrambo svo-konec. Zato ne bo sprejelo no- jih interesov in pravic Sinoči je bila v Miljah redna seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. Odsotnih je bilo deset; občinskih svetovalcev; občinstva jo bilo malo. Seja je bila zelo dolgočasna jn nezanimiva. V glavnem so porabili ves čas za čitanje zapisnika zadnje seje in za prečitanje pravilnika uprave vodovoda, ki je pod občinsko upravo od julija 1948. Po podrobnem čita-nju je bil pravilnik soglasno odobren cd občinskega sveta. Nato so občinski svetovalci o-dobril; sH-o z? izplačevanj-, pokojnin nekaterim občinskim uslužbencem in njihovim vdovam. Zadeva izplačevanja bivšim občinskim uradnikom, ki so služili občini že pod avstro-ogrsko upravo, se je zelo zavlačevala odkar je steoila v veljavo mirovna pogodba z Ita,li-jo in je bila Pula, kjer je imel svoj sedež zavod za socialno zavarovanje, priključena k Jugoslaviji. Na podlagi sinočnega sklepa občinskega sveta bo miliska občina izplačevala po- Mladina tekmuje da razširi in utrdi sVojo organizacijo 10. decembra se je pričelo j To dejstvo je potrdila že kon- tekmovanje za vpis v ZAM, ki ferer.ca ZAM. Mnogo je mladincev, starih 15 - 16 let, za katere se ni nihče pobrigal, da bi jih vključil v organizacijo. Akcija ni zgolj formalnega značaja, kajti s podpisom pristopne izjave bo vsakdo potr- dil, da se strinja s politično linijo ,da se strinja s programom ZAM, da uživa vse pravice člana in da bo vestno izpolnjeval vse dolžnosti, ki mu ga" je razpisal mestni odbor. Ta vpis ni navaden popis članstva, ni enostavna registracija, to tekmovanje je velika akcije vse rs»d' Mn . • .e mladine, da utrdi in razširi svojo vrste. Do sedaj so sicer že obsta-hli ., . ki • s zi., 1 c ri- so bili popolni, s.aj niso vsebovali niti vseh onih, ki so dejansko v mladinskih vrstah. Ne samo tiste, ki so bili dosedaj 13^* članstvo nalaga. Vse te okolnosti so pretresli že povezani, vpisovanje mora zajeti tudi vse ostale mladince, ki So bili pasivni ali pa celo pod vplivom reakcionarnih strank. Mnogo je mladincev, ki čutijo na lastni koži narodni ali socialni pritisk. Koliko je mladih delavcev, ki so postali po prelomu zaradi izdajalske ko- mladinski odbori, zlasti so pretresli vse možnosti vpisa in prav v trm bodo tudi tekrocv li. Tekmovali bodo po petih točkah. Najvažnejša je četrta, ki pravi: «Kateri okraj bo vpisal največ novih mladincev in mladink#. Poleg tega bodo okraji tekmovali nad seboj tudi s tem, b’. y bo čim.r-i v'bal v ~ KOLEDAR Q£edalLdče - 'Rino- - 'Radio* Četrtek 14. decembra Dušan, Vojmir Sonce vzide ob 7.38, zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 11.43, zatone ob 22.22. Jutri petek 15. decembra Kristina, Cvetana Glasbena Matica v Trstu Na že najavljenem a _ . m ki bo v petek 15. decembra ob 20 v Ljudskem domu (Ul. Teatro Romano), bodo sodelovali; . KOMORNI ZBOR iz Trsta, ki bo zapel nekaj izbranih pesmi; SLAVICA BATISTUTA in KOZEM ROŽICA bosta ob klavirski spremljavi dr. GOJMIRJA DEMŠARJA zapeli po nekaj samospevov; operna pevka, sopranistka VILMA BUKOVČEVA in tenorist JANEZ LIPUŠČEK bosta zapela ob klavirski spremljavi MARIJANA LIPOVSKA nekaj samospevov in opernih arij; violinist UROS PREVORSEK bo zaigral nekaj lastnih skladb, a na klavir bo zaigral nekaj skladb MARIJAN LIPOVŠEK. VABILA DOBITE NA SEDEŽU SHPZ, CORSO GARIBALDI 4; V UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA, UL. MONTECCHI 6 IN PRI ADRIA-EXPRESS, UL. F. SEVERO 5 b ko:nino omenjenim upokojen-, ni, a so pošteni in imajo voljo, cem. I da bi se borili za napredek. minformistične politike pasiv- mladince, ki so bili vpisani že v starih seznamih, kdo bo najbolje kontroliral vpis, kateri j Prispevajmo za novoletno jelko! predstavniki sprejeli in katere bi danes hoteli i eni j drugi «sindifcalisti» kot zelo škodljive za delavski razred. Toda tem «sindikalistom» ni toliko do tega, da bi poskušali rešiti položaj, ki so ga s svojo izdajalsko politiko sami pripomogli ustvariti; njim gre tudi v tem primeru samo za reševanje njih političnih ciljev. Zato se seveda- izogibajo odkritega pisanja in polemiziranja q tem vprašanju ter mislijo, da bodo z zavijanjem resnice prepričali delavce o iskrenosti njih sedanjega stališča. Tudi Radich hoče v svojih člankih v zvezi s tem vprašanjem „avijati resnico ter prikazati delavstvu Enotne sindikate kot edino organizacijo, ki se bori za interese delavskega razreda. Zato govori o nekakšen) »samovoljnem postopanju delodajalcev#. o «krivičnih metodah#, itd.; s temi frazami, ki ničesar konkretnega ne povedo hoče omenjeni ((sindikalist# rešiti ta položaj tako, da bi bila Po njegovem «volk sit in koza cela# (oziroma, da bi se delodajalcem ne zameril ter da bi obenem delavce ponovno oslepa ril). Zato noče več govoriti o borb; za dosego povišanja me z? vsem industrijskim delavcem temveč sp zadovoljuje z ugotovitvijo, da bi bila potrebna borba za dosego nekaterih manjših poviškov, ki pa prav gotovo ne bi mogli rešiti sedanjega teščega položaja. V zadnjjh dneh so se kar vrstil; razni »protesti# Delavske zbornice in kominformistič-nih sindikatov; toda tudj ti «prelesti« niso mogli preslepiti delavskega razreda, V teh svojih protestih niso ti »sindi-kalisti,, zahtevali ukinitev sporazuma, ki gre na škodo interesov delavskega razreda, temveč so v upanju, da se ne zamerijo delodajalcem, zahtevali edino le to, da se vprašanje od-godi, dlokler bi v Italiji ne bil Podpisan tudi sporazum glede draginjskih doklad. To odgodi-tev so delodajalci prav radi sprejeli —/zakaj tudi ne: sporazum ho itak veljaven od 1. novembra in delavci bodo pač morali kasneje poravnati vse JUTRI OB 20 V LJUDSKEM DOMU (lili! H Glasbene Matice v Trstu —*rciTit» g. -m>. -«— ■ 11 1 ni 1 - c —., 1 ._L *awm/ •» ■» it- r zmm kjer bolo sodelovali poleg domačih umetnikov tuii priznani umetniki iz Ljub'jone: priznana operna pevka VaMA BUKOVČEVA, tenorist J NiZ I IPUSČEK, ki si je priboril letos pri teanovanu pevcev v Bruslju prvo nagrado, vioinist UROŠ PRuVORŠEK ter klavirski virtuoz in skladatelj MARIJAN LIPO VŠEK V petek 15. decem. vesta«, »Jenufa«, »La PREVfLSEK je dobra 1950 priredi Boheme« itd. Po svo- vršil svoje študije na Glasbena Matica v jih uspelih nastopih ljubljanskem konser-Ljudskem domu pev. v ljubljanskem radiu vatoriju ter nadalje-ski in instrumental- je znana po vsej val svoje študije v ni koncert, katerega Sloveniji kot poseb- Milanu. Znan je se v resnici lahko no nadarjena pevka po Vsej Sloveniji veselimo. Na eni izrednih pevskih kva- kot vioinski virtuoz, strani bomo na tem litet. Toda ni samo znan koncertu slišali pe- JANEZ LIPUŠČEK kot violinski virtuoz, ster in zanimiv pro- je tenorist, katerega temveč tudi kot skla-gram, ki je sestav- glasovni material je datelj in dirigeat. Na Ijen izključno iz izredno lep. V svo- petkovem koncertu skladb slovanskih jem pevskem delova- bo violinist Uroš skladateljev, na dru- nju je dosegel že ve- prevoršek izvajal , gi strani pa bomo like uspehe tako do- pCieg skladbe Mu- “a’ k°‘ V *UjiDi- Na- suhega »Gopak«, naše najboljše doma- st0pai je že kot Ru- tudi dve svoji sklad-če soliste ter Komor- dolf v operi »La Bo- bi, in sicer «Dorao. ni zbor pod vod- beme», velike uspehe tožje« in »Španski stvom odličnega pe- je imel v vlogi Jan- ple5,. Prepri£ani vovodje in skladate- ka v Smetanovi »Pro- . h . , VelikUbMzorn«t bb^ d:iai “eVeSti'- Pe‘ j' virtuoznošT.io in do-Veliko pozornost bo- glavne vlogt v Mas. poda_,anJem do vzbudili prav go- senetovi « Manon », naVdušil poslušalce, tovo solisti iz Ljub- janačkovi operi »Je. ljane. V zvezi s pet- nuia., v »Madame kovim koncertom se Buterf!y» itd. Znan nam zdi potrebno, jb kot koncertni pe-da se nekoliko se. Vec in odlični izvaja-znanimo z umetniki jec Mozartovih del, iz Ljubljane, ki bodo Največji uspeh je do. Jev0 koncertno ,an-ta večer nastopali. segel tenorist Janez lazijo »Po jezeru«. VILMA BUKOVEC Lipušček letos na Odlike tega pianista Je priznana operna tekmovanju v Brus* 50 znane po vsej solistka in koncert- lju. Ob hudi konku. Evropi. Med Sloven-na pevka. Svoje vi- renči pevcev iz vse d 3* zlasti znan kot soke pevske sposob- Evrope si )* priboril odličen pedagog za nosti Je pokazala prvo mesto in dobil klavir in kompozici-zlasti v izvedbah so- prvo angleško na- jo. Deluje kot redni pranskih vlog v o- grado. profesor Glasbene a- perah »Prodana ne. Violinist UROS kademije v Ljubljani. Žene iz Lonierja in Katinare prve končale delo v korist letošnje novoletne jelke Klavirski virtuoz in skladatelj MARIJAN LIPOVŠEK bo izvajal dve skladbi Chopina ler Foerster- •:?«»> 5 Šg^šffi >. s Zene in mladinke iz Lon-jer-1 vamo vse ostale tovarišice, ki ja in Katinare zaslužijo tokrat prav gotovo tudi hitijo z d;e- še prav posel/no pohvalo in priznanje. Čeprav nam eč manjka dp letošnje novoletne jelke še več kot dva tedna, so svoje delo v korist t ga otroškega praznika že končale. Kaj vse so v tem kratkem času napravile nam pa kaže g r-n-ja slika. 5 žen in tri mladinke iz Lonjeitia * Katinare so sklenile, da morajo tudi one prispevati k uspehu letošnje novoletne jelke; domenile so se, da napravijo kar največ igrač in pa tudi praktičnih daril, ki jih bodo naši malčki še prav posebno v seli. Rečeno storjeno — v treh dneh so vrle žene in mladinke izg tov le nič manj kot 14 igračk, 4 pare rokavic, 3 pare nogavic, 1 volneno ruto, 1 kapo in en° P'-džamo. Moramo priznati, da so nas izgotovljene igračke in tudi ostali predmeti kar navd”šdi; kako bodo navdušeni šele oni srečneži, ki bodo deležni vseh teh dobrot. «Res smo z delom zelo pohitele, vendar smo zadovoljne, ker smo menda prve izvedle načrt, ki smo si ga ob pripravah za l't šn o novoletno jelko zadale# so se vse vesele pohvalile. «Sedaj pa pozi- Skrbi In težave kmetov za katere se ne zmenita ZVU in miljski župan Majvečjo škodo jim povzroča zadnji ukrep ZVU glede prevoza preko demarkacijske črte ■ Slabe poti - Kmečka zveza se za vse probleme zanima in se vedno bolj siri in utrjuje tudi v Miljskih hribih Včeraj dopoldne je bil v Bra-getih v Miljskih hribih sestanek Kmečke zveze, katerega se je udeležilo več kot trideset Kmetov iz Božičev. Hrvatinov. Novakov in drugih okoliških vasi in naselij. Tajnik Kmečke zveze je prisotnim na kratko razložil nalogo in delovanje KZ za obrambo kmečkih interesov. Kmečka zveza se vedno bolj širi in pridobiva vedno več novih članov tudi v Miljskih hribih. Kmetje, zlasti dvolastniki se z zaupanjem obračajo na KZ. Prisotni so dali priznanje KZ za njeno delovanje in v živahni diskusiji, oziroma razgovoru so navedli razne svoje probleme, težave in gelje. Najbolj je prizadel kmete v Miljskih hribih zadnji ukrep ZVU o prepovedi Tomažičeva komemoracija danes ob 20.30 na stadionu „Prvi maj" Prosvetno društvo «Pin-ko Tomažiču bo počastilo obletnico smrti narodnega heroja, katerega ime nosi društvo, danes 14. decembra na stadionu »Prvi maj« ob 20.30 z umetniškim sporedom. Na komemoracijo vabimo vse člane, znance In prijatelje. prevoza po poteh preko demar- ’ bem stanju in je sploh ne P°-kacijske črte, ker je ravno po pravljajo, prav taka je pot Ce-teh vaseh največ kmetov dvo- j rej-Milje in pot Brageti-Božiči. lastnikov, ki imajo svoja zem- Pot iz Božičev v Prebencan pa ljišča v coni B. Svoja posestva imajo y neposredni bližini onstran demarkacijske črte, toda sedaj ne morejo prevažati svojih pridelkov, gnoja itd. po bližnih poteh in morajo daleč naokoli, v nekaterih primerih pa sploh nimajo poji in izhodišča s svojih zemljišč, odkar so jim postavili ovire na poteh preko demarkacijske črte. Tako stanje jim povzroča vedno večjo škodo in dela velike skrbi. Ce ne bo ZVU spregledala svoje napake in uvidela krivico, ki jo s tem ukrepom povzroča kmetom, ne bodo kmetje dvolastniki skoraj več mogli obdelovati svojih zemljišč onstran demarkacijske črte. Poleg tega najvažnejšega problema, za rešitev katerega se je z vso vnemo zavzela KZ, imajo v Miljskih hribih še mnogo drugih skrbi. Velike preglavice in težave jim delajo slabe poti, ki so po dežju in v slabem vremenu v obupnem stanju in skoraj nedostopne. Nekatere pa so nedostopne celo v lepem vremenu, ker so že dolgo časa popolnoma zapuščene. To je pravo zrcalo komin-formistične uprave miljske občine. Miljski kominformisti so pre revije Gariveja in G ora-. nini;a «N«etcra barka v, d lo, ki fe btlo napisana za radi'ske oddate in ki je do'go časa zabavala ogromno število radijskih posluša'-ev. Avtorja sta vato delo, rd katere sta obdržala le h-slov, n^kaj prizorov ter glasbenih točk, prredelala v odrsko revijo, ki je rovsod, kjer je bila va programu, žela prav toliko uspehov če n-> več kot njena radijska predhodnica. Tudi v Trstu je ((Noetova barka» (Ha’ «B'S’’rca») trium-tal-o prodrla. -ak'r ima prav gotov,o največje zasluge njena bistvena razlika od ostalih revij, ki so zaradi svo:e večje komercialnosti in dekaden"e postavile svok) olivno težo na svo'zko r.oltenost, dvomljive in prostaške skeče ter na skoraj gole plesalke in subretk-. Vse to in še mnogo rtrug^na je .((Noetova barka nadcm'-tila z odlično satiro in zdravim humorjem, temelječem na prostodušni in naravni ljud-ki fi-tosmffi. Zavrgla je tudj že osladno priskutno in pretirano razkošnost, inscenacije in kostumov z novo prerrosto in svojevrstno inscenacijo in koreografijo, kar vse rkuvaj kaže, da sta hrtch avtoria ter re.žiser Nino Melont pokazati že dekadentni revHi rova pota, po katerih naj h-d: če hoče, da bo do^eah voj namen, lahko konkurirala vedno mbčneiši filmsk’ konkurenci ter ugainlo. nvbi:k; na splošno kar je to že volno dosegla ' aš «Noetova borke# Prepletena je z duhovitimi domislicami na rovaš raznih političnih oseUna$*i strnnk z jedkimi satiričnimi skečodličnimi pevskimi in ba’eteimi točkami, nePrekosljivimi parodijami (predvsem ona n,a rme-rikanske letalske filme), komičnimi nastor’ Riccarda Bil-la in Marija Rine, živahnimi karakterizacijami dveh znanji-filmskih in dramskih umetnikov Gualielma Barnaba -'v M '-ti’i Siletija, z gracioznostjo jn dovršenostjo rdesaHc, posebno še prve Plesalke Ane Arnove ter subrekt Lto's» Pose'1' in Liano D«i, z melodjnzno nlasbo in tako daljo jn tako dalje, k ned vse la-kavomu vsp~hn. ki ga je revija drseg'a Pr' vas, so s svojim odličn m izva-anjem Pripomogli še Augus‘o Cnmuc-ci ter vsi ostali č'nn< revije, od katerih moramo poimensko omenitt še baletno učita!-'ca Giso Gep-rt j n dirigenta Nina Bonavolontn. ((Noetova borkan, ki si jo e zaredi njene origi^alnov-t' svežosti, dostoj ost' in nepr koslj'- vi zabavnost' vrndno oal"dati. bo do nedelje sfa'no na Programu giedakšča «Ross't*i». /s Medje vasi Sestanek Kmečke zveze Bred dnevi je bil v Medji vasi sestanek domačih kmetovalcev kateremu je prisostvoval Judi tajnik Kmečke zveze. Po poročilu, ki ga je ta podal o kmečkem gospodarskem položaju, o krivični gospodarski politiki merodajnih oblasti, ki povzroča počasno toda stalno upropaščanje kmečkega gospodarstva, je podčrtal potrebo, da se vsi kmetovalci združijo v svoji organizaciji, ker samo tako se bodo lahko uspešno borili za pravilno rešitev vseh tistih problemov, ki se pojavljajo na tem gospodarskem sektorju. Po končanem izvajanju tajnika Kmečke zveze, se je razvila živahna diskusija o vseh perečih vprašanjih, zlasti o vprašanju jusarskih vaških zemljišč, ki jih sedaj upravlja in iskorišča nabrežinska obči ne v škodo vasi same. Sklenili so, da bodo od pr'stojne 1 blast zaht vali s mounravo teh zemljišč tako, da se b do dohodki teh uporabili za zbeljš nje zemljišč, krajevnih cest itd. OF Sektorja OF za center mesta in VOM sklicujeta za danes 14. t. m. ob 20. uri konferenco r.a sedežu v Ul. R. Manna 29. Množični sestanki sektorjev OF Sv. Ivan, Sv. Alojz in Sko-Ijet bodo danes 14. t. m. ob 19.30 na stadionu «Prvi maj#, Govoril bo tov. Dekleva. Seja izvršilnega odbora OF bo v petek 15. decembra 1950 ob 15. uri na sedežu Ulica R. Manna 29, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo tajništva; 2. priprave za 10. obletnico OF; 3. razprava o sklepu sodišča o uporabi slovenščine; 4. razno. Množični sestanek sektorja OF Lonjer in Katinara bo danes ob 20. uri na sedežu. Konferenca OF za II. okraj ne bo v nedeljo, ker je preložena iz tehničnih razlogov na četrtek 21. t. m. ob 19.30 na stadionu «Prvi maj#. PROSVETNA DRUŠTVA Ogled Maleševe razstave Zveza prosvetnih delavcev ERS priredi danes 14. t. m. ob 18 skupen ogled razstave. Zbirališče pred galerijo »Škorpijon# v Ul. San Spiridione. Ogled bo vodil umetnik sam. SEJA DRAMATIČNEGA DRUŠTVA sklicana za četrtek zvečer, je zaradi komemoracije Pir.ka Tomažiča preložena na ponedeljek 18. t. 111 Seja bo na sedežu SNG ob 20. uri. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico je prispevala tov. ZAUDNIK IVANKA 1000 lir. Pionirska družina iz Padrič im Gropade vabi vse prijatelje, male in velike, na prireditev, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 16 v dvorani Prosvetnega društva. Sodelovali bodo tudi pionirji iz Lonjerja. Prosvetno društvo »Slovenec« - Boršt vabi vse člane na zanimivo predavanje, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20 v dvorani. SIIPZ Predavanje v Dolini SHPZ vabi vse na predavanje, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20 v Jercogovi dvorani. Vabljeni vsi! SINDIKALNE VESTI Seja glavnega odbora ERS mešane stroke bo v petek 15. decembra ob 20 na začasnem sedežu v Ul. Machiavelli 13. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg. Oberdan 2; A!1 Galeno, Ul. Giulia 114: Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci gnola, Corso 14: Seravallo Trg. Cavana 1: Harabaglia v Barkovljah in Nicol; v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8400-8500, papirnati šterling 1740-1760, dolar 693-698, telegrafski dolar 705, švicarski frank 161-162, francoski frank 172-178, avstrijski šiling 23-23.25. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb. porok pa je bilo 5. Cerkvene poroke.: pomorščak Bruno Vardabasso in gospodinja Natalija Marija Maurel, finančni stražnik Virgilio Za-nevra in prodajalka Bianca Agolanti, agent CP Mario Brai-co in gospodinja Elda Fachin, natakar Marcellp Groppazzi in gospodinja Ana Zonta, težak Giovanni Ferluga in prodajalka Carla Mrsnig. Umrli so: 55-letni Pietro Fu-lin, 74-letni Filippo Mistaro, 66-letna Ersilia Fabbro, 59-let-na Ana Mrak vd. Salva tori, 70-letna Frančiška Benčič por. Svetina. 81-lelna Emilija Dekleva vd. Škabar. URADNE OBJAVE --------------------- Trgovske obrtnice. Občina poziva vse one, ki se bavijo s potujočo trgovino (kramarji) in imajo trgovsko obrtnico, izdano od tržaške občine, da jo predložijo v podaljšanje za leto 1951 do 31. decembra osebno ali preko sindikalnih organizacij. Občina obenem obvešča, da ne bo obnavljala obrtnic, če ne bodo vsa plačila redno plačana, kar je treba potrditi na registrskem uradu. Vsem onim, ki r.e bodo v določenem roku uredili. svoje obrtnice, jim jo lahko občina odvzame. Izpred sodišča Gledališče Verdi Danes zvečer ob 20.30 bo tretja predstava Mozartove o-pere «Figarova svatba# za abonente B (parter in lože) in za C (balkon in galerija). Zimovanje Planinskega društva Vpisovanje samo še danes Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoje že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranj* ski gori v »Domu pod Prisojnikom«. Udeleženci bodo labko Izbirali med tremi skupinami, i» sicer: od 26. decembra do 4. januarja; od 26. decembra do 1. januarja ali od 30. decembra d« 4. januarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarske!3 vaditelja. Ker je na razpolago še nek« mest, vabimo vse naše člane 10 prijatelje, da se vpišejo najkaf neje do 14. t. m. (četrtek). Vpise sprejemajo na ZDTV, Ul. Macbia-veiii 13-11. vsak dan od 17. do l9-ure, Sl RADIO 10 JUdUSL.COM TKSlA (Oddaja na srednjih valovil* 212.4 m ali 1412 kc) Ce/iRTeK 14. 12. 195» 6.30: Jutranja glasba; 6.45: PO rociia v ical. m objava spore* aa; 7.00: Napoved časa - poročna, v Siov. in oDjava sporeda; 7.15: Jutranja glasoa. U.oo: Oddaja za istrske pn>* nirje (itai.); 12.00: Lahek glasbeni spured; 12.30: Lucijan Marija Škerjanc: Concercino za kiavir in orkester; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v siov.; 13.15: Pevski solisti in ansambli; 13.4a: Našim ženam (itai.); 14.o0: Komorna ura: Konce/t violinista Mir na v he nr; I- • ' Marijan Lipovšek; 14.30: Pregled v SlOV. IV.jo: Politični pregled (it.)! 17.40: Igra orkester Gallo; 18.45: Antonin Dvorak: Simfonija št. 5 •v e-molu op. 95 (Iz novega sveta)! 18.45: Poročila v hrvaščini; 19;0°-Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa . ptn ročila v slov.; 19.45: Glasba po željah (ital.); 20.10: Dr. MirkO Kupel: Pogovori o jeziku m podobe iz slovenskega slovstva -nadaljevanje (ponovitev) (?loy-'’ 20.30: Poje Komorni zbor iz ir-sta; 21.00: Radijski obzornik: At* se bo vrnilo obdobje jamskega človeka (slov.); 21.25: Iz <>Pere J nega sveta; 22.00: Izbrane Stranj (ital.); 22.15: Italijanska Ple£f* in lahka glasba; 22.45: Znane mo; lodije izvajajo virtuozi; Zadnja poročila v ital.; J3.y#: Zadnja poročila v slov.; 2J.ry. Objava dnevnega sporeda za slednji dan; 23. 15: Glasba za tanko noč; 23.30: Zaključek. KINO Rossetti. 21.00: «Noetova barka#. Excelsior. 16.00: «Ziegfeld Follies#. Fred Astaire, Luciile Bell. , Nazionale. 16.00: «Roman Telm* Jordan#, B. Stanwyck. . Arcobaleno. 15.30: »Vsi mozJe kralja#. . Fenice. 15.30: »Pasje življenje«. Aldo Fabrizi. , Filodrammatico. 16.00: «Dol z m° jim možem#, J. Garfield. 39 Alabarda. 16.00: «Bikoborka #. Ester VVilliams. Armonia. 15.15: «Moje telo te ogreje#, J. Russel. Garibaldi. 15.30: «Državna skrivnost#, Douglas Fairbanks. Ideale. 15.30: «Dve siroti#, Toto. Imperij. 15.15: «Mornar Haus#. Maria Montez. Halla. 16.00: »Takšne so žene#, E. Taylor. Kino ob morju. 16.00: «Trubadur». Savona. 15.00: »Smrtni dvoboj«. VValter Pidgeon. n Viale. 15.00: «Mavrični otok#, v’ Lamour. . Vittorio Veneto. 16.00: «Brez Du bežni#, Spencer Tracy. a Adua. 16.00: »Prepovedane sanje«1 Azzurro. 16.00: «Izdajalec»( Vicm* Mac Laglen. ,rB. Belvedere. 16.00: «V senci meu pole#, Lloyd Gregor. . „„ Marconi. 15.30: «Tragičen l°2ne»i Massimo. 16.00: »Krog se sklen «Nebo Pol sveta ji je obljubljal Okrajni sodnik dr. Fabiani je včeraj obsodil 20-letnega Leopolda Scagnola na 17.719 lir globe, na plačilo 30.000 lir odškodnine in na plačilo 20.000 lir zastopniku zasebne stranke pogojno. Leopolda Scagnola je tožila njegova bivša zaročenka 18-letna Josipina G., katere se je mladenič po nekajmesečni ljubezenski idili naveličal ter ji na vse mogoče načine grenil življenje, upajoč, da se je bo tak0 iznebil. To je končno tudi dosegel, njegova prepričevalna sredstva pa so šla tako daleč, da se je je dejansko lotil ter ji povzročil tudi nekaj poškodb, zaradi česar ga je Jdsipina prijavila na policiji, slednja pa sodišču, kjer je bil prvi del razprave 12. novembra letos, zaključek pa včeraj. Obtoženca je branil odv. Annoscia, zastopnik zasebne stranke pa je bil odv. G Zennaro. Z ženo je slabo ravnal Rudolfa Weissa iz Ul. Pallini 4 je tožila njegova žena Neri-na, češ da je z njo in otrokoma slabo ravnal, jo pretepal in za njih skrbel v nezadostni meri. Na policiji ga je prijavila 30. decembra 1949. leta, v prijavi pa je navedla, da njen mož Rudolf z njo zelo slabo ravna, da je vdan pijači ter strasten kvartopirec. Pojasnila je, da je nekaj dni prej odpovedal službo natakarja v neki gostilni, vsoto 75.000 lir pa, ki jo je za to prejel, zapil in zakvartal. Ko mu je to nato očitala, da je njen mož po njenem zatrjevanju izgubil oblast nad svojimi živci ter jo pričel tepsti Na včerajšnji razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem « I) I 1 rl r\l g HLliOa nnllVU^fil ženine obtožbe, izgovarjajoč se, da sta se bn in žena vedno prepirala samo zaradi njene bolezni na živcih, zaradi katere se je že zdravila v bolnišnici za duševno bolne pri Sv. I-vanu. Po govoru njegovega branilca odv. Antoninija ga je sodišče po kratkem preudarku oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Iz Amerike je pretihotapil avtomobil Pred istim sodiščem se je nato zagovarjal ameriški državljan James Kutsukan, kateremu je obtožnica očitala, da je iz Amerike v Trst pretihotapil svoj avtomobil, tukaj pa ga u-porabljal ne da bi plačeval predpisanih taks. Kljub temu da je obtoženec z raznimi dokumenti dokazoval, da je avtomobil po pravilni poti prepeljal v Trst ter da je večkrat zaprosil za tukajšnjo avtomobilsko evidenčno tablico, ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 15 dni zapora ter na 170.000 lir pogojno, poleg tega pa odločilo tudi zaplembo njegovega avtomobila. Nad pol milijona lir je izgubila Včeraj dopoldne se, je n.a glavni policijski postaji z8la® * la 30-letna Alma Samaniiz ' c-,„=.Wo JO jj pripovedovati, da je malo prej Z., . ni Udine po Ul. Ro-™ C Trg« Ponterošo izgubila ‘svojo denarnico, v kateri je imela 3550 lir gotovine, denar-|no nakazi lo Delavske banke v I Trstu za 150.000 lir in denarno ■ nakazilo Komercialne banke v I Gorici za 450.000 lir. B. Grable. Novo cine. 16.00: močvirjem#. Odeon. 16.00: «Pavel in čiška#. Vittoria. 16.00: ((Tragedija skih krajev#. , Venezia. «Druga gospa Cai7“_u. Sv. Vid. 16.00: «Monsieur *JE‘* caire#, Bob Hope. „„mi- Radio. 15.30: ((Karavana uP°r kov#. n»“ Fran* trop- Vabila za koncert Glzsb*" ne Matice lahko dvignet« pri Adria-Express, Ul- Fa Severo 5 b, tel. 29-243. ADRIA- EXPH*** prireja zimovarzja v niji na Bledu, Bohf"i“> Planici, P«111,1"111’ in Jez«rs Zimovanje '™» "gg* . . 1 j pojasnila in prijave ,r,5»»111 '■*«» sur* »• 29»______________ adex - Izieti 31. decembra ir.1 1. januarja bodo izleti v llllltHIIHIHi II,. BISTRICO P A X I BI in Plll.0 Prijave sprejema do 16. decembra t. 1. potovalr.4 urad Adria-Express. Ul. F-Severo 5 b, telefon 29-243. 14. decembra 1950 Mezdno gibanje pri CRDfl v Tržiču Delavci zahtevajo dvig števila tedenskih delovnih ur Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - G L Silvio Pellico ljll. nadst. - 1 e lej on 11-32 SEJA OB CINSKEGA SVETA Sprelet je proračun občinskih podjetij Obetajo povišek ceni asa električni tok S polurno zamudo se je sinoči občinski svet sestal k četrtemu jesenskemu zasedanju. Ob otvoritvi je bilo število svetnikov komaj da zadostno. Zakasneli so prišli nekaj minut kasneje. Meatem je župan dr. Bernard is poročaj Q raizgovorih, ki jih je imel v Rimu z ministrskim predsednikom in podtajnikom Andreottijem. Najprej je omenil, da so precej obširno govorili o zgraditvi podjetja za izdelavo oblek delavcem monopolnih podjetij. Pričetek del bo v najkrajšem Času. V prvem času bo zaposlenih okoli 80 delavcev. Nadalje je omenil, da je dobil zagotovilo o 196 milijonih lir za gradnjo Poslopij državnih uradnikov na Travniku in poslopje zavarovalnega zavoda v Ulici Ristori. V zvezi z melioracijo gradiščan- skega polja je dejal, da manjka samo podpis na dovoljenju m dela se bodo pričela. Trenutno bo na razpolago samo *elrt milijona lir. Z delom bj lahko pričeli že pred časom, vendar preprečuje pravilen potek birokratizem, ki je na debelo prekril vso italijansko administracijo. Odbornik dr. Polesi Je nat° izrazil svoje ogorčenje zaradi pisanja lokalnega glasila kom-informistične partije ter citiral nekaj odstavkov, v katerih list pravi, da so občinski odborniki že večkrat pokazali svojo nezmožnost pri upravljanju občine. Pozval je prisotna komio-formistična svetnika, če tudi ona dva delita svoje mnenje s pisanjem njihovega glasila. Svetnik Batti jo odgovoril, da je pisanje lista popolnoma svobodno in da sme pisati, kar se IZ SODNIH DVORAN Obljubljal ji je zvestobo dokler ji ni izvabil denarja in zlate ure Pred letom se je pojavil v begunskem taborišču, kjer je v povojnih 1'tih nošla zatočišče 47-letna Ana Voipe, doma iz Fcggie, cegunka iz Pu ja, 34-Ietni Franc Mariani iz Lu-Cere pri Foggii, ki je prav tako Prišel iz Pulja. Cim je prišel v taborišče, se -je kot stari pustolovec takoj pričel ozirati za tam nastanjenimi ženskami in si kaj kmalu pridobil simpatijo njegove domačinke Ane Volpe, s katero se je v manj kot enem mesecu zaročil. P redno pa je prišel do tega, ji je natvezel vsakovrstnih laži. Pravil ji je, da je našel zaposlitev pri baronu Widmanu v Bocnu in da ima za njegovega gospodarja mnogo opraviti tudi v Gorici. Nekega dne pa se je domislil, da mora, vedno ha ukaz barona, v Rim in da se bo z isto potjo šel tudi v Lucero, in kjer bo poskrbel vse potrebno, da jo popelje Pred oltar. Eredno pa je odšel s polnimi usti obljub, je svojo Predrago prosil za majhno posojilo. Ta mu je vsa prevzeta od njegove dobrote, posodila najprej 10.000 in nato še 6000 lir. v isti sapi si je izposodil če njeno zlato uro ter ji zagotovil, da ji bo njeno dobrosrčnost stokrat poplačal. Pred odhodom se je ljubeznivo poslovil. Nevesta ga je od tega dne nestrpno pričakovala mesece in mesece, dokler ni obupala Pad njegovo usodo in se odločila, da povpraša, kako je z njenim dragim, samega barona Widmana. Ta ji je odgovoril z dolgim pismom, v kateri jo je posvaril, naj nima opravka z Marianijem, ki da je znani slepar in da mu je policija vse države za petami ter da ni bil nikdar pri njem Uslužben. Nadalje jo je prosil, haj ga čimprej prijavi sodnim oblastem, za to kar ji je storil. Tako je Volpijeva ost-'a sama, brez ljubezni in kar je še najhujše, brez denarja in zlate ure. Cim si je opomogla Od obupa, je Marianih PrlJa-Vila sodniji. Včeraj so tega malopridneža. ki se že več let skriva pred pravico, na kazenski sodniji sodili v odsotnosti. Med ihtenjem Volniieve na .te sodnik dr. BaUarini obsodil na 8 mesecev zapora in 8000 lir globe zaradi sleparstva ter na 4 mesece zapora, ker je nekaj časa po odhodu poslal Volpi-jevi v zahvalo grozilno pismo, v katerem ji je ob]jublj:;l smrt. če bo njegovo početje izdala oblastem. Prvo kazen so mu odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. Pretep zaradi ljubosumnosti Olga Cuttin iz Raštela 22 je imela že več časa razmerje s sostanovalcem Rudolfom Ciani-jem, ki je s svojo materjo, 61-letno Jožefo Cayol, popolbra-tom 26-letnim, Vladimirjem Cayolom in svakinjo, 19-letno Margarito Marchesan stanoval eno nadstropje nad Cuttinovo. Njegovi domači so na njegovo razmerje gledali po strani in ga čestokrat posvarili, naj pusti Cuttinovo pri miru. Taka svarila so prišla na uho Cuttinovi in jo spravila v nejevoljo. Da bi pri sosedih na kakšen način odvrnila pozornost od sebe, je lepega dne vse bližnje seznanila z izmišljeno novico, da se namerava Margarite Marchesan ločiti od Cayola. Ob taki sramotilni vesti so se Cayolovi zdrznili in sklenili, da se bodo ob priliki maščevali. Prišel je dan, ko je Vladimir Cayol Cuttinovo zasačil na stopnišču in srečanje izkoristil, da se z njo pomeni o izmišljeni razporokl, Ker se mu je ženska izvila, je kar planil za njo v stanovanje in jo tam pretepel. Pri tem sta mu priskočili na pomoč še žena in mati, ki sta jo pošteno ozmerjali. Zaradi tega so morali včeraj, na prijavo Cuttino-ve. vsi trije na zagovor pred sodnijo. Pred sodnikom so vsi trije odločno zanikali, da bi se kdaj pretepali in prepirali s Cuttinovo, tem manj pa še, da bi vdrli v njeno s‘anovanje in ji razbili dve vazi ter ji poškodovali mizo in stole. Toda sodnik je kljub temu Vladimirja Cayola spoznal za krivega in ga obsodil zaradi telesnih poškodb Cu tšinovi na 1 mesec in 10 dni zapora. Zenski pa je žalitve oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Z A H_V^A L A Prisrčno se zahvaljujemo prijateljem in znancem, rodr.-ikom in vsem, k, so našega ljubega CVETKA remili na njegovi zadnji poti. Izrekamo še posebno hvalo podpolkovniku Davorinu, ki je z veliko po-tvovalnostjo bil ob njegovi strani do zadnje ure, i/arišem za poslovilni govor, JA, OK, KPS za Goto ' vsem sindikalnim podružnicam, KO Kromberg, vskemu zboru, godbi, gasilcem in darovalcem cvetja. -Žalujoča družina Kranjc - Rubije do&te&i odfct&t is .d-g vera ZDA. Takšno rg.mr -e Rusov so *az'agall v diplomatskih krogih Zahoda kot udarec po Nehrujevem prizadevanju, iz česar so sklepali, da si Sovjetska zveza nič kaj posebno ne prizadeva doseči mir na Koreji. Tudi Američani so zavrnili Nehruje« predlog, češ da nikoli ni bilo nobene ovire, da Sovjetska zveza ne bi mogla v celoti sodelovati v delu Združenih narodov ,n da morajo Združeni narodi odločiti, katera izmed cbeh kitajskih vlad bo zavzela kitajsko mesto v Združenih narodih. Ko si napredni krogi v svetu prizadevajo, da bi vojna v Koreji prenehala in da bi spravili ta spopad * sveta po mirni poti, poudarjajo zlasti, da bi imeli obe stranki, to se pravi ZDA in Sovjetska zveza, več koristi od miru kakor od vojne. Na eni strani poudarjajo, da Sovjetska zveza ne more želeti, da bj -'risilila Združene države Amerike razglasiti splošno mobilizacijo, ker se najbrž zaveda moči in destruktivnega potenciah- popolnoma mobilizirane Amerike. Na drugi strani poudarjajo, da morajo Američani želeti, da bi se vojna v Koreji lokalizirala, ker so jih neprijetno presenetile slabe strani lastne vojske in možnosti novih lokalnih spopadov, s katerimi bi se ameriška vojaška sila povsem razblinila. Razen tega poudarjajo, da je Koreja past in da bo rusko-kitajski lov tem večji, čim več čet bo požrl ta strateško neubranljivi polotok, če bi se ta spopad spremenil v tretjo svetovno vojno. Pri vsem tem je pomembna ostra kritika uradne ameriške politike do Kitajske v zvezi s spopadom na Koreji pa tudi sicer. Znano je namreč, da je predsednik Truman, ko je za- povedal letalskim in pomorskim silam ZDA, naj enudijo zaščito in podporo četam juž-nokorejske vladen, izjavil, da bodo ZDA sodelovale v obrambi Formoze, Cangkajška pa so pozvali, naj opusti operacije proti Ljudski republiki Kitajski. V nasprotju z veliko politično akcijo vlade ZDA, da bi njene oborožene sile posegle v akcijo na Koreji, kar je vsa javnost v zahodnih državah malone soglasno odobrila, češ da je to edini možni ukrep proti napadalnosti in morebitni ponovitvi Mfinchena, so obsodili to izjavo o Fcrmozi ne le napredni in nekateri liberalni krogi Amerike in Evrope, marveč je naletela tudi na znatno nezadovoljstvo nekaterih vlad v zahodnih državah, kar velja zlasti za laburistično vlado Velike Britanije. Angleška revija «News States-man and Nation», ki jo včasih na Zahodu obtožujejo, da se postavlja na pretirano kritično stališče do Amerike, je 1. julija poudarila, da akcije severnokorejskih sil ni mogoče zagovarjati, čeprav je vlada Singman Ria korumpirana in čeprav bo revolucionarni proces, ki je viden po vsej Aziji, vsekakor zajel vse področje Koreje. «Vse to držiš, je nadaljevala revija, stoda to prav nič ne spremeni dejstva, da smo priče napadalnosti in da drži ena izmed najhitrejših poti v vojno prek neprepreče-hih dejanj napadalnosti, kar povzroča morečo miselnost Miinchena, prej ali slej pa stanje iz leta 1939». ((Zaščito* Formoze so označili v zahodnih državah kot ameriško intervencijo v državljanski vojni na Kitajskem, s čimer so Američani oslabili baje zakonito osnovo, na kateri se drže in s čimer so pokazali, da je osnovni problem na Pacifiku problem tekmovalnosti med Sovjetsko zvezo in ZDA. VLADIMIR TESLIC (Nadaljevanje sledi) del avstrijskega prometa preusmerjen na Hamburg in Bremen. Te informacije se vsaj po smislu skladajo z že omenjenim pisanjem dunajskega lista »Verkehr*, ki se- j-e bodisi pred bodisi po mešani žel. konferenci v Rimu 18. pr. m. izražal prec-ej mrzlo na račun Trsta. Kakor znano, je bilo stališče avstrijske delegacije na tem zasedanju nasprotno skupnemu stališču tržaških, italijanskih in jugoslovanskih železniških predstavnikov in so torej Avstrijci hote ab nehote praktično bolj na strani nemških pristanišč glede tekmovanja za tranzitni promet. Tudi zadnja številka lista «Verkehr», ki prinaša nekak povzetek dosedanjih pogajanj, tudi pred vojno, ne daje upanja na prijaznejše stališče Dunaja. Zaradi tega je zelo negotovo, kaj bodo dosegli zastopniki Trsta, ki bodo prihodnje dni odpotovali na Dunaj, da s ponovnimi razgovori morda le kaj dosežejo pri avstrijskih predstavnikih, ki so sn doslej gladko zabarikadirali s sklicevanjem na ((interese avstrijskega gospodarstva, ki da je še šibko in notrebno obnove.* Kakor znano, se bodlo pogajanja vseh v Rimu sodelujočih delegacij nadaljevala 19. januarja 1951 v Regensburgu v Nemčiji, kj-er naj bi bila odločena usoda o tekmi med- Trstom in Hamburgom Za avstrijski promet . „ ^ Medtem smo prejeli podatke o prometu tržaškega pristanišča v novembru V tem mesecu je priplulo v luko 191 ladij, ki so raztovorile 182.280 ton raznega blaga (od tega odpade 59 tisoč 843 ton na petrolej in gorivo), odplulo pa jih je “ so natovorile 81.590 ton raznega blaga, prispelega večidel i* zaledja in namenjenega v razne prekomorske dežele (13-857 ton odpade na izvoz predelanega petroleja). Novembrski pomorski Pro" met bi bil nekaj za oktobrskim, ki ga navajajo poluradni datlki v listu «Ii Trafik08 190.885 ton izkrcanega in ton vkrcanega blaga. Od kS® bi odpadlo po neuradnih V<& . kih 193.949 ton na na iranzdtf pomorski promet, ostalo P3 ** lokalni in promet za Italijo- pri in Na podlagi podatkov ° P1"?" metu v prvih devetih mesecih letošnjega leta se da soditi, da bo promet te luke prekosil Pre0 vojno stanje. V. tem času priplulo v amsterdamsko PT1" stanišče 3367 ladij nasproti 2587 ladjam v istem času v letu 1938. Odplulo je 3.403 enot nasproti 2878 v 1938. Ogromen dovoz lesa v Trsi Pred nedavnim je bilo v pristanišču okrog 100.000 kub. metrov lesa, večidel avstrijskega izvora-, ki ga odipremljajo proti Levantu. Vendar pa sedanje zaloge ne 'bodo mnogo manjše, ker se dovoz nadaljuje v znatnih množinah. Tako poročajo, da stoji te dni na raznih železniških postajah in rezervnih tirih področja okrog 1200 vagonov, natovorjenih z lesom — cca 15.000 kub. metrov, — ki čakajo na prostor v luki in na ladje. S pomorskim odvozom so težave, ker redna linijska plovba ne zmore vsega tega premeta ter ima n. pr. Jugoslovanska linijska plovba, pa tudi ((ADRIATICA* in drugi, že za ves mesec december oddane vsP možnosti prevoza. Trgovanje z lesom je še naprej izredno živahno in povpraševanje iz čezmorja veliko. Cene za avstrijski les so v glavnem- neizpremenjene in dosežejo 28 dolarjev fob za kubični meter mehkega rezanega le- MAČEHOVSKA TUJINA sa. Na trg prihajajo nove P°" nudbe iz Avstrije, zaradi česar j.e napetost pri pogajanjih _ za kupčije nekaj -popustila. S čezmorskih tržišč poročajo o nadaljnjem naraščanju cen. tako n. pr. v Južni Afriki, kjer so cene v zadnjih dveh mesecih že narasle za 15 odstotkov. Tam računajo, da bo pod konec leta prišlo db nove podražitve za okrog 25 odstotkov, neke vesti pa govore celo, da bi proti P°" letju 1951 južnoafriški trg' zabeležil novo podražitev za odstotkov. Jugoslovanski leS’ M gre skozj Trst, j,e v- glavnem trd, katerega Avstrija ne more glede vlada RTNI DNEVNIK na Libije se na poglavitna naloga bo izbrati začasno vlado. Člane te ustanovne skupščine Libijci niso izvolili, ker pač še ne obstaja volivni sistčm, ampak so jih določili vladarji posameznih pokrajin: emir Cirenajke, fezan-ski mufti in tripolitanski bej, 5. dec. 1950 je skupščina določi, la. da bo vladar Libije emir Cirenajke Idris-el-Senusi. Glede Eritreje je posebni po-litični odbor OZN določil, da pride kot avtonomna država v sklop Abesinije, pri čemer bo Eritreja obdržala v svojih rokah vso zakonodajo, izvršilno in sodno oblast, v zvezni vadi pa Dodo ministrstva za obrambo, zunanjo trgovino in promet. O podrobnostih združitve bo razpravljal poseben svet, sestav-Hen iz enakega števila predstav nikov Abesinije in Eritreje. Somalija je bila že na lanskem zasedanju Generalne skup ščlne postavljena za 10 let pod skrbništvo Italije z naročilom, naj jo v tem času pripravi na samostojnost. Ker je bila takrat Sovjetska zveza Italiji naklonjena, ni ugovarjala proti tei odločitvi. Skrbniški odbor OZN je pred kratkim zaslišal predstavnika Somalije, ki se je pritožil zaradi prevelikega števila italijanskih priseljencev in zahteva), naj se njihovi za- Nje-1 Ob robu velike puščave so redki studenci z oazami, katerih mnoge pričajo z razvalinami, da so tu bila nekoč cvetoča mesta, ki iih je pa nato požrl pesek. Podnebje je razen ob obali, celinsko in je zato razlika med dnevno in nočno temperaturo precejšnja. Vendar je celoletna srednja temperatura + 24 stop. C, to je več kakor srednja temperatura najtoplejšega meseca v Ljubljani. Fri-rodnih bogastev nima, le v Fe-zanu 90 bilj odkriti slabi vrelci nafte. V Libiji prebivajo Arabci raznih rodov, ki se pečajo večidel z nomadskim živinorejstvom. le v Tripolitaniji so se Arabci naselili in tvorijo naprednejši del libijskega prebivalstva. Italijani so preprečili vsako šolanje domačinov in je zato sedaj vprašanje nameščencev državnega aparaita svobodne Libije zelo pereče. Angleži upajo, da bodo izšolali do 1. januarja 1952 vsaj 200 uradnikov, kd bodo znali strojepisje in stenografijo. Sele v zadnjih letih so bile v Libiji ustanovljene srednje šole. Italijani so vzeli Libijo Turkom v italljansko-tur-šfci vojni leta 1911. takrat, ko je razpadalo ogromno turško cesarstvo, ki se je raztezalo preko vse severne Afrike. Tudi Eritreja ima zelo dober Strateški položaj in so sP zato začele velesile že zgodaj zanimati zanjo. S svojo lego ob Danes ob 20.30 sestanek igralcev Montebella Tajništvo športnega društva Moniebello vabi vse igralce I. in II. enajstorice na društveni sestanek, ki bo danes 14. t.m. ob 20.30 v »Gostilni Passetto* v Ul. Settefontane 97. kupi omejijo na dobo 10 let. Rdečem morju gospoduje nad Zimski trening lahkoatletov dvakrat tedensko Lahkoatletski odsek ZDTV organizira zimske treninge lahkoatletov, ki bodo v telovadnici na stadionu ((Prvi maj*. Ti treningi bodo pod vod-srtvom zvezioih trenerjev in se bodo začeli prihodnji teden. Treningi bodo vsak torek in petek od 18.30 do 20. Istočasno bo tudi smučarska telovadba, katere se lahko udeležujejo naši smučarji. Morebitna pojasnila daje tajništvo ZDTV v Ul. Macchia-veL 11 13-11, tel. 29-936. Nogometna prvenstva v Angliji in Švici ANGLIJA — 21. kolo: Arse-124. decembra bo ePartizans so-naj — Blaokpooi 4:4, Bumley deloval na 7. mednarodnem — Bolton Wand, 2:0, Chelsea | turnirju v Bruslju, na katerem — Fulham 2:0, Everton — Der. by Coumty 1:2, Huddersfie-ld — Manchester Utd. 2:3, Min-dlesbrough — C bariton Ati, 7:3, Nevvcastle Uti. — Wolver-napton Wand. 1:1, Portsmouth — Llverppoi 1:3, Sheffield Wed, — Tottenham Hots. 1:1, Stole« Clty — Aston Villa 1:0, West Bromvlch Albion — Sun-derland 3:1. — Lestvica. Arse-nal 31, Middlesbrouh 30, New-casrtle 29, Tottenham 27 točk itd. ŠVICA — 10. kolo: Belincoma —Zijrich 3:3, Bi el — Chaux de Fondls 1:1, Cantonal — Gre-n-chen 1:1, Chiasso — Lugano 2:0, Lausanme — Basel 3:1, Youmig Boys — Servette 3:0, Youmg Fellojvs — Loeamo 2:0. — Lestvica: Chiasso, Lausanne, Yong Boys 13, Biel 11 točk itd. inv Košarkarska ekipa «Partizana» bo ta mesec gostovala na Nizozemskem in v Belgiji. Šestnajstega in osemnajstega decembra go gostovala v Amsterdamu in Rotterdamu, 20. decembra Pa v j Anversu v Belgiji. Od 22. do bo tekmovalo po eno moštvo iz Francije in Italije ter bruseljski eRacingn, ki organizira ta, turnir. Po turnirju v Bruslju bo košarkarska ekipa 'Partizana' verjetno gostovala tudi v drugih evropskih državah. Dobila je povabilo Za gostovanje od več znanih košarkarikth ekip Francije. Italije in Švice. Najbolj verjetno je, da bo gostovala v Lponu in Bologni. Jugoslavija-Italija prihodnje leto v nogometu? Na nedavnem sestanku v Inn*. brucku, na katerem so prisostvovali predstavniki nogometnih zvez Italije, Švice,, Avstrije ln Jugoslavije, so med drugim razpravljali o reprezentančnih tekmah imenovanih držav prihodnjem letu. Predstavnik italijanske nogometne zveze soglaša, da bo leta 1951 srečanje med Jugoslavijo in Italijo. Tudi predstavnik avstrijske nogometne zveze je izrazil željo za reprezentančno tekmo z Jugoslavijo, Jugoslovanska nogometna zveza je tudi v pogajanjih z nogometno zvezo Walesa. GRENAK JE KRUH IZSELJENCEV V Jugoslaviji so že pozabili na čase, ko domovina' svojim ljudem ni dajala zaslužka in so morali r.-a tuje za kruhom. Drugod pa je še vedno kakor nekdaj pri nas. Naj govore ofi-cialni viri, kakšno je vprašanje izseljencev v raznin c-ržavah: Italijanski minister grof Sfor za je letos spomladi v razgovoru z dopisnikom «La Voče repubblicana* dejal, da je v Italiji prebivalstva okrog deset odstotkov brez posla. Ena najvažnejših nalog vlade je, z ene strani iskati tuje investicije za Italijo, z druge pa učin. kovito rešiti vprašanje izseljevanja, in dalje »obrniti je treba današnjo pasivno bilanco (neproduktivna delovna sila) v jutrišnje pošiljke izseljencev.* Kakšne so «jutrišnje pošiljke izseljencev* domovini, pa naj pove poslanec v italijanskem parlamentu Condivi. V vladnem listu #Popolo» je namreč pred kratkim napisal o vračanju Italijanov iz Argentine: «2e več mesecev polnijo naši izseljenci, stari in mladi, ladje, s katerimi se vračajo v domovino. V Italijo se vrača sedaj množica razočaranih in raztrganih, ki Je odšla z upanjem od tu, ko je prodala vse, celo najbolj potrebno, da je plačala potne stroške. To vračanje grozi, da se bo spremenilo v pravo preseljevanje. V tujini ni nikogar, ki bi tem ljudem rekel besedo tolažbe, nikogar, ki bi jih oskrbel. Edina močna struja in edini tisk je tisk starih in novih fašistov, ki so našli tam zatočišče.* Poslanec Condivi pravi v tem članku, da so odpotovali Italijanski izseljenci v Argentino z upanjem, da bodo pri največji štednji prihranili 20.000 do 30.000 lir mesečno. Danes pa Jim je postalo jasno, da si lahko prihranijo vsega 7000 do 8000 lir, to pa je komaj za par dobrih močnih čevljev. Delovni ljudje iz Italije so računali, da je zanje Argentina obljubljena dežela. Pa v Argentini že dolgo čaka čez i 200.000 domačih kmetov na košček zemlje, da bi lahko živeli. Podoben je primer z Avstrijo. V tej majhni sosedni državi-je bilo lani pozimi registriranih okrog 200.000 brezposelnih. Stisko pa povečujejo še razni emigranti, nad 454.000 jih je v Avstriji, in na 104,000.000 šilingov obremenjujejo državni proračun. Ti emigranti, ljudje brez domovine — žal je med njimi tudi dosti zapeljanih ljudi iz Jugoslavije — so v r.-apoto avstrijskemu gospodarstvu Anglija je nekoliko odprla vrata za ženske. Pogoj: starost od 18 do 40 let in zdrave, močne ter same, brez vsakega svojca morajo biti. Okrog 12.000 takih žena je odšlo v Anglijo za služkinje, precej tudi v tekstilne tovarne. Mnogi računajo, da bodo našli boljši kos kruha v Južni Ameriki. Zgodba o bogatem stricu jih mika na tuje. Oficial-no glasilo avstrijske Lige združenih narodov »Auslandskurier* je opisalo usodo brezposelnega trgovskega nameščenca, ki je hotel najti delo in boljši zaslužek v Peruju. Za to pot si je izposodil denar od daljnega sorodnika i« se odpeljal. Kot pomožni delavec je delal najprej v nekem pristanišču. Zaslužil je toliko, kakor pe-ruanski delavci. Z zaslužkom si je lahko priskrbel mesto v skup nem prenočišču s sedmimi domačimi delavci in z «običajno» hrar.o: opoldne riba in polenta, zvečer bob in polenta. Tako je živel več mesecev. Njegova obleka ni zdržala pri delu in vremenu. Kupiti kaj novega ali prihraniti pa sl ni mogel. O njegovih sanjah, da bo ((vzpostavil zveze s trgovskimi krogi*, pa ni bilo ne duha ne sluha. Naučil se je nekaj pristaniškega žargona. Ko tam ni več vzdržal, si Je poiskal delo na neki farmi, kjer so ntu obljubili večji zaslužek, če se bo za-Odšel je na delo na farmo, ki je bila sredi močvirnega ozemlja ob vznožju Andov. Zdravnik je bil kljub veliki nevar.v \ii mrzlice oddaljen 500 km. V kantini so goljufali na zaslužku. Po treh tednih je ušel. Hodil je štirinajst dni in nato našel v neki samostanski bolnišnici zatočišče. Za las je ušel smrti zaradi gladu, mrzlice in izčrpanosti. Naposled je imel srečo in našel delo med gradbenimi delavci v Callau, seveda pod istimi pogoji kakor nekdaj v pristanišču. Z domačimi, izredno skromnimi delavci ni mogel zdržati pod istimi pogoji ter je zopet obupal. Naslovil je na uredništvo «Auslandskurierja» pismo, v' katerem opisuje življenje, prosi za pomoč in zaključuje obupno pismo s usamo domov*. ponuditi v večjih količin3^-Cena je od zadnjega tedna P°" skočila za okirog 15 odstotk° * Drva za kurjavo prihaj tudi v glavnem iz FLRJ k1 kaki 2 desetini vseh količin '. Kamije. Cene in tržni polo? objavljamo na drugem m-es-. Glede premoga, zlasti koksa, ugotavljajo, da znatno pomanjkanje kakor vsepovsod po sosedini Italiji. Ve dar je v Trstu mnogo več črnega premoga kakor n. pr. v neški pokrajini. Koks, ki so 8* v Tret uvažali tudi iz Bel&)e (čemu, je težko razumeti, bi ga lahko pridobivali v de-n-jskih plavžih), je zadnje čase tam predrag Zaradi tega tržaški uvozniki že pred tremi mesec; zahtevali dovoh nie za uvoz 3000 ton koks® .* Češkoslovaške. Doslej š» n' ^ govora, ki se mota, kakor 0 čajno, zopet po predalih ti -;kih ministrstev Ali celo 8* Icur- vezal za dve leti. nujno potrebne preskrbe s * (j javo ZVU ne zmore sama? Ta uvoz, v zamen3aV svilo in svileno predivo ^,e0il pravil pomanjkanje. P° premog in omogočil Živah0 govske izmenjave. Cena za premog ie ®®r, okrog- 1450- lir za stot P", sk-ega im 1500.— za st®*-skega izvora. PREJELI SMO- LES, list za lesno indust^0’ leto II- št. 9 1950 L. z naslednjo s0oelo- 2umer _ Mednarodnojoae^ vanje v gozonem Za ^čito spodarstvu (k . kostanjevih in obnovo _ Upo- gozdov; v pra,ksi; ing. rabl~Sinik - Parjcnj0 bl!: NI. p zaščita hlodov Proti pokanju; Furnir in ve-gnne plošče za zaboje; J. Zv-— Upognjen les; Sodj iz vezanega lesa; Lesni trg; Mehanizirano lupljenje celuloznega lesa v gozdu z bobnom na kamionu; Izdelava in uporaba polnil za glajenje luknjičave lesne površine. ((Lokalno gospodarstvo* št. 8—10 (mesečnik, Ljubljana), z naslednjo vsebino; J. Debeljak — Velika spodbuda za povečanje strokovnosti kadrov V. Rajkovič — Ndk® j misli o k-cmu-nalnem gospodarstvu, F. Matjašič — Več preudarnosti i° manj birokracije pri razdeljevanju sitanova-n-j, ing. F. Dolničar — Samočistilna sposobnost rečne vode, ing. S. Guzelj 4- Kapnice. Med zapiski je poročilo o ustanovitvi Obrtne zbornice LRS dne 17. seP ' 1.1. v Ljubljani. UREDNIŠTVO- ULICA MONTEC UHI »t 8 III nad — Telefon »te*. »3-80* in »4-838. — PoMol predal 5*2. — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA »T 20. “ TUefoiia It 7«8 OGLASI: od 8 3^2 tn od IMS - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višinr.' širini 1 stolpen: trgovski 60. finančno- upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ! Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste og Koaer tn Rattlsti 301a-I TeL 70 Odff. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podrufc.: Gorica, Ul. S. Peillco 1-IU Tel. I -32 Kofer, Ut B • NAROČNINA: Cona A: mesečn. 280. četrtih. 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; con. B: Izvod 3. mesečno 70 din; FLRJ: .zvod 4.50. mesečno 80 dl« Podtnl tekoči račun z. 8TO-ZVU: Za.ožn.«-, trta.ke,. tlskn. Trst 11.5374. - Z. Jugoslavijo: Agencij, demokrat.čne«. 'nozemskega tiska Ljubljana. Tyršev. 34 - tel. 204». t.koei račun pr. Komunah« banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založnlnvo tržalkega tiska D.ZO.Z. ^TR