PRIMORCI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 138 (9140)
TRST, torek, 17. junija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ITALIJANSKI VOLIVa ZAHTEVAJO NOVO POLITIČNO USMERITEV V DRŽAVI
Odločen premik glasov na levo Zelo občuten volilni poraz KD
FANFANI JE BIL PONOVNO
PORAŽEN
Fanfani je bil ponovno poražen. Ne razpolagamo sicer z dokončnimi uradnimi podatki za vse dežele in vse pokrajine, ker so se okrog 10. ure zvečer skrivnostno ustavili teleprinterji. Vendar so vsi delni podatki zgovorni in nedvoumni: KD je izgubila dobre 3 odstotke, komunisti so napredovali za 5-6 odst., napredovali so tudi socialisti, istočasno pa so nazadovali misovci, liberalci in socialdemokrati in torej stranke, ki se prištevajo k italijanski politični desnici.
Bistvena pa je osnovna u-gotovitev, da je KD izgubila, občutno izgubila in to na svoji levi.
Vse tudi kaže, da je KD še za las stranka relativne večine in da se ji je zelo približala KPI. Bistveni premik glasov in premik na politični pozomdei bo torej nujno privedel do sprememb v italijanskem političnem življenju, za kar je pri teh tako važnih in politično okarakteriziranih volitvah tudi šlo.
Podobne so tudi spremembe v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer šo premiki morda rahlo ublaženi, vendar pa prav tako jasni in nedvoumni.
To splošno ozračje premika na levo je veljalo tudi za volivce slovenske narodnosti in je prišlo zelo jasno do izraza v vseh treh pokrajinah, kjer žive Slovenci. Po prvih, še vedno nepopolnih podatkih, je prišlo do zelo resnega premika glasov v Beneški Sloveniji, kjer so nove, enotne in napredne liste postale stvarna alternativa.
Na Goriškem je predvsem KD izgubila, komunisti in socialisti so napredovali. Tudi med slovenskimi volivci so postali komunisti najmočnejša skupina in se je spremenil tradicionalni odnos sil, tako da je sedaj bolj podoben razmerju na Tržaškem. Med slovenskimi volivci so zabeležili padec glasov Slovenske skupnosti in v tej zvezi moramo obžalovati izgubo mesta v pokrajinskem svetu, kjer bosta sedaj slovenska predstavnika izvoljena na listah KPI in PSI, ne bo ga pa več na listi Slovenske skupnosti. V treh slovenskih občinah so ohranjene obstoječe koalicije, oziroma se glede županov stvari niso spremenile.
Na Tržaškem so bili izvoljeni štirje slovenski pokrajinski svetovalci in torej po predvidevanjih Pomembne novosti pa so zabeležili v vseh okoliških občinah. Občutno se je u-trdila napredna koalicija v Dolini. Repentabor je prevzela leva koalicija. V Zgoniku je bila demokristjanska lista poražena in je občina v rokah leve koalicije, opozicijske svetovalce pa je prejela Slovenska skupnost. V devinsko - nabre-žinski občini je KD izgubila in KPI je pridobila — kar je še zlasti politično važno — e-nega svetovalca v ezulskih 'naseljih. ,S tem je ustvarjena možnost leve uprave, čeprav je aritmetično možno obnoviti levi center.
Na splošno lahko ugotovimo med slovenskimi volivci premik glasov na levo h KPI in tudi k PSI ter delno nazadovanje Slovenske skupnosti, ki je s težavo ohranjala svoje glasove. Za podrobnejšo analizo krajevnih in vsedržavnih podatkov bo še mnogo časa. Za sedaj ponovimo osnovno ugotovitev, da je Fanfani volitve izgubil in z njo tudi pričakovanje, da se bo politični položaj v Italiji izboljšal, kot si to želi velika večina delovnih ljudi in kot so svojo voljo tako jasno izrazili na tokratnih volitvah.
Velika volilna zmaga KPI in napredek PSI ■ Poleg KD izgubile vse desne sile: PSDI, PU in MSI ■ Velik napredek levice v Vidmu, Gorki in v Trstu - Izvoljeni štirje slovenski predstavniki v tržaški in dva v goriški pokrajinski svet ■ Slovenske uprave v tržaških in goriških občinah so se še bolj utrdile
RIM, 16. — Italija se pomika na levo, to je osnovna ugotovitev, ki izhaja iz rezultatov nedeljskih deželnih in upravnih volitev. V trenutku ko pišemo, so ti rezultati še nepopolni, vendar dajejo že dovolj jasno sliko položaja. Največjo zmago je zabeležila KPI, ki je prejela samo peščico manj glasov kot KD ter je napredovala za okrog 6 odstotkov, drugi zmagovalec teh volitev pa je nedvomno PSI s približno dvema odstotkoma glasov več. Z volilnimi reni tudi lahko vsaj delno zadovoljni tudi republikanci, ki so nekoliko utrdili svoje pozicije.
Vse ostale stranice so doživele poraz, začenši s Krščansko demokracijo, ki je zgubila več kot tri odstotke glasov (v primerjavi s prejšnjimi političnimi volitvami), s čimer je bila poražena predvsem Fan-fanijeva linija iskanja glasov na desni. Od ostalih desničarskih strank so socialdemokrati zabeležili znatno nazadovanje v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami, čeprav so po drugi strani ohranili pozicije, ki so jih imeli nà prejšnjih deželnih volitvah. Liberalci so doživeli pravi -dom, ki nakazuje, da bo ta stranka prej ali slej izginila s političnega prizorišča, saj nima več na razpolago političnega prostora. Končno je razveseljivo dejstvo, da so tudi neo-fašisti doživeh pekoč poraz, saj so zgubili skoraj dva odstotka glasov v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami.
Kot rečeno, so rezultati še nepopolni, čeprav ni pričakovati znatnih sprememb. Bolj zanimivo bo primerjanje volilnih rezultatov v posameznih deželah, pa tudi pokrajinah in občinah, kjer se obeta vrsta demokratičnih levičarskih uprav. Zanimiv je tudi podatek, da so v
iii!iiuiiiiiiifiiiiim;iiiiiiiiimi!!iiiimmiiiiiiiiiiiimi
Izidi v videmski pokrajini
V videmski pokrajini je KD prejela 146.691 glasov, kar pomeni 41,2 odstotka (3,6% manj), KPI 74.300 glasov in 20,8% (1,8% več), PSI 54.844 glasov in 15,4% (2,3% več), PSDI 31.119 glasov in 8,7% (3,5% manj), MSI 18.696 glasov in 5,2% (enako). Furlansko gibanje 10.660 glasov in 3%, PRI 7.324 in 2,1% (0,1% manj), PLI 6.555 glasov in 1,8% (1,8% manj), mešana levosredinska lista 0,6% in 2.158 glasov ter skrajno levičarska «Unità popolare» 4.180 glasov in 1,2%.
Na osnovi teh rezultatov je razdelitev sedežev v novem pokrajinskem svetu sledeče: KD 13, KPI 6, PSI 5, PSDI 3, MSI 2, Furlansko gibanje 1.
Po prvih računih izgleda, da je furlanska KPI izgubila sedmega svetovalca za 800 glasov, medtem ko se je z računom ostankov okrepila lista MSI. Beneški Slovenec prof. Pavel Petričič bi, na osnovi teh računov, bil prvi neizvoljeni kandidat na listi KPI.
številnih deželah prejeli komunisti več glasov od demokristjanov, s čimer so se postavili kot stranka relativne večine. To se je na primer zgodilo v Piemontu, kjer ima KPI sedaj 33,9 odst. glasov, KD pa 32,1 (prej 25,9 in 36,7), v Liguriji, kjer ima KPI 38,4 odst. glasov, KD pa 30,4 (na prejšnjih deželnih volitvah so komunisti prejeli 31,3 odst., demokristjani pa 32,1 odst.), in v deželi Marche. Tu ima sedaj KPI 36,9 odst. glasov, KD pa 36,5 (prej 31,8 in 38,6). Rezultati treh dežel, ki smo jih omenili, so že dokončni, medtem ko še ne razpolagamo s podatki o porazdelitvi mest v deželnih svetih. Po sedanjih podatkih pa se poraja možnost levičarskih večin tudi v Liguriji in v deželi Marche, s čimer bi se bistveno spremenila politična slika Italije.
Naj omenimo še, da je KPI prejela več glasov od KD v celi vrsti važnih občin, predvsem v srednji Italiji in še posebno v Rimu.
Delni izidi deželnih volitev
STRANKE	DEŽELNE VOLITVE 1970		PARLAMENTARNE VOLITVE 1972		DEŽELNE VOLITVE 1975	
	število glasov	odst.	število glasov	odst.	število glasov	odst.
KD	10.303.236	37,9	11.017.525	38,4	10.169.318	35
KPI	7.586.983	27,9	8.121.117	28,3	9.777.401	33,7
PSI	2.837.451	10,4	2.798.781	9,8	3.473.427	12
PSDI	1.897.034	7,0	1.498.846	5,2	1.622.031	5,6
PRI	787 011	2,9	825.155	2,9	924.294	3,2
PLI	1.290.715	4,7	1.131.047	3,9	724.072	2,5
MSI	1.425.807	5,2	2.316.757	8,1	1.245.932	6,4
PSiUP	878.697	3,2	536.341	1,9			
PDUP	—	—	—		141.630	0,5
DRUGI	29.482	0,1	412.484	1,5	—	
Zgornji glasovi sc nanašajo na 58.308 volilnih sedežev na 60.714, po podatkih, ki jih je sporočil notranji
minister Gni nekaj po polnoči.
•liiiiin(iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||l|||||||||||||||l|||||||||||||||||l||m|l|||||||||||||||||(„imu,,„l||||||||||||||||||I|||||||||||n||||||)||imJ|||||||||
VOLILNI REZULTATI V IZJAVAH STRANKARSKIH VODITELJEV
Vloga mladih volivcev odločilna pri političnem premiku na levo
RIM, 16. — Še pred objavo dokončnih uradnih rezultatov volitev so predstavniki in vodstva raznih strank dali svoje izjave. Vodstvo KPI pravi v svojem komunikeju, da je partija zabeležila znaten skok naprej ter dosegla najvišji odstotek od osvoboditve do danes. Pri tem je izredno pomembno, da se je porastu glasov za komunistično partijo pridružil tudi napredek pri socialistih. Prva pozitivna posledica volilnih rezultatov bo možnost ustanovitve še večjega števila krajevnih uprav, ki bodo temeljile na enotnosti levičarskih strank in bodo odprte za sodelova-hje z drugimi ljudskimi silami ter jako zogotovili pošteno administracijo v deželah, pokrajinah in občinah. Napredek naše stranke, pravi komunistični komunike, ima velik vpliv na vsedržavni politični položaj, ki mora sedaj omogočiti začetek procesa za konkretno rešitev bistvenih vprašanj ponovnega gospodarskega zagona, reforme, utrditve in razvoja demokracije. V nadaljevanju svojega komunikeja pravi KPI, da je danes bolj kot kdajkoli prej potrebno vzpostaviti širok sporazum med vsemi ljudskimi in demokratičnimi silami.
Tajnik PSI De Martino ugotavlja v svoji izjavi, da so v državi zabeležili znaten premik na levo s porastom socialistične stranke, še bolj
pa komunistične. Krščanski demokraciji ni uspelo z njeno volilno kampanjo preprečiti zgube glasov, kar potrjuje znaten padec, ki so ga zabeležili že lani. Politični pomen volitev je v dejstvu, da se je opozicija do politične linije, ki ji je sledila krščanska demokracija razširila. Volitve 15. junija postavljajo vprašanje ponovne proučitve tradicionalnih smernic ter premostitve dosedanjih političnih načrtov, da bi zadostili težnjam italijanskega ljudstva.
Najbolj kratek in jedrnat je bil v svojih izjavah tajnik krščanske demokracije Amintore Fanfani, ki je obtožil druge stranke, da so osredotočile svojo kampanjo na ošibitev krščanske demokracije, kar je, kot so dokazale volitve, okrepilo KPI. Fanfani je dodal, da zahteva nastali položaj temeljito in hitro proučitev, zaradi česar je sklical sejo demo-kristjanskega vodstva za četrtek ob
11.	uri.
Izjave drugih demokristjanskih zastopnikov, še zlasti predstavnikov levice, dajo slutiti, da se bo na seji demokristjanskega vodstva vnela huda borba. Demokristjanski poslanec Giovanni Galloni, predstavnik levice, je izjavil, da je krščanska demokracija zgubila, kot je bilo pričakovati, nekaj glasov, da pa so komunisti dobili odločno več glasov kot so lahko pričakovali. Galloni dodaja, da je še
prezgodaj, da bi iz rezultatov izvlekli politične zaključke, čeprav je splošni premik na levo očiten. Predstavnik levice je kritiziral volilno kampanjo svoje stranke, ki si je prizadevala, da bi pridobila glasove na desni, ne da bi poskrbela za preprečitev zgube glasov na levi. Poraz krščanske demokracije bi lahko bil še večji, če ne bi levica v stranki posredovala pri mladini in pri delavcih. Rezultat volitev dokazuje, da je bila dokončno poražena vsaka domena o centristični alternativi, poleg tega pa je poudaril, katere so meje sedanjega levega centra. Volitve pozivajo krščansko demokracijo k poglobljenemu premisleku in k izbiri novih smernic tako glede programa, kot glede ljudi. V zaključku svoje izjave pravi Galloni, da je končno prišel trenutek, ko bo treba izvesti tiste spremembe, ki so jih večkrat napovedali, do katerih pa ni nikoli prišlo.
Član tajništva PSI Enrico Manca ugotavlja, da so zabeležili splošen premik na levo z velikim porastom komuniistov, dokajšnjim porastom socialistov in značilnim napredkom republikancev. Socialdemokrati in liberalci so bili poraženi, misovci pa so v primerjavi s političnimi volitvami 1972 izgubili mnogo glasov. Volilni rezultati dokazujejo, da so volivci izrazili zaupanje zahte-
V	V
VOLILNI IZIDI V TRŽAŠKEM VOLILNEM OKROŽJU
STRANKE	Pokrajinske 1970		Politične 1972		Deželne 1973		Pokrajinske 1975	
	Glasovi	%	Glasovi	%	Glasovi	%	Glasovi	%
KD	69.943	33,1	78.270	35,9	66.402	31,9	69.244	31,7
KPI	47.436	22,5	54.345	24,9	51.007	24,5	62.282	28,5
PSIUP	4.334	2,1	2.850	1,3	—	—		—
PSI	11.976	5,7	14.251	6,5	17.247	8,3	18.803	8,6
PSDI	17.485	8,3	13.642	6,3	11.394	5,5	11.157	5,1
PRI	7.899	3,7	9.443	4,3	10.660	5,1	10.637	4,8
PLI	18.239	8,6	16.959	7,8	13.838	6,7	10.225	4,7
MSI DN	22.056	10,5	27.350	12,6	26.773	12,9	24.871	11,4
Slov. skupnost	6.994	3,3	—	—	7.196	3,5	6.300	2,9
MIT	4.642	2,2	—:	—	3.405	CO	4,984	2,3
SKUPNO	211.004	100,00	217.885	100,00	207.922	100,0	218 503	100,0
vam po reformah, ki so jih predlagali socialisti.
Luigi Anderlini predstavnik neodvisne levice v parlamentu pravi, da se komunisti borijo s krščanko demokracijo za prvo mesto med italijanskimi političnimi strankami ter da so se uveljavili kot najpomembnejša komunistična partija na zahodu.
Tajnik PSDI Flavio Orlandi je izjavil, ob dokajšni izgubi glasov za svojo stranko, da so volilni rezultati nevarni za demokratično bodočnost Italije, kjer se je splošni politični položaj spet poslabšal. Orlandi poziva stranke levega centra, še zlasti socialiste, socialdemokrate in republikance k solidarnosti, da bi premostili negativne učinke sedanjih volitev.
Vsedržavni tajnik mladinske socialistične zveze Villettti poudarja, da so komunisti pridobili zelo mnogo glasov, da so se uveljavili tudi socialisti, obenem pa sta morali krščanska demokracija in desnica zabeležiti hud poraz. Villetti podčrtuje veliko vlogo, ki so jo imeli na teh volitvah mladinci, ki so v veliki meri pripomogli k uveljavitvi levice.
Glasilo PDUP «Manifesto» pravi v svojem jutrišnjem uvodniku, da so volitve temeljito spremenile razmerje sil med strankami ter vsedržavno polithično ravnovesje. Levica je osvojila večino v Italiji, v mnogih deželah pa ima absolutno večino.
Fabrizio Cicchitto, ki odgovarja za tisk in propagando pri PSI je izjavil, da iz prvih podatkov izhaja nedvoumen poraz KD in njenih satelitov. Nasprotno pa je treba zabeležiti pomembno okrepitev levice, kjer so pridobili socialisti, še zlasti pa komunisti, vse to pomeni poraz za Fanfanijevo politično linijo, krizo krščanke demokracije, potrebo po novi politiki za italijansko levico, ki mora sprožiti alternativo sedanji demokristjanski oblasti, ki jo čedalje večji del italijanske družbe zavrača.
Tajnik PRI Biasini pravi, da so napake v upravljanju s strani vse koaliicje levega cenntra v zadnijih letih privedle do znatne ošibitve teh sil, razen nekaterih strank in da so obenem povzročile znaten porast največje opozicijske sile KPI, ki pa do sedaj, po njegovem mnenju ne more stopiti nta vlado
Tajnik PLI Agostino Bignardi v svoji neverjetni izjavi obtožuje stranke levega centra, da so s svojo politiko povzročile italijanski demokraciji veliko škodo. Politični položajj postaja čedalje bolj resen, pravi Bignardi, ker so sredinske stranke zgu. bile glasove..
Priložnost za iskanje ustreznejših rešitev
(Cb današnjem odprtju tržaškega mednarodnega velesejma)
Danes se ponovno odpira tržaški mednarodni velesejem, vsakoletna osrednja gospodarska prireditev v našem mestu in v nasi deželi. Kljub številnim težavam, ki pretresajo današnji poslovni svet in kljub določenim pomanjkljivostim krajevnega značaja — med katere sodi nedvomno tudi neustreznost našega sejmišča — je manifestacija letos priklicala kar 1200 razstavljavcev iz 27 držav; v tej zvezi velja posebej poudariti — predvsem v luči vloge, ki jo mora tržaški emporij odigrati po ponovnem odprtju Sueškega prekopa — da že s ama struktura držav, ki so uradno prisotne na velesejmu, nakazuje in poudarja vlogo našega mesta kot posrednika med evropsko celico in širšim čezmorjem: na eni strani nastopa namreč skupina zalednih držav (Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza ), na drugi pa vrsta čezmorskih dežel (Brazilija, Kolumbija, Slonokoščena obala, Gabon, Gana, Srednjeafriška republika, U-ganda, Indija).
Vlogo tržaške luke bodo poleg tega poudarila tudi specializirana kongresna srečanja, med katerimi izstopajo predvsem Mednarodni dnevi o lesu, Mednarodni dan o kavi in Mednarodno posvetovanje o problemih tržaškega pristanišča po Suezu, v okviru katerega bomo lahko slišali mnenja, ugotovitve in predloge predstavnikov najvažnejših zalednih držav in držav ob Sueškem prekopu in onkraj njega. O teh problemih smo v zadnjem času marsikaj že slišali, kljub temu pa bo novo srečanje o tej problematiki prav gotovo koristno, saj bo nedvomno pomenilo nadaljnjo potrditev emporialne vloge Trsta in hkrati sprejetje uglednega in mednarodno dokumentiranega stališča proci tezi, ki jo še vedno zagovarjajo določeni krogi in načrtovalci v Italiji, da je namreč prihodnost Trsta le v nadaljnji industrializaciji, prihodnost tržaške luke pa v nadaljnji krepitvi njene «petrolejske vloge».
Dejstvo, da se letošnji tržaški velesejem odpira v času neugodnega gospodarskega razvoja in ko so še vedno prisotni in aktivni razlogi splošne gospodarske recesije, daje mednarodni prireditvi, kakršen je tako po svoji strukturi, kakor tudi po spremnih kongresnih dejavnostih tržaški velesejem, poseden poudarek. V njegovem okviru se bodo namreč v prihodnjih dneh obravnavala vprašanja, ki so aktualna in skupnega interesa za širši krog evropskih in neevropskih dežel. Odlična priložnost torej, za osvetlitev nerešenih vprašanj, za katere bi se določeni rešitveni predlogi lahko izkristalizirali prav v Trstu.
Med taka vprašanja sodi prav gotovo problem trgovinskih tokov in gospodarskega sodelovanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in evropskimi državami izven njenega območja. V svoj-stvu stične in nujno prehodne točke, ima Trst ves interes, da se to sodelovanje kolikor mogoče razvije, saj bo krepitev kooperacije nujno ugodno vplivala tudi na razvoj gospodarskih dejavnosti na našem področju.
Še posebej pa. bi se morali v Trstu poroditi predlogi na odpravo raznih dejavnikov, ki zavirajo sodelovanje z naj bližjimi sosedi, to
je zlasti z Jugoslavijo in Avstrijo. Ustrezna prizadevanja tukajšnjih krogov — izvzem-ši nekaj izjem, med katerimi bi omenili nekatere zasebne pobudnike in zlasti tržaško delegacijo italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice — so bila večkrat v preteklosti vse preveč o-hlapna in zaradi tega je marsikaj ostalo le pri besedah in bolj ah manj zvenečih izjavah, katerim pa niso ustrezali otipljivejši posegi. Tržaški velesejem, na katerem sta Jugoslavija in Avstrija redno prisotna leto za letom že od vsega začetka kot glavna nosilca tuje udeležbe na naših prireditvah, nudi naravnost idealno priložnost za prehod h konkretnejšim prizadevanjem za okrepitev medsebojnega sodelovanja na raznih, in ne samo na gospodarskih, področjih.
Kar zadeva posebej Jugoslavijo, bomo imeli v okviru jutrišnjega «dne» na velesejmu kar dvojno priložnost, da se soočimo z vprašanji medsebojnega sodelovanja: najprej med obiskom gospodarskega odposlanstva iz sosedne republike na velesejmu, in nato še na skupnem posvetovanju na trgovinski zbornici. Kljub nesporno pomembni stopnji, ki jo je to sodelovanje čez «najbolj odprto mejo v Evropi» že doseglo v preteklosti, je na tem področju še mnogo odprtih vprašanj :	pomislimo samo
na jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski menjavi z Italijo (lani je bila dosežena konica 460 milijonov dolarjev); na postopno upadanje menjave v okviru tržaškega in^ goriškega avtonomnega računa (lani je vrednost menjave dosegla le 15 milijard zaradi inflacije razvrednotenih lir, medtem ko je znašala pred leti tudi do 22 milijard): na nevarnost, ki jo za nadaljnji razvoj maloobmejne trgovine predstavlja možnost prenašanja saldov s teh računov na sploš-šen zunanjetrgovinski račun; na neustrezno strukturo blagovnih spiskov, po katerih se odvija menjava med obmejnimi področji po videmskem sporazumu; dalje na neugodne posledice, ki jih imajo za krajevno menjavo določeni centralistični u-krepi; na pomanjkljive prometne zveze; na razne pojave konkurence, kjer bi bil nasprotno možen primeren dogovor; na skromno podjetnost, ki jo kažejo gospodarski krogi ob meji za razne oblike industrijsko-tehni-čnega sodelovanja in skupna nalaganja v proizvodnjo. In se bi lahko navajali.
Na zadnjem skupnem zasedanju italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov — na nedavnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani — je bilo poudarjeno mnenje, da splošna gospodarska kriza v svetu in v Evropi ne bi smela zavirati sodelovanja na področju z izrazito komplementarnim gospodarstvom, kakršno je območje med Alpami in Jadranskim morjem. Če je temu tako, če izvirajo težave pretežno iz krajevnih dejavnikov, bo mogoče rešiti vsaj nekatera vprašanja s primerno prizadevnostjo in koordinacijo posegov krajevnih krogov. In prav ob tržaškem velesejmu se nudi ugodna priložnost za izoblikovanje utrez-nih rešitev.
ELIO FORNAZARIČ
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
IZIDI VOLITEV PROTI VSEM PREDVIDEVANJEM IN PRIČAKOVANJEM
Izreden napredek levice v pokrajini Utrditev naprednih slovenskih uprav
V pokrajini komunisti napredovali kar za 6 odstotkov, socialisti potrojili število svetovalcev - Izreden napredek delavskih strank v Dolini, Miljah in Nabrežini Na Repentabru prevzela upravo napredna lista - V Zgoniku SS ohranila opozicijo
Perissutti novi nadzornik deželnega vodstva INPS
V vodstvu deželnega nadzorništva INPS za Furlanijo - Julijsko krajino je v teh dneh prišlo do večjih sprememb. Mesto nadzornika je prevzel dr. Spartaco Perissutti, ki je bil do sedaj pokrajinski nadzodnik omenjenega inštituta in ki je tako nadomestil dr. Bruna Rosatija, ki je dolgo let opravljal to funkcijo. Ob priliki zamenjave nadzornikov so člani deželnega odbora INPS priredili toplo svečanost, med katero se je predsednik Rovatti zahvali! Rosatiju za dolgoletno uspešno delo. Mesto nadzornika za tržaško pokrajino je prevzel dr. Giuseppe Vuxani,
Tudi za tržaške pokrajinske volitve je značilna krepka okrepitev levice in skratka premik glasov na levo, kar se je seveda izrazilo tudi v končni razporeditvi sedežev v pokrajinskem svetu. V primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami je krščanska demokracija izgubila 2,6 odst. glasov, socialdemokrati 3,2, liberalci kar 4,1, Slovenska skupnost pa je s težavo ohranila svoje glasove, čeprav je izgubila zase važnih 0,4 odst. glasov. Zelo občutno so pridobili komunisti in to celih 6 odst. glasov, pri čemer je treba seveda upoštevati razpust PSIUP, ki je imela na prejšnjih volitvah 2,1% glasov. Socialisti so napredovali skoro za 3 odst. in torej rahlo manj kot so socialdemokrati izgubili, končno so napredovali še republikanci za dober odstotek in misov-ci za 1,4 odst.
V tržaškem pokrajinskem svetu bodo na osnovi teh rezultatov sedeži razdeljeni takole (v oklepaju
razdelitev sedežev v pokrajinskem svetu v prejšnji poslovni dobi) : KD 10 18), PSI 3 (D, PSDI 1 (2), PRI 1 (i), KPI 9 (6), SS 1 (1), PLI 1 (2), MSI 3 (3) in MIT 1 (—) skupaj 30 (24).
Zanimivo je, da je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb tudi po teoretični razdelitvi glasov izračunani na osnovi zadnjih pokrajinskih volitev 1973 in to že za 30 svetovalcev. Od takrat so sociahsti pridobili en sedež, komunisti prav tako enega in končno so en sedež dobili tudi indipendentisti. Zgubili pa so jih socialdemokrati, liberalci in misovci.
Volitve za pokrajinski svet so torej prinesle nekatere zanimive novosti glade števila sedežev. Iste u-gotovitve pa veljajo tudi glede izvoljenih predstavnikov. V novem pokrajinskem svetu bodo 4 slovenski svetovalci. Na listi KPI Boris Iskra, izvoljen v Dolini, in Stanislava Batista, izvoljena na Opčinah; na listi
PSI Lucijan Volk, izvoljen v Nabrežini, in Bojan Brezigar, izvoljen prav tako v Nabrežini.
V novem pokrajinskem svetu bodo naslednji svetovalci:
KPI: BORIS ISKRA, Paolo Nicolini, Ezio Mortone, Pietro. Panizon, Ester Pacor, Stelio Spadara, Maurizio Passato, Fabio Gante in STANISLAVA BATISTA.
MSI - DN: Genesio Busa, Luca Se-gariol, Aldo Debelli.
PSI: LUCIJAN VOLK, Cristiano Centis in Gianfranco Carbone.
SS: BOJAN BREZIGAR.
MIT: Giovanni Marchesich.
KD: Michele Zanetti, Bruno Pas-sagnoli, Ferdinando Scarazzato, Giuseppe Vinciguerra, Carmelo Clandruccio, Domenico Pagliaro, Claudio Mitri, Dario Lecchi, Paolo Sbirsa in Elvino Perini.
PRI: Franco Foscarini.
PSDI: Piero Devescovi.
PLI: Armando Zimolo.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiJiitiiiiiiiiriiiiiiiiiiuiHiiJiiiiiimiiimiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiirriiimiiiiiiiiiiiiiiii
TOPLO VREME OMEJILO DOTOK VOLIVCEV V NEDELJO
Na Tržaškem reden potek volitev Glasovalo je 92,7 odst. upravičencev
Višji odstotek volilnih udeležencev v okoliških predelih tržaške pokrajine
Izredno lepo, jasno in sončno poletno vreme je verjetno vplivalo na potek teh vohtev. Tako je razmeroma nizko število volivcev opravilo svojo državljansko dolžnost v nedelj-skihskih jutranjih urah, ker so si pač za to namenili ponedeljkov jutro. ko so trgovnine zaprte in je torej dobršen del Tržačanov, predvsem mlajših, doma prostih.
V nedeljskih jutranjih urah, malo pred poldne, pa so bile na cestnih blokih z Jugoslavijo dolge vrste avtomobilov: v katerih so se cele družine odprlavljale preko meje na kopanje k morju ali pa v odprte veleblagovnice za tedenske nakupe živil. Večerno deževje je prav tako prepodilo dobršen del - volivcev, da je odstotek narastel komaj včeraj dopoldne
Drugače je bilo v okoliških občinah, na Krasu in v vaseh, kjer so se domačini odpravili na volišča predvsem v nedeljo dopoldne, nato pa v gostilni pokramljali o volilnih rezultatih, ki jih niso še poznali.
Volitev se je, to so že končni rezultati, udeležilo v naši pokrajini 92,7 odstotkov upravičencev, kar je vsekakor nad splošnim vsedržavnim odstotkom udeležbe. Le manjše število volilnih potrdil je ostalo v občinskih uradih, ker jih zaradi odstot-nosti ali bolezni, upravičenci niso zahtevali. Redki so tudi bili primeri, da volivni upravičenci niso pravočasno prejeli potrdila ali da so bili iz seznamov svojega volišča
odpirajo v sami bolnišnici. Taki so morali na občino, kjer so jim izdali dodatno volilno potrdilo.
Drugače pa ni bilo incidentov, niti vidnih pomot, če izvzamemo primer ženske, ki je razburkala siceršnji mir v nekem volišču, ker se je nehote predstavila s starim volilnim potrdilom.
V primerih, ko so glasovali starejši ljudje, so morali skrutinatorji večkrat potrditi njihovo istovetnost, ker niso imeli «svežih» osebnih dokumentov.
Kar zadeva statistične podatke o volilni udeležbi v okoliških občinah tržaške pokrajine, so sledeči: v Repentabru je glasovalo 553 volivcev, kar znaša 94 odstotkov upravičencev, v Devinu - Nabrežini 5891 volivcev (96,3 odstotke), v Miljah 10.301 volivec (95,5 odstotkov), v Dohni 4458 volivcev (96,4 odstotke), v Zgoniku 1224 volivcev (92,9 odstotkov), v tržaški občini pa 202.372 volivcev (92,4 odstotke).
Iz navedenih podatkov lahko razberemo predvsem spoznanje, da je višja volilna udeležba v okoliških občinah ponoven dokaz politične in demokratične zrelosti okoličanov, ki so v veliki večini pripadniki slovenske narodne skupnosti.
Veseli zvoki avtomobilskih hup so sinoči zbudili mesto ob sicer pričakovani, a vendarle izredno visoki zmagi komunistov in drugih naprednih sil na tokratnih upravnih volitvah. Ta ugotovitev v polni meri ve-
črtani. Taki primeri so, v glavnem, j Ija tudi za naše mesto, saj so ko-zadevali bolnike, ki so dalj časa munisti pridobili šest odstotkov, so-
preležali v bolnišnici in so jih šele pred kratkim pos:ali domov. V teh primerih so bili namreč bolniki vpisani v volilno sekcijo, ki jo navadno
cialisti pa skoro tri in je torej levica v celoti napredovala kar za 9 odstotkov. Če seštejemo glasove liberalcev in misovcev lahko istočasno
ugotovimo tudi rezek padec desničarskih glasov.
Še zlasti pa so zanimivi izidi v slovenskih okoliških občinah. V Dolini je napredna občinska uprava zabeležila zmago, saj sta obe stranki bistveno povečali število glasov in bodo imeli komunisti odslej v občinskem svetu dvanajst svetovalcev (do sedaj 10) in imajo torej sami zagotovljeno večino, vendar ni dvoma o enotni upravi levih sil. Socialisti so povečali svojo moč od e-nega na dva svetovalca. Slovenska skupnost je., ohranila tri od štirih, kar velja tudi ' za KD. medtem ko so socialdemokrati izgubili svojega predstavnika.
V	devinsko-nabrežinski občini so komunisti postali v občini najmočnejša politična sila, saj imajo po številu več glasov kot demokristjani in prav tako 7 svetovalcev. Komunisti so pridobili eno mesto, demokristjani pa izgubili eno mesto. Socialisti imajo dva svetovalca, prav tako Slovenska skupnost (Brezigarja in Terčona, SS je izgubila enega svetovalca), po enega imata še PSDI in prvikrat v tej občini MSI-DN.
V	repentabrski občini je prišlo do premika glasov in z njimi do preo-kreta, tako da je občino prevzela v roke napredna lista. V Zgoniški občini bo občino upravljala napred na lista, izraz koalicije komunistov in socialistov, medtem ko je Slovenska skupnost še nadalje ostala o-pozicijska skupina, ker demokristjanom ni uspel njih poskus prodora v to občinsko upravo.
V	miljski občini ima komunistična kandidatna lista kar 17 svetovalcev in torej dva več, kot je potrebno za upravo, socialisti imajo dva, KD 8, PSDI 1 in PLI 1.
Izjave predstavnikov političnih strank
Deželni tajnik KPI Antonino Cuf-faro je izjavil, da ne more biti dvoma o tem, da se je politični zemljevid naše dežele bistveno spremenil z bleščečim uspehom komunistične partije in splošnim premikom na levo. Levica ima tako možnost, da bo upravljala nove občine in nadaljevala s politiko najširšega demokratičnega sodelovanja z drugimi silami.
KD v naši deželi, je nadaljeval Cuffaro, plačuje tudi za Fanfanije-vo politiko in izgublja manj v tistih pokrajinah, kjer se je razlikovala od te linije. To nujno pogojuje bodočnost razmerja sil in politične perspektive v samem deželnem svetu. KPI se zaveda, da ji uspeh na teh volitvah nalaga nove in resne odgovornosti, ki pomenijo predvsem iskanje širokih sporazumov za izhod iz sedanje gospodarske in družbene krize.
Pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti pa je dejal, da je rezultat (11 tisoč glasov več v primerjavi z zadnjimi deželnimi in 15 tisoč glasov več v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi) najboljši, kar jih je KPI beležila v Trstu v povojnem obdobju. Zmaga levice v Repentabru in dejstvo, da je KPI najmočnejša stranka v Devinu - Nabrežini dokazujejo, da je pravilna linija zadnjega kongresa stranke, ki temelji na načelu enotnosti. Rezultat v Trstu dokazuje z ošibitvijo KD in desnice, da si prebivalstvo želi nove politike in premostitve starih formul. Za veliki uspeh KPI se zahvaljuje predvsem mladini in potrjuje obvezo, da bo nadaljevala po začrtani poti.
Pokrajinski tajnik PSI Lucio Gher-si je na osnovi prvih podatkov izjavil, da je zadovoljen z napredovanjem socialistov po vsej državi in
deželi ter dokazuje, da je ta rezultat treba skrbno preučiti tudi zaradi zadnjih političnih razmer v Trstu. PSI jemlje na znanje uspeh KPI, kar postavlja tudi v Trstu novo problematiko. PSI se je okrepila v Zgoniku in Repentabru z enotnimi listami. Menim, zaključuje svojo izjavo tajnik PSI, da bo morala naša stranka o tem rezultatu še posebej razmišljati.
Tajništvo Slovenske skupnosti u-gotavlja, da je kljub vsem naporom italijanskih strank, da bi izrinile Slovensko skupnost, kot samostojno slovensko politično predstavništvo s politične pozornice, vzdržalo vsem pritiskom. Ohranila je svoje izvoljene predstavriike v pokrajini in v o-koliških občinah. Strankino vodstvo bo natančno preučilo izide pokrajin skih in občinskih volitev kakor tudi novonastali položaj. Vsem volivcem se zahvaljuje za zvestobo, ter jim zagotavlja, da bo še bolj okrepila svoje napore v boju za narodnostne, socialne in gospodarske pravice slovenskega prebivalstva.
Podelitev priznanj zaslužnim avtomobilistom
V sejni dvorani tržaškega ACI Ul. Cumano 2 bo jutri zvečer c 19. uri podelitev priznanj avtomobilistom, ki so se posebej izkazali z altruističnimi posegi na cestah. ACI bo obenem nagradil voznike «seniorje» ter najstarejše voznike.
Tragična smrt tržaškega izletnika v gorah
Na strminah Velike Ponce pri Mangartu, tik jugoslovansko-itali-janske meje, je včeraj tragično izgubil življenje mlad, komaj 21-letni tržaški planinec Edoardo Vascotto. Mladenič se je skupno s tremi prijatelji vračal z izleta, ko se mu je pod nogami odkrušila skala in je strmoglavil v brezno.
V izredno slabem deževnem vremenu so nato truplo nesrečnega izletnika prenesli do najbližje vasi alpinisti iz Predila ter finančni stražniki iz Trbiža.
Elektrikar padel med delom
Na nevrokirurškem oddelku so vče rai poooldan sprejeli 32-letnega elek trikarja Flavia Castagno iz Ul. Muzio 3, ki se je poškodoval na delu. Castagna je padel z višine enega metra in pol v gradbišču Grisovelli Settimo v Ul. Nazionale, ko je delal za tvrdko Elettro Impianti. Poškodoval si je obe nogi in okolčje. Okreval bo v mesecu dni.
Zaradi predvidenega gost»'ga prometa v okolici tržaškega sejmišča je tržaški župan s posebnim odlokom odredil enosmerno vožnjo po Trgu De Gasperi in sicer v smeri od Ul. Cumano proti Katinarski cesti. Odlok bo v veljavi do zaključka sejma, to je do 29. t.m
DRUGE VESTI NA PETI STRANI
• Tržaška trgovinska zbornica je razpisala za akademsko leto 1974-75 tri štipendije po 150 tisoč lir za študente višje šole za prevajalce modernih jezikov pri tržaški univerzi, ki bi se hoteli izpopolniti v znanju jezikov v tujini. Prošnje na kolko-vanem papirju je treba predstaviti do 12. ure dne 20. junija 1975. Za vse informacije je na razpolago tajništvo zbornice same.
llllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllll■llllllmllIlllllIlllIllIlllIlllIllllllllllllllllllllmullllllllIlllIIIlllullllllllllnIlIllllIllllllllllIIlllllIllllllllilUlllllIIIIIlllllllllIllllllIIll
■*>■>■ '■< * ' - -	> ' tih H*.V' ir	^ ^
OÀAIFS DOPOLDNE NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELU
Predsednik deželnega odbora Comelli odpre 27. mednarodni tržaški velesejem
Za jutrišnji «Dan Jugoslavije» bo dopotovalo v naše mesto številno gospodarsko odposlanstvo iz matične domovine
OBČINA REPENTABOR
STRANKA	Občinske 1964 Glasov	%	Občinske 1970 Glasov	%	Občinske 1975 Glasov	%
NL SS	161	48,6 170	51,4	149	45,5 179	54,4	255	63,2 148	36,8
Skupaj	331	100%	328	100%	403	100%
NL — Napredna lista, SS — Slovenska skupnost
OBČINA ZGONIK
STRANKA	Občinske 1964 Glasov	%	Občinske 1970 Glasov	%	Občinske 1975 Glasov	%
NL SS KD	367	54,4 243	36,0 65	9,6	378	53,2 333	46,8	542	57,2 274	29,0 131	13,8
Skupaj	675	100%	771	100%	947	100%
NI — Napredna lista, SS — Slovenska skupnost
Predsednik deželnega odbora dr. Antonio Comelli bo danes dopoldne odprl 27. mednarodni tržaški velesejem. Slovesnost, na kateri bo s pozdravnim nagovorom nastopil tudi predsednik' Neodvisne ustanove za tržaški velesejem dr. Piero Sloco-vich, bo ob 10.30 ob glavnem vhodu na razstavišče. Ceremonijo bo prenašala tudi televizija, in sicer v neposredni oddaji na drugem programu, od 10.15 do približno 11. ure. Za oddajo bosta poskrbela kronista D. Colombo in T M. Altomare.
Med tem je tržaška občina dala po mestu nalepiti pozdravni letak, v katerem je med drugim poudarjeno, da se letošnji tržaški velesejem odpira v trenutku, ko se s ponovno vzpostavitvijo mednarodnega prometa po Sueškem prekopu odpirajo tudi za naše pristanišče in za tržaški emporij nove in širše perspektive, kar se nujno odraža tudi v dometu sejemske prireditve. Tekst se zaključuje s pozdravom, ki ga tržaška javnost naslavlja na gospodarstvenike in obiskovalce iz naših krajev in iz tujine in s katerim izraža Trst svojo dobrodošlico vsem, ki bodo v teh sejemskih dneh prispeli v naše mesto in si ogledali našo osrednjo gospodarsko prireditev.
Na letošnjem sejmu nastopa 1198 razstavljavcev, od tega 423 iz tujine, in sicer iz 27 evropskih in izven-evropskih držav. Uradno prisotnih pa je 12 držav.
Današnji dan na sejmu je posvečen Zvezni republiki Nemčiji. Nemci nastopajo s kolektivno razstavo, ki jo je v prvem nadstropju Palače narodov uredila Italijansko - nemška trgovinska zbornica iz Milana. Razstava obsega predvsem elektrotehnične in elektronske izdelke visoke kakovosti. Drevi ob 18.30 bo v hotelu Adriatico - Palače v Grljanu sprejem, ki ga prirejata generalni konzul ZR Nemčije v Milanu Hermann
mednarodni vzorčni
Tržaški velesejem
tu*,
Umik za obiskovalce: ob delavnikih od 17. do 24. ure ob sobotah od 10. do 13. ure in od 17. do 24. ure ob nedeljah od 10. do 24. ure
17./29. junija 1975
Forster in konzul v Trstu Roberto Hausbrandt.
Danes je na sporedu še tiskovna konferenca, ki bo ob 19. uri v dvorani za konference na velesejmu in ki jo prirejajo predstavniki odbor-ništva za turizem dežele s posebnim statutom Sardinije. Omenjena dežela je na sejmu prisotna (prav tako v Palači narodov) s turističnim prikazom, ki opozarja na naravne lepote in kulturne zanimivosti otoka.
Jutri pa bo na sejmu «Dan Jugoslavije», in sicer je zanj predviden naslednji program: ob 9.30 bo predsednik velesejma pričakal ob glavnem vhodu na sejmišče gospodarsko odposlanstvo iz sosedne republike, ki ga bodo spremljali predstavniki konzularnega zbora. Ob 10. uri bo v dvorani za konference srečanje s predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov in tiskovna konferenca. Sledil bo skupen ogled jugoslovanske kolektivne razstave v Palači narodov, kjer bo tradicionalni sprejem. Popoldne ob 17. uri bo posvetovanje tukajšnjih poslovnih ljudi, s člani odposlanstva iz matične domovine na trgovinski zbornici, zvečer pa bo v hotelu Jolly sprejem, ki ga prirejata generalni konzul v Trstu Ivan Renko in jugoslovansko odposlanstvo.
Za jutrišnji dan pričakujejo v našem mestu številno gospodarsko odposlanstvo iz sosedne republike, ki ga bodo med drugimi sestavljali članica sveta federacije Vida Tomšič, predsednik in podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hrvatske Milan Rukavina - šain in Mirko Bašič, predsednik Gospodarske zbornice na Reki Kazimir Jelovica, predsednik Sveta za zveze z inozemstvom in predsednik odbora za zunanjo trgovino pri Izvršnem svetu SR Hrvatske Ljubo Majerič in Ante Zelič, pomočnik Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino Milica Žiberna, predsednik Koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino in predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri Gospodarski zbornici SR Slovenije dr. Boris Zidarič in Aleksander čerče, predsednik in podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič in Mirko Jakše, predstavnik sekretariata za mednarodno sodelovanje SR Slovenije Milan Samec, predstavnik SZDL Slovenije Jože Hartman, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Leopold Krese, predsednik komisije za ekonomske odnose s tujino pri Izvršnem svetu skupščine Slovenije Jernej Jan, ambasador SFRJ v Rimu Mišo Pa-vičevič, trgovinski svetovalec na isti ambasadi Uroš Markič, zastopnik jugoslovanske delegacije pri mešani
zbornici v Milanu Bogumil Rupnik, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, konzula Srečko Kovačič in Marinko Kosor in sekretar Odbora za sejemske sporazume pri Gospodarski zbornici SR Hrvatske, ki je letos poskrbela za ureditev jugoslovanske kolektivne razstave, inž. Ljudmila Pfaff.
Jutri bo na vrsti tudi 11. mednarodni dan o kavi, na katerem se bodo domači in tuji strokovnjaki lotili zahtevne teme o pogajanjih za obnovitev mednarodnega sporazuma za kavo. Zasedanje se bo začelo v kongresni dvorani ob 9.30.
Izleti
MLADINCI SPDT organizirajo 21. in 22. junija naslednjo turo: Tolmin — Razor planina (prenočevanje) in po transverzalni poti do črne prsti (hoja 8 ur). Zbirališče ob 14. uri (21. t.m.) pred hotelom Km v Tolminu.
SKUPINA bivših tržaških aktivistov OF priredi 29. junija izlet. Ogledali si bomo grobnico aktivistov OF in borcev usmrčenih na Urhu pri Ljubljani, nato taborišče v Begunjah na Gorenjskem, dolino Drage, rojstno hišo Prešerna v Vrbi. Vpisovanje do vključno 23. junija v Ulica Mon-tecchi št. 6, 3. nadstropje, soba št. 32 od 10. do 12. ure. Cena vožnje in kosila 7.500 lir. Kraj in uro odhoda bomo javili kasneje.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel. 211489.
ìANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE f R 2 A Š KA KREDITNABANkA
rRŠT,.- ULICA' F-	'' «-/6^6
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	623,50
Funt šterling	1427.—
Švicarski frank	251.—
Francoski Irank	156,10
Nemška marka	267,30
Avstrijski šiling	37,50
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
PD «F. PREŠEREN»
ZVEZA BORCEV in MLADINA IZ BOLJUNCA
priredijo v četrtek, 19. in v petek, 20. junija, proslavo
LETNICE OSVOBODITVE LETNICE OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE
SPORED :
Četrtek, 19. junija
ob 20. uri — Krajši koncert godbe na pihala «Breg» na Gorici ob 20.30	— Svečanost pri spomeniku NOB
ob 21. uri — Kulturni program na Jami
Sodelujejo: godba na pihala «Breg», osnovnošolski otroci, harmonikarja, recitatorji in mešani pevski zbor «F. Prešeren».
Priložnostni govor: Sergij Peloza.
Petek, 20. junija
ob 21.15	— na Jami
Recital socialne in partizanske lirike «Ubijte vojno, prekolnite vojno».
Nastopata: Mira Sardoč in Jožko Lukeš. Glasbena in zvočna oprema: Peter Švagelj in Dušan Jazbec. Scena: Demetrij Cej.
Nastop vaške godbe	Vabljeni!
PD LONJER - KATINARA
sklicuje v prostorih društva za četrtek, 19. junija, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Poročila
3.	Diskusija
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Izvolitev novega odbora
6.	Razno
Vabimo članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
MLADINA IZ BOLJUNCA
priredi
SAGRO
na JAMI
v soboto, 21.
in v nedeljo, 22. junija.
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 17. junija GORAZD
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.56. — Dolžina dneva 15.41. — Lu na vzide ob 13.14 in zatone ob 0.00.
Jutri, SREDA, 18. junija BOQDAN
. :.	; r • Vi ,VA_>	—L* i
VREME včeraj: Najvišja temperatura 24,9 stopinje, najnižja 17,6, ob 19. uri 22,8 stopinje, zračni pritisk 1007,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. junija 1975 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO:	36-letni Giuseppe
Delluniversita, 70-letni Riccardo Calligaris, 80-letna Marija Kerše-van por. Verginella, 68-letna Anna Penso vd. Ceschia, 80-letna Regina Ferrari vd. Xompero, 85-letna Giuseppina Piscanz vd. Fomasiero, 87-letna Frančiška Sosič vd. Sossi, 72-letni Michele Lombardi, 61-letni Marino Da Via, 85-letna Augusta Villatora vd. Moratto, 79-letni Bartolomeo Fonda, 21-letna Nadia Lussa, 75-letna Ludmilla Grahauer vd. Samero, 84-letni Andrea Puz-zer 9-letni Fabio Boscolo, 69-letni Stellio Vardabasso, 75-letni Francesco Godas, 76-letni Felice Simoni, 63-letni Eugenio Giotti.
Ariston	16.00—22.00 «Roma Fellini».
Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Scene da un matrimonio». Liv Ullann in Bibi An-derssen.
Excelsior 15.30 «Gli scassinatori». J. P. Beimondo, Omar Sharif, Dyan Cannon, Robert Hossein.
Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barvni film, v katerem nastopajo Robert Taylor, Deborah Kerr m Peter Ustinov.
Fenice 16.00 «Sole rosso». Charles Bronson, Ursula Andress, Alain Delom Barvni film.
Eden 16-30 «Grazie... nonna». Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «L’ultimo treno della notte». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Una ragione per vivere e una per morire». Bud Spencer.
Capitol 16.30 «Le rossignole et l'aio-vette». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.45 «D seme del tamarindo». Barvni film, v katerem igrata Omar Shanf in Julié Andrews.
Impero 16.30 «Borsalino». Alain De-lon in Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «... Et mourir de desir». Alain Tissie in Karen 01-sen. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Il giustiziere di mezzogiorno». Franco Franchi. Barvni film.
Ideale 16.00 «Li chiamavano i 3 moschettieri invece erano 4». Tony Kendall, Ettore Marmi, Stan Cooper. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «I guappi». Fabio Testi, Franco Nero in Claudia
! Cardinale.
Abbazia 16.30' «Le mogli degli amanti di mia moglie sono mie amanti». N. Alden in S. Graham. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon 16.00 «Dalex, il futuro tra 1 milione di anni». Barvni film.
Astra 16.30 «Vedo nudo». Igra Nino Manfredi. Barvni film.
Šolske vesti
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ore)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19-3» do 8.30)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba št. 1; Alla Minerva (Grigolon), Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211-001:
Prosek: tel. 225-141: Božje polje-Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel- 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Sporočamo žalostno vest, dne 14. junija
Združenje staršev otrok osnovne šole na Opčinah vabi člane ravnateljskega sveta, medrazrednega sveta, združenja staršev in vse starše na sestanek, ki bo danes, 17. junija, ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah,
Razna obvestila
KULTURNO ZDRUŽENJE Most proslavlja 30-letnico osvoboditve s predavanjem Tarasa Kermaunerja o «Srečanjih z Borisom Kidričem». Predavanje bo v petek, 20. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Gep-pa 9. To bo popolnoma drugačno predavanje, kot ste ga vajeni
TRŽAŠKI PARTIZANSKI pevski zbor obvešča da je tajništvo v Bazoviškem domu v Bazovici. Telefon 226-446. U-radne ure v torek in petek od 18-do 22. ure.
GSaMB
Marko Sosič daruje 5.000 lir za obnovo odra Prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Angela Kal-ca daruje Vanek Križmančič (Trebče 117) 2.000 lir za popravilo ljudskega doma v Trebčah.
V spomin na Marijo Colja daruje Marica Kobal 2.000 lir za Sž Bor.
MARIJA KERŠEVAN por
Pogreb drage pokojnice bo seske cerkve.
Trst, Prosek, Melbourne,
Dne 15. junija je preminila
FRANČIŠKA SOSIČ
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 11.30 izpred mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev ter na pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: sin, hčerki, sestra, vnuki in nečaki.
Opčine, 17. junija 1975
PO PODATKIH ZA LETO 1973
Zunanja trgovina naše dežele dosega na leto 570 milijard lir
Na tri sosedne republike, Jugoslavijo, Avstrijo in Zah. Nemčijo, odpade okoli 40% vsega prometa
Vrednost blagovne menjave med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in tujimi tržišči je začela v zadnjem času ponovno naraščati: v letu 1971 je znašala 455,5 milijarde, v letu 1972 je nazadovala na 407,5 milijarde, v letu 1973 — u-streznih podatkov za lansko leto še ni na razpolago — pa se je ponovno okrepila in dosegla 570 milijard lir. Pri tem je zanimivo, da izvoz znatno prevladuje nad uvozom: tako je izvoz v letu 1971 predstavljal 54,4% vsega prometa; naslednje leto se je delež izvoza še povečal in dosegel 60,2%, v letu 1973 pa se je nekoliko skrčil, in sicer na 58,9% celokupnega prometa. Trgovinska bilanca naše dežele s tujino je bila po vsem tem v zadnjih letih kar trdno aktivna.
Od celokupnega prometa med Furlanijo - Julijsko krajino in tujimi deželami, odpade na tri sosedne države: Jugoslavijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo, kar 40% vsega uvoza in izvoza. Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo, to je podatki za leto 1973, nudijo v tem pogledu naslednjo sliko: od skupnega prometa v višini 570 milijard, je na Jugoslavijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo odpadlo 224,8 milijarde lir ali 39,4%, na vse druge države pa 345,2 milijarde (60,6%). O-bojesmerna menjava med našo deželo in tremi sosednimi republikami je bila namreč v tem letu naslednja:
68.974.157.000	lir
29.597.341.000	lir
126.231.523.000	lir
Jugoslavija Avstrija Zah. Nemčija
Skupaj	224.803.021.000 lir
V odnosu z Avstrijo, je bila trgovinska bilanca naše dežele v letu 1973 pasivna, saj je izvoz (8,4 milijarde lir) predstavljal le 28,2% celokupnega prometa. Z Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo pa je bila bilanca visoko aktivna, saj je izvoz v Jugoslavijo (46,4 milijarde) predstavljal 67,2%, izvoz v Zahodno Nemčijo (85.8 milijarde) pa 67,9% celokupnega prometa s tema dvema republikama.
Gibanje blagovne menjave med našo deželo in posameznimi sosedi je bilo v triletju 1971 - 73 naslednje: promet z Jugoslavijo je znašal v letu 1971 88,6 milijarde lir; naslednje leto se je skrčil na 52,3 milijarde, v letu 1973 pa se je znova dvignil na 68,9 milijarde lir. Razlika med vrednostjo izvoza in vrednostjo uvoza pa se je med tem časom skrčila z 80,5% v letu 1971 na 75,0% v letu 1972 in končno na 67,2% v letu 1973. Hkrati s tem se je zmanjšal tudi delež, s katerim je sosedna republika soudeležena pri celokupni blagovni menjavi med Furlanijo - Julijsko krajino in tujino. Ta delež je znašal 19,5%
iimiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiimniiimmiiiiiiiHiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiivnfii
PRIHODNJO NEDELJO V NABREŽINI
Pevski zbor «Igo Gruden» bo imel celovečerni koncert
S koncertom zaključuje zbor svojo plodno sedmo sezono, v kateri je dosegel kvalitetni vrhunec • Vabilo mladim
v letu 1971, 12,8% v letu 1972 in samo še 12,1% v letu 1973.
Promet z Avstrijo je znašal v letu 1971 28,7 milijarde, v letu 1972 24.7 milijarde in v letu 1973
29.6	milijarde lir. Kakor že omenjeno, je trgovinska bilanca naše dežele s sosedno republiko pasivna, vendar je v zadnjih letih opaziti, da se položaj postopoma izboljšuje: v letu 1971 je izvoz iz naše dežele predstavljal le 18,4% celokupne menjave z Avstrijo, leta 1972 se je ustrezni delež povečal na 27,6%, v letu 1973 pa na 28,2%. Kljub stalni težnji k uravnovešenju bilance pa je iz navedenih podatkov razvidno, da naša dežela redno uvaža iz Avstrije vsaj dvakrat toliko blaga, kolikor ga sama izvaža na sosedno tržišče.
Blagovna menjava z Zahodno Nemčijo pa je znašala v letu 1971
88.6	milijarde lir, naslednje leto
92.7	milijarde, v letu 1973 pa kar 126,2 milijarde lir. Kljub temu je bila vrednost izvoza v vseh teh letih večja od vrednosti prometa, ki
poteka v nasprotno smer: v letu
1971	je "na izvoz iz Furlanije - Julijske krajine odpadlo 63,3%, v letu
1972	73,2% in v letu 1973 67,9% celokupne blagovne menjave z Zahodno Nemčijo.
uiedftUtm
Spoštovani! V vašem poročilu o šolski prireditvi nižje srednje šole «Srečko Kosovel» v Prosvetnem domu na Opčinah, so nekateri podatki o nastopajočih dijakov napačni, zato prosim, da objavite popravek.
Dramski odsek šole (tečaj govorne in gledališke vzgoje, ki ga vodim jaz osebno) je prikazal le del programa interne šolske produkcije, ki je bila 9.t.m. v Finžgarje-vero domu in sicer basni Ivana A. Krilova.
Hvala Vam!
Bogdana Bratuž - Petjè
NEPRIČAKOVANI VOLILNI REZULTATI NA GORIŠKEM
NAPREDNE SILE IN ZLASTI KOMUNISTI OKREPILI POLOŽAJE PO VSEJ POKRAJINI IN TUDI V GORICI
V mestu Gorici so občutno napredovali komunisti in socialisti, izgubili pa so demokristjani in socialdemokrati - Slovenska skupnost izgubila svoje zastopstvo v pokrajinskem svetu
Poletna zapora goriških lekarn
Podatki za pokrajinske volitve v goriški pokrajini govorijo o izrednem porastu glasov za napredne sile, kar se pozna tako v številu oddanih glasov KPI in PSI, kot v številu izvoljenih svetovalcev. KPI je v pokrajini in v Gorici napredovala za okoli 5 odst. glasov, kar pomeni, da so mladi glasovali zanjo. Za nekoliko manjši odstotek je po vsej pokrajini in zlasti v Tržiču napredoval PSI. V Gorici se je število glasov za KPI zvišalo od 3.500 na deželnih volitvah leta 1973 na 5.000, kar pomeni, da se bo število njenih predstavnikov — računamo na podlagi glasov za pokrajinske volitve — zvišalo od sedanjih 4 na 6, morda celo na 7 svetovalcev, od katerih bi morala biti vsaj dva Slovenca. KPI je postala v Gorici druga najmočnejša stranka, PSI, ki bo svoje zastopstvo skoraj gotovo zvišal od 3 na 4, pa bo tretja. To lastnost so si do nedavno lastili socialdemokratska in fašistična stranka. V Gorici je KD ohrani-
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,1111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiii,iiiiiiliiliilllliil,lillli n, n ii mn munii mi mjijj,,! m
Rezultati pokrajinskih volitev v vseh treh slovenskih občinah
Rezultati pokrajinskih volitev v treh slovenskih občinah so naslednji:
OBČINA SOVODNJE Skupni rezultati na obeh voliščih: KPI 382, PRI 8, PSDI 44, MSI 8, SS 336, PSI 319, KD 64, PLI 5, belih 52, neveljavnih 13.
Volišče štev. 1 v Sovodnjah: KPI 193, PRI 5, PSDI 9, MSI 4, SS 156, PSI 190, KD 41, PLI 4, belih 612 neveljavnih 5.
Volišče štev. 2 v Gabrjah: KPI 189, PRI 3, PSDI 25, MSI 4, SS 180, PSI 129, KD 23, PLI 1, belih 18, neveljavnih 8.
OBČINA DOBERDOB Skupni rezultat na obeh voliščih: KPI 489, PRI 7, PSDI 9, MSI 10, SS 276, PSI 53, KD 45, PLI 2, belih 20, neveljavnih 14.
Volišče štev. 1 v Doberdobu: KPI 341, PRI 4, PSDI 2, MSI 3, SS 160, PSI 33, KD 11, PLI 2.
Volišče štev. 2 v Jamljah: KPI 148, PRI 3, PSDI 7, MSI 7, SS 116, PSI 20, KD 34, PLI 0.
OBČINA ŠTEVERJAN Rezultat na edinem volišču: KPI 162, PRI 12, PSDI 18, MSI 12, SS 243, PSI 55, KD 43, PLI 2, belih 30, neveljavnih 4.
V zvezi z volilno udeležbo v treh slovenskih občinah moramo reči, da je bila zelo velika. Najboljše so se
odrezali y Doberdobu, kjer je šlo [ diplomo). Za črna vina se je na na volišči kar 925 volilnih upravi- prvo mesto uvrstil Stanko Marušič, čencev od skupnega števila 968, kar drugi je bil Danilo Marušič, tretji
Prihodnjo nedeljo bo v Nabrežini celovečerni koncert moškega pevskega zbora «Igo Gruden». Zbor bo svojim zvestim poslušalcem predstavil 20 narodnih, borbenih in u-metnih pesmi, ki jih bo povezoval v celoto znani gledališki igralec Stane Raztresen. Raztresen je že trikrat nastopil z nabrežinskim zborom, s katerim je navezal čvrsto prijateljstvo in zato smo prepričani, da to ni zadnji skupni nastop.
Pevski zbor «Igo Gruden», ki ga neutrudno vodi prof. Sergij Radovič, deluje nepretrgano že sedem let. To je dolga doba, predvsem glede na izkušnje, ki jih ima nabrežin-sko prosvetno delovanje s pevskimi zbori v povojnih letih. Priznati je treba, da je bila potrebna vsa dobra volja pevovodje in pevcev, da se je zbor ohranil, saj pevci redno zahajajo na vaje iz več vasi devinsko - nabrežinske občine kljub svojemu delu, saj imajo nekateri tako službo, ki predvideva nočno zaposlitev. Prav zaradi preobremenjenosti pevcev je moral odpovedati več nastopov, med drugim tudi sodelovanje s Stalnim slovenskim gledališčem v dokumentarni drami o Rižarni.
Nedvomno daje pevskemu zboru pogum, da tako neutrudno dela, prav moralna podpora domačinov, saj je zanimanje za zbor res veliko, kar dokazuje tudi obisk raznih predstav, pri katerih je domača dvorana vedno natrpana do zadnjega kotička. Žal pa zbor ne more sodelovati pri prireditvah na prostem, saj tam ne pride do izraza zaradi svoje malo-številnosti pa tudi zato, ker je v zadnjih letih kvalitetno tako napredoval, da na odprtem prostoru poslušalec ne opazi prav najlepših odtenkov, ki dajejo pesmim tisto toplino, s katero zbor očara občinstvo.
Ko delajo obr rčun za sedmo leto delovanja, se nabrežinski pevci z veseljem spominjajo predvsem nastopa za Narodno gledališče iz Skopja, ki je pred kratkim gostovalo pri nas. To ni bil nastop za široko občinstvo, a na njem so zares občutili veliko bratstvo in prijateljstvo, ki nas veže z drugimi jugoslovanskimi narodi. Sedaj pa, pred zaključnim koncertom, imajo pevci le eno željo: da bi bil v prihodnjem letu zbor številnejši, kajti prepričani so, do je v Nabrežini še mnogo
mladine, ki bi lahko zelo uspešno nastopala v domačem pevskem zboru.	B. Brezigar
Openski amaterji v Povirju in Tomaju
Mladinski oder PD Tabor z Opčin je prejšnjo soboto in nedeljo gostoval onstran meje s komedijo Jake Štoke «Laži zdravnika».
V Povirju se je ob dobrem izvajanju mladih Opencev občinstvo zelo zabavalo, v Tomaju pa je prišla na svoj račun tudi openska skupina. Zgodilo se je namreč nekaj nenavadnega.
Gledalci so pozorno spremljali razburljiv prizor na odru in ko je Igor Malalan (Boštjan) izvedel na odru skok, ki ga uprizoritev predvideva, je skoraj cel izginil pod odrom. Deske pod njim namreč niso vzdržale pritiska. Ker se je Igor samo malo opraskal je predstava tekla naprej. Gledalci so se skoraj zvijali od smeha, odprtina na odru pa je gnala k smehu tudi igralce, ki so do konca nastopali le simbolično. Uspeh bi bil vsekakor stoodstoten!
V Dolini prosto mesto tehničnega asistenta
Dolinska občina je pred kratkim razpisala natečaj za mesto tehničnega asistenta občine Dolina. Osnovna pogoja za pripustitev k natečaju sta diploma geometra ali vsaj istovetni študijski naslov ter starost kandidatov, ki morajo imeti vsaj 18 let, ne smejo pa presegati 30 let.
Kandidati morajo za pripustitev k natečaju predložiti prošnjo na kolkovanem papirju. Rok zapade 3. julija ob 12. uri. Natečaj predvideva pismeni in ustni izpit; kandidat, ki bo zmagal natečaj, pa bo moral na stopiti službo v roku trideset dni od prejema imenovanja. Začetna letna plača, ki se upošteva za pokojnino, znaša 1,627.500 lir in predvideva stalne periodične poviške v višini 2,50%.
Zainteresirani se lahko za podrobnejše podatke obrnejo na tajništvo dolinske občine.
v odstotkih pomeni 95,5 odstotka. Sledi števerjan, kjer dosega odstotek 95,2. Tu je namreč od skupnega števila 608 volilnih upravičencev šlo na volišči kar 579 volivcev. V Sovodnjah pa je šlo na volišči 1231 ljudi od skupno 1304 vpisanih, kar pomeni v odstotkih 94,40.
Za primerjavo s prejšnjimi volitvami omenimo rezultate deželnih volitev spomladi 1973.
Občina Sovodnje: KPI 331, PSDI 55, PRI 19, MSI 11, PSI 217, PLI 7, SS 373, KD 70, MF 2, Ind. 2.
Občina Doberdob: KPI 455, PSDI 20, PRI 20, MSI 13, PSI 81, PLI 2, SS 206, KD 67, MF 2, Ind. 0.
Občina Števerjan: KPI 104, PSDI 14, PRI 11, MSI 13, PSI 66, PLI 1, SS 248, KD 41, MF 2, Ind. 3.
Rezultati pokrajinskih volitev v letu 1970 pa so bili naslednji:
Občina Sovodnje: KPI 199, MSI 10, PRI 22, PSIUP 27, PLI 16, PSI 439, SDZ 306, PSDI 40, KD 66.
Občina Doberdob: KPI 410, MSI 2, PRI 5, PSIUP 42, PLI 1, PSI 60, SDZ 279, PSDI 7, KD 42.
Občina Števerjan: KPI 72, MSI 3, PRI 6, PSIUP 16, PLI 6, PSI 87, SDZ 253, PSDI 22, KD 28.
Rezultati občinskih volitev v slovenskih občinah na Goriškem
Rezultati občinskih volitev v treh slovenskih občinah na Goriškem so potrdili prejšnje uprave. Liste, ki so jim načelovali župani Jože češčut v Sovodnjah, Andrej Jarc v Doberdobu in Stanislav Klanjšček v Šte-verjanu, so ponovno zmagale. Povsod je bilo zelo veliko osebnih preferenčnih glasov, kar pomeni, da so mnogi volivci dali svoj glas samo nekaterim kandidatom, ne pa listam.
Podrobni podatki so naslednji:
Občina SOVODNJE: Lista občinske enotnosti 552 (prej 587), SS 314 (347).
Občina DOBERDOB: Lista občinske enotnosti 435 (435), SS 232 (309).
Občina ŠTEVERJAN: SS 263 (278), Lista občinske enotnosti 200 (170).
Nadvse uspel praznik v Štandrežu
V	nedeljo zvečer se je z dežjem zaključil pomladanski praznik, ki ga je na Pilošču v Štandrežu priredilo domače prosvetno društvo «Oton Župančič». Na srečo pa se je dež ulil šele okoli polnoči, tako da lahko trdimo, da sta bila zadnja dva dneva praznika najbolj obiskana.
V	soboto so prireditelji priredili prvo razstavo domačih vin. Veliko domačih kmetov je razstavljalo svoja bela in črna vina. Zvečer je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali inž. Simčič, ravnatelj Združene kleti iz Dobrovega, priznani enolog Giordano Braidotti in predsednik športnega društva «Ju-ventina» Dino Ronér, pokusila vsa razstavljena vina. Prvo nagrado za belo vino je dobil domačin Rado Pavlin (dobil je pokal, zlato medaljo in diplomo). Vedno za belo vino se je na drugo mesto uvrstila Ana Marvin, tretja je bila Angela Marvin (obe sta dobili medaljo in
pa Cvetko Brajnik. Ocenjevalna komisija je sklenila, da so se vsi ostali razstavljavci ex-aequc uvrstili na četrto mesto.
Pismo uredništvu
Pravzaprav so me k temu, da napišem nekaj vrstic prisilili nekateri kmetovalci, ki so že lani utrpeli škodo in ki ne želijo, da bi se prihodnje leto vse ponovilo.
V	kolikor sem se pozanimal, smejo na poljske poti samo lastniki ali obdelovalci zemljišč, do katerih poti vodijo.
Ali to drži?
V	skromnem upanju, da bodo prireditelji in organi, ki skrbijo za red pravilno ukrepali in zaščitili prizadete, Vas lepo pozdravljam ter se zahvaljujem za pojasnilo.
Vlado Klemše
la svoje glasove, vendar bo najbrž | izgubila dva svetovalca. Dva svetovalca bodo po sedanjih izračunih izgubili tudi liberalci, enega pa socialdemokrati. Po nepopolnih podatkih bi morali pridobiti republikanci e-nega in misovci enega svetovalca.
Izmed velikih občin nad 5000 prebivalcev pripada odslej levici tudi občina Gradišče, kjer so komunisti povečali svoje zastopstvo na 9 sve tovalcev, socialisti pa so ohranili 2, tako da bi pri dobri politični volji obeh strani bila možna sestava leve uprave.
V	trenutku ko pišemo te vrstice nam še ni znano, koliko glasov so prejele stranke za pokrajinske volitve. Seštevanje se je namreč zavleklo zaradi počasnosti v računskih operacijah na nekaterih voliščih v Tržiču, tako da nam ni bilo mogoče sestaviti končnega računa. Vsekakor se bo tudi v pokrajinskem svetu razmerje sil dokaj spremenilo v korist levih sil. To pa seveda še ne pomeni, da bo uprava levičarska. Bolj verjetno je, da bodo desničarji na listi krščanske demokracije skušali dati svoj pečat. Kar zadeva slovensko zastopstvo v tej upravi, ni mogoče reči nič določnejšega, in sicer zato ne, ker so se spremenili odstotki na posameznih voliščih in so zaradi okrepitve socialistov v Tržiču postali za PSI močnejše okrožje v tem mestu in ne več v drugih predelih pokrajine. Zelo verjetno bosta sprememba in pa padec števila glasov za Slovensko skupnost prinesla spremembe tudi v tej slovenski politični grupaciji.
V	zadnjem trenutku, tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je Slovenska skupnost v pokrajinski upravi izgubila svojega predstavnika Marijo Ferletič.
Spoštovano uredništvo.
V nedeljo, 8. t.., smo si lahko ogledali letalsko prireditev na goriškem letališču.
Ne želim tu omenjati če je taka prireditev umestna ali ne ter koliko denarja se zanjo uporabi.
Želim opozoriti le na neljube posledice, ki so letos že drugič prizadele kmetovalce v okolici letališča, predvsem pa na mirenski strani. Nekaj sto vozil se je dobesedno razlilo po njivah, vse vprek ne meneč se za škodo.
Morda so se na tak način izognili nakupu vstopnice za borih 1.000 lir.
Nekateri so bili tako nesramni, da so pustili vozila celo po vrtovih., ■ Sovodnjah pa 94. Tako visokega
V prvih popoldanskih urah, ko pišemo tole poročilo o poteku volitev, nimamo še na razpolago podatkov, da bi mogli oceniti njihov izid. V pomanjkanju teh podatkov, ki so bistveni element volitev ter hkrati obračun političnega dela v zadnjem mandatnem razdobju ter volilne propagande, moramo zapisati nekaj splošnih ugotovitev. Tako imamo na voljo podatke o volilni udeležbi v treh slovenskih občinah, Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. V dveh občinah, v Števerjanu in v Doberdobu je znašala udeležba nad 95 odstotkov, v
odstotka v Gorici in niti v drugih večjih mestih v goriški pokrajini niso nikoli dosegli. Zato je ta podatek dokaz visoke stopnje osveščenosti občanov ter njihove zavzetosti za reševanje občinskih zadev. Na visoko udeležbo je vplivalo tudi ugodno vreme. Na splošno so volivci glasovali v prvih dopoldanskih urah ali pa zvečer. Izkoristili so razmeroma ugodno vreme ter odšli na izlete ali k morju. V Gorici je v nedeljo glasovalo 76 odstotkov, v ostalih krajih pokrajine pa 76,4 odstotka volivcev.
Posebna zanimivost na voliščih
volišču v Jamljah
so bili mladi vohvei. V občini Gorica jih je volilo 1.495, 781 fantov in 714 deklet. Najmlajši volivec je bil Marko Leban, sin predsednika upravnega sveta Kmečke banke Veri ja Lebana; glasoval je v nedeljo na sedežu št. 45 v Ul. Orzoni. Kako veliko silo so imeli mladi volivci, da bi hitro opravili svojo dolžnost, je pokazal primer nekega dekleta, ki je na svojem sedežu v Ul. Ca-puccini hotela glasovati že v soboto popoldne, pa so ji dopovedali, da mora priti naslednji dan. Na volišču ni manjkalo tudi priletnih občanov, ki so s tresočo se roko opravili svojo državljansko dolžnost.
Volišča so se včeraj zaprla ob 14. uri, nakar so skrutinatorji najprej odnesli preostale glasovnice na osrednji volilni urad na sodišču.
Ponekod so si privoščili kratek premor, da so si «privezali dušo», potem pa so se lotili preštevanja. Prvi podatek je prišel v naše u-redništvo z volišča v Pevmi. kjer je bilo na podlagi izidov za pokrajinske volitve mogoče zabeležiti rahel porast glasov v prid PSI in
KPI. še pred 17. uro so bili znani izidi z obeh volišč v Sovodnjah, kmalu za tem so nam sporočili rezultate iz Doberdoba, Podgore in tako naprej. Od tu dalje govorijo samo še številke, suhoparne številke, ki pa v primerjavi z upravnimi in deželnimi rezultati govorijo o napredovanjih in nazadovanjih strank. Politiki znajo brati te številke ter že sklepati, katera stranka bo ohranila svoje svetovalce, katera povečala in katera izgubila.
Po prvih volilnih rezultatih bi se morale v Gorici izvršiti opazne spremembe ter bi morali zlasti napredovati delavski stranki. Na nekaterih voliščih, zlasti v predmestju, je KPI povečala svoje glasove, prav tako se je zvišalo število glasov v prid PSI, medtem ko je na splošno Slovenska skupnost ohranila svoje volivce.
V našem listu objavljamo rezultate delno danes, delno pa jutri. Danes objavljamo rezultate okoliških vasi in rezultate za pokrajinske volitve, jutri pa bomo izide z go-riških volišč.
iliiiifMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinimiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiii
DOKONČNI REZULTATI POKRAJINSKIH VOLITEV
Stranke	pokrajinske ’75	deželne ’73	pokrajinske ’70
KPI	32.556	26.617	23.114
PSI	11.307	10.021	8.581
PSDI	7.353	6.715	8.141
PRI	3.387	2.253	1.977
SS	2.970	2.989	2.944
KD	36.821	37.307	37.229
PLI	2.647	2.993	4.290
MSI	5.700	6.519	4.810
PSIUP	—	—	3.484
Sestava novega	pokrajinskega sveta	jih je imela 7, od katerih je bil eden	
je naslednja: KD bo imela 9 svetovalcev, v prejšnjem pokrajinskem svetu jih je imela 10; KPI bo odslej imela 8 svetovalcev, v prejšnjem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pokrajinske volitve po sekcijah
1.	Ul. Cappuccini 10 — KPI 88, PRI 46, PSDI 47, MSI 72, SS 18, PSI 53, KD 254, PLI 42, belih 7 neveljavne 3.
2.	Ul. Randaccio 10 — KPI 67, PRI 45, PSDI 69, MSI 58, SS 43, PSI 55, KD 258, PLI 28, belih 11, neveljavne 4.
3.	Ul. Randaccio 10 — KPI 68, PRI 25, PSDI 38, MSI 78, SS 10, PSI 37, KD 241, PLI 16, belih 24, neveljavne 6.
4.	Ul. Codelli 16/A — KPI 79, PRI 39, PSDI 33, MSI 71, SS 16, PSI 49, KD 227, PLI 35, belih 10, neveljavne 6.
5.	Ul Randaccio 12/3 — KPI 51, PRI 38, PSDI 24, MSI 49, SS 11, PSI 26, KD 194, PLI 31, bele 11, neveljavni 2.
6.	Ul. Codelli 16 — KPI 59, PRI 29, PSDI 33, MSI 57, SS 20, PSI 26, KD 164, PLI 48, bele 10, neveljavna 1.
7.	Ul. Leopardi 3 — KPI 43, PRI 21, PSDI 38, MSI 46, SS 8, PSI 25, KD 166, PLI 14, belih 8, neveljavne 3.
8.	Ul. Leopardi 3 — KPI 80, PRI 56, PSDI 78, MSI 90, SS 15, PSI 67, KD 293, PLI 32, belih 17, neveljavnih 8.
9.	Ul. Diaz 22 — KPI 37, PRI 44, PSDI 53, MSI 83, SS 9, PSI 27, KD 205, PLI 44, belih 15, neveljavne 3.
10.	Korzo Verdi 17 — KPI 38, PRI 33, PSDI 38, MSI 64, SS 20,
Na volišča v Pevmi
PSI 32, KD 151, PLI 39, belih 10, neveljavnih 5.
11.	Ul.	Svevo	5	—	KPI	46,
PRI 22, PSDI 49, MSI 54, SS 22, PSI 35, KD 183, PLI 27, belih 9, neveljavni 2.
12.	Ul.	Svevo	5	—	KPI	62,
PRI 4, PSDI 28, MSI 31, SS 22, PSI 28, KD 143, PLI 17, belih 9, neveljavni 2.
13.	Korzo Verdi 17 — KPI 77, PRI 20, PSDI 32, MSI 37, SS 34, PSI 26, KD 163, PLI 27, belih 12, neveljavne nobene.
14.	Ul. Cappuccini 10 - KPI 70, PRI 37, PSDI 68, MSI 45, SS 28, PSI 37, KD 196 PLI 14, belih 18, neveljavnih 10.
15.	Ul Cappuccini 10/A — KPI 98, PRI 44, PSDI 59, MSI 46, SS 20, PSI 61, KD 307, PLI 32, belih 11, neveljavnih 7.
16.	Ul.	Svevo 5	—	KPI	83.
PRI 8, PSDI 56, MSI 33, SS 22, PSI 50, KD 170, PLI 18, belih 13. neveljavne 3.
17.	Ul.	Diaz 22	—	KPI	77,
PRI 26, PSDI 42, MSI 76, SS 6, PSI 25, KD 212, PLI 25, belih 12. neveljavne 4.
18.	Drevored Virgilio 2 —- KPI 69, PRI 14, PSDI 42, MSI 54, SS 19, PSI 37, KD 166, PLI 10, belih 11. neveljavni 2.
19.	Drevored Virgilio 2 — KPI 80, PRI 20, PSDI 34, MSI 31, SS 16, PSI 50, KD 215, PLI 11, belih 9. neveljavnih 8.
20.	Ul. Boschetto 20 — KPI 84, PRI 43, PSDI 65, MSI 63, SS 39, PSI 55, KD 214, PLI 32, belih 14, neveljavnih 4.
21.	Ul. Brigata Pavia 47 — KPI 60, PRI 19, PSDI 52, MSI 34, SS 25, PSI 31, KD 262, PLI 18, belih 10, neveljavnih 10.
22.	Ul. Gramsci 2 — KPI 97, PRI 16, PSDI 77, MSI 50, SS 8, PSI 45, KD 249, PLI 10, belih 20, neveljavnih 3.
23.	Korzo Verdi — KPI 64, PRI 7, PSDI 18, MSI 34, SS 27, PSI 35, KD 150, PLI 7. belih 8, neveljavnih 10.
24.	Ul. Croce 3 - KPI 73, PRI 6, PSDI 26, MSI 43, SS 24, PSI 45, KD 218, PLI 10, belih 8, neveljavne 3.
25.	Komo Verdi IS m KPI 97,
PRI 17, PSDI 41, MSI 44, SS 31, PSI 37, KD 178, PLI 19, belih 13, neveljavne 3.
26.	Trg Medaglie d'Oro 2 — KPI 87, PRI 13, PSDI 39, MSI 21, SS 21, PSI 26, KD 121, PLI 16, belih 6, neveljavnih 9.
27.	Trg Medaglie d’Oro 2 - KPI 67, PRI 27, PSDI 38, MSI 54, SS 65, PSI 46, KD 196, PLI 25, belih 12, neveljavnih 3.
28.	Ul. Orzoni 1 — KPI 89, PRI 43, PSDI 60, MSI 42, SS 74, PSI 62, KD 267, PLI 29, belih 11, neveljavnih 10.
29.	Ul. Codelli 16/A — KPI 67, PRI 45, PSDI 58, MSI 69, SS 18,
(Nadaljevanje na 5. strani)
leta 1970 izvoljen na listi PSIUP; PSI bo v novem svetu imela 3 svetovalce, v prejšnjem samo 2; socialdemokrati bodo imeli 2 svetovalca kot doslej; MSI bo imel prav tako enega kot doslej; republikanci pa so pridobili enega, ki ga prej niso imeli. Tako Slovenska skupnost kot liberalna stranka nimata več svetovalcev v pokrajinskem svetu.
Vabilo delavcem tovarn Lacero
Sindikalna predstavništva vabijo vse delavke in delavce tovarn Lacego, naj se nemudoma javijo v sindikalnih pisarnah. Podpisati morajo namreč pooblastila, da se sindikat javi kot privilegirani upnik do lastnika tovarne, in sicer v zvezi z razsodbo goriškega sodišča, da imajo upniki pravico zahtevati od lastnika tovarn Lacego kar jim pripada. Bivši uslužbenci in delavci podjetja pa imajo pri tem prednost. Nujno pa je njihovo pooblastilo.
V prihodnjih mesecih bodo lekarne na Goriškem zaradi poletnih počitnic zaprte po naslednjem urniku:
Občina Gorica: lekarna Alesani (od 14. julija do 9. avgusta), lekarna Baldini (od 2. do 28. junija), lekarna D’Udine (od 21. julija do 16. avgusta), lekarna Marzini (od 8. septembra do 4. oktobra), lekarna Pontoni e Bassi (od 30 junija do 12. julija), lekarna Tava-sani (od 11. avgusta do 6. septembra), lekarna Villa San Giusto (od 28. julija do 23. avgusta), lekarna Clausero v Ločniku (od 28. junija do 11. julija ter od 20. julija do 3. avgusta).
Občina Tržič: lekarna Sant’Antonio (od 29. junija do 19. julija ter od 13. do 20. septembra), lekarna San Nicolò (od 16. avgusta do 13. septembra), lekarna Al Redentore (od 12. julija do 9. avgusta), lekarna Centrale (od 9. avgusta do
6.	septembra), lekarna Rismodno (od 26. julija do 16. avgusta).
Občina Ronke: lekarna Moro (od
7.	julija do 3. avgusta), lekarna Olivetti (od 4. do 24. avgusta).
Občina Krmin:	lekarna Lucchi
(od 25. avgusta do 25. septembra), lekarna Stacul (od 21. julija do 21. avgusta).
Zaključna prireditev baletne šole
Goriška baletna šola «Tersicore» bo imela jutri, 18. t.m., ob 21. uri v Verdijevem gledališču zaključno prireditev, ki bo v okviru tedna Rdečega križa.
Pod vodstvom profesorice Itale Di Bert - Brandolin se bodo mlade plesalka predstavile s Haydnovi-mi, Straussovimi, Chopinovimi in Ravelovimi skladbami za ples. Naj še omenimo, da bodo na jutrišnji prireditvi med drugimi nastopale tudi slovenske plesalke, in sicer Vanja Korošec, Donatella Jurič, Michela Marak, Lavra Podgornik, Sofija Terpin, Tanja Hmeljak ter Nataša Sirk.
Izleti
Slovensko planinsko drnštvo v Gorici priredi v soboto, 21. junija, vzpon na Črno prst (1884 m). Skupni odhod bo v soboto ob 14.30 pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši. Druga skupina bo odpotovala v nedeljo, 22. junija. Slednji naj se pred go-riškim mejnim prehodom zberejo že ob 5. uri zjutraj. Prevoz z lastnimi sredstvi do Podbrda, od tu pa peš do črne prsti. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ulica Malta 2.
S P D priredi v nedeljo, 29. junija, družinski avtobusni izlet na Fianca vallo. Vpisovanje je že v teku.
Kino
OBČINA GORICA
OBVESTILO
Z odlokom štev. 0691/Pres. od 20. marca 1975 je bila odobrena sprememba štev. 7 v veljavnem splošnem regulacijskem načrtu, ki se nanaša na spremembo namembnosti področja «H» ter na spremembo smeri prometa na notranjem področju Ulice Campi, ki je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta štev. 147 z dne 28. junija 1974.
Sprememba bo deponirana ves čas veljavnosti načrta.
Generalni tajnik:
Dr. Giulio Senni
Župan:
Pasquale De Simone
OBČINA GORICA
OBVESTILO
Z odlokom štev. 0692/Pres. od 20. marca 1975 je bila odobrena sprememba štev. 6 v veljavnem splošnem regulacijskem načrtu, ki se nanaša na področje med ulicami Ci-priani, Garzarolli, Toscanini ter trgom pred župnijsko cerkvijo sv. Ane, ki je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta štev. 146 dne 28. junija 1974.
Sprememba bo deponirana ves čas veljavnosti načrta,
Generalni tajnik:
Dr. Giulio Senni
Župan:
Pasquale De Simone
OBČINA GORICA
OBVESTILO
Z odlokom štev. 9772/Pres. od 27. marca 1975 je bila odobrena sprememba v predračunu za izvedbo načrta za gradnje ekonomičnih in ljudskih stanovanj goriške občine - kompleks gradenj v Ul. Terza Armata, ki je bila sprejeta s sklepom občinskega odbora štev. 1377 dne 26. novembra 1974 in ki jo je občinski svet potrdil 9. decembra 1974.
Sprememba bo deponirana ves čas veljavnosti načrta.
Generalni tajnik:
Dr. Giulio Senni
Župan:
Pasquale De Simone
OBČINA GORICA
OBVESTILO
Z odlokom štev. 0689/Pres. od 20. marca 1975 je bila odobrena sprememba štev. 8 veljavnega splošnega •regulacijskega načrta, ki se nanaša na spremembo indeksa zazidavnosti, ki ga predvideva člen 18. norm o izvajanju zadevnega načrta, ki jo je sprejel občinski svet s sklepom štev. 156 na dan 12. julija 1974.
Sprememba bo deponirana ves čas veljavnosti načrta.
Generalni tajnik:
Dr. Giulio Senni
župan:
Pasquale De Simone
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «Macchie solari». M. Farmer in B. Primus. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.30—22.00 «H gatto a nove code». J. Francisco. Barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom.
MODERNISSIMO 15.30-21.30 «Scene da un matrimonio». B. Andersson. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30 «Sciarada per 4 spie». L. Ventura, M. Tolo. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Dalla Cina con amore in Danimarca con furore». Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom starosti. J. Jiliu, L. Norup.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Ragazzi in camera». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Il lumacone».
Uovo Gorica
SOČA «Ljubimec velikega stila». «-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
S\’OBODA «Najbolj nora dirka», a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Zadnji dnevi Hitlerja», angleški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Denis Rusjan, Eva Čuk Nicola Donda. Cristian Sinico, Cristi na Mattiello, Arianna Colussi, Gian cario Prezioso.
SMRTI: 80-letna gospodinja Agati Petrussa vd. Sirk, 72-letna upokojen ka Giuseppina Braz vd. Hrovat. 5fl letni upokojenec Adolfe Bazzeu, 77 letni upokojenec Igino Benvenuti.
OKLICI: učiteljica Loreta Berton in frizer Giorgio Degenhart, študent ka Laura Mascitti m študent Alessan ero Raida, uradnica Giulia Vidoz ir financar Carmine Asuni, vrtnaric: Maria Rosa Figar in geometer Vin cenzo Bordon, delavka Danira Zian in delavec Armando Seni frizerka Ir ma Prinčič in prodajalec Silvio Jer man. prodajalka Isabella Primosi ir tehnični izvedenec Maurizio Tavagnut ti, uradnica Sonja Digovič in urad nik Gualtiero Bais. bolničarka Fulvis Fiscella in trgovski potnik Fiorenzc Romani, bolničarka Maria Dorigo ir delavec Armando Bellotto, uradnica Margit Darbo in uradnik Klaus Bul temejer.
POROKE: gospodinja Dorotea Prodan in mehanik Vincenzo Masto, univerzitetna študentka Fides Leban in uradnik Kazimir Vetrih, uradnica Liliana Rossi in skladiščničar Roberto Eremondi, prodajalka Giuliana Mar-košič in delavec Oscar Franzot, uradnica Ada Ognibene in železničar Leonardo Cassano, prodajalka Patrizia Turcutto in eletromehanik Silvio Flori r.in, delavka Franca Fonzar in delavec Silvano Manig, profesorica telovadbe Maria Cristina Cenisi in u-radnik Paolo Marini, študentka Eli sabetta Riavez in obrtnik Stefane Petrini, zdravnica Nidia Filla ir zdravnik Gianpaolo Bianchi, gospodi n ja Marina Verzegnassi in obrtnik Li vio Lucchi.
Umrl je dr. Dušan Kermavner
Slovenska zgodovinska znanost je s smrtjo dr. Dušana Kermavnerja izgubila enega svojih najdelav-nejših tvorcev. Zlasti zgodovinopisje dogodkov 19. in 20. stoletja ter delavskega gibanja na Slovenskem je z njegovim imenom najtesneje povezano. Ustvaril je ogromno, napisal je nova poglavja in vnašal nove metodološke prijeme v stroko.
Pokojni dr. Kermavner je bil rojen 7. decembra 1903 v Ljubljani, v rojstnem kraji- je tudi umrl v sredo 11. junija 1975. Po svoji stroki je bil sicer pravnik, a se je za zgodovino odločil v letih, ki jih je kot komunist prestajal v jetniš-nicah kraljeve Jugoslavije. Ne moremo namreč prezreti Kermavner-jeve odločitve za delavsko gibanje že od gimnazijskih let dalje. Tedaj se je ukvarjal z marksistično publicistiko, deloval v jugoslovanskem komunističnem gibanju i. doživel težko pot predvojnega jugoslovanskega marksističnega intelektualca.
Svoja prva pomembnejša strokovna dela je objavil pred drugo svetovno vojno. Sodeloval je pri levičarski «Sodobnosti» in samostojno objavil Prepeluhove in zlasti za primorsko zgodovino izredno bogate dr. Tumove spomine («Iz mojega življenja», Ljubljana 1937). Zadnja leta se je znova vračal k dr. Tumi, saj je pripravljal kritično izdajo njegove obsežne korespondence. Iz predvojnega časa omenimo še Kermavnerjev prevod Ma-thiezove zgodovine francoske revolucije.
Drugo svetovno vojno je Kermavner preživel v italijanski konfina-ciji in nemških taboriščih. Nato je v svobodni domovini sodeloval pri sestavljanju besedila ustave FLRJ in deloval na ministrstvu za zunanje zadeve kot izvedenec ter v tem svojstvu bil tudi na pariški mirovni konferenci.
Leta 1949 je postal znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in se poslej sistematično lotil svojega zgodovinopisnega dela, ki je potekalo predvsem v dveh smereh: zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem in revizija dotedanjih izsledkov slovenske kulturno - politične zgodovine druge polovice 19. in začetka 20. stoletia.
Poleg številnih člankov in razprav, se rezultati njegovega dela na zgodovini delavskega gibanja kažejo predvsem v samostojnih knjigah kot: «Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894» (Ljubljana 1963; delo je pred leti ponatisnil deloma tudi «Primorski dnevnik»), «Ivan Cankar in slovenska politika 1918» (Ljubljana 1968) in «Polititični boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah - Javorniku od ačetkov do leta 1918» (Ljubljana 1975; tri knjige). Zlasti njegova knjiga o začetkih slovenske socialne demokracije vsebuje mnogo podatkov za razmere v Trstu in na Primorskem.
Kermavnerjevo revizijo slovenske kulturno - politične zgodovine prejšnjega stoletja predstavljajo njegove opombe k ponatisu obsežnega dela Ivana Prijatlja «Slovenska kulturno - politična in slovstvena zgodovina 1848-1895», ki so zlasti pri objavi petega zvezka (1966) dosegle izjemen obseg. Kermavner se je izkazal kot odličen poznavalec zgodovinskih virov (predvsem časopisja) do najmanjše podrobnosti, istočasno pa je s historično-me-todološko kritiko zavračal stališča, ki jih je imel za zastarela in nesprejemljiva. S tem v zvezi moremo omeniti številne Kermavnerje-ve polemične zapise, s katerimi se je boril proti meščanskemu konceptu v slovenskem zgodovinopisju ter proti nacionalističnim tendencam v jugoslovanskem znanstvenem prostoru.
Pokojni Dušan Kermavner je bil izjemno marljiva osebnost, njegova trilogija o političnih bojih na Gorenjskem je izšla pred meseci. ‘ Do zadnjega je snoval načrte, žal da mu je smrt preprečila, da bi jih nekaj dovršil. V slovenski zgodovinski stroki je zapustil pomembno sled, pravzaprav je postavil temelje za marsikatero novo poglavje, predvsem pa za zgodovino delavskega gibanja. Pomemben je tudi njegov delež k slovenski literarni zgodovini. Slovenski zgodovinarji so izgubili svojega pomembnega predstavnika in polemičnega borca pri iskanju poti za zgodovinsko resnico.
B. Marušič
liiiiiiuii!iiii!iiiiii!iiimiiimiimmmiimiiiiimi!iii*
Prejeli smo
ZDRAVSTVENI VESTNIK — Glasilo slovenskega zdravstva. Letnik 44. štev. 6. za junij 1975. Revija je bogata strokovnih razprav s področja zdravstva in obravnava tudi nekatere zelo aktualne probleme v Sloveniji, predvsem obravnava vprašanje alkoholizma in alkoholikov,
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1 REPEN, 5. Cankar, 10. era, 11. Eros, 13. ime, 14, vaza, 15. Al, 16 plen. 17. iti, 18 P.B , 20 oba, 21 Jo. 22. dr.. 23. lan, 25. at. 26. Prešeren, 29. prepovedan. 31. oa, 32. SIP, 33. Ma, 34 F	36, ara. 38. da,
39. Krk, 4	uvs. 41, I.V . 42.
Brut, 43. Ida 14, KRAS, 46 ode, 47. zaroka, 48. gusar.
NAVPIČNO: 1. revija, 2. Erato,
3.	pazi, 4. ne, 5. COL. 6 as, 7. kilo, 8. ameba. 9. Renato, 12. Rab. 18. prepir, 19. marema 22 dres. 23. Lev, 24 Neda, 26 P.R., 27. šop, 28. na, 29. parada, 30. Neruda, 31. Pariz. 35. akter, 37. A-var, 38. dva. 39 kros, 4L IRA, 44. K.K., 45. S.G.
Detajl kompozicije, s katero se je Američan Kitaj Ron predstavil na ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu in bil nagrajen
SPODBUDA ZA ŽIVINOREJCE
Ugodna oddaja živine zadrugi «Friulcarne»
Deželna zadruga živino kupuje, kolje in prodaja - S tem izloča trgovce z živino, ki so doslej izkoriščali živinorejce
Dejavnost deželne zadruge Friul-came je stekla 30. aprila in od takrat je mnogo živinorejcev iz vse dežele, med temi tudi nekateri iz tržaške pokrajine, imelo priložnost ugotoviti, da se splača oddajati živino tej zadrugi. Po tolikih razočaranjih končno dobra novica, ki je postala konkretna realnost. Prav zato tudi pišemo o njej, da bi čim več naših živinorejcev zvedelo zanjo in tako izkoristilo možnost najbolj ugodne prodaje svoje živine.
Rejce goveje živine so do sedaj močno izkoriščali zlasti trgovci z živino, tako da so njihovi izkupički za prodano živino bili majhni, v večini primerov z izgubo. Prav zato so deželna ustanova za razvoj kmetijstva, rejske zveze, sindikalne in zadružniške organizacije ob podpori deželne uprave
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuuTiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiuiiiiii
ZARADI DVEH POMEMBNIH JUBILEJEV
Wienerfestwochen letos bolj raznoliki in bogati
Prireditve se ne omejujejo le na središče mesta, pač pa jih prirejajo povsod, koder je možno - Pred magistratom revija ljudske umetnosti
Dunaj doživlja letos svetovno znane Wienerfestwochen posebno slavnostno, kajti letos se ta prireditev ponavlja že 25-krat, hkrati pa je letos 150-letnica rojstva Johanna Straussa, kralja dunajskih valčkov in operet. Razumljivo je torej, da so jih pričeli z gala premiero njegove opere «Netopir» in to pod taktirko ruskega dirigenta Rostro-poviča ter s pevci mednarodnega slovesa. Sto strani obsegajoč program koncertnih in gledaliških prireditev v zvezi z letošnjimi «prazničnimi tedni» navaja tokrat dodatne novosti. Poleg vrhunskih predstav v središču mesta je namreč letos na programu še vrsta drugih prireditev po vseh mestnih okrajih in tudi po bližnji okolici, tako da ne veš, katero prireditev bi obiskal, ali tiste iz klasične ali iz avantgardne ali na tudi iz folklorne umetnosti Francozov, Anglo-saksoncev, Špancev, Rusov, Američanov, Japoncev in seveda samih Dunajčanov, oziroma Avstrijcev.
In vendar smo mogli spoznati najbolj prstno ljudsko umetniško dejavnost Dunaja predvsem na «prvem avstrijskem kulturnem sejmu»,' čeprav je ta umetniško skromnejši, vendar pa zelo značilen dodatni del novosti teh slavnostnih tednov. Pred mogočno novogot-sko stavbo magistrata so na trgu,
ki ga zaključuje znameniti Burg-theater, nastopali na vzvišenem o-dru delavski pevski zbori in godbe, amaterske gledališke skupine, lutkovne in kabaretske skupine, pa tudi folklorne plesne skupine, pisatelji pa so citali odlomke iz svojih del. Program se je odvijal skozi tri dni nepretrgoma od 11. do 18. ure. Medtem pa so na kakih 30 stojnicah prodajali knjige, plošče, grafike dunajskih umetnikov in drugo kulturno blago, propagandni material pa so razdajali kar brezplačno.
Knjige si na teh stojnicah kupil za tretjino cene. Znana knjigarna Pichlérs Witve pa jih je celo poklanjala, pa čeprav, le ob določenih urah. Kioske galerij so polnili številni ljubitelji grafike, ki so izbirali liste iz zajetnih map. Bolj sameval je kiosk, kjer so viseli listi barvnih litografij. Morda je to bilo za mnoge ljudi le preveč drzen naturalistični prikaz intimnega življenja Dunajčanov na temo slavnega Straussovega valčka «Dunajska kri». Izdelal jih je znani dunajski mojster Hrdlička, avtor velike sodobne sohe predsednika Rennerja, ki krasi trg.
Te litografije so bile sprva zaplenjene kot pornografske, podajajo brez omiljenja le eno skrito plat blesteče in odišavljene predstave o romantični dunajski ču-
iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiuiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiitmiiiiiiiiiliiiiniiiniiiiiiiintill
ZAKLJUČNE PRIREDITVE GLASRENE MATICE
Zadnji dve produkciji v Nabrežini in Devinu
Z zadnjima dvema produkcijama in sicer z eno v Nabrežini in eno v Devinu je Glasbena šola Glasbene matice zaključila letošnje šolsko leto. Prva produkcija je bila v sredo v Nabrežini in sicer v dvorani PD «Igo Gruden», ki je bila tokrat mnogo premajhna, da bi sprejela vse občinstvo, ki je prihitelo na koncert, pa čeprav je to bila že druga letošnja zaključna produkcija v Nabrežini. To pa je tudi razumljivo, saj obiskuje nabrežinsko podružnico nad 70 gojencev in zato bi ne mogli vsi nastopiti na eni sami produkciji.
Tudi ta prireditev je bila posvečena 30. obletnici osvoboditve in se je zato začela z dvema partizanskima, ki ju je lepo zapel otroški zbor «Kraški slavček», ki je nato pel še druge pesmi.
Sicer pa je bil ves program zelo obsežen in bogat in je obsegal kar 24 točk, ki jih je sproti napovedovala gojenka Valentina Guštin. Iliadi bodoči glasbeniki, gojenci nabrežinske podružnice Glasbene šole so na prireditvi izvajali, seveda z vsak sebi primerno skladbo sicer znanih ustvarjalcev kot so Schumann, Vivaldi, Mozart, Gračaninov, in drugi. Pri nabre-žinski podružnici glasbene šole se namreč gojenci učijo več inštrumentov: klavir, violino, violonče lo, klarinet, kitaro, harmoniko.
Prireditev je zaključil mali godalni ansambel, v katerem sodelujejo gojenci iz Nabrežine in Gorice in ki je pod vodstvom prof, Silvana Križmančiča zelo dobro izvajal Vivaldijev Concerto grosso v G duru. Ansambel mladih glasbenikov je v izvajanju gornjega parta presenetil ne le tiste, ki se na glasbo bolj malo spoznajo, pač pa tudi strokovnjake, ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo.
Na nabrežinski produkciji so na-
stopili naslednji gojenci: Tanja in Majda Legiša, Saška in Niko Per-tot, Sandi Kantè, Laura Krasnič, Edvin Mokolè, Andrej in Damjana Kralj, Franko Sedmak, Vera Volpi, Martina Kakeš, Ivan Vogrič, Valentina Guštini, Nadja in Ivan Pangos, Kristina Spetič, Peter Doljak, Majda Terčon, Zoran Lupine, Adrijan Pahor, Nadja Vidimaci, Savica Možina, Ivan Milič in Boris Devetak.
Druga javna produkcija pa je bila v četrtek, v prostorih slovenskega otroškega vrtca v Devinu. Tudi ta prireditev je pritegnila lepo število občinstva, seveda v glavnem staršev. Tudi na tej produkciji so gojenci pokazali visoko raven in je bila celotna prireditev nadvse dobra, pa čeprav so bile na sporedu tudi skladbe zahtevnejših mojstrov. Na tej prireditvi so nastopili naslednji gojenci Glasbene šole Glasbene matice: Robert Antonič, Aleksander Sosič, David, Elvis in Dinora Peric, Aleksandra škerk, Mara Tinta in Štefan Job, Gabrijela Pahor, Olga in Irena Tavčar, Oskar Žužek, Jožko Terčon, Ivan in Nadja Pangos, Annamaria Pahor, Miran Košuta, Marinka Semolič, Marija Brecelj, Zoran Lupine, Ivan Milič in Livio Collarig.
Na prireditvi je nastopil tudi ansambel harmonikarjev iz Nabrežine, ki je pod vodstvom prof. Dorine Kantè zaigral «Koračnico», «Hej tovariši» in «Bratci veseli vsi». Zaključil pa je prireditev godalni trio, v katerem nastopajo Majda Terčon, Elizabeta Spetič in Boris Devetak. Izvajal je Vivaldijev Concertino.
Kot smo že rekli, se je s tema dvema prireditvama zaključilo letošnje šolsko leto tržaške Glasbene matice.
M. M. ‘
stvenosti. Za zamejske Slovence pa je bil tam prav gotovo bolj zanimiv lepak s 16 fotografijami kiparjevega obraza, ki so nanizani nad in pod velikim kiparjevim priimkom, kjer je izstopala črka «Č» s kljukico, s strešico. Sicer pa to črko srečujejo tudi stotisoči tujcev, ko se v zabavišču Fratra gredo «visoko zavrtet» na svetovno znano ogromno železno kolo z 32 va-gončki, kjer ob vstopu blešči zlata tablica «Eigentuemer dr. Lo-mač & Co.» — «Lastnik dr. Lomač in drug». Posnemanja vredna primera za marsikaterega tržaškega ali goriškega človeka, hkrati pa tudi dokaz značajnosti nekaterih Dunajčanov, ki se ne sramujejo svojega slovanskega, v konkretnem primeru češkega porekla.
Za popestritev gledaliških in koncertnih prireditev tekočih «Wienerfestwochen» navaja njih obsežni program tudi dolgo vrsto slikarskih razstav. Razen v znanih galerijah dunajskega središča so te tudi po mestnih okrajih, povsod koder so na razpolago primerni prostori. Tako so v raznih bankah, šolah, ljudskih univerzah, pa tudi v cerkvenih prostorih, kot na primer razstava grafik Ernesta De-gasperija, ki je razstavljal nekoč tudi v Trstu in ki predstavlja sedaj svoj biblični ciklus Amos v kapeli benediktinske opatije.
Izmed razstav v važnejših muzejih naj omenimo razstavo kitajskega slikarstva in barvnih lesorezov v slavni galeriji Albertini ter razstavo o kulturi in umetnosti stare Trakije v muzeju akademije za uporabno umetnost pa tudi 13. junija odprti «grafični bienale 1975» v znamenitem razstavišču Seccesion, v malem dvorcu, sezidanem v prvih letih stoletja kot izrazit primer nove umetniške smeri, ki se bori proti okostenelemu a-kademizmu.
Od tedaj do danes so dunajsko secesijo prerasle naprednejše likovne izraznosti. Proti tem pa se trenutno, kot takrat, ponovno dvigajo nove izraznosti mladih ustvarjalcev, Če se v okviru dunajskih slavnostnih tednov uradno prirejajo umetniške razstave «Konfron-tationen 1975», s katerimi se vabijo prebivalci vseh dunajskih okrajev, koder so razstave k neposredni konfrontaciji, soočenju, srečanju z umetniki, so pa oporečniki ustvarjalci zasedli zgodovinski trg Judenmarkt, ki jim ga je končno občina prepustila za dva meseca, da tam priredijo kot likovna skupina «Arena 2000» lastno Konfron-tation, srečanje z občinstvom, vendar tako, da kar na kraju samem kiparijo in slikajo ter dovolijo vsakomur, da sodeluje ali z dletom ali s čopičem. Celo najmlajšim, ki z najrazličnejšim odpadnim materialom grade zanimive plastike pod nadzorstvom umetnikov.
Obisk po galerijah nam razodeva, da v dunajski likovnosti še ne poznajo tiste krize, ki je zajela Pariz, saj Dunajčani zbirajo predvsem dela domačih umetnikov, ki po večini niso nikdar zašli v ekstreme abstraktnosti. Stvarnost predmetov torej ostaja, čeprav zreducirana na najpreprostejšo predmetnost, kakor na primer v risbah strukturalno zanimive naravne lepote kamenja, ki jih je razstavljal Celjan Rado Prelog, ki že dolgo tu deluje in poučuje na umetnostni akademiji.
Tam so študirali nekoč naši ve-snjani, narodnemu programu katerih je do konca ostal zvest naš 92-letni Maksim Gaspari. V veliki galeriji akademije o njih seveda ni sledu, saj bi celo o tako svetovno slavnem učencu, kakršen je bil Ivan Meštrovič, pričal le kot razglednica velik relief «Prva ljubezen», če ji ne bi kipa»- iz hvaležnosti poklonil svojega lastnega portreta v bronu.
MILKO BAMBIČ
ustanovile zadrugo in tej poverile odkup živine od rejcev. Zadruga naj bi tudi skrbela za zakol, za konzerviranje in tudi z?, prodajo živine. Naloge Friulcarne so točno opredeljene v smislu javno-koristnega delovanja.
Enega izmed vzrokov, da so živinorejci dobivali za svojo živino nizek izkupiček, gre iskati v razpršeni ponudbi. Ponekod so si pomagali v organizaciji rejskih zvez in ob pomoči pokrajinskih kmetijskih nadzorništev z dražbami. Mislimo pa, da je bila zamisel po še bolj koncentrirani ponudbi in prodaji živine edina perspektivna pot iz dosedanje krize te kmetijske panoge. In res so izkušnje tega precej kratkega obdobja tako pozitivne, da ni dvomiti, da je pobuda pravilna. Zadruga, ki odkupuje od kmetovalcev živino, jo po zakolu prodaja v večjem številu, če pa je tržišče trenutno neugodno, jo uskladišči in čaka na boljši trenutek. Vse to se drugače nikakor ne da doseči.
Kako postati član zadruge?
Zadrugi lahko oddajajo samo tisti živinorejci, ki postanejo njeni člani. Vpis v zadrugo urejajo rejske zveze, ki imajo tudi na razpolago ustrezne obrazce. Ob vpisu plača vsak član enkratno vpisnino v višini 10.000 lir. Članarina se torej pozneje ne plačuje več.
Postopek za oddajanje živine.
Rejci morajo, preden oddajo živino, sporočiti to zadrugi s posebno dopisnico. Zadruga nato sporoči dan prevzema. Na dan prevzema dobi rejec potrdilo, da je oddal živino. Živino primerno o-značijo, da ne pride do zamenjav. Vsak rejec ima pravico, da prisostvuje zakolu, tehtanju in klasifikaciji živine. Zelo važno je vedeti, da plačuje zadruga živino po kvaliteti mesa. Skupna cena, ki jo zadruga plača, prenesena na živo ceno je dosti višja, kot je tista, ki jo plačujejo ostali dejavniki na tržišču. V teku 15 dni po zakolu prejme rejec denar za oddano živino. Rejec lahko odda živino zadrugi tudi v primeru bolezni oz. prisilnega zakola, le da mora v tem primeru sam plačati prevozne stroške. Deželna zadruga prevzema tudi bolna goveda. Tudi to je pomembno vedeti, zlasti pa to, da zadruga plačuje davek IVA v višini 18 odst., česar navadno ne plačujejo trgovci in mesarji.
Za podrobnejše informacije naj se rejci obrnejo na rejsko zvezo.
Delna sprostitev uvoza mesa in klavne živine v Italiji ne bo vplivala negativno.
Ob novici, da je komisija Evropske gospodarske skupnosti sklenila delno sprostiti uvoz mesa in klavne živine, so se mnogi rejci zbali, da bo konec ugodnemu stanju na tržišču. Preplah ni na mestu, ker je od italijanskega kontingenta t.j. od 43.700 telet in juncev (maks. teža 250 kg), bilo dodeljenih naši deželi 1000 glav, Trstu in Gorici le malo glav. Če pomislimo, da znašajo tržne potrebe vsaj 200.000 glav živine, potem se nikakor ni treba bati, da bi delna liberalizacija uvoza, predvsem iz Poljske, Avstrije in Jugoslavije (deloma tudi zaradi potreb trgovinske izmenjave), prizadela domače rejce. Celoten uvoz, tako glede žive živine kot mesa, znaša 50.000 ton za Italijo in ZR Nemčijo, od tega pretežni del za Ita-
lijo. Rok za uvoz traja do 15. septembra. Takrat bodo tudi ponovno proučili stanje na tržišču in če ne bo uvoz imel posledic na notranje tržišče, bodo verjetno spet nekoliko sprostili uvoz. Kot omenjeno, bo do tega prišlo, če bodo cene na tržišču ostale na isti ravni kot pred sprostitvijo.
Dr. V. Vremec
NA FILMSKIH PLATNIH
Laloux-Topor:
«La planète sauvage»
Po čudovitih risbah Rolanda To-pora je režiser René Laloux posnel celovečerno risanko «La planète sauvage» (Il pianeta selvaggio), o kateri smo že pozitivno pisali, ko so jo predvajali na tržaškem znanstvenofantastičnem festivalu.
Sedaj opozarjamo, da film predvajajo v italijanski verziji. Lahko torej zopet gledamo čudovite To-porove fantastične stvaritve.
Mei Brooks:
«Young
Frankenstein»
Ameriški režiser Mei Brooks' je s filmom «Young Frankenstein» (Frankenstein Junior, 1974) poskusil izvirno parodijo starih Franken-steinovih filmov, ki je v želji po zvestobi izvirniku posneta v črno-beli fotografiji (kot so danes le «nostalgični» Bogdanovichevi filmi).
Parodija je «izvirna», ker je v marsičem zelo zvesta starim filmom, saj se poslužuje celo iste scenografije. Tej zvestobi pa dodaja najbolj kabaretsko obliko humorja. Povezava med obema komponentama se nam zdi nedosežena. Marsikje se zelo zabavamo, v celoti pa imamo vtis nezanimive operacije.
Zanimiva pa je interpretacija: nastopajo koscenarist Gene Wilder, Peter Boyle, Marty Feldman, v kratki vlogi slepca pa tudi Gene Hackman.
Paul Morrissey:
«Flesh for Frankenstein»
Popoln polom v parodiji predstavlja film «Il motro è in tavola... barone Frankenstein» (Flesh for Frankenstein/Andy Warhol’s Frankenstein), film, ki se v Italiji predvaja pod imenom režiserja Antho-nyja M. Dawsona (psevdonim Antonia Margheritija), v resnici pa je njegov režiser Paul Morrissey (avtor uveljavljenih filmov «Trash» in «Calore»), producenta pa sta znani «underground» ustvarjalec Andy Warhol in Carlo Ponti.
V filmu vidimo mnogo «mesa» in «krvi», vse pa nas pusti popolnoma indiferentne. Zanimiv je kvečjemu tridimenzionalni efekt Spa-cevision, ki nam s posebnimi naočniki dopušča, da vidimo razne figure filma, kot da bi izstopale iz ozadja. Protagonisti so Joe Dales-sandro, Dalila Di Lazzaro idr.
iiliniHiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiinunuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiii
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Herceg
Besedilo Ciril Calè
ÈDEN -SE" GE ŠE PREMIKA!___
TOREK, 17. JUNIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Zakaj Toto, četrto nadaljevanje 12.55 Črno - belo
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za hajmlajše
17.45	Program za mladino: Gospod Smog 18.10 Tedenska oddaja mlajših
18.45	Dokumenti sodobne zgodovine PRVA SVETOVNA VOJNA
Nabožna oddaja, Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Nove prigode Arsenia Lupina:
OSEM UDARCEV URE
Arsenio Lupin se izdaja za ruskega princa, ki je na obisku pri baronu Aiglerocku. Hotel bi se polastiti dragocenega srednjeveškega predmeta, ki je last gostitelja, barona Aiglerocka. Med nekim lovskim pohodom se oddalji od ostalih lovcev z baronovo nečakinjo Hortenzijo in v gozdu, kamor sta se napotila, odkrije star grad. Razmere v parku, prah, miši in vse ostalo priča, da grad že dolgo let ni naseljen. In vendar je tu nekaj, kar s tem ni v skladu: v dnevni sobi je stara ura, ki še vedno bije, pa čeprav ni povsem točna. V notranjosti ure pa je skrit daljnogled.
Medtem pa prispe na grad drugi baronov nečak Gaetan, ki je hkrati tudi Hortenzijin tajni zaročenec. Dekle pristane na to, da naj jo mladenič naslednjega jutra ugrabi, da bi se s tem o-tresla stričeve kontrole. Mladenič in dekle zaupata svoj program Lupinu, ki prepreči ugrabitev. Lupin nato odkrije tajnost zapuščenega gradu
21.40	BELO ZLATO
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme 18.25 Nove abecede
19.30	KONCERT NA TRGU
Danes nastopi florentinski filharmonični orkester «G. Rossini» pod vodstvom dirigenta Bruna Pallanija
19.45	Športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Inventar: GLEDALIŠČA 16. STOLETJA
Z današnjim dnem se zaključi rubrika, ki je skušala prikazati nekatere umetniške ambiente v Italiji. Zadnje srečanje je «obisk» italijanskega gledališča 16. stoletja: Dokumentarec skuša oživeti zgodovino italijanskega gledališča, ki je v tisti dobi ponovno zaživelo. Današnja oddaja bo prikazala tri gledališča in sicer «olimpijsko» gledališče v Vicenzi, Sabbionetto ter Teatro Farnese v Parmi
22.00	Evrovizija: Igre brez meja Tokrat bodo igre brez meja, v katerih sodeluje sedem ekip, iz prav tolikerih mest in držav v Riccioneju, torej v Italiji
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Branko čopič: NOGE V ZLATU GLAVA V BLATU, 3. nadalj. Obzornik
EGIPT ZA ČASA TUTANKAMONA Deveta epizoda: ZNANOST IN TEHNOLOGIJA Stari Egipt ni imel veliko tistega, kar bi današnji svet imenoval znanost. Znanje starih Egipčanov je bilo bolj praktično kot teoretično, hkrati pa vedno v nevarnosti pred tako imenovanimi tragičnimi stranskimi pomeni. In vendar so stari Egipčani imeli določeno matematično znanje in jim lahko pripisujemo tudi več dosežkov v kemiji. In pri vsej tej «skromnosti» so bili nekateri njihovi tehnološki dosežki zelo dobri. Vzemimo na primer gradnjo piramid, za katero še danes ne vemo povsem trdno, kako se je vršila. Veliko več pa vemo, kako so gradili svoje pbeliske, visoke kamnite steb.-e. iz' !c ‘ane iz enega samega kamna Ne prezrite: OKTETOVE TURNEJE DNEVNIK Diagonale
Du Gard: THIBAULTOVI DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.15	DNEVNIK
21.30	čudežna ponev, dokumentarna oddaja
l9™ bre-Z tretje srečar,je' Prenos iz Riccioneja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Pevci lahke glasbe; 19.10 Čopova pisma Leopoldu Saviu; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Verdijeva «Aida», 1. in 2. dejanje;
22.00	Nežno in tiho.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30,18.30,
21.30	Poročila; 7.15 Glasba za dobro voljo; 9.00 Folk glasba; 9.30 Skladbe za violino; 10.00 Z nami je; 10.40 Orkester Pino Varez; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Parada plošč; 15.45 Pevski ansambel; 16.00 La vera Romagna; 16.50 in 17.10 Poskočne; 17.45 Posnetki iz našega studia;
18.00	Program za mladino: šola v naravi; 19.00 Izložba hitov; 19.30 Iz priljubljenih oper; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Popevkarji; 22.30 Orkestri.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
6.30	Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.50 Plošče za poletje; 12.10 Četrti program; od 13. do 16. ure Neposreden prenos volilnih rezultatov; 16.00 Sončnica;
17.05 Komorna in operna glasba; 18.00 Pisan glasbeni spored; od 19. do 23. ure: Prenos volilnih rezultatov.
■ I. PROGRAM
7.30, 8.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj? 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Plošča za poletje; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Poletne parodije; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 21.19 Poletne parodije; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Fran Levstik: Martin Krpan; 10.30 Mali vokalni ansambli; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Popoldne za mladi svet; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost; 18.00 Aktualnosti; 18.20 O prispevku našega radia k razcvetu komorne glasbe; 19.05 V torek nasvidenje! 19.35 Lahke note; 20.40 An-sembel Weekend; 20.50 Lahko, noč otroci!; 21.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Andrej Hieng: Cortese va vrnitev; 22.32 Zvočne kaskade; 23.20 Dallapiccola in me-moriam; 00.05 J. Fiamengo: Pesmi; 00.15 Popevke.
18.35
19.00
19.15
Ì9.45
20.00
21.05
22.00
22.45
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zahvaljujoč svoji spretnosti, boste dosegli popolno zaupanje predstojnikov. Utrdili boste svoj u-gled.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne lotite se posla, preden ne dobite zanj solidnih zagotovil. Postavite se po robu pesimizmu.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte si že v teku jutra organizirati delo. V čustvenem pogledu nobenih zaprek.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vsi, ki i-majo izpljati kak težji načrt, bodo s tem v zvezi imeli dobre zamisli. Nervozno razpoloženje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločilen dan za poravnavo spora. Ne bodite preveč občutljivi. Tesnobno razpoloženje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zdaj je najugodnejši trenutek, da si zagotovite pomoč. Sledite svojim zamislim, ne glede na kritike.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bojte se uporabiti tudi nenavadne rešitve za vprašanja, ki vas skrbijo. Upoštevajte stališča družinskih članov.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne izgubite poguma že pred prvimi majhnimi težavami. Ne nasprotujte utemeljenim kritikam.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prejeli boste zelo ugodno ponudbo. Prišlo bo pismo, ki vas bo razveselilo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dovolite, da bi na vas vplivale i-deje osebe, K. jo komaj poznate. U-godne okoliščine bodo v prid vašim načrtom.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izpostavljajte svojega osebnega u-gleda. Ne sanjajte z odprtimi očmi, utegnili bi doživeti presenečenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se nepotrebnega tveganja na finančnem področju. Znova boste pridobili prijateljevo zaupanje.
Izidi pokrajinskih volitev v goriški občini po sekcijah
(Nadaljevanje s 3. strani)
KD 247, PLI 32, belih 4,	£
PSI 31, neveljavnih 5.
30.	Ul. Campagnuzza 23/2 (štan-drež) — KPI 69. PRI 17, PSDI 56, MSI 45, SS 10. PSI 31, KD 241, PLI 7, belih 9, neveljavne 3.
31.	Ul. Campagnuzza 23/2 (Štan-drež) — KPI 101, PRI 13, PSDI 53, MSI 36, SS 44, PSI 74, KD 204, PLI 12, belih 12, neveljavne 4.
32.	Ul.	Udine 18	(Lečnik)	—
KPI L31, PRI 13. PSDI 47. MSI 33, SS 21, PSI 48, KD 295, PLI 21, belih	22,	neveljavnih	12.
33.	Ul.	Udine 18	(Ločnik)	—
KPI 80, PRI 23, PSDI 78, MSI 23, SS 5, PSI 56, KD 247, PLI 11, belih 18, neveljavne 4.
34.	Lil.	Udine 20	(Ločnik)	—
KPI 62, PRI 5, PSDI 36, MSI 19, SS 22, PSI 35, KD 213, PLI 4, belih	20,	neveljavnih	8.
35.	Ul. 4. novembra 22 (Podgo-ra) — KPI 232, PRI 9, PSDI 41, MSI 4, SS 80, PSI 86, KD 107, PIJ 8, belih 18, neveljavne 4.
36.	Ul. 4. novembra 22 (Podgo-ra) — KPI 162, PRI 11, PSDI 68, MSI 32, SS 79, PSI 79, KD 205, PLI 15, belih 22, neveljavnih 13.
37.	Pevma 1 (Pevma) — KPI 143, PRI 4, PSDI 18, MSI 5, SS 128, PSI 143, KD 68. PLI —, belih 14, neveljavnih 4.
38.	Ul. Rismondo 12 — KPI 64, PRI 49, PSDI 44, MSI 83, SS 29, PSI 31. KD 233, PLI 42, belih 8, neveljavni 2.
39.	Ul. Leopardi 1 — KPI 48, PRI 37, PSDI 48. MSI 59, SS 6, PSI 37, KD 210, PLI 21, belih 15, neveljavnih 11.
40.	Ul. Croce 3 — KPI 101, PRI 34, PSDI 54, MSI 47, SS 57, PSI 57. KD 187, PLI 26, belih 12, neveljavnih 8.
41.	Ul. Randaccio 12/2 — KPI 61,
PRI 39, PSDI 53, MSI 82, SS 18, PSI 53, KD 226, PLI 37, belih 18.
42.	Ul. sv. Mihaela 159 — KPI 164, PRI 16. PSDI 63, MSI 21, SS 97 PSI 116, KD 156, PLI 8, belih 18', neveljavnih 10.
43.	Ul. Udine (Ločnik) — KPI 106, PRI 10, PSDI 83, MSI 24. SS 13, PSI 75, KD 321, PLI 12, belih 9, neveljavnih 8.
44.	Ul. Gramsci 2 — KPI 100, PRI 12, PSDI 81, MSI 45, SS 22, PSI 70, KD .224, PLI 12, belih 28, neveljavnih 8.
45.	Ul. Orzoni 1 — KPI 73, PRI 29, PSDI 55, MSI 44, SS 27, PSI 68, KD 229, PLI 28, belih 14, neveljavnih 9.
46.	Ul. Croce 3/A — KPI 104, PRI 19, PSDI 51, MSI 39. SS 37, PSI 63, KD 212, PLI 10, belih 16. neveljavnih 8
47.	Ul. Cappuccini 10/A - KPI 60, PRI 27, PSDI 33, MSI 45, SS 13, PSI 41, KD 157, PLI 19, belih 5, neveljavnih 5
48.	Korzo Verdi 17 — KPI 59, PRI 24, PSDI 44, MSI 63, SS 31, PSI 40. KD 177, PLI 47, belih la, neveljavna 1.
49.	Ul. Diaz 5 (.Dolnišnica za starčke) — KPI 6, PRI 1, PSDI 6, MSI —, SS 7, PSI 2, KD 96, PLI 3, belih 7, neveljavnih 5.
50.	Ul. Vittorio Veneto 171 (splošna bolnišnica) — KPI 29, PRI 4, PSDI 9, MSI 7, SS 9, PSI 11, KD 76, PLI 3, belih 3, neveljavnih 4.
51 Ul. Vittorio Veneto 155 (sanatorij) — KPI 3, PRI 1, PSDI -, MSI 1, SS -, PSI 3, KD 21, PLI 1, belih —, neveljavnih —.
52. Ul. Vittorio Veneto 174 (psihiatrična bolnišnica) — KPI 35, PRI 9, PSDI 2, MSI 7, SS 12,
PSI 7. KD 90, PLI 5, neveljavnih 40 .
belih 50'
53.	Ul. Žara 17 - KPI 108, PRI 18, PSDI 88, MSI 48, SS 12, PSI 48, KD 228, PLI 15, belih 10 neveljavnih 4.
54.	Ul. Boschetto 20 — KPI 67, PRI 21, PSDI 41, MSI 57, SS 14, PSI 41, KD 214, PLI 38, belih 14, neveljavne 3.
55.	Ul. MatteotU 14 — KPI 169, PRI 17, PSDI 63, MSI 36, SS 30, PSI 70, KD 206, PLI 4, belih 19, neveljavnih 12.
58. Ul. Randaccio 12/1 — KPI 57. PRI 19, PSDI 48, MSI 68, SS 18, PSI 41. KD 178, PLI 15, belih 9' neveljavne 4.
57. Ul. Randaccio 12/2 — KPI 87, PRI 19. PSDI 49, MSI 37, SS 13.
RASTOČA POLITIČNA NAPETOST Nfl PORTUGALSKEM
Tatvina orožja v Santi Margaridi
Še vedno zapleten primer dnevnika «A Repubfica»
LIZBONA, 16. — Danes se je vrnil v portugalsko glavno mesto portugalski predsednik republike general Francisco Da Costa Gomes. Na letališču so ga pričakali ministrski predsednik general Vasco Concalves člani vlade ter sveta revolucije in diplomatskega zbora. General Gomes je v kratkem intervjuju časnikarjem izjavil, da so ga v Romuniji sprejeli zelo prisrčno. Takoj po svoji vrnitvi na Portugalsko je Costa Gomes odšel v pomorsko šolo
PSI 58. KD 176, PLI 14, belih 12 | pri Alfetu, kjer se je udeležil izred-
neveljavne 3,
58.	Ul. Bersaglieri 3 (Ločnik) —
KPI 59. PRI 9, PSDI 57, MSI 16,
SS 5. PSI 39, KD 242, PLI 4, belih 18, neveljavne 4.
59.	Ul. Codelli 16/A — KPI 54 PRI 56, PSDI 51, MSI 83. SS 21 PSI 40, KD 215. PLI 47, belih 8. neveljavnih 4. ,
60.	Ul. leopardi 1 — KPI 79,
PRI 20. PSDI 57, MSI 46, SS 17,
PSI 34. KD 172, PLI 21. belih 19..
neveljavnih 6.
61.	Ul. Cappuccini 10/A — KPI 107,
PRI 28, PSDI 76, MSI 38, SS 35,
PSI 72. KD 236, PLI 21, belih 16, neveliavnih 12.
62.	Ul. sv. Mihaela 159 — KPI 161,
PRI 21, PSDI 31, MSI 14, SS 86,
PSI 98. KD 137, PLI 11, belih 13, neveljavnih 11.
63.	Ul. Codelli 16/A — KPI 101,
PRI 47, PSDI 57, MSI 71, SS 17,
PSI 67, KD 293, PLI 32, belih 8, neveljavnih 5.
64.	Ul. Vittorio Veneto 181 (splošna bolnišnica) — KPI 24, PRJ 3,
PSDI 7, MSI 4, SS 8, PSI 6,
KD 37, PLI 2, belih 4, neveljavnih 6.

Slovenski poslanec Albin Škerk in družina volijo na volišču v Sesljanu.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA
STRANKA	Občinske 1964 Glasovi	%		Občinske 197 L Glasovi	%		Deželne 1973 Glasovi	%		Občinske 1975 Glasovi	%	
KD	1.392	33,7	1.651	34,7	1.626	31,6	1.623	29,01
PSI	382	9,3	439	9,2	512	10,0	582	10,40
PSDI	187	4,5	281	5,9	214	4,2	316	5,65
PRI	—	—	124	2,6	120	2,3	186	3,33
SS	738	17,9	753	15,8	808	15,7	660	11,80
KPI PSIUP	1.168	28,3	1.223	25,7	1.341	26,1	1.734	31,00
PL!	261	6,3	106	2,2	173	3,4	188	3,36
MSI - DN	—	—	187	3,9	317	6,2	306	5,45
MIT	—	—	—	—	29	0,5	—	—
Skupno	4.128	100%	4.764	100%	5.140	100%	5.594	100%
OBČINA DOLINA
STRANKA	Občinske 1964 Glasovi	%		Občinske 1970 Glasovi	%		Deželne 1973 Glasovi	%		Občinske 1975 Glasovi	%	
KD	469	13,9	731	19,5	628	15,8	648	15,3
PSI	446	13,2	267	7,2	349	8,8	458	10,7
PSDI	138	4,1	168	4,5	125	3,2	149	3,6
PRI	—			—	—	78	2,0	74	1,7
SS	773	23,0	764	20,4	688	17,3	616	14,4
KP! PSIUP	1.542	45,8	1.811	48,4	1.948	49,1	2.248	52,7
PLI	—	—	—	—	48	1,2	68	1,6
MSI - DN	—	—	—	—	73	1,8	—	—
MIT	—	—	—	—	31	0,8	—	—
Skupno	3.368	100%	3.741	100%	3.968	100%	4.261	100%
OBČINA MILJE
STRANKA
Občinske
1964
Glasovi %
Občinske
1970
Glasovi %
Deželne
1973
Glasovi %
Občinske
1975
Glasovi %
KD	2.814	31,7	2.825	31,1	2.528	27,2	2.597	26,4
PS!	395	4,5	444	4,9	499	5,4	700	7,1
PSD!	615	6,9	509	5,6	386	4,2.	442	4,1
PRI	300	3,4	314	3,4	379	4,1	472	4,8
SS					—	—	86	0,9	—	—
KPI					4.709	50,7	5.242	53,2
	4.347	49,0	4.545	50,0				
PSIUP					—			
PLI	400	4,5	451	5,0	287	3,1	393	4,0
MSI - DN	—	—	—	—	299	3,2	—	—
MIT	—	—	—	—	114	1,2		
Skupno	8.871	100%	9.088	100%	9.287	100%	9.846	100%
nega zasedanja sveta revolucije v zvezi z včerajšnjimi dogodki v vojaškem skladišču konjeniškega polka pri Santi Margaridi v severnem delu države, kjer so neznanci ukradli večje količine orožja.
Tatvina pri Santi Margaridi (18u km severno od Lizbone) je povzročila precejišnjo zaskrbljenost v portugalskih političnih krogih ter še pred vsem v krogih sveta revolucije. Tatvina dokazuje namreč, da v krogih vojaških oboroženih sil obstajajo skupine, ki skušajo sabotirati sedanje napore revolucionarne vlade ter pripravljati pogoje za oborožen nastop tudi proti njej.
Že v današnjih jutranjih urah so vojaki, ki pripadajo organizaciji COPCON zastražili vse obrate radijske postaje «Emissora nacionab (radijska postaja, ki jo upravljajo častniki gibanja oboroženih sil), televizije in «Radia clube Portugues». Portugalske oblasti so sprejele še u-krepe zaradi premikov vojaških enot v zvezi s tatvino orožja v vojaškem skladišču pri Santi Margaridi.
Nadalje je treba še omeniti, da so čete COPCON danes ponoči zasedle tudi obrate v Lousi (južno od Coim-bre), ki pripadajo katoliški radijski postaji «Radio renascenca». Te obrate so v Oportu že zasedli krajevni delavci, ki so naklonjeni delodajalcu, se pravi portugalskim škofom.
Doslej oblasti še niso izsledile nikogar in niti niso našle nobene sledi za ljudmi, ki so ukradli orožje.
Vsa ta dogajanja je treba povezati z napetim političnim stanjem na Portugalskem, kjer se na eni strani prepletajo dogodki, ki so povezani s porastom levičarskih in sploh demokratičnih sil, na drugi strani pa načrtno delovanje desničarskih in reakcionarnih krogov, ki so povezani tesno s tujimi obveščevalnimi službami in seveda na splošno z zahodno mednarodno reakcijo. Prav gotovo je bil napad na skladišče orožja pri Santi Margaridi izveden na pobudo takih krogov. Dokazuje pa, da v teh krogih računajo na čimprejšnje razsulo portugalskega vojaškega revolucionarnega sveta ter s tem tudi gibanja oboroženih sil. To podtalno rovarjanje je verjetno še bolj nevarno, kot odkrite razprtije med Portugalsko komunistično partijo ter socialistično stranko Maria Soaresa. Vse kaže, da portugalska reakcija, ki jo prav gotovo podpirajo določeni krogi v Francovi Španiji, pripravlja poskus, ki naj bi strmoglavil sedanji režim.
Kakšne so možnosti za izvajanje načrta, ki naj bi zagotovil desničarskim silam na Portugalski in s tem tudi organizaciji NATO itd. absolutno kontrolo nad tem zahodnim predelom Evrope? Možnosti so zelo majhne, saj je prišla prav v zadnjih dneh vest, da se položaj v Španiji vedno bolj slabša in da so nastale precejšnje razprtije v vladarskih krogih, ki se potegujejo za nasledstvo po smrti generalisima Franca. Prav gotovo je, da je Francov režim že na robu prepada in da bo prej ali slej prišlo tudi v sami Španiji do pomembnih sprememb in to v smeri demokracije in ne nekakšnega totalitarnega režima. Upoštevati je tudi treba, da se v okviru evropske gospodarske skupnosti krepijo stališča, po katerih naj bi Grčija, Portugalska in tudi Španija bolj tesno sodelovale z evropsko skupnostjo. Na čelu teh pobud je predvsem Francija, ki se vztrajno bori proti prevelikemu vplivu ZDA na evropska dogajanja. Zato je treba ocenjevati vse portugalske dogodke v okviru teh splošnih evropskih dogajanj.
Vprašanje ponovnega izida lista «A republica» doslej še ni bilo rešeno. Uredništvo lista je zahtevalo, naj častnik enote «Copcon» prepove dostop v prostore nepooblaščenim osebam, častnik je odvrnil, da se ne more preprečiti vstop nobenemu uslužbencu skladno s sklepom revolucionarnega sveta, da se ne smejo izvajati odpustitve. V nasprot nem primeru, je zagrozil, bo izročil ključe notranji komisiji.
Prometna nesreča v Veliki Britaniji:
8 mrtvih
LONDON, 16. — Osem mrtvih in 32 ranjenih je obračun hude prometne nesreče na dvostezni avtocesti pri Moffatu v grofiji Dumfriesshire. Žrtve so šofer in sedem potnikov, pretežno starejših ljudi, ki so bili na izletu.
čeprav vzrok nesreče še ni bil ugotovljen, se po mnenju preiskovalcev šofer ni pravočasno zavedel, da se je avtocesta spremenila iz štiri-stezne v dvostezno. Na kraju, kjer se je pripetila nesreča, se namreč avtocesta kar nepričakovano spremeni v navadno cesto, kar je bilo usodno že marsikateremu šoferju, ki se ni dovolj hitro prilagodil novim prometnim razmeram.
Današnja je že druga prometna nesreča v V. B„ v katero je vpleten avtobus, v slabcvn mesecu. Konec maja je namreč v grofiji Yorkshire av-
tobus zgrmel v prepad v kraju, ki je znan kot «hudičev most». Takrat je zgubilo življenje 32 ljudi.
Msgr. Casaroii o obisku v Vzhodni Nemčiji
VATIKAN, 16. — Vatikansko glasilo «L'Osservatore Romano» je danes objavilo kratko sporočilo Svete stolice o obisku papeževega «zunanjega ministra» msgr. Casarolija v Vzhodni Nemčiji. Sporočilo trdi, da je Casaroii odpotoval v Vzhodni Berlin na vabilo vzhodnonemškega zunanjega ministra Oskarja Fischerja, da bi s tamkajšnjimi voditelji govoril o položaju cerkve ter o mednarodnih vprašanjih vzajemnega interesa.
Msgr. Casaroii se je med tridnevnim obiskom sestal z zunanjim ministrom Fischerjem, ministrskim predsednikom Sindermannom, tajnikom za cerkvena vprašanja Seigewasserom ter z vzhodnonemškimi škofi in duhovniki. Ob odhodu se je msgr. Casaroii zahvalil gostiteljem za plodne pogo-
Polemike zaradi italijanskih radijskih oddaj za tujino
KIM, 16. — Tiskovni urad RAI je z današnjim sporočilom demantiral, da bi med posebno oddajo v poljščini kdo blatil Sovjetsko zvezo. Demanti je posledica dejstva, da sta lista «Unità» in «Paese sera» objavila vest, da so med omenjeno posebno oddajo prebrali v izvlečku intervju z znanim režiserjem Zeffirellijem. Ta naj bi med drugim dejal, «da se takrat fašizem pojavlja z drugim imenom in z drugo oznako. Rdeče namesto črnega, srp in kladivo namesto kljukastega križa. Bistvo se kljub temu ne spremeni. Sovjetska zveza je fašistična velesila, katere namen je osvojiti ves svet z izsiljevanjem, propagando ideološkim tran-sformizmom in z ustrahovanjem.»
Tiskovni urad RAI poudarja, da italijanske radijske postaje, ki oddajajo na ultrakratki valovni dolžini niso nikoli oddajale tega besedila. Predsednik uredniškega odbora radijskih dnevnikov za tujino pa je dodal, da je izvleček Zeffirellijevega intervjuja sicer vseboval negativno oceno o SZ, vendar ne v formulaciji, ki sta jo objavila «Unità» in «Paese sera». Lista sta v komentarju poudarila, da gre za nezaslišano provokacijo, zlasti še, ker je za oddaje za tujino vsaj formalno odgovorno predsedstvo ministrskega sveta. «Paese sera» je nadalje pozval nadzorno komisijo na kar najstrožje poseže, zlasti še ker so v oddajah za tujino večkrat poveličevali fašizem.
VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA
Akcija Brkini 75 se uspešno nadaljuje
Brigadirji druge izmene mladinskih brigad utrjujejo bankine in gradijo odvodne kanale na slemenski cesti med Tatrami in križiščem Barka
TATRE, 16. — Brigadirji druge cije Zlatko Vogrič. Prisotni so bili
izmene mladinskih brigad v akciji Brkini 75 so že krepko prijeli za delo. Zdaj utrjujejo bankine in gradijo odvodne kanale na odseku sle-menske ceste med Tatrami in križiščem Barka.
Druga izmena je številčno močnejša od prve, saj dela kar 113 brigadirjev, med njimi 26 deklet. Razdeljeni so v dve brigadi. Prvo sestavljajo mladinci in mladinke iz Ilirske Bistrice, Postojne in Cerknice, v drugi pa je mladina iz okolice Ljubljane.
14. t. m. so imeli brigadirji obrambni dan. Pod vodstvom rezervnih vojaških starešin iz Sežane so izvedli orientacijski pohod, na katerem so tekmovali v streljanju in se usposabljali v dejanju prve pomoči.
13. t. m. pa so brigadirje obiskali predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič in predsednik republiške komisije za mladinske ak-
iiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiMimiiTTiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STRAHOTEN ILQCM LOMBAR PUŠKEM VELEMESTU
V zaporu mlada milanska huligana ki sta umorila karabinjerjevo ženo
Domnevna morilca, 23-letni Biagio Jaquinta in 17-leini Àbramo Leone, sta mučila in zabodla žensko vpričo njene 17-mesečne hčerke Cinzie
MILAN, 16. — Lombardijsko vele- če hočemo logično razložiti zločin, mesto je bilo v zadnjih letih večkrat moramo najti drugo rešitev. Fanta prizorišče zverinskega nasilja, toda, sta bila dobro znana karabinjerjem doslej še ni bilo v tem mestu tako j posebnega preiskovalnega oddelka absurdnega in pošastno krutega zlo- j in morda od tod nujnost, da se zne-čina kot je umor Luise Fantasia, že-1 bita ženske. Kot je dokazala hitra
no b-antahin ioi-cLz-orf r« rvcvz-IAocr-I-v-iilr*-! A M ivi nonnónn nv»/-vi dr «1TT«1 Ki 11W1/-W»
ne karabinjerskega podčastnika Antonia Mascioneja.
Dan po podlem umoru sta zločinca že za zapahi in resnica je, vsaj v glavnih obrisih, znana. Milanski orožniki, od navadnih vojakov pa do najvišjih častnikov so se vsi brez izjeme zagrizli v preiskavo, trdno odločeni, da pridejo zločincema na sled. Med preiskovalci je tudi Antonio Mascione, ki je ravno v lovu za zločinci za trenutek pozabil na svojo osebno tragedijo.
Domnevna morilca, 24-letni Biagio Jaquinta in 17-letni Abramo Leone sta bila stara znanca polčastnika Mascioneja, ki je bil dodeljen posebnemu preiskovalnemu oddelku in se je v glavnem ukvarjal s prekupčevalci mamil. Kaže, da sta bila fanta znana v krogih milanskih narkomanov in sta večkrat prišepnila na Ma-scionijevo uho zanimivo vest. Pred nekaj dnevi naj bi mu ponudila vez s prekupčevalci hašiša. Mascione je bil takoj pripravljen na akcijo in poudaril, da je imel na razpolago 30 milijonov lir, da bi odkupil mamilo in tako zasačil prekupčevalce pri zločinu.
Morda je bil prav govor o denarju vzmet, ki je sprožila morilski nagon mladih pobalinov. Hladnokrvno sta se napotila na podčastnikov dom in se predstavila Luisi Mascione kot moževa zaupnika. Nič hudega sluteč jima je ženska odprla vrata in s tem podpisala svojo obsodbo na smrt.
Šest ur pozneje je podčastnik ob povratku iz službe odkril ženino truplo v mlaki krvi. Morilca sta ji s potapljaškim nožem prerezala grlo, še prej pa sta jo brutalno posilila in zverinsko mučila vpričo 17-mesečne hčerke Cinzie. Dekletce je objokano zaspalo ob materinem truplu, spanec in utrujenost pa ji nista mogla zbrisati iz spomina izbruh nepopisnega nasilja, ki mu je bila priča.
Vprašanje, na katerega ni še odgovora, je, čemu brutalni umor. Ali sta v mladoletniški zaslepljenosti res mislila, da ima lahko karabinjerski podčastnik 30 milijonov doma? Je res le rop vzrok zverinskega zločina?
in uspešna preiskava bi umor, povezan s preiskavo o prekupčevanju mamil v Milanu, praktično podpisan. Kako bi lahko upala, da ne bi preiskovalci takoj pomislili nanju kot tudi so?
Vprašanje jc torej čemu tako podel zločin, Po mnenju preiskovalcev sta možni dve domnevi: po eni naj bi bil zverinski izbruh nasilja izpad krvoločnih huliganov, nerazsodnost kot jo je režiser Stanley Kubrick opisal v znamenitem filmu «Arancia meccanica» in torej znak družbene degeneracije. Po drugi domnevi pa naj bi bil umor Luise Mascione maščevanje prekupčevalcev mamil podčastniku, ki se je zagrizeno boril proti njim in ki je bil baje za petami nekaterim veljakom organizacije.
Namestnik državnega pravdnika dr. Pomarici, ki vodi preiskavo, je že podpisal zaporni nalog za domnevna morilca. Ko bo imel čez nekaj dni v rokah rezultat obdukcije ženskinega trupla in psihiatričnega pregleda ločincev bo izročil sodne akte sodišču v nadaljnji postopek.
Biagio Jaquinta in Abramo Leone sta bila že stara znanca policije ter karabinjerjev in sta se že večkrat «izkazala» v nasilnih izpadih. Prvi je star 23 let, je doma iz Cosenze, vendar že nekaj let živi v Milanu. 7, dvema prijateljema deli majhno stanovanjce v zakotnem poslopju. Vsi ga opisujejo kot lenuha, hrupnega, a revnega nasilneža, ki mu je bilo delo deveta briga. Àbramo Leone, star komaj 17 let, pa je sin apulj-ske družine, ki je vselej živela le od sadu svojih žuljavih rok. «Àbramo — je rekel oče Vincenzo Leone — je bil od nekdaj svojeglav pobalin, čeprav smo v družini napeli vse sile, da bi ga spravili na pravo pot. Ni nas hotel poslušati. Sedaj kara-jbinjerji trdijo, da je ubil neko žen-,sko. Ne vem če je res, vem le, da smo vsi okameneli od bolečine».
Fanta, ki sta zapravila svoji mladi življenji v kriminalu in v vdajanju mamilom, sta se ob a:*staciji skušala izmazati z lažnim alibijem, nato pa sta hotela zvaliti na druge
dii prijatelj, 16-letni natakarski vajenec Roberto Mangiacavalli. Fant je sicer priznal to okoliščino, dodal pa je, da ni vedel, čemu rabita Jaquinta in Leone nož. V zločin naj bi bil vpleten tudi Salvatore Sdenco, vendar ni znano v kakšnem odnosu je bil z domnevnima merilcema. Zbrano dokazno gradivo pa vsekakor kaže, da
tudi predstavniki vseh šestih južno-primorskih občin. Gostom je mladina pripravila kulturni program, France Popit pa je v krajšem nagovoru izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim delom mladinskih brigad. S svojim delom ste se vpisali v zgodovino teh krajev — je rekel med drugim — saj domačinom gradite poti v svet, po katerih bodo našli del lepšega življenja.
Pred odhodom iz Brkinov je France Popit s spremstvom obiskal še pokopališče v Tatrah, kjer je pokopanih 25 borcev Šercerjeve udarne brigade, ki so padli v novembru 1943.
RAZSTAVA O DELEŽU MORNARJEV
PRI OSVOBODITVI OBALE
KOPER, 16. — V prostorih pokrajinskega muzeja v Kopru so odprli razstavo o mornarici NOV Jugoslavije in o deležu slovenskih mornarjev v zaključnih bojih za osvoboditev slovenske obale. Razstavo so pripravili strokovnjaki piranskega pomorskega muzeja Sergeja Mašere. Zbrali so zelo pomembno dokumentarno gradivo, ki priča o velikem deležu partizanske mornarice pri osvoboditvi celotne jugoslovanske obale in otokov, posebej pa še obalnega področja slovenske in hr-vatske Istre. Na otvoritvi je bilo tudi precej nekdanjih partizanskih mornarjev in predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram.
REKONSTRUKCIJA CEST POSTOJNA - RUPA IN KOZINA - RUPA
Kakor je znano sodita odseka cest Kozina - Rupa in Postojna - Rupa med najbolj ozka cestna grla v Sloveniji. Zato so v srednjeročni razvojni plan Slovenije vključili obnovo obeh odsekov. Letos bodo vložili v dela na cesti Postojna - Rupa okrog 5.400.000 din. Ni pa še povsem jas-
večji meri odgovorna za podli umor.
Propadel državni udar v Zairu?
KINŠAZA, 16. — Zairska vojska naj bi preprečila zaroto proti predsedniku Mobutuju in naj bi aretirala zarotnike: tako trdi v svoji današnji številki kinšaski list «Elima», ki govori o rovarjenju neke plemenske skupnosti pod vodstvom ZDA
List piše, da govorice o spodletelem udaru niso bile še uradno potrjene, kljub temu pa verodostojnost virov teh informacij naj ne bi bila v dvomu. Časnik dodaja, da ni nobenega dvoma, da so zaroto organizirale in finančno podprle ZDA ob sodelovanju «zaslepljenih sinov Zaira» in zahteva, naj sodstvo kaznuje zarotnike s strogostjo, ki jo terja njihov zločin.
i so nekatere stranke napadle ta si-krivdo za zločin. Nož, s katerim sta j stem in so se zavzele za neposred-ubila Luiso Mascione, jima je poso-1 no volitev predsednika.
sta prav Jaquinta in Leone v naj-	bodo cesti dokončno rekon-
struirali. Pristojni faktorji si prizadevajo, da bi obe nujni deli vključili v program do leta 1980 in da bi si tudi zagotovili sredstva, ki seveda niso majhna.
Nejasna je tudi stvar okrog gradnje avtomobilske ceste Razdrto -Senožeče. Za prvo etapo so namreč zagotovili le 93 milijonov dinarjev in naknadno šo 60, to pa je za 100 odst. manj, kakor znaša predračun. Zato so tudi morali začetek del odložiti. Kdaj bodo začeli graditi ta odsek ceste, je odvisno od časovne razporeditve gradnje slovenskih cest v okviru srednjeročnega plana.
V	BUJAH IZDELUJEJO ŽEPNI RAČUNALNIK
Tovarna Digitron v Bujah je začela s proizvodnjo novega žepnega računalnika, ki neposredno izračunava trigonometrijske in druge funkcije in še vrsto drugih računskih operacij. Hkrati se pripravljajo na izdelavo raznih športnih semaforskih naprav, predvsem pa tako i-menovane digitalne ure. Naprave bodo namenjene vrhunskim tekmovanjem v košarki, odbojki, rokometu, boksu, vaterpolu in malemu nogometu.
SAND! BLAŽINA BO VODIL
ALPINISTIČNO ODPRAVO
V	KORDILJERE
IZOLA, 16. — Včeraj je odpoto-vala v Peru druga jugoslovanska alpinistična ekspedicija, ki se bo po-vzoela v gorstvo Cordiliere Blanca. Odpravo vodi znani alpinist Sandi Blažina iz Izole, ki je pred leti ie bil v Andih, štela pa bo deset članov. Jugoslovanski alpinisti bodo odpotovali v Limo z letališča Brnik. Njihove podvige si bomo pozneje lahko ogledali na televizijskih zaslonih, saj bodo posneli dva 20-minut-na filma.
Priljubljen predsednik
HELSINKI, 16. — Finske politične stranke so v veliki večini pozvale sedanjega predsednika Urha Kekkonena, naj leta 1978 znova kandidira za predsednika. Zadnja po vrsti je svoj poziv naslovila Kekko-nemu liberalna stranka, pred njo pa so se za ta korak odločile vse centristične in levičarske stranke. Kekkonen, ki je star 74 let je že 19 let finski predsednik. Njegov tretji 6-letni mandat je zapadel januarja 1973 in parlament je v nekaj dneh odobril poseben zakon, s katerim je podaljšal Kekkonenu mandat za nadaljnjih pet let.
Na Finskem predsednika republike voli zbor 300 ljudi, ki jih državljani nalašč izvolijo. Pred kratkim
L. O.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATIfO
Gcoigij Baidukov (levo) in Aleksander Beljakov (desno) med tiskovno konferenco, na kateri sta napovedala ponovitev prvega sovietsko -ameriškega poleta, ki ,e bil leta 1945. V sredi je Igor čakalov, sin Valerija čakalova, ki je bil tretji dan ^vjeTke^oTadke!
SPORT SPORT SPORT
ITALIJANSKI POKAL
V MILANSKEM DERBIJU NI BILO ZMAGOVALCA
Fiorentina v svoji skupini na vrhu lestvice - V četrtek nu sporedu S. kolo
V	nadaljevanju italijanskega nogometnega pokala je bilo odigrano v nedeljo četrto kolo.
V	skupini A se je Fiorentina oddolžila enajsterici Napolija za poraz v gosteh. Florentinci so bili v povratnem srečanju boljši, saj so zmagali s 3:1. Po tem uspehu je Fiorentina tudi na vrhu lestvice, s točko prednosti pred Torinom, ki je v Rimu z Romo igral neodločeno.
IZIDA 4. KOLA
Fiorentina - Napoli	3:1
Roma-Torino	0:0
LESTVICA SKUPINE A
Fiorentina 6 točk, Torino 5, Napoli 3 in Roma 2.
V	četrtek, 19. junija, bodo igrali 5. kolo z naslednjima paroma:
Torino - Fiorentina
Napoli - Roma
# * #
V	skupini B se je milanski derbi med Milanom in Interjem končal brez zmagovalca. Preko štirideset tisoč gledalcev ni videlo niti enega zadetka. Ne glede na ta polovični uspeh pa je 'Milan še vedno na vrhu lestvice te skupine, čeprav je italijanski prvak Juventus odpravil Bologno z minimalno zmago. Prednost Milana znaša še vedno tri točke pred Juventu-som in Interjem. Bologna je z eno osvojeno točko ostala izven boja za ta prestižni naslov.
PLAVANJE
Na finalnem tekmovanju za pokal «Montreal» v Milanu je Miljčan Pan-garo ponovno premagal na 100 m prosto rekorderja Guarduccija. Oba sta dosegla enak čas 53”7.
Po tekmovanju so tudi objavili seznam plavalcev in plavalk, ki se bodo udeležili bližnjega svetovnega prvenstva v Kolumbiji. Italijo bo na tem tekmovanju zastopalo 8 plavalcev in 8 plavalk.
Ob priliki mednarodnega srečanja proti NDR v Milanu (konec jimija) bodo naknadno izbrali še kakšnega plavalca.
ATLETIKA
V SOBOTO IN NEDELJO
EP: Jugoslovanke v polfinalu V Milanu: Mennea 20”3 (proti vetru)
Dosegli so dva nova italijanska državna rekorda
Jugoslovanska ženska reprezentanca se je na predtekmovanju za evropski pokal v Osijeku z lahkoto prebila na prvo mesto in si tako priborila pravico do nastopa v polfinalu, ki bo na sporedu čez mesec dni. Jugoslovanke bodo ob tej priložnosti tekmovale v Budimpešti, Avstrija in Danska, ki sta v Osijeku zasedli drugo, oziroma tretje mesto, pa bosta nastopili v ostalih dveh polfinalnih skupinah.
Junakinja osiješkega tekmovanja je bila Jelica Pavličič, ki je osvojila tri prva mesta. V vseh treh tekih je premagala Avstrijsko Kaferjevo, ki spada med močnejše evropske sprinterke.
100 m je Pavličičeva pretekla v
iiiuiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiiitniiiiiiiiiitii
ATLETIKA
V TRSTU
IZIDA 4. KOLA
Juventus - Bologna Milan - Inter
1:0
0:0
LESTVICA SKUPINE B
Milan 7 točk, Juventus in Inter Bologna L
Tudi v tej skupini bodo igrali četrtek peto kolo:
Inter - Juventus Bologna - Milan.
še dve lepi zmagi za Borova dekleta
Nizka udeležba na tekmovanju dečkov in deklic ■ Nova deželna rekorda
Sonja Antoni je bolj žalostno gledala sobotni tek naraščajnic na 400 m. V teku, kjer bi lahko tudi ona nekaj povedala, je padel deželni rekord in prve tri atletinje sc zabeležile zelo dobre rezultate. Nova rekorderka je Furlanka Pistrino, ki je progo pretekla v 58”6. Druga, Volsi, je dosegla točno minuto, tretja Marozzi pa 61”. Morda je bil na tretjem mestu prostor tudi za bo-
niiiiiiiiiiiuiiiiiMimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiimuiiimiiiiiimimiiiHiiiiii
ODBOJKA
TURNIR V SKOPJU
11”8, 200 m 23”7, hitro štafeto pa je privedla do poprečnega časa 45”8, ki pa je vseeno veljal prvo mesto. Nekaj boljših rezultatov:
400 m: Casapicola (Avstrija) 54”7 800 m: Purcell (Irska) 2’6”5 daljina: Fočič (Jugoslavija) 6,20 m višina: Ejstrup (Danska) in Hrepev-nik (Jug.) 176 cm * * *
Kljub izrazito klubskemu značaju je italijansko prvenstvo pokazalo tudi nekaj odlično razpoloženih posameznikov. Mennea se je hitro vključil v velik mednarodni krog, ki je pred d evi z rezultati Quarrija, Williamsa in Leonarda dobil novo moč. Izmerili so mu sicer «ročno» 20'’3 na 200 m, vendar proti dokaj močnemu vetru. Rezultat lahko ocenimo kot realen.
Nepričakovano je visoko skočil tudi Dionisi, ki bolj malo trenira. Višina 5,20 m predstavlja povod za nove italijanske upe. Omeniti gre tudi Buttarija, ki je 110 m čez ovire pretekel v odličnem času 13”7.
V	ženski konkurenci sta bila dosežena ava nova državna rekorda. Bot-tiglierijeva je 200 m pretekla v 23"5, Ongar pa 100 m čez ovire v 13”5.
V	ekipni razvrstitvi je bil pri moških prvi Alco iz Rietija, pred tremi vojaškimi skupinami, pri dekletih pa je FIAT z razliko, ki je bila večja od predvidene, prehitel milansko Snio.
rovko, ki pa je lažje poškodovana in je morala tek le gledati.
Sicer pa je učinkovitost Bora o-stala skoraj nedotaknjena. Dve zmagi sta dober izkupiček deželnega >
tekmovanja v Trstu. Irena Tavčar' ,, , n?	• j •	__
je s krog,, dosegla »6 ■». B„,
NEMCI ŠE N'.PADAJO
FRANKFURT, 16. — Bivši svetovni rekorder v metu kladiva Walter Schmidt še ni opustil misli, da bi si rekord ponovno prisvojil. Zabeležil je svoj letošnji najboljši
Jugoslovani se ponovno vračajo v svetovno elito
Lep uspeh Jugoslovank v Beogradu
SKOPJE, 16. — Veliki mednarodni kosati z izkušenimi češkoslovaškimi odbojkarski tumir v Skopju je pri- odbojkarji in je srečanje zgubila nesel jugoslovanskim reprezentan- I s 3:0. Z enakim izidom se je končala tom še en dober uspeh. Z dvema , tudi tekma med Kubo in Bolgarijo.
porazoma in tremi zmagami so Jugoslovani osvojili tretje mesto na končni lestvici. Z izidom 3:1 se je končala tekma med Jugoslavijo A in mlado domačo reprezentanco.
Tretji nastop se je končal s pora^ zom in sicer v, spopadu s Češkoslovaško. Domačini so odvzeli temu tekmecu samo niz. Po izredno ogorčenem boju so «plavi» premagali tudi Bolgare in to šele po petih setih igre. Ta tekma je bila prava maratonska bitka. Obe šesterki sta pokazali prav vse, kar lahko nudi modema odbojka.
V poslovilnem nastopu turnirja sta si stali ob mreži Kuba in Jugoslavija. To pot Grozdanovičevi vrsti ni uspel podvig kot lansko leto. Utrujeni od tekme z Bolgari, so se Jugoslovani žilavo upirali kasnejšim zmagovalcem in to predvsem v drugem nizu, ko jih je
sodnikova napaka spravila ob del-, T , .. . _. .. no zmago. Kubanci so zadnja leta , u®0S!avlJ0 in ZDA’, ki so bile po
! enkrat uspesne m je odločala set
V neposrednem obračumi je Jugoslavija A premagala mlado domačo vrsto s 3:1.
BEOGRAD, 16. — Istočasno kot v Skopju je bil odbojkarski turnir za ženske v Beogradu. Poleg domačink so igrale še zastopnice Bolgarije, Romunije in ZDA. V prvih dveh tekmah so presenetile z dobro igro odbojkarice ZDA, ki so najprej premagale Bolgarijo s 3:2 in izgubile z enakim izidom z zmagovalkami turnirja Romunkami.
Jugoslovanke so Romuniji odvzele niz, z Bolgarijo pa izgubile s 3:0.
V zadnjem kolu je Jugoslavija po odlični igri premagala ZDA s 3:0, Romunija Bolgarijo po petih setih igre.
Končni zmagovalec je Romunija s tremi zmagami, pred Bolgarijo,
napravili izreden napredek in to še posebej od lanskega leta. V petih tekmah so v Skopju izgubili samo en set in to s češkoslovaško. Vse ostale tekmece pa so odpravili s 3:0.
Tretje mesto Jugoslavije za Kubo in češkoslovaško, toda pred Bolgarijo in Romunijo (dvema tekme-coma, ki sta zadnjih deset let stalno zmagovala z Jugoslavijo) in mladimi «plavimi» izbranci je dober u-speh. Zvezni selektor Grozdanovič in trenerja Krevse! ter Jankovič lahko sedaj z velikim zaupanjem 'n dobrimi napotki pričnejo z zadnjimi in odločilnimi pripravami za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo letos v Jugoslaviji.
Jugoslovanski odbojkarji so dobro že startali na velikem mednarodnem turnirju v Skopju. V prvem kolu so se namreč domači odbojkarji srečali z Romuni, katere so v obdobju desetih dni že drugič premagali. Kot je znano so «plavi» premagali romunsko izbrano vrsto na turnirju v Sofiji in to po desetih letih neprekinjenih porazov če je bil po uspehu v prestolnici Bolgarije kakšen dvom, da so Jugoslovani premagali odlične Romune le slučajno, kaj takega ne moremo več trditi po zmagi Skopju. Mlada jugoslovanska reprezentanca je od lanskega leta napravila izreden kakovostni skok. To pa je potrebno pripisati v največji meri številnim mednarodnim nastopom v zadnjih dveh letih ter novemu modernemu konceptu igre, ki sta ga vnesla trenerja Krevsel in Jankovič ter zvezni kapetan Grozdanovič. Po teh zadnjih uspehih je jugoslovanska reprezentanca po dolgih letih spet pridobila na ugledu in sedaj se «plave» vrste bojijo tudi tiste reprezentance, ki spadajo v sam svetovni vrh. Vsekakor pa moramo priznati, da v Skopju Jugoslavija in Romunija nista ponovile igre, prikazane v glavnem mestu Bolgarije. (Tudi tekma v Skopju se je končala s 3:1).
Mlada jugoslovanska reprezentanca pa se ni mogla enakovredno
razlika.
G. F.
NOGOMET
L ZVEZNA LIGA
Olimpija dejansko že rešena
Tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo 1. zvezne lige se polagoma zaključuje. Ljubljanska Olimpija je dve koli pred zaključkom tega tekmovanja odnesla Čeliku točko. Prednosti domačega igrišča torej ni dovolj izkoristila, kar je škoda, saj bi si sicer že zagotovila obstanek v elitni družbi tudi za prihodnje leto. Sicer njene možnosti za obstanek med najboljšimi tudi tako niso ravno slabe, vendar bo treba v preostalih dveh tekmah paziti, kajti na spodnjem delu lestvice je precejšen dren, zlasti ker med repom in sredino lestvice skorajda ni pomembnejše razlike.
Na vrhu razpredelnice je vse odločeno glede prvih dveh mest, toda boj za sam naslov državnega prvaka še ni odločen lahko pa racemo, da bo Hajduka le težko vreči s prestola, katerega že ima na dosegu roke. Oster boj pa se bije za tretje mesto, kjer ni mogoče reči še prav ničesar.
Podobno lahko rečemo tudi za samo dno razpredelnice, kjer je le za Proleterja verjetno že vse končano, naslednje vozovnice za 2. ligo pa se otepa kar lepo število moštev.
nekoliko slabša od pričakovanja, napredovala pa je Loredana Kralj, ki je v disku zabeležila poleg prvega mesta tudi nov osebni rekord 30,26 m. Tavčarjeva je tudi poskusila srečo v tej panogi. Našla jo je -v novem osebnem rekordu 25,98 m, ki ji je prinesel četrto mesto.
I Sonja Antoni je kljub poškodbi vendarle tekmovala. Metala je kopje in le za 8 cm ji je ušla zmaga. Vrgla je točno 20 m, tekmovanje pa je bilo na zelo skromni ravni.
Na tekmovanju je bilo doseženih v ženski konkurenci še nekaj zelo dobrih rezultatov. Sprinterka Pie-robon (naraščajnica) je 100 m pretekla v 12”5, Pettoello je skočila v višino 170 cm, Chiumariello pa je vrgla kroglo 13,39 m.
V moški konkurenci je zablestel Videmčan Ceccotti. Na progi 8000 m je popravil 7 let stari deželni rekord z, odličnim časom r52"4. Zelo dobre čase sta dosegla tudi Gran-dis na 110 m čez ovire (15”1) in Viezzi na 400 m (50”6). Med naraščajniki je Devetak (Olimpija Gorica) dosegel tretje mesto z dobrim rezultatom 2’7”6, le dve desetinki sekunde za zmagovalcem.
* * *
Nedeljsko tekmovanje za dečke in deklice je pokazalo kako velik pomen ima šola za razvoj atletike. Konec pouka je pomenil za mnoga društva delno demobilizacijo. Bor, ki je bil na kaj takega pripravljen bi vseeno zmogel zadovoljivo u-deležbo, organizacijsk? težave druge narave pa so tokrat slovenskemu klubu preprečile masovno udeležbo. Nastopilo je le kakih 10 a-tletov in atletinj.
Tekmovalno se je izkazal Sandi Bi-gatton v teku na 80 m čez ovire. Zasedel je drugo mesto s čason, 13”2, medtem ko je zmagovalec Pagliaro tekel 12”4. Barbara Gruden je bila tretja v metu diska z rezultatom 13,52 m, ki ni posebno dober, drobna Sandra Montanari pa se je tokrat odločila za kroglo in je z rezultatom 6,05 m zasedla šesto mesto.
k. b.
ATLETIKA
BERKELEY, 16. — Velika zmaga Francoza Druta proti Fosterju na 110 m čez ovire. Francoz je dosegel 13”3 in se je postavil pred ameriško elito, ki velja skupinsko za najmočnejšo na svetu. Na istem tekmovanju je komaj 213 cm v višino skočil svetovni rekorder Sto-nes, ki se je uvrstil na komaj šesto mesto.
skoraj nepremagljivo trdnjavo.
* * *
LIZBONA, 16. — Švica in Španija sta se uvrstili v višje kolo moškega evropskega pokala. Daleč najboljša rezultata sta dosegla Nusse (Niz.) in Carvalho (Fort.) na progi 400 m čez ovire.
Nusse je dosegel 49”8, Portugalec pa 50”. Oba časa sta tudi nova državna rekorda.
Dober je bil tudi tek na 10.000 metrov, kjer je zmagal v 28’28”8 Nizozemec Hermens, pred Lope-som (Fort.) 28’30”5 in Špancem Harom 28’33”3.
Belgijec Brokken je v višino skočil 217 cm.
* * *
MOSKVA, 16. — Trije dobri časi na 10.000 m tudi v Moskvi na «Memorialu bratov Znamenski». Z 28’24”6 je zmagal Selik, pod 28’30” pa sta tekla tudi Merkušin in Cirkunov. Frolov, Grigorijev in Kiba so preskočili v višino 218 cm. * * *
KNOXVTLLE, 16. — Houston Mc-Tear je razočaral opazovalce v finalnem teku na 100 m. Potem ko je v predtekmovanju zabeležil «e-lektričnih» 9”95 je bil v finalu z 10”2 odločno oočasen.
so Arslanagič in tovariši po odlični igri premagali Mataloplastiko s 25:19. Kljub zmagi v zadnjem kolu se bo moral edini slovenski zastopnik v tem prvenstvu, ljubljanski Slovan, posloviti od te lige, poleg njega pa še Bosna in Zagreb, ki sta bila že prej obsojena na nazadovanje.
V ženski konkurenci je osvojil državni naslov Radnički iz Beograda. V poslovilnem prvenstvenem nastopu je nove prvakinje premagala v Splitu Dalmanada s 23:21. Ne glede na ta spodrsljaj pa ima Radnički na končni lestvici pet točk prednosti pred zagrebško Lokomotivo. Prihodnje leto bodo igrali v nižji ligi: Dinamo Pančevo, Osijek in Hajduk Veljko iz Negotina.
AVTOMOBILIZEM -
NA 24-URNI DIRKI
Dvojica lckx-Bell prva v Le Mansu
Tekmovanje si je ogledalo nad BOO tisoč gledalcev
LE MANS, 16. — Jacky Ickx in De-rek Bell sta zmagovalca letošnje 43, hitrostne 24-urne dirke v Le Mansu v Franciji. Ta klasična preizkušnja pa letos ni veljala za svetovno prvenstvo, ker so organizatorji omejili porabo bencina in tudi med dirko so lahko dirkači menjali karkoli pri
lastnem avtomobilu.
To zanimivo dirko si je ogledalo preko 300 tisoč gledalcev in dvojica Ickx - Bell, ki se je stalno menjavala za volanom avtomobila gulf GR 8, je povsem zasluženo zmagala, saj je bila v vodstvu od prve pa do poslednje ure. V tem času sta prevozila nič manj kot 4.595 km s poprečno hitrostjo 191,482 km na uro.
Druga sta bila Lafosse - Chasseuil
iiHiiiiiiiiHiiiiiimiiiiuiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiminniinniiiiiHiiimmiimiiimnuumiiHiHiiinuiMiiiiiiiiiiB
MP FRANCHE V PARIZU
B. Borg že drugič zaporedoma prvak
V finalu je odpravil Vilasa - Igralke ČSSR se uveljavljajo
LJUBLJANA, 16. — V tekmovanju za jugoslovanski ženski ekipni namiznoteniški pokal je ljubljanska Olimpija v finalu premagala kranjski Triglav s 5:0.
KOLESARSTVO
à :
Brindisi - Reggiana Foggia - Alessandria Genoa - Brescia Novara - Arezzo Palermo - Taranto Parma - Avellino Pescara - Perugia Sambenedettese - Atalanta Spai - Como V erona - Catanzaro Lucchese - Spezia Novese - Teramo Salernitana - Marsala
KVOTE
13 — 3.824.600 lir i2 — 163.100 lir
ROKOMET
PARIZ, 16. — Mladi švedski teniški igralec Bjorn Borg je že drugič zaporedoma zmagovalec mednarodnega turnirja v Parizu. Šved je v finalnem srečanju odpravil brez velikih težav Argentinca Vilasa po treh setih igre. Vsekakor pa moramo pripomniti, da je imel Borg več težav v polfinalu z Italijanom Panat-to, kot z Argentincem.
Enak podvig je uspel tudi Američanki Chris Evert v ženski konkurenci, ki je prav tako dvakrat zaporedoma slavila zmago v prestolni-
ci Francije. V odločilnem spopadu se je Evertova spoprijela s češkoslovaško igralko Navratilovo.
V	parih sta Evertova in Navratilova premagali dvojico Morozova (SZ) . Anthony (ZDA) z 2:0.
Pri mladinkah je Marsikova (ČSSR) premagala Mottramovo (Vel. Brit.) s 3:0.
V	konkurenci mladincev pa je Francoz Vasselin premagal v odločilnem srečanju zahodnega Nemca Elterja z 2:0.
(ligier), 3. Schuppan - Jassaud prav tako na gulf GR 8, 4. Jošt - Casoni, 5. Fitzpatrick - Van Lennep.
ALPINA KOT OBIČAJNO
Alpina se ni prav zaman podala na eno najdaljših poti v tem prvenstvu. Iz Genove se je vrnila z enim porazom, vendar tudi z jasno zmago nad ekipo CUS.
V jutranji, mladinski tekmi je vse kazalo, da bodo končno tudi mladinci spravili skupaj nekaj pozitivnega. Vodili so že z 2:0, napaka v obrambi pa je položaj obrnila v prid domačinov, ki so zmagali s 4:3.
Popoldanski rezultat 8:0 v korist Opencev pove vse. Običajno dobremu napadu se je pridružila še želja po maščevanju za nerodno izgubljeno priložnost mladincev.
Prihodnji teden bo na vrsti prvo povratno kolo. Alpina bo gostovala v Milanu.
V*	, -V
so v nedeljo veterani v
(TV *	»>,* .1
Na tradicionalni nogometni tekmi ined starimi in mladimi Kicmanjci pričakovano premagali svoje mlajše sovaščane s tesnim izidom 3:2. Na slikah so (zgoraj)
in (spodaj) poraženci
Dolini ne-zmagovalci
Borac in Radnički prvaka
BEOGRAD, 16. — Tudi jugoslovansko rokometno prvenstvo 1. zvezne lige, tako pri moških, kot tudi pri ženskah je končano.
Pri članih je novi prvak Borac iz Banjaluke, ki je že tjetjič zaporedoma osvojil ta naslov. V poslovilnem nastopu pred domačimi gledalci
Francoz Bernard Quilfen je o-svojil 6. etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke po Italiji.
Rumeno majico nosi še vedno Ruggero Gialdini.
llllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllIHllllllllllllllll'lllllllllIllliflIlllllIflIllllllllllllllllllllllllllllllilinilllllllllllllllRIIIIlllllllllllllllllllllinilllllllllillililllìlllllllllllllllllllllllllllllllllltllIlllliiiiiiiiimiilllllliiiilllllllllllllllllillliliiilllllliiiiillilllllliirllllllllllllllllllimilllllliilllllil
/. ZVEZNA LICA
IZIDI 32. KOLA
Crvena zvezda - Hajduk	1:2
Vojvodina - Partizan	2:0
Dinamo - Velež	0:0
Rijeka - Beograd	2:0
Olimpija - čehk	0:0
Sarajevo - Sloboda	3:1
Bor - Željezničar	1:0
Vardar - Proleter	5:0
Radnički (K) - Radnički	(N)	0:0
LESTVICA
Hajduk 44, Vojvodina 42, Crvena zvezda in Dinamo 36, Velež 35, Sloboda 34, Partizan 33, Radnički (N) 31, Beograd, Željezničar, Čelik in Olimpija 30, Rijeka in Radnički (K) 29, Sarajevo 28, Vardar in Bor 27, Proleter 25.
PRIHODNJE KOLO (22.6.) Sarajevo - Bor, Sloboda - Vardar, Proleter - Crvena zvezda. Hajduk -Olimpija, Čelik - Rijeka, Beograd -Vojvodina, Partizan - Radnički (K), Radnički (N) - Dinamo, Velež - Željezničar.
2 ZVEZNA LICA
IZIDI 33. KOLA
Karlovac - Borac	0:7
J edinstvo - Famos	2:2
Bačka - Maribor	0:0
Crvenka - Šibenik	7:3
Zagreb-Iskra	1:0
Varteks - Osijek	4:1
Rudar - Leotar	0:0
Kozai’a - Igman	0:0
Novi Sad-Vrbas	1:1
LESTVICA
Borac 54, Zagreb 48, Novi Sad in Vrbas 36, Varteks in Bačka 35, Karlovac 34, Crvenka, Osijek in Jedin-stvo 33, Iskra, Leotar in Famos 32, Igman in Maribor 31, Šibenik 28, Ko-žara 24, Rudar 7.
PRIHODNJE KOLO (22.6.) Famos - Rudar, Leotar - Bačka, Maribor - Karlovac, Borac - Crvenka, Šibenik - Varteks, Osijek - Novi Sad, Vrbas - Kozara, Igman - Zagreb, Iskra - Jedinstvo.
SLOVENSKA LICA
IZIDI 25. KOLA
Pohorje - Drava	2:0
Mercator - Ilirija	2:1
Nafta - Koper	(neodigrano)
Mura-Slovan	1:1
Izola - železničar	1:0
Slavija - Vozila	1:0
Ljubljana - Kladivar	3:2
LESTVICA
Mercator 42, Mura 35, Pohorje 27, Ilirija 26, Vozila 25, Kladivar in Izola 23, Slovan 22, Drava 20, železničar 18, Ljubljana in Slavija 17, Nafta 15, Koper 12.
PRIHODNJE KOLO (22.6.) Drava - Ljubljana, Kladivar - Slavija, Vozila - Izola, železničar - Mura, Koper - Mercator, Slovan - Nafta, Ilirija - Pohorje.
NAJBOUšI STRELCI 1. ZVEZNE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE
18 zadetkov: Boško, Djordjevič (Par tizan) in Savič (Crvena zvezda); 17 zadetkov: Ha'ilhodžič (Velež), 13 za detkov: Vladič (Velež),
B LICA
IZIDI 37. KOLA
Brindisi - Reggiana Foggia - Alessandria Genoa - Brescia Novara - Arezzo Palermo - Taranto Parma - Avellino Pescara - Perugia Sambenedettese - Atalanta Spai - Como Verona - Catanzaro
0:0
3:3
0:0
1:1
0:0
0:0
1:1
1:1
1:1
1:0
LESTVICA
Perugia 47, Verona 45, Como 44, Palermo in Catanzaro 43, Atalanta, Foggia in Genoa 38, Sambenedettese in Brescia 36, Spai, Pescara in Novara 35, Brindisi 34, Taranto 33, Avellino, Alessandria, Reggiana in Arezzo 32, Parma 29.
PRIHODNJE ZADNJE KOLO (22.6.)
Alessandria - Sambenedettese, Arezzo - Brindisi, Atalanta - Pescara, A-vellino - Genoa, Brescia - Parma, i Catanzaro - Palermo, Como - Verona,
! Perugia Novara, Reggiana Foggia, ì Taranto - Spai.
C LICA
SKUPINA A IZIDI 37. KOLA
Belluno - Seregno elodiasottomarina - Piacenza Cremonese - Udinese Junrorcasale - Mantova Lecco - Pro Vercelli Legnano - Bolzano Monza - Padova Lodigiano - Mestrina Trento - Solbiatese Venezia - Vigevano
LESTVICA
Piacenza 55, Monza 48, Udinese in Seregno 44, Vigevano 39, Venezia 37, Cremonese, Trento in Clodiasottoma-rina 36, Pro Vercelli, Bolzano, Lodigiano, Belluno, Mantova, Lecco Ju-niorcasale in Padova 35, Solbiatese 31, Mestrina in Legnano 27.
PRIHODNJE ZADNJE KOLO (22.6.)
Piacenza - Belluno, Solbiatese - Ciò- _ -,
diasottomarina, Bolzano - Cremonese, ! pini:
1:1
1:3
4:1
2:1
0:0
1:1
4:0
2:1
1:1
1:0
NAUČIMO SE PLAVATI
Voda
Iz fiziološkega stališča je najbolj primerna voda med 23 in 25 stopinjami. Gostejša voda — z večjo količino primesi (zlasti morska voda) — je mnogo lažja za plavanje, saj je plavalec v njej relativno specifično lažji.
STAROST
Katera starost je za učenje plavanja najprimernejša?
Verjetno so nekoliko skrajni primeri tistih pedagogov, ki pričnejo s poukom otrok v plavanju okoli prvega leta, starosti, čeprav tudi taki primeri po svetu niso redki. V pedagoški praksi pa so najbolj primerna leta za učenje plavanja med 6. in 8. letom. Čim pozneje začnemo s poukom plavanja in čim bliže so otroci pubertetni dobi, tem težji in daljši bo proces učenja. Splošno načelo, ki naj velja za predšolske otroke, pa naj bi bilo, da moramo otrokom omogočiti čim več kopanja, čim več življenja v vodi in manj sistematičnega pouka. O-trok, ki se bo mnogo kopal in i-gral v vodi bo mnogokrat splaval sam, brez strokovnih nasvetov in metodičnih navodil.
Ura vadbe ob vodi
Uro vadbe ob vodi moramo sestaviti po metodičnih in didaktičnih principih, kot vsako drugo uro telesne vzgoje.
V uvodnem delu moramo otroka fiziološko in psihično pripraviti na organizirano delo. V drugem pripravljalnem delu ure želimo z raznimi vajami oblikovanja (predvsem z vajami raztezanja in sprostitve mišic, vezi in sklepov) in specifičnimi plavalnimi gibi na suhem privesti organizem do takšnega stanja, da bo pripravljen na glavni del ure v vodi. Tretji, glavni del se odvija ves čas v vodi. V tem delu predelujemo tisti del učne snovi pouka plavanja, ki smo si ga zastavili za določen čas. V zadnjem delu ure vsaj v prvi fazi nekoliko odstopamo od utrjenih metodičnih principov umiritve organizma. Ker se otroci pri vadbi v vodi običajno shladijo, moramo v zadnjem delu ure skrbeti, da gredo hitro iz vode ter se z vajami ali igrami dobro ogrejejo in šele potem ponovno umirijo.
Če je voda hladna, vreme pa toplo in sončno, bomo šli lahko tudi dvakrat v eni uri v vodo, seveda za krajši čas. Nasprotno, če je voda topla, zrak pa hladen, se bomo raje enkrat dalj časa zadržali v vodi. Prav tako ni prav, če otroke ob sončnem, vročem vremenu predolgo ogrevamo na suhem. Če bi šli pregreti v vodo, bi bilo celo škodljivo.
Ko že govorimo o temperaturah, moramo vedeti, da je voda pri 18 stop. C zadnja možna meja pri kateri lahko še pošljemo otroke v vodo. Pa tudi če je voda primemo topla moramo paziti, da otroke predolgo ne zadržujemo v njej, čeprav navidez ne čutijo mraza. Modre ustnice, ki jih dobe otroci, so najboljši znak, da moramo z vadbo v vodi takoj prekiniti.
Odnos, ki ga mora imeti vaditelj do svojih učencev mora biti tak, da jih na discipliniran način, vendar v prijetnem vzdušju privede do znanja plavanja. Napak je, če boječe otroke s silo priganjamo v vodo, jih potapljamo in na podobne načine prisilno usmerjamo v vadbo. Način dela vaditelja mora biti takšen, da zna stremljenja učencev pravilno usmeriti in jih z izbiro primernih sredstev privesti do zaželenega cilja.
IGRE V VODI
IN METODIKA POUKA
PLAVANJA
Metodični prijemi pri pouku neplavalcev so prav toliko stari kot plavanje samo. Nekoč so plavalni mojstri na kopališčih učili umetnost plavanja s pomočjo nekakšnega trnka, to je dolge palice z vrvjo in pasom, kamor so privezali svojega učenca in ga potem po mili volji «prevažali» po kopališču in u-čili plavati. Danes takih metod ne vidimo več. V obmorskih krajih se mnogokrat zelo radi poslužujejo bolj drastičnih «metod» učenja, ki obstajajo v tem, da otroka enostavno vržejo v vodo in potem se že nekako skobaca na suho. Čeprav je takšen način «učenja» včasih u-spešen in otrok resnično v življenjskem strahu mnogokrat splava, je običajno to združeno z jokom, strahom, mnogimi požirki slane vode in končnim učinkom, ki večkrat zapusti pri otroku neugodne psihične posledice.
Starši danes največkrat na letnih dopustih samostojno rešujejo pouk plavanja pri svojih otrocih, tako da jim pač posredujejo lastno znanje. Treba je vsekakor vedeti, da se otroci mnogo lažje naučijo plavanja pri kolektivnem učenju, kjer nehote po-gumnejši povlečejo za seboj bolj plašne sovrstnike.
Igre v vodi so nujen element v pouku plavanja. Namen iger je predvsem ta, da na najbolj pristopen nučin otroka privajamo na vse tiste neobičajne novosti v vodi, o katerih smo govorili že v uvodu. Z igrami se mora otrok v vodi udomačiti, nevede se mora seznanit' z odporom vode, s plovnostjo, z dihanjem in gledanjem pod vodo, s potapljanjem in podobnim.
Igre moramo prilagoditi starosti otrok in njihovim sposobnostim. Gradivo mora biti sistematično razdeljeno, tako, da z vajami vedno zasledujemo določen cilj v vadbeni urf in končno moramo paziti tudi na to, da učno snov postopoma stopnjujemo od lažjega k težjemu, od e-nostavnejšega k zapletenejšemu, od znanega k neznanemu.
Po teh kriterijih razdelimo običajne igre v vodi v dve osnovni sku-
Mestrina - Juniorcasale, Padova - Lecco, Udinese Legnano, Vigevano •
1 Monza, Mantova Lodigiano. Pro Ver-1 celli - Trento, Seregno - Venezia.
a)	igre z glavo izven vode,
b)	igre z glavo v vodi.
(Nadaljevanje sledi)
B. K.
KOŠARKA
V ZADNJEM KOLU PEK V BEOGRADU
S sijajno zmago proti SZ v finalu Jugoslavija ponovno evropski prvak
Italiji je le uspelo (sicer zasluženo) osvojiti bronasto kolajno
BEOGRAD, 16. — Stane Dolanc, sekretar izvršnega sveta CK KSJ in pokrovitelj velike beograjske košarkarske prireditve, je v nedeljo uradno zaključil 19. EP v košarki ob bučnih vzklikih «Jugoslavija, Jugoslavija!»
Jugoslavija je torej ,po predvidevanju, že drugič zasluženo osvojila naslov evropskega prvaka (prvič v Barceloni). Predsednik FISA William Jones je izročil kapetanu Ratu
Tvrdiču pokal za prvo mesto. Srebrno kolajno je osvojila SZ, bronasto pa Italija. Četrta je bila Španija. Te končne uvrstitve so tudi pokazale, da so prav te štiri reprezentance trenutno evropske košarkarske velesije.
Jugoslavija — SZ 90:84 (44:37)
JUGOSLAVIJA: Tvrdič, Kičanovič 22, Jelovac 9, Žižič 3, Jerkov 1, Ka-pičič, Slavnič 12, čosič 16, šolman 2, Plečaš 8, Dalipagič 11, Delibasič 6.
SZ:	Bojšakov, Pavlov, Miloser-
dov, Salnikov 17, Bološev, Edeško 14, Sergej Belov 29, Sidjakin, Žamuhar-medov 1, Korkija 5, Aleksander Belov 9, Žigilij 6.
SODNIKA: Richardson (ZDA) in Rae (Kanada).
PROSTI METI: 14:16, SZ 9:12.
PON: Jelovac, Salnikov, Bološev, Edeško, A. Belov in Žigih'i.
Pred nabito polno in navdušeno dvorano Pionir (preko 6.000 gledalcev) je Jugoslavija v najpomembnejši tekmi 19. EP premagala SZ s 6 točkami razlike.
Čeprav je bila tekma izredne važnosti, pa smo v prikazani igri obeh ekip lahko uživali. Bila sta si nasproti tradicionalna tekmeca svetovnega vrha, predvsem pa dve različni košarkarski šoli. Jugoslavija je, po našem mnenju, zmagala prav zaradi razlike med tema šolama-/ to -je zaradi bolj modernega koncepta košarke, kjer je svobodna ustvarjalnost (poleg seveda številnih drugih komponent) posameznikov-'odločala v ključnih trenutkih.
Iz šablonske igre SZ se je kot običajno povzpel Sergej Bjelov, «Američan» med Sovjeti. S. Bjelov je bil večji del tekme nerešljivo vprašanje za Mirka Novosela, ki pa je odlično vodil Jugoslovane do zmage.
Kondrašin in Novosel sta kot ob šahovnici igrala svoje poteze. Borbo med centri je odločil čosič, na krilu je Sergej Bjelov imel odločno premoč. Z branilci pa so bili Jugoslovani s Kičanovičem boljši. 2:1 torej za Jugoslavijo in seveda končno slavje. Izreden tehnik Kondrašin se je zavedal jugoslovanske premoči. Povrh ni moge! računati na svojega najboljšega centra Aleksandra Bjelo-va, ki je trenutno v slabi formi. Boj je bil tako izgubljen. Položaj bi lahko rešil le Sergej Bjelov, bilo pa je premalo proti tako homogeni in močni reprezentanci, kot je Jugoslavija.
Če dodamo še, da sta severnoameriška sodnika Richardson in Rae nepristransko opravila svojo nalogo, potem ni dvoma, da je Jugoslavija zasluženo evropski prvak.
Italija — Bolgarija 90:73 (48:40)
ITALIJA: Carraro, lellini, Recalcati 21, Ferracini 8, Della Fiori, Ba-riviera 23, Zanatta, Meneghin 16, Marzorati 18, Villalta, Bisson 2 in Bertolotti 2.
BOLGARIJA, Dojčinov 4, Petkov 3, Stojanov 2, Petrov 6, Mihajlov, Sarkov 8, Romanski 8, Golomejev 18,- Dukov, Branzov 14, Dimitrov 4, Hristov 6.
SODNIKA: Dimou (Grčija) in Jer-
zebinski (Poljska).
PROSTI METI: Italija 10:18, Bolgarija 8:10.
PON: Bariviera, Bisson, Žarkov, Romanski in Branzov.
GLEDALCEV: 5500.
Italija je zanesljivo premagala Bolgarijo in je osvojila bronasto kolajno ter popravila slab vtis s tekme proti ČSSR. Tudi tokrat je odločala trojica Marzorati, Meneghin in Re-calcati, dobro pa se je izkazal Bariviera. Italijani so zasluženo osvojili bron pred Španijo, ki je odpovedala predvsem v neposrednih odločilnih srečanjih.
Španija — ČSSR	78:67
(46:37)
ŠPANIJA: Brabender 21, Abril, Cristobai, Cabrerà 12, Santillona, Fibba 3, Gradier 22, Corbolan 8, Rul-lan, Luyk 6, Estrada 14, Flores 1.
ČSSR: Skala 2, štaub, Beranek 15, Klimeš, Kropilak, Kanturek, Kos 3, Pospišil 20, Nečaš, Brabanec 2, Dov-
c o A	19
SODNIKA: Jakšič (Jugoslavija) in Leegwater (Nizozemska).
PROSTI METI: Španija 8:14, Češkoslovaška 6:12.
PON: Filba, Flores,-Kropilak, Kos in Kraška.
GLEDALCEV: 4500,
Z duhovito in hitro igro so Španci z Gradierom, Cabrerò in Brabender-jem v ospredju odvzeli košarkarjem ČSSR poslednji up, da posežejo po bronu.
IZIDI FINALNE SKUPINE
1.	KOLO: Jugoslavija — Italija 83:69, SZ - ČSSR 91:81, Španija -Bolgarija 85:74.
2.	KOLO: Bolgarija - ČSSR 86:70, Jugoslavija — Španija 98:76.
3.	KOLO: SZ - Italija 69:65, Jugoslavija — ČSSR 84:68.
4.	KOLO: SZ - Bolgarija 94:79, Italija — Španija 89:69.
5.	KOLO: ČSSR - Italija 72:68, SZ — Španija 94:80, Jugoslavija — Bolgarija 105:76.
6.	KOLO: Španija - ČSSR 87:67, Italija — Bolgarija 90:73, Jugoslavija — Sovjetska zveza 90:84.
KONČNA LESTVICA
1.	Jugoslavija	5	5	0	460	373	10
2.	Sovjetska	zv.	5	4	1	432	395	9
3.	Italija	5	2	3	381	366	. 7
4.	Španija	5	2	3	397	422	7
5.	Bolgarija	5	1	4	388	444	6
6.	ČSSR	5	1	4	358	416	6
Jugoslavija je 19. evropski prvak,
vseh šest ekip te skupine bo na 20. EP v Belgiji igralo v finalni skupini. Itapjft: S%je. uvrstila pred Španijo, ker. jo je premagala v i
ker jo je premagala v neposrednem Srečanju, isto velja za Bolgarijo, ki je odpravila ČSSR.
; gteiMèstvicah EP tudi porazi Štejejo eno točko).
NAJBOLJŠI STRELCI
1.	Golomejev (Bolgarija) 160, 2. Brabender (Španija) 151, 3. Jurkie-vicz (Poljska) 138, 4. Sergej Bjelov (SZ) 136, 5. Akerboom (Niz. 129).
Naša najboljša peterka: Marzorati (Italija), Sergej Bjelov (SZ), Brabender (Španija), čosič (Jugoslavija), Golomejev (Bolgarija).
Druga peterka: Cabrerà (Španija), Kičanovič (Jug.), Salnikov (SZ), Meneghin (Italija), Kos (ČSSR).
TOLAŽILNA SKUPINA
V tej skupini so izstopali košarkarji Izraela, ki so tudi osvojili 1. mesto, oziroma sedmo mesto letošnjega PEK. Izraelcem se pozna a-meriška košarkarska šola: protinapadi, izpiljena tehnika, moderna cona - presing obramba .enostaven sistem igre, dober skok pod košem in izpiljen met iz skoka. Razen tega imajo nekaj mladih in obetajočih košarkarjev (play-makerja Leibowitha, hitrega Berkowitha in veterana Bro-dyja).
Seveda, daleč najbolj simpatični pa so bili Nizozemci s svojim ameriškim trenerjem Billom Sheridanoro (in s svojim lepim ženskim spremstvom).
Za Poljake pomeni osmo mesto ne-
uspeh, za Romune pa 11. mesto prav tako. Grki in Turki bodo še napredovali.
IZIDI
1.	KOLO: (medsebojna kvalifikacijska srečanja): Turčija — Nizozemska 71:64, Izrael — Poljska 90:84, Romunija — Grčija 71:61.
2.	KOLO: Izrael — Nizozemska 81:80, Turčija — Romunija 86:77, Grčija — Poljska 79:74.
3.	KOLO : Izrael — Turčija 101 proti 77, Nizozemska — Grčija 66:65, Poljska — Romunija 82:81.
4.	KOLO: Nizozemska — Romunija 80:74, Izrael — Grčija 87:76, Poljska — Turčija 90:71.
5.	KOLO: Turčija - Grčija 74:64, Poljska — Nizozemska 86:66, Izrael — Romunija 119:105.
KONČNA LESTVICA (od 7. do 12. mesta)
7.	Izrael
8.	Poljska
9.	Turčija
10.	Nizozemska
11.	Romunija
12.	Grčija
478 422 396 387 379 396 368 377 408 428 345 372
V finalni deh 20. EP, ki bo čez dve leti v Belgiji, se je kvalificiral Izrael, zmagovalec te tolažilne skupine. Osmi finalist bo namreč Belgija, gostitelj prihodnjega EP.
B. Lakovič
OB PRISOTNOSTI VELIKEM ŠTEVILU OBČINSTVA
Ekipa Mladosti iz Doberdoba osvojila nogometni turnir za «Štandreški pokal»
Na drugo mesto so se uvrstili igralci Dijaškega doma V malem finalu Štandrežci premagali Sovodenjct
V	soboto se je na štandreškem i-grišču zaključil mladinski nogometni turnir za «6. pokal Štandrež», ki ga je organiziralo športno društvo Juventina. Turnirja so se udeležile štiri ekipe: Mladost iz Doberdoba, Sovodnje, Slovenski dijaški dom in Juventina iz štandreža. Končno zmago je osvojila ekipa iz Doberdoba, ki je v finalnem srečanju premagala igralce Dijaškega doma.
V	malem finalu si je tretje mesto priborila ekipa iz Štandreža, ki je zmagala nad Sovodenjci.
Letošnji turnir je doživel velik uspeh, saj si je tekme ogledalo veliko število občinstva. Poleg tega moramo ugotoviti, da so bile vse štiri ekipe tehnično dobro pripravljene, še posebno če pomislimo, da so nastopali mladinci stari 11, 12 let. Pohvala gre predvsem njihovim trenerjem, ki so mlade igralce dobro pripravili ter jim vlili veselje do skupne igre.
FINALE ZA 3. MESTO Juventina — Sovodnje 2:0
JUVENTINA: Krpan, Brajnik, B. INanut, Cantelli, Cingerli, W. Nanut, Marvin, Zavadlav, Baštjančič.
SOVODNJE: Marson, Fajt, Marušič, Dottori, Čaudek, Bernardis, Malič, Cotič, Gergolet, J. Kovic, S.
Iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
STRELJANJE
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Odlični zadetki italijanskih ostrostrelcev
Na evropskem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe v belgijski prestolnici je zmagal Italijan Baldi, ki je zbral 19 krogov, od 200 možnih. Italijanski uspeh je podkrepil Boninsegna (190).
Italija je zmagala tudi v ekipnem tekmovanju (752 krogov od 800 možnih), pred Vel. Britanijo (732) in Belgijo (728).
Med ženskami je zmagala Belgijka Legrelle (RF od 200 možnih krogov).
Prvenstva se je udeležilo 128 tekmovalcev iz šestih držav.
ZENSKI NOGOMET
V ženskem nogometnem prvenstvu je v deželni B ligi Radici premagal Primorje s 6:2.
MILAN, 16. — Cinzia Rampazzo je postavila nov italijanski ' državni plavalni rekord na progi 200 m metuljček s časom 2'21”3. Prejšnji rekord je b& 2’22” 4.
V l DIVIZIJI
Borovci zaključili letošnjo sezono
V zadnji tekmi se niso uspeli uvrstiti v finalni turnir
Ferroviario — Bor (31:32)
FERROVIARIO: Bernabi 10, Urbanizza, Cavallaro, Castellarin 5, Perini 8, Gropazzi 10, Percos 15, Marassi, Berneo 4, Balsini 11.
BOR: Žerjal 2, Ražem 2, Klobas 17, Francia 8, Koren 4, Vatovec 12, Lisjak 4, Kraus 4, Guštin 4.
SODNIKA: Bellini in Pittana TS.
PON: Kraus in Castellarin.
PROSTI METI: Ferroviario 13:24, Bor 5:20.
S to tekmo so Borovci zaključili letošnjo sezono, kajti zapravili so možnost, da bi se uvrstili v ; finalni del tega prvenstva, ki bo prihodnji teden v Tržiču.
«Plavi» so stopili na igrišče dekon-
63:57 j centrirani in niso pričakovali tako ' močnega odpora Ferroviaria, ki ima nekaj izkušenih igralcev; toda zaradi višinske prednosti so bili borovci na boljšem. In prav na odbitih žogah, tako v obrambi, kot v napadu je Borova ekipa zgubila tekmo. Skozi vse srečanje je bilo v obrambi storjenih precej naivnih napak, kar pa so nasprotniki izkoristili.
Torej, naši fantje so naleteli na slab dan, ko so igralci Ferroviaria odigrali eno svojih najboljših tekem. Dobro so zapirali prostor v obrambi, zadeli nekaj lepih metov od daleč m tudi proste mete so "izvajali precej točno. Torej, povsem zaslužena zmaga Ferroviaria. Borovci so .ostali poraženi, vseeno pa jih rppra-mo pohvaliti, kajti naši mladinci so v tem letu napredovali in dosegli nekaj dobrih uspehov.
Končno se bodo lahko tudi oni nekaj tednov odpočili, kmalu pa bo treba misliti že na prihodnjo sezono tako da bo naša košarka lahko kakovostno napredovala.
EKR
Na evropskem košarkarskem prvenstvu v Beogradu primerov borbenosti in požrtvovalnosti ni manjkalo. To nam dokazuje tudi ta prizor s tekme Poljska —Češkoslovaška
OBVESTILA
Slovenski pomorski klub CUPA obvešča, da se je v soboto, 14. junija pričela v Sesljanu jadralna šola za odrasle.
Šola bo v Juniju vsako soboto in nedeljo, od 9. do 17. ure. Prijavite se lahko tako, da plačate vpisnino 15.000 lir (za člane 7.500 lir) pri Kmečki in obrtniški posojilnici na Opčinah.
OBVESTILA ZSSDI
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo tudi letos priredilo izpopolnjevalne poletne tečaje za trenerje in igralce. Tečaj za odbojkarje bo letos od 20. julija do 8. avgusta v Rovinju, medtem ko bo tečaj za košarkarje od 23. julija do 8. avgusta v Seči. Oba tečaja bosta razdeljena na dva dela. Vse informacije dobijo interesenti na uradu ZSŠDI v Trstu, UL Geppa 9, tel. 31119.
ZSŠDI opozarja društva, da zapade rok za vpisovanje na te tečaje (tako za odbojko, kot tudi za košarko) v petek, 20. junija.
Kovic, M. Kovic, Tomšič.
STRELCA: v 14. min. p.p. Marvin; v 8. min. d.p. Cingerli ((11-me-trovka).
SODNIK: Karel Gergolet iz Doberdoba.
V	prvem polčasu je bila tekma precej «enosmerna», saj so Štandrežci stalno ogrožali nasprotnega vratarja. Sovodenjci niso v prvem delu srečanja utegnili urediti svojih vrst. Pri slednjih se je precej občutila neučinkovitost v napadu, kar so igralci Juventine izkoristili. Omeniti moramo, da so se nekateri igralci obeh ekip zares izkazali in dobro obetajo za prihodnje.
V	drugem polčasu so Sovodenjci ostreje pritisnili, da bi prišli do i-zenačenja. Kljub vsej dobri volji jim v napadu ni šlo od rok in so se njihove akcije ustavile na sredini igrišča. Štandrežci so v tem obdobju i-grali s protinapadi in prav v eni od teh akcij so dosegli, da je sodnik Karel Gergolet dosodil najstrožjo kazen. Ob rezultatu 2:0 so igralci Juventine zaigrali bolj oprezno., tako da so Sovodenjcem preprečili vsako napadalno akcijo.
FINALE ZA 1. MESTO
Mladost — Dijaški dom 1:0
MLADOST: Beneš, M. Ferfolja, Ferletič, V. Jarc, Bagon, Kobal, L. Pahor, Frandolič, P. Vižintin, Lavrenčič, J. Pahor, Gergolet, Batti-
DIJAŠKI DOM: Vižintin, Orzan, Košuta, Devetak, D. Orzan, N. Orzan, Bičinel, D. Devetak, Komel.
SODNIK: Karel Gergolet.
STRELEC: v 17. min. p.p. L. Pahor.
V	finalni tekmi sta si stali nasproti ekipi Mladosti in Dijaškega doma. Tekma se je pričela ob veliki premoči Doberdobcev, ki niso dopustili nasprotniku, da bi prešel čez polovico igrišča. Na srečo igralcev Dijaškega doma pa so bili Dober-dobci tokrat zelo neučinkoviti v napadu, tako da niso izkoristili številnih priložnosti za gol. Domovci niso v tem času nikoli ogrožali nasprotnega vratarja, saj so imeli polne roke dela v obrambi. Kljub temu so goriški igralci zadeli iz orostega strela prečko. Gol za Doberdobce je padel v 17. minuti, potem ko je L. Pahor (gotovo najboljši na igrišču) preigral nekaj igralcev in nazadnje še Vižintina. Zadetek je nekoliko o-pogumil Goričane, ki so ostreje pritisnili, da bi prišli do izenačenja.
V	drugem polčasu se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča, z občasnimi protinapadi tako z ene, kot z druge strani. Pravih priložno sti za gol pa ni bilo. V zadnjih minutah so igralci Dijaškega doma i-grali vse na vse in v eni izmed priložnosti je Bučinel zgrešil skoraj gotov gol.
Po zaključku srečanj je bilo na Pi-lošču, kjer je domače prosvetno društvo priredilo poletni praznik, nagrajevanje. Vsem štirim ekipam so podarih spominske pokale.
P. R.
ODBOJKA
V 3. MOŠKI DIVIZIJI
KRAS SE JE POSLOVIL S PORAZOM
Kras — Inter	1:3
(2:15, 15:5, 11:15, 11:15)
KRAS: B., I. in S. Budin, Kobal, Milič in Simoneta.
INTER: Predonzani, Maraston, De Ferra, Klun, Babudri, Maranzana, Pagliaro, Scrosoppi in Caponigro.
SODNIKA: Verona in Coslovich.
Tudi v svojem poslovilnem nastopu 3. moške odbojkarske divizije je druga šesterka Krasa morala položiti orožje in prepustiti celotni izkupiček gostujočemu Interju. Tekma je bila precej nezanimiva in moči na igrišču so si bile enakovredne, z edino razliko, da so bili Tržačani odločnejši pod mrežo in so imeli na razpolago menjave, medtem ko so se krasovci predstavih na igrišču le v šestih.
Kras je tako zaključil precej klavrno to prvenstvo, saj je slavil eno samo zmago, kar štirikrat pa se je predal po petih setih ostre borbe. To je logična posledica dejstva, da so nekateri igralci vzeli prvenstvo precej neresno, predvsem pa ni ekipa praktično naredila niti enega skupnega treninga.
-bs -
r'... ..........
:
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO ŠVICI
De Vlaeminck še vedno vodi
LUGANO, 16. — Na 221 km dolgi progi pete etape mednarodne kolesarske dirke po Švici so dosegli take rezultate:
1.	R. De Vlaeminck (Bel.) 6.25’22'’
2.	Salm (Švi.)
3.	Paolini (It.)
4.	Juchs (Švi.)
5.	Zweifel (Švi.)
6.	Dierick (Bel.)
7.	Merckx (Bel.)
8.	Pfenninger (Švi.) zmagovalčevem času.
Skupna lestvica:
1.	De Vlaeminck	(Bel.) 27.22,07”
2.	Merckx Bel.)	po 24’’
3.	Pfenninger (Švi.)	e.z.
4.	Riccomi (It.)	29’’
4.	Pronk (Niz.)	1’01”
Ipiiššfs......
Juventina iz štandreža
....... .........
Moštvo Dijaškega doma iz Gorice
janko kersnik:	5.
I CIKLAMEN j

«Prijatelj doktor! To ti je rasa! Urgermanisch, kakor imaš v knjigi pisano! Plavolasa, modrooka — in pomisli, obrvi ima temne — no, le počakaj ; zdaj sta obe v dvorani, a predstavi bo kmalu konec, potem boš videl ! »
«Ti si grozen entuziast! A kaj počne tvoja milostiva, ako boš to plavolaso, modrooko Elzo — ka-li...»
«Da, Elza, Elza Miiller!» pritrdi Bole.
«Kaj poreče tvoja soproga, ako se boš tako zagledal v to guvernanto, kakor priča tvoja govorica?»
«Haha! Moja žena me pozna! Jaz gledam in občudujem silo rad lepe slike, ne kupim pa nobene! Pa ti, doktor, ti glej ! Tako mladim, neoženjenim advokatom so take guvernante nevarne. Nekoliko me to tolaži, da je Nemka. Ti menda Nemke ne boš jemal!»
«Miiller se zove? Jako navadno ime!» oglasi se sodnik od drugega konca mize.
«Resda! Jaz ne znam, koliko sto tisoč Miillerjev živi v Nemcih, pa druge ,Elze Miiller’ sigurno ni več na svetu!»
«Preradoveden sem, da bi je ne šel že zdaj pogledat!» reče doktor Hrast ter jame vleči svoje rokavice čez prste.
«Za božjo voljo, nikar, prijatelj,» kliče Bolè, «počakaj tukaj; tu zavarujemo svojim ljudem sedeže in potem boš
imel še dovolj prilike! Izročil sem ženo in gospodično Elzo vašemu odborniku; čakaj, kako se pač piše? Tako neumno ime nosi — Megla ali Oblak, ka-li? Megla je pač!»
«Da, Megla, Pepe Megla!» pritrdi Hrast.
«Torej ta ju je izpeljal na prvo vrsto sedežev. Ti ne moreš do njiju, zatorej počakaj — predstava mora biti vsak trenutek končana ! »
«Kako pač pridete do tega, da jemljete Nemko v hišo?» oglasi se zopet sodnik «Tako naroden mož, kakor ste vi!»
«Vidite, gospod sodnik, to pač pride tako, ako žena hoče!» meni dobrovoljno Bolè. »Maja soproga želi, da bi otroci pravilno nemški govorili, in francoščine je tudi treba! Nemški naj bi govorili tisti ,ii', tako kakor naši Ribni-čanje, kadar imenujejo ,kriih!' Jaz sem ji tudi svetoval, naj si izbere kakega ribniškega dekleta, toda zastonj ! »
«Kje pa je doma ta vaša guvernanta?» vpraša sodnik.
«V renski provinci! Katoličanka je pač!»
Tu se obrne Bolè k doktorju.
«I, kaj pa ti, prijatelj? ,Srce je prazno, srečno ni’ — ali si se že par distance zaljubil, ker ti to izvrstno pivo več ne gre?»
«A, pojdi, ti s svojimi vednimi neprimernimi citati! Pa, glej, predstava je končana.»
Pri teh besedah je vstal ter naglo odšel proti dvorani.
«Videli bodete, gospod sodnik, doktor mi bo danes mojo guvernanto prevzel!» šali se Bolè za njim.
«A, kaj še!» meni oni ter puhne gost oblak predse.
«Doktor je mrzel! Pa mlad je, in ona —! Jaz sem tudi radoveden videti vašo gospodično. Tu sem jo morate posaditi. Oh, ko sem bil jaz mlad, tedaj sem v Slatinskih toplicah poznal lepo francosko markizo...»
«Vem, vem,» kliče Bolè, kajti to pripovest je bil tudi že petdesetkrat čul, «in hoteli ste jo odpeljati, pa novcev ni bilo — hvala Bogu, kajne; če ne bi vas bili še zaprli!»
«Kaj še! Zdaj bi bil bogat posestnik tam v Normandiji ali pa na Burgundskem; sam ne znam več, kje je imela svoje gradove!»
Bolè bi ne bil ušel svoji usodi, da bi bil moral poslušati v enoinpetdesetič pripovedovano nezgodo sodnikovo s francosko marziko, ko bi ne bila v tem trenutku stopila večja družba v zadnjo sobo.
Pred vsemi je pritekla mlada, kakih šestnajst let stara deklica skozi vrata, z velikim šopom cvetic v roki, in hitela naravnost k sodniku, kratko, a prijazno vrnivši Boletov pozdrav. Za njo je prišla postarna gospa, ponosno oziraje se na deklico in na druge. Bili sta to sodnikova soproga in hčerka Marica. Povedali sta mu naglo o izvrstnem uspehu deklamacije.
«Ko bi bila mene v vsem ubogala, bilo bi še bolje,» reče sodnik ter skuša prikrivati svojo notranjo zadovoljnost.
«Zakaj? Kako?» meni Marica.
Sodnik ni znal odgovora, ker ni bil poslušal hčerinega deklamovanja; a drugi gostje, ki so zdaj vstopili, rešili so ga iz zadrege.
Adjunkt Megla je prihajal pred dvema damama ter urejal stole pri dolgi mizi pod zrcalom. Sodnik je, ozrši se k vratom, naglo vstal.
«Pipo bi bil tudi lahko doma pustil! In črno suknjo bi bil tudi lahko oblekel! In te škornje! Da se ne sramuješ!» šepetala je nejevoljno soproga njegova. A on se ni zmenil za to. Z neko mladostno gibčnostjo je šel proti vratom, kjer sta bili vstopili dve dami. Tudi Bolè se je približal; za gospema pa je stal doktor Hrast.
Predstavljanje se je hitro zvršilo in sodnik je vljudno gospe Boletovi poljubil roko, drugi pa, katero je Bolè imenoval «gospodično Elzo Mullerjevo», rekel prijazno frazo. Pipo je pri tem pač vzel iz ust, a iz rok je ni dal.
Doktor Hrast in adjunkt Megla seznanila sta se bila z damama očitno že v dvorani. Vsa družba je sedla okrog dolge mize in sodnik se je pomaknil v istini na stol poleg Boletove guvernante. Doktor Hrast ji je sedel nasproti in drugi so se uvrstili, kakor jim je velel ravno slučaj. Adjunkt Megla je zabaval sodnikovo hčerko po svoje in gospa sodnikova si je prisvojila sedež poleg Boletove gospe. Bolè ni imel stalnega prostora; ob drugem koncu mize pa so se naselili drugi gostje.
Sprva je vladala nekoliko minut ona sitna tišina, katera nastopi vselej, ako se snidejo v tesni družbi znani elementi z neznanimi in kadar so vse navadne fraze do-gotovljene.
Prijazna, morda tridesetletna soproga Boletova je bila jako lepa dama in okusna njena obleka jo je storila še zanimivejšo. Pa danes so bile obrnjene vse oči v njeno dru-žabnico ali, kakor jo je sama imenovala, guvernanto in celo skrbni in priljudni doktor Hrast, ki je bil do zdaj vselej njen sosed pri tej mizi po čitalničnih besedah, presedel se je bil nocoj na nasprotno stran.
In ta nemška guvernanta?
Bila je plavolasa, modrooka, kakor je pripovedoval malo prej Bolè, in obrvi je imela res temne. Nekaj izrednega, duhovitega ji je sevalo s krasnega obraza, in kaR^r je govorila, legel je vselej lahek smehljaj okrog drobnih usten. Tudi vse drugo na njej je bilo, pravilno : srednje veliki, gibčni, sloki, a vendar polni život, majhni, drobni roki in to sigurno, skoro samosvestno, a vendar tako naravno in pohlevno vedenje — vse to je storilo, da se je zdela v kratkem vsem stara znanka.
Po besedi je bil navaden ples v čitalnični dvorani; a Boletova gospa se ga nocoj ni hotela udeležiti in tudi Elza je bila izjavila, da sploh ne pleše.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej': polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-&03-45361 «ADII* • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
17. Junija 1975 Odgovoml uredniI{ Gorazd Vesel	Izdaja in tiska	ZTT - Trst
BOGATA ŽETEV LETOŠNJE DEJAVNOSTI GLASBENE MATICE
S petega nastopa gojencev Glasbene matice v Kulturnem domu	Druga produkcija gojencev GM v Nabrežini
Prizor z zaključne produkcije glasbene šole v Devinu
Priznanje vinogradnikom
V društveni gostilni v Gabrovcu je bilo v petek slovesno nagrajevanje razstavijevcev 11. razstave domačih vin zgoniške občine. Požrtvovalnim zgoniškim vinogradnikom je nagrade za najboljša vina podelil župan Guštin. Na slikah prizora s petkove slovesnosti
ZAKLJUČNA PRIREDITEV GOJENK BALETNE SOLE SSG
Čeprav še ni poteklo šest mesecev, odkar je začela delovati v sklopu Stalnega slovenskega gledališča baletna šola, so njeni prvi vidni uspehi na dlani in presegajo vsakršno pričakovanje. To, kar smo v nedeljo lahko gledali na odru Kulturnega doma, je bilo pravo doživetje, kar nedvomno izpričuje visoko stopnjo požrtvovalnosti, zavzetosti in strokovne veščine učiteljic Selme Micheluzzijeve in Nade Križmančičeve. Seveda zasluži vse priznanje tudi vseh sedemdeset gojenk, med katerimi je bilo opaziti nekaj res perspektivnih in nadarjenih baletk.
Pestra in skladna je bila tudi izbira repertoarja, ki gre od ritmično izraznih plesov do klasičnega baleta, z nekaterimi znanimi in priljubljenimi točkami. Nova baletna šola je vsekakor doživela uspeh, kar je najboljše jamstvo za njen nadaljnji razvoj.
Na slikah nekaj prizorov z nedeljskega nastopa baletk v Kulturnem domu.
Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela je priredil v soboto zvečer skromno a pomenljivo slovesnost. Uradno so odprli in predali svojemu namenu prenovljeno pevsko sobo v Soščevi hiši na Proseku, ki jo je, kot znano, lani novembra zajel in delno uničil hud požar ter s tem občutno okrnil tudi kulturno-prosvetno delovanje v vasi. Pevski zbor se je moral poslužiti drugih zasilnih prostorov za svoje vaje. Dalo mu jih je na razpolago proseško Gospodarsko društvo. V tem času pa so proseško - kontovelski pevci z lastnimi močmi in sredstvi prenovili in na novo opremili svojo pevsko sobo.
Na sobotni slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki vseh krajevnih organizacij, je o pomenu dogodka spregovoril tajnik zbora Bruno Rupel, ki je orisal trud in prizadevanja zbora pri obnovitvi pevske sobe. Najbolj zgovorno pa je počutje proseških in kontovelskih pevcev ponazoril zbor sam, ki je ubrano zapel nekaj pesmi.
Zbor je zapel pod vodstvom kapelnika proseške godbe na pihala Zdravka Kanteja, nato pod vodstvom pevca CJbica, zaključil pa pod vodstvom pevovodje Adija Daneva, ki je zadnje čase požrtvovalno vadi! zbor. Na slikah dva prizora s sobotne slovesnosti.