Poštnina pihana v gotovini_LETO LIX_ V Ljubljani, v sredo 8. julija 1931 ŠTEV. 130 a Cena 1 Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub* stvo 40 Din — ne- O v % ■ » ^ ee- aBE^^. ^^M ^HH BM MV M ^^^^^^^ ^^^^^ M ^^^M loletno 06 Din, za ^B^HBB^ M KMS ^H A« # f^H^. M inozemstvo 120Din ^ ^^TMTTl IggV U| HV ■■ ■■ S ^^B Praga-Dunaj 10.349 za inserate; Uredništvo v —iBH&Z——■M^^fr ^^^^^^^^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 ^^HP^ ^^^^^^^^^ ^ jeva 6, telefon 2992 205o!°— noČM^2996.^299?*in'2050 Z HeČelfSkO pMOQO »UUŠlTiraJU Slovenec« p^ntl jka^n dneva1 poapJ;azniku Slovensko-Irancosho prijateljstvo DOLAR PRODRL Francija in njene zaveznice zopet sprejmejo velika bremena, da pomagajo Nemčiji in Ameriki — Sedaj je vrsta na Nemčiji, da dokaže, da je žrtev vredna — Veselje posebno med ameriškimi gospodarskimi krogi Komunike o sporazumu Pariz, 7. jul. AA Havas je izdala komunike, ki pravi, da je bit sporazum med francoskimi in ameriškimi delegati dosežen na tej-Ie osnovi: Francija ugotavlja, da vlada med njo in Združenimi državami o Hoovrovem predlogu popolno načelno soglasje in da velja to soglasje zlasti za te točke: t. Prekine se plačevanje vojnih dolgov in reparacij od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. 2. Nemčija bo še naprej plačevala Franciji brezpogojen del reparacij, toda Francija jih bo odstopila mednarodni banki za reparacije, a ta bo za te vsote izdala bone in jih posodila Nemčiji. 3. Zneski, ki izostanejo v tem letu moratorija, se bodo povrnili v 10 letnih obrokih od 1. jul. 1933. Havas prinaša to-le poluradno vest: O priliki snočnje izmenjave misli med francoskimi in ameriškimi delegati sta ameriška delegata sporočila francoskim, da vlada ameriških Združenih držav pristane na besedilo sporazuma, ki ga je predložila Francija. Predsednik Hoover da je izjavil, da je sporazum, ki je bil danes sklenjen v Parizu, v duhu ameriškega predloga, vendar da morajo vsekakor nanj« pristati tudi ostale države-podpisnicc. Mellon in Edge sta se zahvalila v imenu predsednika Hoovra francoski vladi za trud, ki ga je pokazala, da pride do tega sporazuma. Franciji so vse države dolžne zahvalo, ker je neprestano delovala v pomirljivem duhu. Predsednik vlade Laval je izrekel upanje, da bo Hoovrova akcija, ki je tako zelo navdušila Francijo, deležna priznanja tudi v bodočnosti. „Zdaj pa še drugi4' Pari:, 7. julija. AA. V današnji izjavi, ki jo je 'tal finančni minsiter FI and in, naglasa, da je Ho-ovrov predlog dokazal, da ameriške Združene države ne žele izolacije od. ostalega sveta. Na i on svoje izjave navaja Flandin besede predsednika vlade I^avala, ki je rekel: »Afi smo doprinesli svoj del irtev. Zdaj je vrsta na drugih, da doprinesejo svoje trtve Anglija bolj hladna London, 7. julija, tg. Snočnja vest o sporazumu v Parizu je našla odmev le v uvodnih komentarjih »New Cronicla« in »Times-.. Iz pisanja drugih listov se vidi le obžalovanje o izgubi tako dragocenega časa. kar je povzročilo zmanjšanje psihološkega efekta. »New Cronicle« utemeljuje namero francoske vlade, sklicati takoj mednarodno konferenco, na katero naj se povabi tudi Nemčija. Po mnenju lista je eden glavnih vzrokov za težkoče, ki so se ponovno pojavile v zadnjem tednu, v dejstvu, da se ni pritegnila k j>ogajanjem tudi Nemčija. Tok dogodkov je dokazal, da je treba na mak način pritegniti k vsem tozadevnim pogajanjem tudi Nemčijo. Za Francijo mora biti sedaj jasno, da njena teorija o pretiravanju nemikega gospodarskega položaja nikakor ne drii. (List je liberalen in priznano proti francosko usmerjen. — Op. ur.) > Times ugotavljajo, da je danes gospodarski položaj še težji, kakor je bil pred dnevi. Kriza julija 1931 ni več kriza bank, temveč vsakega človeka. Pridobitev moratorijskega leta naj se pri skupnem sodelovanju vseh držav uporabi za to. da se mednarodni kredit poveča. List spominja na izrek Younga: »Ali mednarodne kredite še naprej razširiti ali pa ustaviti carinska tarife, ako naj se kmetijski in industrijski izvozni prebitek Združenih držav prod-aja v inozemstvoTimes kon-čavajo tako-le: »Gospodarske sile sveta morajo imeti s podporo svojih vlad. dolžnost, ne sami končati z medsebojnimi spori, ampak tudi sodelovali za ohranitev sedanjega gospodarskega sistema.c Hoover o žrtvah Predso denuncira oboroževanje VVashington, 7. jul. tg. Predsednik Hoover jc danes sam sporočil zastopnikom tiska o srečnem izidu franeosko-ameriških pogajanj o tisku. Ves srečen in zadovoljen je dal sledečo izjavo: »V srečnem položaju sem, da vam lahko sporočim, da jc bil ameriški predlog o suspen-ziji vseh plačil v dobi enega leta sprejet v principu od vseh upniških vlad. Priznanje francoske vlade potrebuje seveda odobritev ludi drugih upniških vlad, za katere se Amerika ne more vezati. Vsekakor pa mora Nemčija plačati gotove vsote, t min prestiž našega načrta je dosežen s tem. da se vrnejo plačila tnkoj Nemčiji v obliki posojila. Težkoče tehnične narave, ki sledijo iz mnogoštevilnih kompliciranih meddržavnih pogodb, sc bodo v najkrajšem času odstranile radi dobre volje in pripravljenosti vseh tangiranih držav k složnemu sodelovanju. Oni del Youngovega načrta, ki direktno tiče Ameriko, bo samo po sebi razumljivo predložen v ratifikacijo kongresu Vendar pa sem dobil od mnogoštevilnih članov senata kakor tudi zbornice vseh strank zagotovitev, da bo sprejet. Naš načrt zahteva od ameriškega naroda in njegovih nekdanjih zaveznikov, ki vsi trpijo radi svetovne gospodarske krize in katerih vseh proračun je deficiten, velike žrtve. Toda gospodarska obtežba, ki je največ pritiskala na nemški narod in srednjo Evropo, je v sedanjem trenutku že zmanjšana. V tekočem moratorijskem letu, ki je določeno za gospodarsko obnovo, mora ves svet misliti na to, kuj je sedanja kriza zakrivila. Ni mi treba še enkrat ponoviti, da je eden glavnih vzrokov sedanjega obupnega stanja tekmovanje v oboroževanju, ki je povzročilo v gospodarskem svetu velikanski strah pred bodočnostjo. Ako si predočimo dogodke zadnjega tedna, si moramo na vsak način prizadevati. zmanjšati povsod izdatke za oboroževanje, ki predstavljajo danes največji del dolgov vseh držav.« Po zaključku Pariz, 7. julija, tg. Po uspešnem zaključku včerajšnjih pogajanj je izjavil Laval časnikarjem; »Drž. tajnik Mellon je danes brzojavil v VVashington besedilo sporazumnega predloga. Predsednik Hoover je izjavil, da je sporazumni predlog vseskozi v duhu ameriške intencije. Mellon in Edge sta izrekla francoski vladi svojo odkritosrčno zahvalo za velik napor na gospodarsko obnovo sveta. Ministrski predsednik Laval se je s svoje strani zahvalil zastopnikom ameriške vlade zelo prisrčno za njuno aktivno sodelovanje in izrazil željo, da naj Hooverjev predlog doseže svoj zaže-ljeni smoter.« Protokol o sporazumu bosta od ameriške strani podpisala Mellon in Edge, na francoski strani pa Laval, Briand, Flandin, Pietri in Francis Poncet. Vendar pa vsa pogajanja še niso zaključena. Najprej se morajo sestati h konferenci strokovnjaki, da rešijo problem stvarnih dobav. Kakor se čuje, se bo ta konferenca pričela v par dneh. Nato pa želijo politični krogi sklicati po možnosti takoj mednarodno konferenco vlad, ua kateri se bo razpravljalo obširno o rcparacijskih vprašanjih. Naše stališče Klub novim bremenom smo hvaležni Franciji, da je ščitila naše inierese Ljubljana, 7. jul. Vesti o sporazumu med Francijo in Ameriko glede predloga, da se za eno leto prekinejo plačevanja reparacij in dolgov izvirajočih iz svetovne vojne, so prišle ponoči v Ljubljano in jih je -Slovcnec v drugi izdaji že izročil javnosti. Danes so poročila popolna in potrjujejo pričakovanja vseh onih, ki so želeli manj, da bi se Evropa znašla vsled posredovanja Amerike, kakor da se sporazume iz lastne uvidevnosti. Pariški sporazum je sicer podpisan med Francijo in Zedinjenimi državami, toda vsakdo ve, da so se pogajanja vršila vse te dneve tudi med Francijo in Nemčijo in da so izjave nemškega kanclerja dr. Briininga odvalile skalo, ki je ležala na poti do sporazuma. Naša država je pri tem vprašanju v toliko interesirana, ker izgubi za dobo enega leta okroglo eno milijardo dinarjev iz nemških reparacij. Drugi interes, ki ga ima pri pariškem sporazumu, je idejnega značaja, ker se ujema z našimi ideali za mir med evropskimi narodi in za mirno in složno delovanje vseh držav v dobi težkih gospodarskih neprilik. Listi so poročali, da bodo vzhodne države, med katere spadamo tudi mi, dobile izgubljeno vsoto v obliki po- Kri leče v Koreji Korejci napravili pogrom na kitajska selišča — Veliko ubitih Cela predmestja razdejana London, 7. julija. AA. Včeraj so izbruhnili v vseh večjih mestih Koreje veliki prntikitajski nemiri. V Pingjangu so demonstranti ubili 37 Kitajcev in 150 ranili. Nemiri so trajali do ranega jutra. Mnoiica jc razdejala 100 kitajskih hiš, restavracij in trgovin. Pohištvo in blago so znesli na ulico in ga 1 zažgali. Policija je aretirala 150 oseb. Nad 4.000 Kitajcev je zJiež&lo v kitajsko poslaništvo v tieuln. V Pingvangu je iskalo 4000 Kitajcev zavetišč-na redarstvu. v bolnicah in v dobrodelnih zavodi,i. Otroci, iene in možje so zbežali pred množico, ki je demonstrirala proti Kitajcem. Po poročilu, ki ga ima zunanje ministrstvo, s« izgredi po vsej pokrajini Hejanando. 80 Kitajcev je hilo ubitih. 170 pa ranjenih v zadnjih dneh. sojila, tako da izguba ne bo tako občutna. Breme, ki ga nam nalaga ameriški predlog, pa bomo prevzeli in nosili z zavestjo, da smo tudi mi doprinesli svoje žrtve, ki niso najmanjše, za dosego idealnega sožitja med narodi. Pričakovanje, ki ga izražamo, da sc bodo naše žrtve priznale in pripoznale v mednarodni politiki, ni odvišno. Pravilno je tudi, če nanje opozorimo, da bo sleherni naš državljan s ponosom prenašal žrtve, katere jc domovina v njegovem imenu prevzela za okrepitev evropske solidarnosti. Caslitati pa moramo predvsem francoski vladi. Francija je doprinesla že ogromne žrtve v vprašanju nemških reparacij. Večjih bi skoroda ne mogla. Vseh 12 let, ki so pretekla po vojni, je popuščala napram Nemčiji. Vedno znova je ponudila roko v spravo. Te roke niso vedno zgrabili in razmerje med Francijo in med Nemčijo je vsled tega trpelo. Krivda ni bila na strani Francije. Tudi !o-pot je Francija glavni nosilec bremen. Sprejela jih je z dostojanstvom, ki ji dela čast in s prevdarnost-jo, ki jo bo branila pred presenečenji. Mladi francoski predsednik vlade Laval je pokazal izredne sposobnosti in ono prevdarno vztrajnost pri obrambi francoskih in zavezniških interesov, katere ni vedno svedočil zunanji minister Briand pri svojih mednarodno političnih prizadevanjih. Laval je stalno imel v očeh tudi našo domovino in njegova jc zasluga, da nas ameriški načrt ne bo tako prizadel, kot je bilo sprva nameravano. Posebno pa se mora podčrtati, da se mu je posrečilo načeti direktna pogajanja z Nemci. V tem je ključ do miru v Evropi. Ne v Locarnu, ne v Thoiry-ju, v Parizu, med Francozi, v njihovem srcu je treba nesoglasja odstraniti. Naj pa bodo te žrtve tudi res zadnje, ker sedaj jc čas, da Nemčija dokaže, da jih je bila ne samo potrebna, ampak tudi vredna. Nuncij v Zagrebu Dvojno veliko poslanstvo bo priznal zgodovinar francoskemu narodu v preteldosti: eno je kulturno a drugo socialno. Kakor je bila Francija ob vstopu iz srednjega veka v novo dobo svetilnik evropske kulture, v katerega so v XVII. stoletju bile uprte oči vse Evrope, tako je iznikla v XVIII. stoletju iz nje ideja demokracije. Ista Francija, ki je bila dosegla višek v kultu aristokracije duha, je poiskala tudi pravi odnos do dostojanstva človekovega, hotela nele obuditi zave6t demokracije, ampak napraviti iz nje živo, življenje urejajoče in življenje vladajoče dejstvo. Velika revolucija je tako prva, upravičena zgodovinska zmaga demokratične ideje, zmaga človeških pravic, tudi pravic malega človeka. Ta revolucija je francoska in svetovna obenem in pomeni tudi prvo pobudo našega narodnega geniji. Francija je tako zapadno družbo premaknila v nov sistem. Vtisnila ji je nov pečat z geslom o enakosti, svobodi in bratstvu. V pomladi narodov je 61 a s svojo pobudo naprej in duh tega socialnega preokreta sega tudi v naše dni pa hoče doslednosti tudi v zamotanih razmerah našega stoletja. S Francijo na čelu je ideja demokracije nastopila svoj pohod in la dogodek je epohalnega pomena. Prav nenavadno, pa primemo, a za nas še posehno pomembno sintezo teh dveh velikih nalog Francije vidim v Beaumarchais-jevem >Figaruc. Figaro ni le dogodek za francosko literaturo tn francosko družbo. Figaro je prvi agitator za revolucijo na odru, kako naj preprosti plebejec obračuna z aristokralom in kako naj sc rodi svoboda vsakega človeka, enakopravnost med ljudmi in bratstvo narodov. Bas Figaro pa je tisti igrokaz, ki ga je Anton Tomaž Linhart presadil v našo književnost. V tem prvem srečanju francoskega in slovenskega genija, v F'igaru-Matijčku pred zarjo 19. stoletja je simbol našega razmerja do Francije. Ln kaj [»menja ta »imbol? Prišli smo, pozabljen narod, v stik z najvažnejšo tedanjo evropsko kulturo in začuli smo oznanilo o svobodi in člo-večamstvu... To je za nas Figaro-Matijček in našel je pripravljene duhove: Zoisa, Vodnika... * Figaro-Matijček je bil le prvi plahi korak. BHo je pri nas še vse preveč žalostno, da bi smeli upati kmalu kaj več. Po dolgih stoletjih zapuščonosti in zatiranja pa ee je nad našo zemljo pokazala slutnja lepših dni z Napoleonom. Francoska kultura nam je prinesla tisto, česar nam Avstrija niti preje, niti kasneje ni hotela dati — svobodo jezika in kulturnega ustvarjanja, slovensko šolstvo, slovensko univerzo v Ljubljani m še posebej v Kranju lastno gimnazijo. Z maršalom Marmont-jem je prišel v naše kraje predstavnik naroda s tedaj najvišjo kulturo v Evropi, mož, ki je v njem krožila plemenita tradicija visoke duševne kulturnosti, pa je bil tudi ves prežet načel človečanstva, ki so zahteval« svobodo, enakost in bratstvo. In iz romantične zane-senosti je vzklila ljubezen do naših krajev, do je-aikn in običajev, v srcih ljudi kot so bili Charles Nodier, Framcois Tercy ... Naši proevetljeni duhovi, kakršna sta bila Zois in Vodnik, so šli preko razumljivega nezaupanja naših ljudi ob pričetku oku]«acije. Prepoznal pa je za čuda intuitivno in jasno vso važnost Ilirije za naš narod prvi naš pesnik Vodnik, ko se mu je iz srca sprostila vznesena himna Iliriji oživljeni. A kakor presvetal žarek svetlobe v miši žalostni zgodovini je ta francoski intermezzo. Posvetil je, pa je brž izginil in z njim vred je ugasnila svoboda psi vsi njeni darovi. Propadla je univerza, zrušila se je idealno zamišljena stavba slovenskega šolstva to umakniti se je moral pre ideal ni Vodnik. Konec je bilo tudi kranjske gimnazije. Spet je legel avstrijski sistem težko n« naš narod ... * V drugi polovici preteklega stoletja se je šele začelo kljub vsem oviram pravo kulturno ustvarjanje našega naroda. Pričeli smo z velikimi koraki stopati za drugimi narodi, da jih dohitimo in da v nekaj desetletjih dosežemo tisto, kar so oni ustvarjali iagodno stoletja. Pri tem so naši najboljši našli poti tudi do francoskega genija. In ne bomo rekli preveč, če trdimo, da inva dobršen delež na poletu naše moderne vprav francoska literatura. Cankar, Zupančič, Kette so dobro poznali moderno francosko književnost in tako s svojim duhom ustvarjali sicer nevidne vezi med nami in Francoza. To se mi vidi tretji primer slovensko-francoske komunikacije. Iz muzlke simbolizma, ki so se ob njej opajaM naši tedanji mladi, je zazvenela za čuda lepo tudi slovenska beseda, ki je našla v Župančiču svojega velikega pesniškega tvorca. Žal pa je bil generaciji naših očetov in dedov na splošno prebogati vir evropskega kulturnega toka, ki ga predstavlja Francija, skoraj docela neznan. Sistematična tuja vzgoja je postavljala pred vsakogar en sam idol — germanstvo, germansko kulturo, ki da je prva in največja na svetu to središče sveta ... Ta idol je podrlo šele leto 1018. Po slo in desetih letih svobodne Ilirije se je iz ruševin dvignila nova državna tvorba, naša svobodna Jugoslavija. Minulo desetletje naše narodne svobode ne » To so misli in izvajanja g. profesorja Niko K ure t a iz slavnostnega govora, ki ga je imel ob priliki proslave 120 letnice ustanovitve kranjske gimnazije v dobi Napoleonove Ilirije. pomenja samo svobode kulturnega ustvarjanja v narodnem oziru, dobili smo tudi svobodo svoje kulturne orientacije. Nismo pozabili in ne pozabljamo vrednot nemškega kulturnega kroga. Vendar |>a sedaj |>o tolikih stoletjih enostranosti usmerjamo svoja kulturna stremljenja še v drugo, prebo-gato žarišče francoskega genija. Pri tem čutimo, koliko bliže je naši slovanski duši francoski duh in dobro nam je. tir Ko črpamo danes v miru ob vrelcu izčiščenih in starih kulturnih vrednot francoskega naroda, so nam v radost vsi ti spomini na našo preteklost. Od Matijčka do Ilirije, od naše- modeme do današnjih dni gfredo kratka srečanja, bežna spoznanja. Danes pa je naše prijateljstvo trdno in globoko in da je v z a j e m n o . nam je dokaz monu-m en tal na študija g- L. Tesnierea o Otonu Župančiču, ki je, dejal bi, najlepši plod našega prijateljstva iz dobe naše narodne svobode. Vsega tega 6e človek spominja ob tako pomembni priliki kakor je biki proslava 120 letnice ustanovitve kranjske gimnazije. Generacija današnje kranjske gimnazijske mladine si podaja roko s tisto generacijo, ki je plaha prišla v novo gimnazija pred sto in dvajsetimi leti, da 9e priuči jeziku novih francoskih gospodarjev, ki so imeli namen ustvariti iz naše zemlje in našega naroda visoko kulturno deželo. Njih sen sc je uresničil šele čez sto let... Tisti generaciji pa in naši, pa vsem bodočim je zapel Vodnik: Puh stopa v Slovence Napoleonov, en narod poganja prerojen, ves nov! Iz naših gimnazij pa vseh naših kulturnih zavodov sploh izhaja tak narod, da se bo o Jugoslaviji izpolnilo, kakor je gledal Vodnik o Iliriji: Koriutu so rekli helensko oko, Ilirija prstan Evropini bol Zagreb, 7. jul. ž. Kot poroča »Hrvatska Straža« Ik> prispel 13. t. m. iz Rima apostolski nuncij Monsignor Pcllcgi inetti. /. njim dopotuje tudi ravnatelj Zavoda sv. Jeronima v Rimu dr. Madj-arec, predsednik tega zavoda. Evh. kongres na Trsa tu Sušak, 7. jul. ž. Na praznik Vnebovzetja Marije Dcvice, t. j. 15. avgusta sc vrši evltari-stični kongres na Trsatu. Odbor za prireditev tega kongresa je objavil program, po katerem se bodo vršile svečanosti. V petek. 14. avgustu ob šestih zvečer bo otvoril kongres predsednik odbora. Ob osmih zvečer sc bo vršila večernica s pridigo. Ob polnoči bo maša s pridigo. V soboto ob šestih zjutraj se lx> vršila maša, n ob. devetih pontifikalna maša s pridigo. Po maši se bo vršilo pred cerkvijo zborovanje. Govorila bosta en duhovnik in en lajik. Ob 3 popoldne l>o sestanek organiziranih društev v baziliki Prcblažcne Device Marije. Zvečer ob petih se lxi vršila procesija, ki bo šla |*> Sušaški in Trsa tsk i ulici. TOREJ BORBA! Fašizem pravi, da v boju proti Cerkvi ne bo popustil Rim. 7. julija. V ti« papeiere okrožnice na fašistične kroge je ogromen. Zaenkrat med njimi -urnimi vlada popolna nesigurnost, kaj bodo naredili. V prvem hipu nimajo drugega argninenta, kakor da papeža dolžijo nelojalnosti, ker je tekst okrožnice poslal v Pariz in London po aeroplanu. Nesla da sta jo v aeroplanu gg. Van AVihl in Spell-mann. S tem da je Vatikan zagrešil v diploma t ii'ni zgodovini nezaslišan akt, ker je inozemstvo skušal krivo iuformirati o zadevi, glede katere se vršijo med njim in Italijo še vedno diplomatidna pogajanja. . Fašistični tisk seveda zamoleuje, da ima sveta stoliea opraviti z nelojalnim partnerjem, ki je svo. jo verolomnost že opetovano dokazal. Proti takemu nasprotniku, ki ne izbira med sredstvi, so je bilo vsekakor treba zavarovati, da ne bi objave in razglasitve papeževe okrožnice s silo preprečil. Režim je to namero tudi imel in pošti je dal tozadeven nalog, ker je izvedel, da se okrožnica pripravlja. Pustil je, da se je »Osservatore« (ki je okrožnico objavil potem, ko je bila v inozemstvu že znana) po Italiji razprodajal le zato, ker bi raseg lista itak več veliko ne pomagal. V ostalem ponavlja režimski tisk svojo staro pesem obrekovanja in podtikanja, kakor je itak papeiž v svoji okrožnici ugotovil. Samo »Uiornalo d' Italia« si je izmislil nov argument, trdeč, da je »Katoliška akcija« šele izum sedanjega papeža, češ rla sodelovanja lajikata pri hierarhičnem aposto-latu v Cerkvi nikoli ni bilo ruzun za časa sv. Pavla! Dokazov, da bi bila »Katoliška akcija« politična. fašistični tisk tudi sedaj ne prinaša niti ne objavlja kakšnega tozadevnega dokumenta. Trdi le, okrožnico izrabilo v boju proti nacionalnemu režimu Italije. V zadevi sami, kaj misli fašizem zdaj ukreniti. se je dozdaj oglasil samo »Lavoro fascista« v članku, očito uurekovanem z najvišjega mesta, da fašizem glede mladinskih organizacij in »Katoliške akcije« sploh ne bo popustil. V Italiji, ki je ogrožena po izdajalskem internncio-nalizmu socializma in framnsonstva, ki fuvori-zira »pravosluvuoc Jugoslavijo proti katoliški Italiji, se tudi ne more dopustiti vzgoja mladine v internacionalnem duhu Cerkve, lega Cerkvi tudi ni potreba, ker uživa v fašistični Italiji takšen dominanten položaj, kakor nikjer drugod na svetu; vzgojo pa mora pustiti absolutno fašizmu. Dominanten položaj, kjer kličejo akcijske čete fašizma: »Smrt papežu! — Smrt katolicizmu!« in pretepajo do krvi katoliške akademike! »Lavoro fascista« na koncu piše: »Za zdaj fašizem spričo afronta Cerkve ne more ničesar drugega kakor du ponovno poudari svojo intrn-sigentno granitno voljo po totalni in edini obla- sti v Imenu duceju, ki imu za seboj narod, kateri dobro ločuje med re.suico iu piodrazsodki, kateri dobro ve, do kam sega katoliška vera in kje začne težnja po upostuvitvi politične nadvlade Cerkve, iu kateri ve, kdo da je v resnici tisti volk, ki sc skriva pod ovčjo kožo.« Režim je tudi angažiral znano filofašistično angleško »Morning Post«, ki je edini evropski list. ki sc je postavil v borbi med nasiljem iu svobodo na strun Mussolinija proti papežu. >Morning Post« meni, da je. >sv. stoliea prekoračila mejo« in da je papež s svojo okrožnico onemogočil vsako spravo in vsako velikodušno interpertacijo namenov »Katoliške akcije« v Italiji. To je bilo seveda napisano v Rimu v palači Venezia, kjer re* Ultra Mussolini. Idejni razkroj iašizma Fašistični vodje sami ne odobravajo gonje proti Cerkvi - »Dokumenti", hi jih vporablja fašizem — Izvirne informacije „Slovencu" Rim, julija 1931. Spor med Cerkvijo in državo v Italiji je bolj nevaren fašizmu nego Cerkvi. Italijansko časopisje je v enem mesecu, kar spor očitno divja, prineslo le malo zgledov, da bi se kdo ločil od katoliških vrsi in se izrekel za fašizem. Bile pa so tiskane tudi izmišljene ald pa izsiljene izjave. Tako fabricirano izjavo je svoječasno prinesel ,»Po-polo di Triestee, glasilo fašistične silranke na Tržaškem, češ, da so jo dali štirje mladeniči iz katoliškega krožim v Hojauu pri Trstu. Komedijo je uprizoril neki antiklerikalni učitelj in fantje so bili sami presenečeni, ko so brali svojo izjavo, v kateri obsojajo cerkvene predstojnike kot »krive pastirje«. Dejansko je bilo več slučajev v fašizmu nameni, da so pripadniki obsojali ravnanje svoje fa-šislovske hierarhije. Deželni fašist ovski tajnik v Benetkah je kar demisioniral z motivacijo, da ne odobrava protiverske gonje. Na zborovanja deželnih fašističnih tajnikov v Rimu je tržaški tajnik Perusino baje edini imel pogum, da je zanikal potrebo aH korist nnlikaloliške politike. V Milanu so cele gruče katoliško mislečih izstopile iz fašizma. V Gorici je tajnik fašističnega akademskega društva, >Lvf* ponudil ostavko iz enakih razlogov. V osrednjem sedežu Katoliške akcije v Rimu so bili o maju nekoč izginili pečali. Ko je prišel vladni sekvester, so bili pečali spel na svojem mestu. Sodi se, da so gotovi elementi v dobi >pripravljalne kampanje« pečale ukradli in porabili za kake apokrifve dokumente, s katerimi so hoteli dokazali Mussoliniju, kako Katoliška akcija dela politiko proti režimu. Ni izključeno, da se je Mussolini prenaglil na podlagi kake take dokumentacije. Lahko pa je, da še drže kako novo senzacijo za bregom. Spor se je dozdaj le ostril. Pričakuje te, da bo vlada razpustila tudi katoliška društva mož in žena, vkolikor niso tega dela tu in tam že izvršili pregorefi kvestorji. Katoličani se boje ludi za univerzo presv. Srca v Milanu. Celo salezijanski in podobni vzgojni zavodi utegnejo pasti pod sekvester. Ze zadnjič so bili v Turinu zaprli glavni salezijanski zavod, ki so ga pa čez tri dni spet odprli. Na Reki so Salezijancem prepovedali kino. Na vprašanje, zakaj tako, so odgovorili: »Nekaj moramo storiti tudi proti vam.< Za praznik apostolov Petra in Pavla so škofje iz vse Italije v imenu svojih vernikov poslali vdanost ne izjave sv. očetu. Sv. oče je z odpustki 300 dni obdaril sledečo molitvico, zloženo glede na sedanje težke ure: »Signore Gesfi, coprite oolla pro-tezione del Vestno Divin Cuore il nostro Santo Pa-dre il Papa. Siste la Sua luce, la Sua forza, la Sua consolazione. — -Gospod Jezus, »aščiti s sviojim božjim Srcem našega sv. očeta papeža. Razsvetljuj ga, krepi ga in tolaži ga!< Venizelos pripravlja volišve Atene, 7. julija. AA. V zvezi z nameravanim potovanjem predsednika vlade Venizela po Evropi sc doznava, da se bo Venizelos pred odhodom udeležil velikega političnega banketa, ki mu ga prirede njegovi prijatelji. Kakor poroča njegov list »Elfteron vima«, sc bo ta banket vršil prihodnji četrtek, na dan, ko se konča zasedanje grškega parlamenta. Takrat se bodo zbrali okoli predsednika Venizela vsi narodni poslanci in senatorji njegove stranke. Venizelos bo imel velik politični govor, v katerem bo po eni strani navajal rezultate sedanje vlade, obenem pa razvil program dela, ki ga mora vlada še izvršiti in ki je potrebno glede na razvoj razmer na Grškem. Na- izpiti za veroučitelje Bclgrad, 7. julija. 1. Danes je bil predan ministrstvu prosvete odgovor na načrt pravilnika, ka-terega je izdelalo ministrstvo prosvete o polaganju veroučiteljskega izpita za osnovne in meščanske šole. V tem odgovoru, ki ga je podal delegat škofovske konference g. dr. Juretič, se za-nteva kot glavno načelo, da se naj kateheti ne postavljajo na isto razredno višino z absolventi irednjih .šol, ki imajo višje-tečajni izpit in bogoslovno fakultetsko izobrazbo. Zato naj odpadejo za katehete splošni izpiti, kakor jih predvideva ministrstvo prosvete. in sicer iz zgodovine, književnosti, jezika itd., keT je itak vsak katehet že tem pogojem zadostil s tem, da jc absolviral srednjo šolo in bogoslovje. Nadalje se v odgovoru poudarja, naj se katehetski izpiti ne polagajo v Bel-gradu niti v ministrstvu prosvete, niti pred komisijo, ki je po večini laična, temveč naj se dela katehetski izpit ali v Zagrebu ali p« v Ljubljani na univerzi, in sicer pred komisijo, ki jo naj predlaga dekanski svet dotične bogoslovne fakultete po odobritvi pristojnih duhovnih oblaatL Kateheti naj bi polagali dva pismena izpita in en ustmeni izpit, in sicer iz pedagogike, iz zgodovine pedagogike, iz didaktike in metodike ter splošnega krščanskega nauka. Nadalje naj polagajo tudi praktičen izpit v kakem učiteljišču. Člani komisije so: dekan fakultete, ki je obenem predsednik komisije, profesor bogoslovne fakultete za pedagogiko in katehetiko in profesor bogoslovne fakultete za zgodovino in liturgiko. Poleti za masažo U Po vsaki kopelji bodisi hladni ali topli namočile mali robec ali brisačo z „ALOO" in nalahko nadrgnite lelo Občutili boste prijetno In trajno svežost ALGA dobiva se povsod I steklenica 16 Din dalje bo Venizelos dal izraza njegovemu velikemu optimizmu in zaupanju v bodočnost Grčije. Orisal bo pozicijo grško vlade glede na razvoj razmer. Ta govor bo brez dvoma izzval veliko reakcijo in diskusijo v grških listih, ker sodijo, da bo to uvod v volilno borbo in da bo Venizelos tako pripravil teren za zmago svoje stranke. Takoj po tem banketu odpotuje Venizelos na svoje potovanje po Evropi. Grčija hoče naš premog Atene, 7. julija. AA. List -.Akropolis« prinaša odprto pismo predsedniku vlade o uvozu jugoslovanskega premoga in oglja. List naglasa, da je popolnoma neupravičena zahteva po povišanju carine na jugoslovanski premog v svrho zaščite domače industrije premoga. Grška industrija ni dovolj velika, da bi mogla kriti domačo potrebo, in zato se ne da govoriti o potrebi po njeni zaščiti. Po drugi strani je treba naglasiti dobro kakovost jugoslovanskega oglja in njegovo nizko ceno, kar omogoča njega nabavo širokim slojem grškega prebivalstva. Revolucija pri brezžičnem brzofavu Pariz, 7. julija, ž., Francoski inženjer Belin, znani izumitelj na področju brezžičnega brzojava, je predvajal včeraj v francoski akademiji znanosti svoj nov senzacionalni izum, ki popolnoma omogoči tajnost prenosa brezžičnih brzojavk. Prenesene brzojavke lahko čita edino prejemnik. Postopek sestoji v stalnem in menjajočem sinhroniziranju med pošiljalcem in prejemnikom po v naprej dogovorjenih znakih. Izum se bo predvsem rabil za prenos vojnih dokumentov in pa v diplomatski službi. Romunska žetev Bukarešt, 7. julija, ž. Poljedelski minister Jonescu-Sisesti je podal izjavo o letošnji žetvi, ki bo po njegovem mnenju ena najboljših izza vojne. Cene 60 precej nizke, ali vlada bo napravila vse, kar bo v njeni moči, da pomaga poljedelstvu. Vlada je ukinila pristojbine na pšenico, mast, olje in drva, a reducirala je tudi železniško tarifo. Vlada bo dala premijo od 10.000 lejev za vsak vagon žita, ki se bo izvozilo v inozemstvo. Zagrebška vremenska napoved. Lahno oblačno in zmerno toplo. Poslabšanje vremena mogoče. Stimson v Italiji Rim, 7. julija, ž. Stimson, ki je včaraj prispel v Palermo, jc danes prišel v Neapelj, kjer ostane do 8. t. m. 9. t. m. bo gost v palači »Venezia«. 11. t. m. odpotuje v Firenzo. Velikodušen dar poljskega bogataša Varšava, 7. julija. AA. Znani poljski bogataS Leon Halbmiljon je izročil našemu poslaniku v Varšavi g. Branku Lazareviču 6000 zlotov (nad 35.C00 Din). Znesek je namenjen za nadaljnja iz-danja jugoslovanske biblioteke v Varšavi. Kakor znano, jc g. Halbmiljon omogočil izdajo poli&kih prevodov Mazuraničevega eposa »Smrt Smail Agc Cengiča« in Cankarjevih del. Sedaj pripravljajo prevod Gunduličevega »Osmana«, ki je ena sama pesem o slavi Poljske. Isti mecen bo omogočil v Parizu izdajo francoskih prevodov raznih del jugoslovanske književnosti. Kongres čevljarjev Belgrad, 7. julija. AA, Včeraj dopoldne je bila v prostorih Obrtniške zbornice konferenca čevljarjev, na kateri so sklenili, sklicali v roku meseca dni pokrajinski kongres čevljarjev, ki bi sc ga udeležili zastopniki raznih organizacij iz vse države. Na ta kongres naj bi prišli tudi zastopnik/ usnjarske trgovine in industrije. Drobne vesti Belgrad, 27. jul. i. Tukaj sc mudi križevsti vladika dr. Dionizije Njaradi, • v t . t . , Popoldne se je vladika odpeljal v Zagreb. Bclgrad, 7, julija. 1. Vrši se zasedanje Prosvetnega sveta, ki hiti z delom, da likvidira nujne predmete, ker bo prihodnje zasedanje sestavljeno že iz novih članov, med katerimi bodo imenovani tudi nekateri iz učiteljskih vrst. London, 7. julija. AA. Na povabilo bivših angleških bojevnikov je prišel včeraj v London predsednik mednarodnega društva bivših bojevnikov Milan Radosavljevič, ki se je udeležil svečanosti pri posvetitvi zastave v Readingu, ki ji jc priso-stovalo 10.000 bivših bojevnikov s 150 zastavami. Rim, 7. julija. AA. Tu je bil svečan pogreb žrtev zagonetne eksplozije na tovornem kolodvoru. Pogreba so se udeležili prometni minister, državni podtajniki, guverner itd. Sydney, 7. julija. AA. Včeraj je besnel nad mestom silen ciklon. Ubite so bile 4 osebe in 9 ranjenih. Vikar je divjal s 70 miljami hitrosti na uro. Bukarešt, 7. julija, ž. Po jugoslovanskem zgledu je osnovana v Romuniji poštna hranilnica, ki začne s poslovanjem 1. avgusta. Chicago, 7. julija, ž. Državni tožilec je predlagal, da sc obsodi Al Capone na 34 let težke temnice. Slovenjgradec Ciganov se je zadnje čase mnogo razpaslo po naši okolici, izmed katerih nekateri kradejo kot srake. Marsikatera gospodinja se pritožuje, da ji je s prihodom ciganov izginila po ena, dve in celo več dobro rejenih kokoši. Nekemu "posestniku v starem tfgu pa so cigani ponoči odnesli večjo količino suhega sena in detelje. Gradbeno gibanje. Posestnik Franc Tretjak iz Meškove ulice je na posestvu v Gradišu, ki ga je lani kupil za ceno 75.000 Din zgradil popolnoma novo gospodarsko poslopje z moderno urejenim in sedanjim zahtevani odgovarjajočim hlevom in svinjaki. Prejšnjo staro zapuščeno hišo je popolnoma prenovil in znatno zvišal ter zgradil svoj vodovod, iz katerega dovaja vodo nele v hišo temveč tudi v hlev in svinjak. Za vsa ta dela je izdal čez 250.000 Din, kar je za sedanji čas zelo veliko, posebno če še računamo, da je ves les dal sam. Zato bo pa tudi bivališče urejeno tako, da bo okolici v kras, lastniku pa v ponos. — Novo vilo si gradi gdč. Delca Druškovič. — Ključavničar J. Tišler si je znatno povečal in adaptiral svojo delavnico, kjer bo povečal svoj obrat. Dunajska vremenska napoved. Na zapadli in jugu Avstrije oblačno, nekoliko hladneje, od časa do časa dež. Na vzhodnem robu Alp vreme nestalno, najbrže ludi oblačno in neko liko hladneje. Trnjeva poi sovjetskega preporoda eni strani ponujajo sovjetom mfljardne kredite - Na drugi strani priznava in polom boljševiškega gospodarstva - Nazaj k bogovom, hi so jih smešili! Na Stalin London, 7. jul. os. »Mancliester Guardian« poroča iz Amsterdama, da je »Nieuvve Rotter-damsehe Courant« pritrbčil podrobnosti o sporazumu med sovjetsko vlado iu nekaterimi močnejšimi industrijskimi podjetji ter bankami v Luksemburgu in v Belgiji. Ti zavodi so baje sklenili velik mednaroden sindikat, kateremu so se pridružili še drugi bančni zavodi, tako do razpolaga s kapitalom poldruge milijarde dolarjev, katere namerava staviti sovjetski vladi na razpolago. Imenovani luksemburški in belgijski zavodi so istočasno sestavili celoten program, kako naj bi sovjetska Rusija ta kredit vporabila in kakšne protiusluge bi morala dati za tako velikansko posojila (90 milijard Din). Med temi pogoji, ki jih sindikat stavlja, se nahaja tudi zahteva, da se mora sovjetska vlada, ki ima monopol zunanje trgovine, zavezati, dn takoj prestane z izvozno politiko, ki jc Ioni prizadela toliko škode evropskim državam in v veliki meri pospešila gospodarsko krizo. Sindikat je namreč mnenja, da ne bo mogoče postaviti proti sovjetom združeno fronto evropskih držav. Vsi poskusi v tem pogledu so se ponesrečili. Tekom zadnjih 2 mesecev sc je nasprotno videlo, kako evropske države naravnost tekmujejo med seboj, katera bo dobila preje in več dobav od strani sovjetov. Misel na organiziran nastop proti sovjetom je pri takem pohlepu kapitalistov izključena. Zato preostaja samo še druga možnost, namreč da se evropsko gospodarstvo s sovjeti pobota. Sovjeti rabijo denarja, katerega imn Fvropa v izobilici. Naj se zavežejo, da bodo svoj izvoz omejili nn medsebojno dogovorjene količine (kontingentirn-nje) in na natančno določene države. Na ta način hi se dalo Izogniti nevarnosti ponovnega sovjetskega prodirati in s ccnim blagem, ki jc tako kvarno za naše domače gospodarstvo. Ho-lnndski list ne pove nič o tem, če so sovjeti nn te predloge pristali. V angleških industrijskih in denarnih krogih vlada seveda veliko zanimanje za ta predlog, ki bi preokrenil vso dosedanjo gospodarsko politiko napram Rusiji. Akoravno trenotno vlada razpoloženje za sporazum na zgoraj nu-vedenem temelju, vendar nekateri resno odsvetujejo, kajti ni še gotovo, če se bo sovjetom njihov petletni načrt posrečil in če bi nemara ta velikanski kredit, ki se jim pounja. ne bil vržen stran v slučaju, da sovjetska gospodarska p^eobnova doživi popolen polom. ! Gruz, 7. jul. iGrazer Volksblatt« poroča iz privatnega vira, da je nedavno Stalin izstopil pred javnost z govorom, ki postaja znan šele sedaj in ki bo vzbudil veliko začudenje pri vseh jjoznavulcih razmer v sovj. Rusiji. Znano je, dn je Stalin mislil s železno pestjo izvesti gospodarski preporod Rusije tekom 5 let v tn-koimenovanem petletnem načrtu. Iz njegovega sedanjega govora zveni popolnoma jasno, dn se jo v svojem optimizmu uračunal, ker sc pojavljajo lako velike težkoče, da s dosedanjimi sredstvi izvedba petletnega načrta sploh ni mogoča. : Mi moramo zopet mnogo bogov, katere stno dosednj častili, zažgati in uničiti« je rekel Stalin ter z brntalno odkritosrčnostjo poudaril, »la se morajo uvesti kapitalistične metode, v sovjetsko gospodarstvo, ker sicer preti »pjutiletki« polom. Sovjetski delavci so dobivali enako plačo. To je bilo sveto načelo v proletarski državi. To načelo se mora pokopali in zopet ho potrebno uvcsli različne kategorije v delavskih plačah. On navaja tri kategorije: kvalificirano delavstvo, težko delavstvo in |>omo/no delavstvo. Enaka olača ubija vsak razvoj osebnosti in odvaja bolj nadarjenega delavca od pridnosti in delavnosti.« Nadarjenemu delavcu se mora dati zopet gonilna moč, da bo pokazal vse svoje zmožnosti. Ta gonilna inoč je priznanje večje plače.« človek je od nekdaj stremel za tem, dn bi imel čim več dohodkov in ta nagon je človeštvo tudi gnal v iznajdljivost in v razumno pridobivanje. Stalin je z isto kruto odkritosrčnostjo zavrgel dosedanje zapostavljanje meščanskih slojev pri obnovi Rusije. »Pod meščanskimi sloji mislim na uuše izobraženstvo.« Noben razred še ni mogel izhajati brez izobraženstva, tudi sovjetski proletarec ne bo mogel. Zato je njegova zahteva, da se odslej pritegne tudi rusko izobraženstvo, priznanje, ila je sovjotizem škodoval samo samemu sebi, ko je zavrgel dragoceno pomoč meščanske inteligence Končno je sovjetski diktator zavrgel v zelo ostrih besedah tudi petdnevni delovni teden. Delavec rabi počitka, ki mora biti razumno porazdeljen med celim tednom. Neprestano delo delavca otopi in odvzame čut za odgovornost zn naloženo mu delo in za prepuščene mu stroje. Ta leden sc bo torej odpravil in uvedel se bo drugi način obratovanja: Nadalje zahteva odslej strogo kontrolo o rentabilnosti delo. To preračunavanje, knjigovodstvo itd. je svoje dni smešil. Motil sem se, jc priznal. »Naša industrija in naše poljedelstvo rabita vedno več denarnih investicij. Zato moramo voditi račun o tem, če prinašajo dobiček ali ne.« Sovjeti v tovarnah bodo razpuščenl, ker ovirajo trgovsko obratovanje. Nadomestili jih bodo ravnatelji, ki bodo imeli velike pravice, ki bodo uvedli zopet disciplino iu pazili, da sc režijski stroški pokrijejo i/, lastnih dohodkov tovarn in ne več iz državne blagajne. Kongres profesorjev v Mariboru Maribor, dne 7. julija 1931. Potem, ko se je gradivo za današnji kongres v izčrpni debati pretresalo na včerajšnji popoldanski konferenci, se je danes ob 9 d opoldne pričel v veliki dvorani Narodnega doma kongres Jugoslovanskega profesorskega združenja ob veliki udeležbi delegatov iz vseh delov naše države. Kongres je otvoril dr. Pefiovnik, ki je bil obenem izvoljen za predsednika kongresa; za podpredsednika sta bila izvoljena Ivan Verbič in Milan čuhovič. Uvodom« se je prečitala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravni brzojavki pa sla se poslali prosvetnemu ministru Maksimoviču in trgovinskemu ministru. Nato je predsednik dr. Pečovnik e prisrčnimi besedami pozdravil brigadnega generala Popoviča iz Ljubljane, kot zastopnika vojaške oblasti, zastopnika mestnega poveljnika polkovnika Putnikoviča, zastopnika prosvetnega ministra načelnika Kangrgo, nadalje okrožnega inšpektorja opoldan so ženske delale na polju v bližini Levskoga mostu. 5 letini tesarjev sin Mimik Jožef iz Levca in njegov tovariš istih let, ki sta bila z ženskami na polju, sta šla k studencu ob Savinji vodo pit. Pri tem se je Mimik prevrnil v vodo, njegov tovariš pa, mesto da bi začel klricati na pomoč, se je ustrašil ter je zbežal in se skril. Čez pol ure so začele ženske pogrešati PERE SAM MajdicG v družbi. Za loko malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti ne južino svoje male prijatelje.Teda; navadno dobra mamica pokrij« mizo »kakor za velike". Kaj zalo če zgleda prt pb južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchicfrtovim Radiononi, pa bo hitro zopet čist in bel. SCHICHTOV RADIO PERE SA M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Sanatorij na Avali Belgrad, 6. julija. Že precej dolgo sc v javnosti govori o avalskem sanatoriju za tuberkulozne, ki naj bi bil najmodernejše opremljeno zdravilišče tuberkuloznih v mejah bivše Srbije. Lani so ob tem času bili časopisi polili debat o graditvi in potrebnosti tega poinebnegu zdravstvenega zavoda. Dosedaj so Srbi, špecijalno še Belgrujčani, prav radi obiskovali slovenski Golnik, ki jim je na eni strani higijensko in z o//.r« .n iia zdravljenje zelo ugajal, a na drugi strnili tudi m bil sorazmerno drag. Res je, da število tuberkuloznih, ki je stalo pred leti izredno visoko in menda na prvem mestu za celo nušo državo, v Belgradu zadnji čas rapidno pada. To je dober znak. Največja hvala za to gre mestni občini, ki se ua vseh koucih in krajih trudi, da odpomore, posebej z zidavo zračnih in sploh hifrijenskim zahtevam cdgovnrja-jočih stanovanjskih hiš in z zapiranjem nezdravih, brlogarskih stanovanj po zakotjih in predmestjih Belgradu, ki jih pa ni malo. Novi santorij za tuberkulozne bo zgrajen v neposredni bližini Belgrada, nod drevo dva fanta. Splezala sta na drevo. Komaj pa sta začela zobati sočnati sad, je žena začela klicati na pomoč. Fanta sla se ustrašila. Eden je skočil s češnje in zbežal. Tovariš pn ni imel sreče. Preden je mogel uiti, so prihiteli sosedje. Prišel jim je v roke in kakor se sliši, so bile češnje zanj zelo drage. -v - ' ■ '.'V. šv fiKi - »AMk -L. Nova palača Delavske zbornice v Novem Sadu, katero so blagoslovili preteklo nedeljo. Nove maše v tavantinski škofiji Maribor, 7. julija. V luvantinski škofiji bodo lelos imeli nove maše sledeči gospodje: Janko Bejek, 2. avgusta v Murski Soboti (pridigar J. Krantz, župnik — Tišina), Zdravko Kordež, 12. julija na Prevaljah (Kotnik, župnik — Podgorje pri Slovenjgradcu), Martin Lup&e, 19. julija v Pilštanju (Turk, župnik — Buče), Matej Močilnik, 19. julija v Mežici (škof dr. Rožman), Ignacij Paluc. 9. avgusta pri Sv, Antonu v Slov. goricah (Gašparlč, župnik-Trbovlje), Janko Petan, 12. julija v Sromljah (Pečnak, župnik — Sv. Jurij ob Taboru), Piuikracij Poteko, 9. avgusta v Grižah (Bonetek, prošt — Tinje na Koroškem), Jakob Sem, 19. .julija v Ljubnem v Savinjski dolini (stolni kanonik Časi), Franc Štu-; kovnik, 19. julija pri Sv. Martinu pri Velenju 1 (oirhldiakon Tovornik v Konjicah), Rudolf Vahčič, 26. julija v Vidmu ob Savi (Presnik. župnik — Sv. Mihael nad Mozirjem), Franc Veselič, 26. avgusta pri Sv. Marku niže Ptuja (Strnad, kaplan — Šmartno ob Palci), Jakob Vraber, 26. julija pri Sv. Katarini v Kapli (stolni dekan dr. Vraber). — Letos v avgustu bo imel novo mašo tudi dr. Ter-stenjak v Gornji Radgoni, ki študira v Iiuiebruoku. toniran. Cevi začno v kratkem polagati. V načrtu so še razni drugi centralni objekti, predvsem električna centrala, ki bo tudi zgrajena v Vinči. Sanatorij gradi država (gradbeno ministrstvo v zvezi z zdravstvenim ministrstvom.) Okrožni urad zn zavarovanje delavcev v Belgradu je že izbral zelo lepo mesto v krogu onih 80 hektarjev in bo tu zgradil ličen jjaviljon, ki lx> seveda pod zdravstvenim nadzorstvom Centralnega higijenskegn zavoda. Podobne paviljone mislijo graditi še nekatere druge institucije, tako predvsem belgrnjska občina, ki ji gre ogromna hvala za delo in protituberku-lozno projiagando, in pa zagrebški Urad za zavarovanje delavcev. Verjetno pn je, da bodo ugodno priliko izkoristili še nekateri drugi zavodi. Škoda je, da Avala skoraj nima obsežnejšega borovega gozda, ki je za mesto tuberkuloznega sanatorija najpripravnejši. Kraj, kjer grade sanatorij, jc obrnstel s cerovino, ki je pa še sorazmerno mlada, ker je bila sekana pred dobrimi 15 leti, ko so Avstrijci prodrli v Šu-madijo. Tudi uvalskn cesta bo mnogo pripomogla prospehu sanatorija, ker bo v najkrajšem času moderno opremljena in asfaltirana. V zadnjem času se mnogo govori o načrtu, dn bi belgrajska občina podaljšala celo tramvajsko progo do same Avale in celo do novega tuberkuloznega sanatorija, t. j. svojih 22 km izven mesta. Morda bi se stvar v doglednem času rentirala, posebej še, ker Avala slovi kot priljubljeno izletišče Belgrada. Sicer so pn tudi druga mesta gradila daljše tramvajske proge, n. jjr. Subotica do Paliča, zadnji čas tudi Ljub 1 jana. Letos naj bi se popolnoma pripravil teren in izstavili potrebni centralni objekti, spomladi pa bodo začeli z zidanjem samega sanatorija in že omenjenih paviljonov posameznih socijalnih institucij. Po vsej verjetnosti bo do jeseni nastopnega ieta sanatorij na Avali že. gotov in bo pod svojo gostoljubno streho s|>rejel nekaj sto zdravniške pomoči potrebnih tuberku-loznili bolnikov. Geološki institut Belgrad, julija. Še koncem lanskega leta je bil objavljen zakon, po katerem naj se v Belgradu organizira prepotreben geološki institut. Ako upoštevamo dejstvo, da je Jugoslavija sorazmerno zelo bogata na rudninah in dn na drugi strani nekateri njeni deli, predvsem Črna gora in Južna Srbija, niso sploh še detajlno preiskani, lahko uvidimo, kolike koristi bo omenjeni zavod za naš pravilen gospodarski razvoj.' Danes so zelo redke med evropskimi državami, ki nc bi imele svojih lastnih in tehnično izliorno opremljenih institutov. Pri nas se je do nedavna tudi na tem polju šopiril tujec in rentabilno plasiral svoj kapital. V maju mesecu pa je zučel funkcijoniruti belgrajski geološki institut. Vodi ga zagrebški vseučiliščni profesor g. Ferdo Koli. Doslej smo imeli nekaj zavodov, ki so vršili ta posel nesistematično in neenotno, ker so bili teritori jalno omejeni. Novi institut pa bo svoje znanstveno delo razprostrl čez vso državo. V juniju se je vršil sestanek v institutu zaposlenih gelologov, ki so soglasno sklenili, da | olxstoji občutna potreba jio pregledni geološki karti Jugoslavije. To bo tudi prva naloga instituta. Potem se bo nadaljevalo z agrobiolo-škimi in pedološkimi raziskovanji. Nekaj čez 20 geologov bo šlo tc dni na delo. Deset listov I geološke karte bo gotovih po dosedanjih računih še to jesen. Za letošnja raziskovanja so izbrani sledeči kraji: Fruška gora, okolica Belgrada, Rudnik, Gučevo, Metohija, južni del Slovenije, Mokra gora in Sandžak, Samoborska gora, Velika Kapela, okolica Vranja in Kuma-nova, Cer, Kosovo, vzhodna Srbija, okolica Štipo, Strumica in Kavudurja itd. Hkrati z geološkim raziskovanjem se bo vršilo tudi pedološko, kar bo neprecenljive koristi za naše poljedelstvo. Vendar so tovrstna raziskovanja kompliciranejšn in počasnejša. Letos se bo delalo v tej smeri v naših pasivnih pokrajinah, v Hercegovini in Črni gori. Detajlno bodo jireglednna posamezna kraška polja. Kočevje Jugoslovanska strokovna zveza. Z ozirom m obstoječe razmere v obeh tekstilnah in na premogovniku je začela Jugoslovanska strokovna zveza organizirati tukajšnje delavstvo. V nedeljo sc jc vršil v ta namen izvrstno uspel sestanek delavstva, na katerem je govoril g, Franc Žužek o pomenu organizacije. Delavstvo je spremljalo govornika z veliko pazljivostjo in z zanimanjem poslušalo njegova tehtna izvajanja. Kopalna sezona. Zadnje dni je pritisnila tudi pri nas velika vročina. Zato je naša Rinža, kakor je razupita kot umazana, vseeno kaj pripravna, da si človek ohladi vroče ude. Mestno kopališče je polno kopalcev, pa tudi Makovnik v nekaterih krajih ob Rinži številčno nt«« ««ič ne zaostaja. Kongres učiteljstva meščanskih šol v Beigradu Od 3. do 5. julija se je vršil v Beigradu kongres učiteljstva meščanskih šol iz vse naše kraljevine. Učiteljstvo meščanskih šol iz Češkoslovaške je zastopala tri članska deputacija, obstoječa iz najodličnejših borcev • češkoslovaške meščanske šole. Seja upravnega odbora se jc vršila pod predsedstvom g. Pera Barjanlaroviča v prostorih bel-grajske meščanske šole. Iz poročila je billo razvidno vse ogromno delo organizaoije, namenjeno prospehu mešč. šole. Z ozirom na novi uradniški zakon se je .organizirala zveza v združenje z ba-novinskinii sekcijami istočasno se je izdelal osuu-tek pravil lige sveslovanskega meščtuisko-šolskega učiteljstvo s sedežem v Pragi. 4. julija je zasedala v Zemunu delegacija ba-novinskih društev. Predsednik zveze je poročal o izjavi pomočnika ministrstva prosvete g. dr. Mi-kiča, da je ministrstvo samo spoznalo, da imajo meščanske šolo življenjsko zmožnost in so za splošni kultumo-gospodarski napredek potrebne. Zamujeno se bo popravilo z zakonom o mešč. šolah, ki izide še tekom počitnic. Posebno navdušeno je pozdravil čehoslovaško delegacijo in z odobravanjem vzel na znanje osnovanje lige, želeč, naj se vse dobro čehoslov. mešč. šol presadi v naše. Popoldne sta se čehoslov. in naša delegacija odpeljali v avtomobilih, ki jih je dala na razpolago belgrajska občina, na Avalo in položili dva venca na grob neznanega junaka. Ob povratku sta bili na inicijativo ravnatelja mešč. šol v Beigradu g. Trajka Antlča pogoščeni na Topčideru. Kranjski obrtniki bodo gradili Obrtni dom Kljub gospodarski krizi, ki danes tlači vse stanove, kljub težkim časom so se kraujski obrtniki nenadoma odločili za dejanje, ki dovolj jasno izraža pogum in energijo. Nedavno se je v hotelu »Kranjski dvore pri g. Peterlinu vršil ustanovni občni zbor »Zadruge Obrtni dom v Kranjuc, katerega se je udeležilo do 150 obrtnikov, ki so z zanimanjem vzeli na znanje poročilo in sklepe pripravljalnega odbora, katerega predsednik je bil g. Kern Adolf. Odbor imenovane zadruge je naslednji: Predsednik g. Kern Adolf, tovarnar slaščic, odborniki pa g. Rebolj Lovro. Hlebš Rudolf, Bitenc Joža, Šorn Anton, Peterlin Miro, Kristan Peter. V nadzorstvu so gg.: Bohorič Franc Kokalj Vinko, Zakrajšek Alojzij, (Irašič Ignacij in Beguš Joško. Obrtna zadruga je že dalj čas mislila na zidavo Obrtnega doma in tako se je s prebitki od veselic ter ostalimi zneski zbrala do ustanovnega občnega zbora že vsota okrog Din 24.000. Na občnem zboru in v zadnjih dneh se je podpisalo že nad '200 delnic po Din 100, katerih število vedno narašča. Ideja zgradbe »Obrtnega domač pa ima že svojo predzgodovino. Ze pred 10 leti so obrtniki kupili zemljišče v ta namen od občine, vendar je takrat vse delo zaspalo. Sedaj pa je mlajša, zavedna in odločna generacija prevzela težko nalogo na svoje rame in ji želimo, da delo čimbolje izvrši. Skrajni čas je že bil, da so agilni člani obrtne zadruge pričeli izvajati to zdravo misel. Obrtniki dosedaj sploh niso imeli prostorov za zbiranje, ki se je navadno vršilo kar po gostilnah. Novi ■•Obrtni dom« bo služil za '.borovanja obrtnikov, seje odborov, za vajeniške in pomočniške skušnje, skratka, dom bo zavetišče ter gospodarsko in kulturno središče vseh obrtnikov, in doni, ki se ga bodo posluževali ob vsaki priliki. Prva naloga odbora je sedaj ta, da poišče stavbni prostor, ki naj bo če le mogoče v Kokrškem predmestju kje. Če se bo našel prostor v kratkem času. se bo začelo z gradnjo »Obrtnega domač še letos. Vse zavedne obrtnike Kranja pa tudi okolice prosimo, naj materijelno čim bolj podpirajo mlado »Zadrugo obrtni dom«, da bo veličastna stavba kot ponos kranjskega zavednega obrtništva čimprej zrasla iz tal. Odboru pa želimo obilo uspeha pri delu. FOTOAPARATE ..............„ ,„,„,,,„„ ulenstock. Voigtlftnder, \Velta, Certo ild. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki — 5. julija se je vršil v dvorani stare univerze kongres. Zboiovalci so poslali vdanostim brzojavko Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku iu ministru prosvete. katerega je na kongresu zastopal načelnik mešč. šolske inastave g. prof. Brankovih. Kongres sta pozdravila zastopnik ruskih ]>edugogov emigrantov v Jugoslaviji in predsednica Podmladka Rdečega križa iu Zveze ženskih društev gospa Lebosari in Petkovi". Prisrčno se je spominjala dni, ko je bila učenka mešč. šole v Subotici. Pohvalno je priznala delo mešč. šolskega učiteljslva za Podmladek Rdečega križa, ki bo jeseni praznoval 10 letni jubilej, ter priporočala, naj se .odslej delo zanj bolj poglobi nego razširi, da postane slednji član vreden dostojanstva Jugoslovana. Brzojavno so pozdravili rektor zagrebške višje pedagoške šole g. dr. SI. Bosanac in bivši zvezni predsednik g. Kovačevič. S svojo navzočnostjo ga je počastil tudi prof. belgrajske višje pedagoške šole g. dr. Rajoič, član čeliosl. delegacije g. Bulio-slav Kadner jo v kratkem in izčrpnem referatu orisal razvoj in pomen čehoslov. mešč. šol, ravnatelj g. llumek pa je poročal o naših meščanskih Šolali. Po živahni debati je kongres odobril poročilo upravnega odbora in sklepe delegacije. Zvečer je priredila mestna občina v čast zbo-rovalcem banket v hotelu »Srpska kruna.-. Tako je kongres utrdil temelje jugoslovanske meščanske šole in položil nove vseslovanski mešč. šoli. Župniku f Homgmanu v spomin Kropa, 2. julija. Ne vem ali je slučaj ali usojeno, da Vam je zazvonilo v mrtvaški pozdrav baš ua kovaški šmaren. zaobljubljeni praznik kroparskih kovačev-žebljarjev, ko so bila naša srca na to misel najmanj pripravljena, pa vendar zanjo najbolj dovzetna... Kakor da je nekaj povsem naravnega in da drugače biti ne more, da nekdanjemu kro-parskemu, kovaškemu župniku zvoni v slovo na kovaški praznik, na »naš dan«, kakor pravimo, ko je naša kapelica zavita v molitev in kadilo in pa v zgodovinske sanje nepovratnih časov .. Polnih lfi let ste župnikovali v Kropi. Pa kako. Da starejšemu rodu še do danes, po 23 lelil niste ušli iz spomina. Novo, impozantno župnišče, preslikane cerkve, Vaša vnema za vse lepo in dobro — komu bi ne imponirala. Močan kot hrast, lep in zdrav kot planinska roža — sa.j ste bili vojak v Bosni — se niste strašili nobeudi težav in naporov, niste poznali nobenih ovir v svojem poklicu. Najlepši in najtrajnejSi spomenik pa ste si postavili s svojim socialnim delom, z ustanovitvijo Žebljarske zadruge, katere početki so Vaše telo in ki se je po modrem in srečnem vodstvu razvijala iz skromnih početkov v današnje moderno tehnično podjetje, ko zaposluje do 200 delavcev in ustvarja možnost obstanka Kropi in Kamni-gorici. Prvi ste bili, ki ste videli bedo in revo od kovaških gospodov izžetih trpinov, pa ne samo videli, ampak tudi hoteli in znali pomagati. Plemeniti misli je dal Bog svoj blagoslov in priznamo, da je danes pri nas kljub 'ezavam le boljše in lepše kot nekdaj. Poleg zadruge pa Vas pozdravlja še trdna in solidna posojilnica, tudi Vaš otrok. Če bi danes prišli v Kropo, saj bi jo skoraj ne poznali. Leseni vigenci so izginili in povpraševati bi morali po kroparskih kovačih-štorkljačih. Izmučenih mater-porodnic, z lonci na glavi v jutranjih in večernih urah ni več. Stara Klinarjeva palača sameva vase zamišljena in ji je dolgčas po Vas Ob spominih na Vaše veliko delo mrtvaška pesem naših zvonov ni toliko žalostna kot hvaležna. Vdano objema pokošena polja in nam kliče, da je za uspehe treba žrtev in za velike cilje življenja. Hvaležno se Vam klanja ob mrtvaškem odru ves naš rod in se Vas zlasti danes spominja pri naži kovaški Materi. V naših srcih in svojih delih pa boste še dolgo živeli. Bog Vam daj večni mir! Poizvedovati?® — Pogreša se fant v starosti 15 let, oblečen bolj v slabo obleko, v od barve zamazane hlače. — Kdor bi ga kaj videl, naj sporoči Antonu Novaku, Štefanju vas 119 pri Ljubljani. Ljubljana Na počitnice! Ljubljana, 7. julija. Takšnega živžava pa še /lepa ti i bilo na ljubljanskem kolodvoru, kakršen jc bil včeraj pred 7 popoldne, čeprav vemo, da na kolodvoru navadno ni ravno najbolj mirno. Ampak tokrat je bilo res nekaj posebnega, saj se je okoli SO otrok podajalo na počitnice iu to že nekaj pomeni. Otroke je poslala na morje mestna občina in sicer 30, ostale pa je poslalo Kolo jugoslovanskih sester. Kolonijo mestnih otrok je organiziral mladinski oddelek mestnega socialnega urada, ki je zbral najrevnejše ljubljanske otroke, Kolo pa je svoje otroke zbralo po vsej deželi. Da jc bil odhod otrok na počitnice čiin slovesneiši, so prišli na kolodvor tudi mestni fizik g. dr. Rus, občinska svetnika j. Likozar in g. Urbas, od socialnega urada pa g. Osterc. Seveda so otrokom sijali obrazki, seveda so jim sijale oči in seveda se je od vsakega otroka poslavljala vsaj mamica, če ne že očka. Otroci — bili so dečki in deklice, — pa so se držali čuda korajžno, prav nič niso jokali, prav nič se cmergali temveč veselili lepili počitnic na morju. Malo hujše je bilo pri srcih mamicam, ki so se poslavljale od svojih malčkov, vendar se ni nobena razjokala, kar jim je treba v čast priznati, pač pa je še vsaka preskrbela, da je še v zadnjem hipu priporočila svojega srčka g. Gašperlinovi, ki ji je bila vsa otroška kolonija v Kraljeviči zaupana. Ln malček iz Kranja pa se je v zadnjem hipu spomnil svoje mamice, ki je ostala doma in sc pričel jokati. Ali drugi otroci so ga vzeli med se in ga pričeli tolažiti: Kaj se boš jokal, saj gremo tudi mi, pa se vendar ne jokamo, čeprav smo prav (oliko stari, kakor ti! Povrhu tega pa se je vsedel tia vlak še g. Osterc in se z otroci odpeljal do dolenjskega kolodvora, kar je ravno zadostovalo, da se je malček potolažil. Med smehom in vriskom so otroci odpotovali tja, kamor si želi sedaj, poleti vsak otrok in o čemer poje naš kolega Kotičkov striček: Počitnice, počitnice, v kraljestvu volje Žida ne so košček raja božjega... © Maša zadušnica za pokojno gospodično Bogomilo Železnikar, hčerko trgovca, Maruijin trg, se bo vršila v petek 10. t. m. v cerkvi Marijinega oznaneja ob 7 in ne kakor je bilo javljeno ob 6. © Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska tO. C- Česloslovenska Obec v Lublani zajizdi v nedeli, dne t2. t. ni. do Krauje nuvštevou k Češke Besede v Kranju, ktera poradti tolio dne odpoledne »Českou polit« ve \olne p Hlode »Nu Laboralu v Kranju, s bohatym programe.m. — Zvemo \šeehny členv k učasti pri tomto zajezdu — narodni kroje vitanv. — Slavnost se porada v pripade nepfizuiveho počasi v Narodnim do-me v Kranju. Odjezd turistickym vlakom, krom toho dopolednim i prvvm odpolednltn vlakem. — luformace jednatol klupalek v Češke pru-mvslovč banee. © Jože Lombnr ne bo obtožen umorn. Danes pride pred sodni senat znani Jože Lombar i/. Zgornje Šiške. Pred meseci so namreč našli v Kosezah v neki jami že precej razpadlo truplo nekega bosanskega prekupčevalca, ki ga je morilec po umoru vrgel v to jamo. Policija je umora osumila Jožeta Lombarja in je res proti njemu zbrala dosti gradiva in mnogo precej tehtnih iudicij, manjkal pu je predvsem konkretni dokaz za Lombarje\o krivdo, zlasti, ker je ta odločno zanikal vsako krivdo. Tudi sodna preiskava, ki je bila proti njenui uvedena, ni mogla ugotoviti kakšnega povsem jasnega dokaz;:, zato sedaj državno tožilstvo ni moglo Lombarja obtožiti umora. Pač pa je državno tožilstvo naperilo proti Lombarju obtožbo zaradi drugih zločinov, kakor lovskih tatvin in drugih deliktov in zaradi teh so bo vršila danes razprava proti Lombarju. Preiskava zaradi umora pa kljub temu proti Lombarju nnjbrže še no bo zaključena. 0 Tatinski ženski. Trgovka Marija Rogelj na Sv. Petra cesti jo že več dni sem ugotavljala, da ji na skrivnosten način zmanjkuje razna obleka in perilo iz trgovine. Včeraj je to prijavila policiji in ta je še v teku včerajšnjega dne pojasnila, kam je blago Rogljeve izginjalo. Aretirala je namreč služkinjo Rogljeve Josipino P., ki je policiji žo znana kot tatica in potepin-ka. Nn domu to tatice, ki je stanovala pri neki Marti Z. v Mostah je policija našla za približno 900 Din raznega blaga, ki ga je Rogljeva spo- znala za sAoje. Josipi na je tatvine priznala in povedala, da jc kradla ua prigovarjanje. Marte. I a slučaj pa je pojasnil še neko drugo tatvino, ki jo jo izvršila Marta. 56-letna Marta Z., ki jc bila že I8krat kaznovana zaradi tuitviu, se je pred tednom dni splazila v sobo gostilničarke Ano Gorjauoo\ o v Mostah in tam ukradla uro budilko ter 10 Din. Po daljšem obotavljanju je Marta to tatvino pri/nala. Izročeni bosta obe sodišču. kjer bo dobila uajbrže Murta zelo občutno kazen, ker so ji bodo zaradi prejšnjih tatvin šteli obe tatvini sedaj kot hudodelstvo. O Drzen rop. V soboto popoldne 6e jo. pripetil nu glavnem kolodvoru drzen rop. Ko je desetletni sin mehaniku Roman žebrc izstopil iz vlaku, je skočil k njemu neki mladenič in mu iztrgal iz rok žensko torbico, v kateri je bilo 20 Din gotovine in pu železniška legitimacija. Mladenič je nato izginil v množici. Škode je približno 70 Din. Čeprav je znesek malenkosten, vendar sc roparju ne bo dobro godilo, ako ga dobe. © Iz policijske torbe. Tatovi so se zopet enkrat spravili na kapelico v grajskem gozdu. Grajski hišnik K. Pivk jo prijavil, da je nekdo s ponarejenim ključem odprl nabiralnik pri kapelici Matere Božje in gn izpraznil. V ponedeljek popoldne je bil v Mostecu zasačen 16-letni Junez K., ko je z nekim drugim moškim vlomil v barako železničarja Josipu Zbašnika. Njegov tovariš je izginil, njega pa jo stražnik aretiral. Škode ni iu bo zaradi tega K., ker je mladoleten, samo izgnan iz Ljubljane. — Josipina Poznič jo prijavila, da ji je nekdo ukradel skozi okno pritličnega stanovanja nekaj perila. — Gostilničurka Marija Bazilik na Novem trgu pa je prijavila, da ji je nekdo ukradel iz gostilne več jedilnega orodja. Jesenice Smrtna kosa, V ponedeljek je umrl v tovarniški bolnišnici tovarniški delacev Luka Slabe. Zapušča vdovo in nepreskrbljenega otroka. Bil je več let predsednik Zveze vojnih invalidov, podružnice Jesenice in je kot tak veliko storil za vojne žrtve. Vojna vihra mu je prizanesla, tako da je ušel smrti s pohabljeno roko, dohitela pa ga je doma in to v najboljših letih. Bil je splošno čislan in spoštovan od vsakogar, ki ga je poznal. Blag mu spomin! Novi betonski most je v nedeljo popoldne ob 5 blagoslovil g. duh. svetnik Kastelic. Obredu je prisostvovala velika množica ljudi. Ker je šel čez most prvi posestnik in gostilničar g. Herman, so šaljivci takoj krstili z imenom Hermanov most. 120 dalmatinskih kat. akademikov je prispelo v ponedeljek na Jesenice. V Krekovem domu so dobili za dva dni zatočišče in ceno prehrano. Pri ogledovanju jeseniškega mesta so vzbujali s svojim petjem splošno pozornost. Radi razširjajoče se škrlatirike, za katero je obolelo mnogo otrok, so vsi na Jesenicah bivajoči šolarji prišli v ponedeljek v šolo, kjer so bili zdravniško preiskani. Otroci niso nič kaj radi ubogali, ker so se bali, da bodo cepljeni. Kranj Češka Beseda v Kranju poraua v.pedeli, dne 12. t. m. o druhe hodine opoledni »Na Laborah^ Českou pout s bohatym programem — v pripade neprizniveho počasii v Narodnim domu v Kranju. — Zveme všechny členy a priznivce ku učasti — narodni kroje vitany. Zagorje Županstvo v Zagorju je izdalo strogo naredbo glede kolesarjenja in vozarjenja, kar moramo vsekakor z zadovoljstvom sprejeti. Kajti do sedaj so vozili kolesarji s poljubno brzino in kjer se jim je poljubilo, tako da človek dostikrat ni bil varen pred njim, pa tudi nesreče niso izostajale zaradi tega. Prejšnji teden je povozil po nesreči hlapec gostilničarja g. Drnovška v Zagorju otroka domačega gospodarja. Poškodbe so težkega značaja, tako da so ga morali takoj oddati v nadaljnje zdravljenje v bolnišnico. V nedeljo je bila tekma med SK »Sloga« iz Lok in SK »Zagorje.« Rezultat 2:2. Gradbeno podjetje Dukič iz Ljubljane, ko je gradilo tukajšnjo širokotirno železnico za rudnik, je odpovedalo svojim delavcem delo. S tem bo zopet nekaj delavcev na cesti brez dela in kruha. Delavci so večinoma tujci iz Prekmurja. Kulturni obzornik Zagrebški zapiski Julijska številka »Hrvatske revije« je prinesla canimivo študijo prof. Žimbreka: »Kajkavska lirika«, v kateri zanosno odkriva poslanstvo kajk. narečja v hrvatskem leposlovnem svetu; posebej še v »Mladoj hrv. lirici«, ki je dala Hrvatom največjega poeta zagorskih polj in duš, Frana Galo-viča, ki je končal kakor naši: Cvelbar, Zbašnik . ,. na krvavih poljanah leta 1915. Tega močnega do-mačinskega lirika (ki je pred smrtjo zbral svoje delo v: -Z mojih bregov«, pa ni natisnil) živo vsporedi Žimbrek z Domjaničem (o katerem je že pisal lani v »Hrv. kolu«), sodobnim kajkavskim lirikom: (Domjaničeve) »fotografije su, nekoje vrlo uspjele, ali u njima nema krvi, nema zemle, nema brega, nema kuče, drvene i slamnate, vinograda ni kleli; ima artizma, mjesečaste romantike i romantične mjesečine — dok iz Galovičevih pjesama govori, ta suha i teška zemlja, taj kajkavski stopo-slotni človek, seljak, drvo, kostanj, trs i goli po-Jravski breg, na kojem je vinska klet ...« Delo »Z mojih bregov« še vedno čaka belega dne . .. Založba Binoza« je te dni dala M. Jeluši-ievega »Cezarja<', roman, ki je, pisan v nemškem ic/iku, od 1929. lela doživel dvajset nemških izdaj in prevode v New-Yorku, Kopenhagnu, Amsterdamu, Milanu in Londonu, Prevel ga je Zlatko Gorjan v topel izraz. Kakor tuja je tudi domača kritika kar najbolj superlativna. Slavko Batuiič, eden iz hrv. Moderne, je v samozaložbi izdal niz novel z naslovom: »Čuda i čarolije.« Pisatelj v svoji subjektivnosti zahaja predaleč v transcendentalno ozračje zato ga mnogi odklanjajo; preveč visi na golem besedju in lovljenju votlih fantazmov. Demetrova nagrada, ki jo deli Nar. gledališče v Zagrebu za vsakoletno najboljše dramsko delo, je štela to sezono štiri kandidate: Zagorsko, Dimi-trijeviča, Nušitfa in Ka Mesariča. Nobeden od teh pa ni dal dela, ki bi zaslužilo nagrado, zato bi »lahko letošnja gled. nagrada izoadla. Kljub temu jo je odnesel Ka Mesaric, čeprav je njegov »Joco Udmanič« v teh štirih med slabšimi. Imel je med cenzorji več prijateljev... O letošnjem gled. repertoarju več prihodnjič. Zagreb, 30. junija 1931. —č. Kyberjeve povesti iz živalstva Koliko je znamenitih imen, ki predstavljajo posebno panogo lepega slovstva: živalsko povest! Je pa živalska povest tudi prav posebna in mikavna stvar — kdor je dolgo tii imel v roki, mu svetujem, naj se je brž poloti... Na uho: je prijetnejše čitati o živalih, kakšni bi ljudje ne smeli biti, pa tudi narobe. Hočem le povedati, da sem odkril pisatelja, ki je bržčas pri nas prav malo znan, ali morda celo sploli neznan. Lani sem opozoril menda na Fried-richa Schnacka, danes podčrtam ime Manfred K y b e r. — Pisatelj je doma iz Švice in znan kot pesnik ter pisatelj zelo priljubljenih pravljic in gledaliških komadov, a najbolj so so mu posrečile povesti iz. živalstva. Humorja in jedke satire ima nič koliko mimo prav temeljitega znanja iz življenja živali, pa morda še bolj iz življenja ljudi, katerih nikdar ne zabi vpletati v svoje duhovite in naravnost osvežujoče spise. Njegovo delo je žo jezikovna znamenitost, kakršnih najdeš v resnici malo dandanašnji. Izrazi, ki jih kuje iz glasov živali, niso le presenetljivo zadeti v tonu imena, ki jih daje i/, svoje domišljije in iz svojega tenkega ušesa posameznim živalim, niso le iz njih bistva zajeta, marveč tudi pesniško naravnost sijajna. Zgodbice samo so tako dognane, brez vsakega nepotrebnega balasta, čiste in bodisi v humoristiki, bodisi v resnobi enako tehtne in pomembne. Nedavno je izdala založba Grethlein & Co. (Leipzig in ZUrich) v enkratni izdaji vse njegove živalske povesti pod naslovom »Gesaininelte Ticr-geschichten« (Unter Tieren — Neue Tiergeschich-ten). Knjiga ni draga in bo gotovo dobrodošla vsem ljubiteljem živali, duhovitosti ter pristno poezije. Dasi Kyberjeva filozofija, ki v marsikateri povesti postaja očita, nima liste enotnosti iu do-slednosli, ki bi in človek pričakoval — avtor tipa včasih prav v budistični predstavni svet, časih spet, in morda v najlepših povestih, je krščanski in naravnost presenetljivo globoko vživljen v frančiškanskega duha (tu omenjani zlasti čudovito povest : Das Land der Verheissung«) — je vendar njegova knjiga zdrava in lepa, v tistem višjem smislu vseobče ljubezni in bratstva v vsem stvarstvu, katerega glasnik in propovednik je avtor od prve do poslednje črke svojega dela. s. š. Francosko gledališče Pariz, 2. julija 1931. Splošno govore o nazadovanju pristnega fran-I coskega gledališča. Ker ga nisem nikdar videl, ko je »nekdaj«; bilo boljše, seveda 110 morem primerjati. Ogledal sem si predstave v Comoedie Fran-I vaise, v Odčonu in še v drugih pariških gledali-; ščih. Pa si nikakor ne morem misliti, da francosko | gledališče nazaduje. Stvar je resnejša. Ako bi res bilo samd na-1 zadovanje, bi še ne bila izključena možnost zopet-nega napredka. A kar 6em na odrih videl, ne prenese več napredka v pravem pomenu besede, nazadovanja pa prav tako no — že zaradi vestnosti in iz spoštovanja do tradicije. To sc pravi, da je francosko gledališče — v kolikor ga je še pristnega — na mrtvi točki... in na nji počasi izumira. Pa menite li. dn so tega obžalovanja vrednega dejstva krivi Francozi, Parižani, ka-li? O ne, Parižan, ki so smatra za najpristnejšega Francoza, uživa danes z isto največjo naslado neumno, brezkrvno komedijo, kakor jo jo užival pred petdesetimi leti, ko je žela svoje prve uspehe iu jc ostala stalno na repertoarju — nič ga ne moti, da je stara že petdeset let in da jo je videl nn enem in istem odru že blizu tisočkrat. Parižan se je ne naveliču. Vsaj v gledališču zastane zanj čas; vsaj v gledališču najde še razvedrilo, ki mu je po duši. Francosko gledališče je stara in slavna obrt. Od nekdaj in zato tem bolj še dandanašnji je francosko gledališče kakor baročna ura, ki občuduješ njeno duhovito sestavo, ker sestava ni skrita, marveč je nizkaznn vsak drobec, dn ga vidiš in se uiti diviš, kako se čudovito ujema med preprostimi do- mislicami — to je: duhovitostjo — in med prvobitno domislico — to je: ustvarjalno duhovnostjo — tam je tudi meja med obrtjo in umelnostjo. Francosko gledališče ni gledališče novotarij in vratolomnih poskusov. Zasidrano je globoko v dognanem ter do najtanjše podrobnosti izdelanem redu. — Pojmi: protagonist, primadona, komična starka, naivka, ljubimec itd., ki so jih prevzela od romanskih narodov tudi vzhodna gledališča, a so jih danes že otresla, imajo tu svojo kulturo, ki je edinstvena. Prizor — la scene — je prizor, sain zase zaključena enota, in kar velja za vzhodno pojmovanje kot starinska nerodnost — veriga prizorov — velja v francoskem gledališč« za temeljni pojem gledališke igre. Odhodi igravcev z odra po posameznih prizorih tvorijo globoke zareze, ob katerih izrazijo gledavci igravcem s ploskanjem svoje zadovoljstvo za ■ prizor«, ali pa molčč izkažejo svoje nezadovoljstvo. Igra mrvra biti tako napisana in uprizorjena, da imata igravec in gledavec možnost kontrole učinka, sicer za Francoza ne velja. To so elementi razvedrila, ki ga išče Francoz v gledališču (zakaj on ne hodi v gledališče zaradi izobrazbe, marveč za razvedrilo!). In le elemente izrablja igravec. na čim bolj prekanjen način, kar pomeni spet stopnjevanje gledavčevega užitka ... Zelo dvomim, da bi bilo mogoče doseči večjo popolnost igranja v pristnem francoskem duhu, nego jo dandanašnji nudijo najboljši pariški odri. Pa vendar pravijo ljudje, da gledališče v Parizu propada. Kako to? — Dandanašnji ne zahteva človek od uro nobenega drugega užitka, kot da mu kaže pravi čas. Baročna ura je godna za muzej. Od gledališča pa šo sam ne ve, kaj naj zahteva: ali naj se razvedrilo razbohoti v zabavo (kar je rodilo revije ), ali naj eksperimentira s pravo umetnostjo' (kar je' rodilo brez števila študijev, ateljejev itd.), Francozom te stvari niso po duši, a tujec jih 1 zahteva in pa amerikanizacija, internacionalizacija življenja. Tudi gledališče so skušn inlernacionali-zirati, a to pomeni propast njegove dosedanje hrbtenice; narodne svečanosti. — Dolga pa je še pot do »svetovne svečanosti«,.. Silvester Škerl. Dnevna kronika Koledar Sredb, 8. julija: Evgenij lil., papež; bliža beta, kraljica. Zadnji krajce ob 0.52. Herschel ra]x>vedujc lepo vreme. Osebne vesli — Absolutorijski in diplomski izpiti na drž. konservatoriju v Ljubljani. Koncem šolskega leta 1030-31 jc napravil na ljubljanskem konservatoriju absolutorijski izpit visoke šole iz klavirja in ubsolutorijski izpit srednje šole i/ kompozicije g. Pavel sivic. Dalje so napravili absolutorijski izpit srednje šole iz solopetja gdč. Arko I le rta, Dolenc Josipina, Meze Anrta in Mlekuš Murijela. Rančigaj Pavel pa je napravil absolutorijski izpit srednje šole iz orgel. Diplomski i/pit pedagoškega-učiteljskega oddelka drž. konservatoriju pa so napravili pred posebno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. Mateja Ilubada: gg. Juvnnec Ferdinand, Krm-potič Ivan, l.ubec Ro/a. Mena rdi Pia, S. Rako-vee Cirila, Sušnik Marija in s. /ulj Ljuboinira. — Iz vojnške službe. l'o službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 23. čete obmejne trupe pel), kap. 11. razr. Ivo Ljubimir; za poveljniku 39. čete obmejne trupe peh. kup. 1. razr. Mirko Čubrilo; za vodnika 5. konjen. polku Kraljice Marije« konj. por. Boris Plavšuk; za sekund, zdravnika oddelka za notranje bolezni stalne voj. bolnice 11. arm. oblasti sunit. kap. L razr. dr. Leonardo Rogič; za vodnika \aljevske čete drinskega orožn. polka peh. por. Zdenko Pilič; za vodnika slavonsko-brodske čete savskega orožn. polka konjeniški pod p. Jernej Mak; za vodnika banjaluške čete vrbuškega orožn. polka peh. por. 1 \ a u Buinber; za vodnika belgra jske cetc duuavskega orožn. polku peh. podp. Ciril Legat; /a vodnika pimlske četo moravskega orožn. polka peh. podp. Puvle Nečak iu za vodnika užiške čete drinskega orožn. polka topn. podporočnik Vincenc I' o rtu na. Ostale ves (i — G. Anton Grdina iz Clcvelanda sporoča Vsem, ki ga pričakujejo, da jih obišče ali bi radi osebno govorili z njim, 4a bo na razpolago v četrtek od 8 do 10 dopoldne in v soboto od 8 do 10 dopoldne in od 5 do 6 popoldne v Ljubljani, Dunajska cesta 52. Za druge kraje bo pozneje sporočil, v kolikor mu bo mogoče. — Zveza bojevnikov, iz svetovne vojne priredi tudi letos svoj običajni tabor uu Brezjah. Zborovanje bo 13. avgusta in ga bo vodil general Maister. Zveza jc zaprosila za polovično vožnjo po železnicah iu upa. du bo prošnja v kratkem ugodno rešena. Pozivamo \se tovariše iz svetovne vojne, da se te prireditve gotovo udeleže. — K vestem o škrlatici na Bledu se uradno ugotavlja, da se je pred tedni sicer pojavilo nekaj lahkih slučajev škrlatice med prebivalstvom občine Bled, da pa so bili vsi oboleli otroci takoj prepeljani v ljubljansko splošno bolnišnico., tako da je sedaj občina Bled v celoti škrlatice prosta in 6e tekom zad,njih 10 dni niso pojavili novi slučaji. — Maturantje VIII. a r. bivše prve drž. gimnazije v Ljdbljani obhajajo v ponedeljek 3. avgusta t. 1. 30 letnico mature. Vsi oni gg. sošolci, ki se nameravajo udeležiti 30 letnice, naj javijo svojo udeležbo do 25. julija na naslov: prof. dr. Val. Rožič, Gorupova ulica 18. Ljubljana. Vse drugo je stvar pismenega dogovora. Specialist za pljuča DR. FR. DEBEVEC bo ordiniral od 11. julija do 10. avgusta le vsak petek od 9 do 12. — O slovanskih narečjih Islic. Na zagrebškem vseučilišču je 1. t. m. predaval poljski slavist, profesor dr. Mieczyslaw Malccki o slovanskih narečjih v Istri v preteklosti in sedanjosti. V Istro je prišel zato, da bi raziskal takozvani cakavizem, linorske zveze in obenem neposredno rečno plovbo med obema deželama. Ker znaša največja globina Rokavekega preliva tam, kjer naj sc zgradita nasipa, 55 do 60 metrov, tehnične ovire ne bi bile nepremag- ! Ijive, ker že sedaj grade pomole v taki globini. Temelji za visoke mostove bi stali v samo 20 metrov globoki vodi in njihova zgradba isto-caiko ne bi delala posebnih težkoč. Nekoliko neprilik bi bilo zaradi mene v stanju vode (plima in oseka), a tudi to bi se dalo premagati. Poslej se bo glasilo vprašanje glede zveze med Anglijo in Francijo: Tunel ali nasip? Kar se tiče tunela, je treba vpoštevati neprimerno večjo možnost neznanih ovir pri graditvi. Razen tega bi služil tunel le železniški zvezi. Mogli bi seveda zgraditi dvonadstropni tunel, tako da bi se mogel po drugem rovu vršiti avtomobilski promet; tak tunel grade ta- i čas pod vodo med Liverpoolom in Birkenhea- ■ dom. Toda tak predor bi bil izredno drag in bi še davno ne dosegal prometnih možnosti dveh vzporednih nasipov s šestimi tiri. Pri tem treba pa še posebej vpoštevati, da bi mogle po kanalu meti dvema nasipoma brez ovire pluti tudi francoske in angleške rečne ladje, in prevažata blago iz. Londona neposredno v Lille, Pariz, Koln, Strassburg, Basel itd. ter obratno. Po vsem tem je jasno, da se načrt železniške zveze med Anglijo in evropsko celino prej i ali slej izvede. Glavna ovira je prav za prav samo še angleški strah za sedanji otoški značaj dežele, ki omogočuje najlažjo obrambo v slučaju vojne. Toda spričo modernih zračnih brodovij Rokavski preliv ne pomenja več veliko. Proti navalu kopnih čet se pa more Anglija zavarovati z eno samo tono razstreliv, s katerimi bi mogla v slučaju nevarnosti porušiti nasipa. Najbrže ni več daleč čas, ko se praktično reši vprašanje: Tunel ali nasip med evropsko celino in Anglijo. Novi milanski kolodvor, eden največjih v Bvropi, Na notranji strani se nahajajo velike Tudi Nobile gre iskat Amundsena Ko je Nobile — bivši vodja italijanske okspedicije na severni tečaj z zrakoplovom »Italiac — zvedel, da se odpravlja ruski ledo-lomilec »Malvgin« na sever in da bo med drugim skušal najti sledi za Amumdsenom, je takoj prašal v Moskvi, če bi se mogel udeležiti ekspedicije. Pogajanja se še vrše. »Maly-ginova« -ekspedicija odrine iz Arhangelska dne 15. julija t. 1. Poleg ruskih znanstvenikov vzame »Malvginc s seboj 15 inozemskih turistov. ki so ga te dni blagoslovili in izročili prometu, lope železne konstrukcije za vlake. vade je bila tolika, da preosnova ni prodrla ne v dnevnem časopisju ne v knjigi. Še-le ko je ves tisk prešel v boljševiške roke, je »jač« izginil iz pravopisa in ga ni več najti ne v dnevnem časopisju ne v knjigah. V inozemstvu se stari pravopis še vedno bori proti novemu. Posebna vseruska ortografska konferenca v prosvetnem komisariatu pa pripravlja sedaj še obsežnejše pravopisne preosnove. Ukinejo naj se tri črke: ruski e kot posebna črka v kolikor se piše samo v začetku besede; ruski i s kljukico, ki je nepopolno nadomestoval slovenski j, namreč samo v sredi in na koncu besede, dočim se v začetku besede ni mogel pisati in je v slovanskih imenih začetni j izostal, na pr. Irasek, namesto pravilno Jirasek, dasi so Rusi dejansko imeli črko j. Preje so ta nedostatek nadomeščali s spajanjem črk »je« in »ju« v dvo-glasnik, ki se je pisal s posebnim znamenjem. Poslej se bo vseskozi rabil enostavni j, na pr. jabloko, bjeljo, objem, jelka — in namesto starega i s kljukico se bo pisalo enostavno boj, vojna itd. Japonska lepotica, ki se lepotnih tekem ni hotela udeležiti v odvratni kopalni obleki, marveč v svojem častitljivem kimonu, pa je bila vendar proglašena za najlepšo Japonko. SchmeHugova ; : ti in bral (spredaj, od leve na desno) ob veselem poročilu o Maksovi zmagi v Ameriki. Cerkev sv. Štefana v Bremenu, ki jo je hudo poškodoval požar. Krvoločni pajki Da je pajek roparica, ki živi od drugih žuželk, ve vsak otrok. Manj znano pa je, da je pajek nevaren tudi višjim živalim. Tako živi v Južni Ameriki pajek, ki nastavlja v vodi svojo lijaku podobne mreže, v katere lovi ribe. — V Ukrajini živi pajek, ki po zemeljskih rovih preži na krastače. Druge, vrste pajkov n«/-padajo martinčke in celo kače. Ogromen kri-| zavcc na Madagaskarju lovi v svoje močne inrcže ptiče in jim izsesava kri. Zopet drugi pajki plenijo iz gnezd mlade ptiče. Neki indijski pajek se živi od podgan. Ekonom nemške države, Dietrich, v stiski: vse hoče biti deležno dobrot odloženih dajatev. Sto let staro vprašanje o zgraditvi tunela pod Rokavskim prelivom je Anglija s svojim parlamentom I. 1930. zopet enkrat odklonilno rešila. Vendar je bila večina pri glasovanju v parlamentu zelo neznatna: 179 glasov proti 172, in ne more biti nobenega dvoma, da se bo to vprašanje prej ali slej rešilo v pozitivnem z mislil. Francois Poncet, državni podtajnik v francoskem zunanjem ministrs-tvu, ki velja za Briamdovega naslednika, je imenovan za poslanika v Berlinu. hi dejansko se že oglašajo strokovnjaki z novimi načrti. Najzanimivejši in tehnično ter gospodarsko najugodnejši je pač načrt, po katerem naj bi se med Anglijo in Francijo zgradila dva nasipa s kanalom na sredi. Na ta način bi bil omogočen železniški, avtomobilski in paroplovni promet. Oba vzporedna nasipa naj bi tekla v razdalji 500 metrov drug od drugega iz Deala na angleški strani v Calais na francoskih tleh. Po vsakem nasipu naj teko po 2—5 železniški tiri. Tik ob obeli obalah naj se nasipa prekineta in zvežeta s kopnim po visokih mostovih, pod katerimi bi mogle pluti oceanske ladje. Vse štiri vrzeli v nasipih naj se urede za pristanišča. Ruski pravopis pod nožem tel Stadt Wien) 36 oseb. Stanovanje, jela in postrežbo je Malič zaračunal s 3000 gld. Trda mu je predla, ker so zaradi te prevelike vsote zahtevali podroben račun. Poskušal je res spraviti skupaj število 3000 gld., a nikakor ni šlo. Eno samo torto je računal 150 gld. Posledica je bila, da so se potniki ogibali tega hotela. Hodili so k Divjemu možu«, drugi so pa prenočevali — na potu v Trst — na Vrhniki. Vozove so imeli bogataši svoje lastne, konje so pa dobivali pri poštarjih. Jadrnice v močnem vetru Iz spominov na staro Ljubljano Ljubljana je bila že v avstrijski dobi važ-t-r> garn i zi jal?o mesto. Njen domači polk je bil pešpolk št. 17. Dne '24. kimovca 1845. leta — tako piše stotnik Kastelic v svojih spominih — so v Ljubljani slovesno blagoslovili tri nove zastave domačega pešpolka princ llohen-lohe I^angenburg št. 17. Vršilo se je to na veliki ravnini pod Thurnom. Udeležili so se slavnosti prvi trije bojni bataljoni ter prvi domobranski bataljon. Sv. maša se je vršila v krasno ozaljšanem šotoru na prostem. Potem je škof Wolf nagovoril častnike in zbrano mo- : štvo. Ko se je zaključil uradni del slavnosti. i so vojaki odložili orožje ter zamenjali težke ! čake s kapami. Potem so odšli proti Tivoliju, ' kjer so bili pogoščeni. Tukaj je bilo prav ži- j vahno. Kadilo se je iz mogočnih loncev, za j gradom pa je stalo več voz, naloženih z belim kruhom in vinskimi sodi. Vojaki so peli in pili in plesali; vmes je igrala vojaška godba. Ob štirih popoldne so odkorakali vsi štirje ! bataljoni domov z godbo na čelu. Zvečer so imeli vojaki brezplačen vstop v gledališče. Igrali so > Micko, vojaško hčer«. Pri tej slavnosti je bil navzoč tudi podmaršal nadvojvoda Franc Karel, oče cesarja Franca Jožefa. Nadvojvoda je prišel s svojim spremstvom v Ljubljano v petek ter odšel v nedeljo. V soboto je nadvojvoda povabil na obed pri Maliču (Ho- 1 Ruski pravopis spada med najbolj zapletene na svetu. 2e pod carsko vlado je moskovska akademija priporočala neke preosnove, ki se pa niso izvedle. Leta 1917 se je revolucija lotila tudi tega vprašanja, a ga zaenkrat tudi ni rešila. Takrat je izšel zakon, s katerim naj bi se iz pravopisa izločila črka »jač« — mehki e, ki naj bi se pisal kakor navadni e. Toda moč na- Elisabeth Forster-Nietzsche, sestra lilozofa Nietz-sche-a, ki je izdala njegova dela, praznuje 10. t. m. svoj 85. rojstni dan. Dalje se bo pisal tudi ruski mehki i, ki se piše sedaj s posebnim znamenjem, kot navaden evropski jota. Mehki »jer« odpade za vsemi mehkimi samoglasniki in se bo pisalo miš, nož, rož itd. Dalje se odpravi mehki znak v povratnem glagolskem nedoločniku, ki je v ruščini često sličen tretji osebi določnika (nekaj podobnega se vrši s češkim znakom nedoločnika »ti«, ki ga polagoma izpodriva trdi »t«). Obenem odpravijo iz ruskega pravopisa vse anahro-nizme, ki so ostali od prejšnje fonetike. Naše koga, mojega izgovarjajo Rusi »kovo«, »moje-vo«, kakor izgovarjajo sevodnja (danes), pišejo pa segodnja; reforma se bo dosledno držala fonetičnega načela. Načrt predlaga tudi popolnoma mehanično deljenje besed, tako da se ne prizanaša niti korenu, na pr. gol-ova, ku-st, u-lica itd. Tak predlog ni čuden na konferenci, na kateri govore nekateri člani o »revolucio-narno-marksističnem stališču« in o »načelu razredne proletarske smotrenosti« v pravopisnih vprašanjih. Francoski politik in miljarder Franklin-Bouillon, ki je v parlamentu dejansko napadel min. predsednika Lavala, da bi ga »prepričal«, naj zbornice ne pošilja na počitnice. Narodna banka po stabilizaciji t Gospodarska kriza in MUD Vsa naša ju vnosi je z napetosjo pričakovala prvega izkaza Narodne banke po izvršeni zakonski stabilizaciji. Zadnji njen izkaz je bil za '22. junij 1931. najnovejši izkaz pa je za 28. junij in vsebuje vse važne izpremembe v zvezi s stabilizacijo. Pravkar objavljeni izkaz izgleda takole (vse v milijonih dinarjev): Aktiva: zlato v blagajnah in v inozemstvu . . 1540-43 bankovci v tujem denarju............3-9 devize ..........................747-2 devize, ki ne pridejo v podlago .... 182-17 niklasl kovan denar................29.15 demonetiziraaio srebro..............33-9 posojila menična..................1252-4 lombardna........................206-4 vrednostni papirji................27-4 prejšnji predujmi državi............1825-36 :ačasni predujmi 01. drž. blagajni . . . —— vrednosti rez. in ostalih fondov .... 94-83 nepremičnine, zavod za bankovce itd. . . 135-26 razna aktiva.................29-04 Pasiva: ■kapital ..... rezerve ..... ustali fondi . . . bankovci v obtoku . državne terjatve . . žiroračuni .... razni računi . . . obveznosti z rokom . razna pasiva 180— 97-7 4-2 4503-84 104-84 707-83 198-2 '210-82 30-9 Kdor je zasledoval prejšnje izkaze, katere smo retno objavljali, koj laiiko opazi veliko razliko v primeri .s sedanjim izkazom. Predvsem sedanji izkaz popolnoma odgovarja taktičnemu stanju si vari.. Predvsem je valoriziran zlati zaklad banke. Ta je znašal po zadnjem izkazu ca. 100 milj. zlatih dinarjev, sedaj pa je vnesen v bilanco z vsoto 1.097-7 milj. Din, k temu pa je prišteti še nove nabave zlata, tako da je dosegel izkazano stanje. Narodna banka je i/, dobljenega državnega posojila porabila 201» milj. francoskih frankov zu nakup zlata. Po zakonu bi moralo znašati zlato kritje najmanj 25%, po lein izkazu pa znaša 27-63% in je lorej znatno večje kakor ga predpisuje zakon. Nadalje omenjamo še, da tako velikega dotoka zlata banka doslej še ni zabeležila. Poleg zlata tvori najvažnejši del kritja devizni .Nota gospodarska karto kraljevine Jugoslavije. Državna pooblaščena založniška knjigarna v Zagrebu jo izdala, kot jo sama imenuje: Kulturno, industrijsko in trgovsko karto kraljevine Jugoslavije. Karta upošteva nr>vo teritorijalno razdelitev države po banovinah in okrajih. Na njej so zazna-luenovane vse važnejše strokovne šole, nadalje vsa večja industrijska podjetja tehle strok: tekstilna, lesna, glinena, kovinska, hranilna, kemična in razne, nadalje vsebuje vse večje denarne zavode ter zavarovalnice. Knjigi je prideja« priročnik, k.ier je poleg adresarja industrije in bank ter sezname strokovnega šolstva objavljenih več člankov, med njimi članek ljubljanskega župana dr. Dinka Pura o aktualnih komunalnih vprašanjih mesta Ljubljane (v slovenščini) ler članek tajnika Zveze in-dggteijcev dn- .A. OoLije o osnovah za uspešno elek-tlšllacijo n^še države. Razpis, natečaja. Slovenska šolska Matica razpisuje itetečaj za temo: »Kakšno vzgojo za-nteva gospodarsko življenje od naSega človeka?« Natečaja se mora udeležiti vsakdo. Obseg naj bo najmanj ena pola. največ pa tri pole. Razpisane so na temo tri nagrade: prva v znesku Din 1.500, druga 1000 in tretja Din 5C0. Najboljši rokopis SŠM v svojih publikacijah natisne ter mu prisodi Sc običajni honorar. Rokopili naj se pošljejo tajništvu Sloven. šol. Matice do 1. februarja 1932. — Tajnik. Tečaj za mizarsko luženje v Brežicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani naznanja, da se vrši za mizarje iu mizarske pomočnike leča j za luženje lesa v Brežicah v soboto in nedeljo 18. in 19. julija I. 1. in sicer v prostorih g. Grobušek Ivana, gostilničarja v Brežicah. Opozarjamo mizarske mojstre in pomočnike brežiškega okoliša, da se nemudoma prijavijo pri Zavodu PO Zbornice za TOI v Ljubljani ali pa neposredno pri Zadrugi kovinskih in lesnih obrtov v Brežicah najkasneje do 10. julija t. I. Oni, ki bi prijavo zamudili, se bodo sprejeli po razpoložljivosti prostora ob otvoritvi, ki bo 18. julija t. I. ob 8 zjutraj v navedeni delavnici. Pristojbina za mojstre 40 Din, za pomočnike 20 Din, revnim mojstrom ali brezposelnim pomočnikom se na prošnjo more znižati na 20 in 10 Din. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzijah 10X12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hmšovega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Konkurz je razglašen o imovini Frauje Žitnik, lastnice trgovine z mešanim blagom, F. Tome v Medvodah; roki 11. julija, 10. in 14. avgusta. Poravnalno poslovanje je uvedeno o imovini tvrdke K. Hrepevnik in Karoliue Illepevniik, trgovine z mešanim blagom v Konjicah; roka 28. julija in 20. septembra. Borza Ljubljana, 7. julija 1931. De n tir V današnjem deviznem prometu so se učvrstile devize Bruselj, Budimpešta, Curih in Nevv-york, slabejše pa so bile devize: Amsterdam, Berlin, Dunaj, Pariz, Praga in Trst. Večinoma je bilo zaključeno privatno blago z izjemo Curiha iu Prage, katera je dala Narodna banka. Promet je bil znaten. Ljubljana. Amsterdam 2274.15—2280.99, Berlin 1340.62—1344.62, Bruselj 789—791.30, Budimpešta 987 28—990 24, Curih 1095.45—1098.75, Dunaj 793.86 do 796.20, London 275.12- 275.94, Ne\vyork 5642.63 do 5659.63, Pariz 221.28- 222.10, Praga 167.22-107.72, Trst 295.95—296.85. Zagreb. Amsterdam 2274.15- 2280.99. Dunaj 79'» 80—796''6 Berlin 1340.02—1344.64, Budimpešta 987.28—990.24, Bruselj 789.00-791.36, Milan 295.95 do 296.85. London 275.12 -275.94, Newyork kabel 56.5363-56.7063. ček 56.4263-56.5963, Pariz 221.44 do 222.10, Praga 167.22-107.72, Curih 1095.15 do 1098.75. Skupui promet brez kompenzacij 14.6 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2274.15-2280.99, Berlin 1340 02—1844.64, Bruselj 789—791.30, Budimpešta 987 °8—990 29, Curih 1095.45—1095.75, Duna j 793.80 do 796 20 London 275.12—275.94, Newyork 50.4268 do 56.5963, Pariz 221.44-222.10, Praga 167.22-167.72, TivI '295.95—296.85. Curih. Belgrad 0.112.',, Pariz 20.21, London 25085 Newyork 516. Bruselj 72.10, MIlan 27.0175, Madrid -19 15, Amsterdam 207.70, Berlin 122.43, Dunaj 72.57, Stockholm 138.40, Oslo 138.20, Kopen-liageu 138.20. Sofija 3.71, Praga 15.2875, Varšava zaklad banke, ta je znašal po prejšnjem izkazu (preračunan) nekaj čez 300 milj. Din. Od vsote posojila je bila odbila prvič naša tranšu. drugič se. je del porabil kakor zgoraj omenjeno za nakup zlata (2O0 milj. frankov). Srebra je bilo prej v banki za 17-0 milj. Din, po sedunjem izkazu pa za 88-9 milj. Din. Poleg tega ima banka tujih valut za 3-9 milj. Din in nikla za 29-1 milj. l)iu, skupno znaša kritje vseli obveznosti banke 2291-5 niilj. Din. poleg tega ima pa banka še Izven podlage za 182 milj. deviz. Posojila banko so se od zadnjega izkaza sem zmanjšala, in sicer menična od 1200-4 na 1252-4 inilj.% lombardna pa od 212-8 na 200-2 milj. Ena najvažnejših izprememb v izkazu i>a je postavka državnega dolga. Po prejšnjem izkazu je znašal račun za odkup kronskih bankovcev 897-8 milj., račun začasne zamenjave 120-2 milj., državni dolg pa 2990-8 milj. Din, skupno lorej 4020-84 milj. Sedaj se je zmanjšal dolg za vsoto 2195-5 milj. Din, deloma zaradi valorizacije zlata, deloma pa zaradi donosa inozemskega posojila v znesku 1400 milj. Din. Seveda ni več v bančnem izkazu postavke: založene državne domene za izdajanje bankovcev v znesku 2238-90 milj. Din. Kakor jo iz tega razvidno, so posebno znatne izpremembe v izkazu ua aktivni strani. Na pasivni strani je pretvorjen stari kapital 30 milj. zlatih na sedanjih 180 milj. Din vštevši še uporabo nekaterih rezervnih zakladov. Obtok bankovcev je naraste! v primeri s prej-šmjini izkazom, ko je bil izredno nizek, za 45 milj. Din na 4 milijardo 563-8 milj. Din. Nadalje so se državne terjatve zmanjšale od 211-7 na 104-8 milj.. žiroračuui so naraslli cd 570-3 na 707.8, imetja državnih gospodarskih podjetij pa »o padla od 508.8 na 198.2 milj. Skupno znašajo takojšnje obveznosti baniie brez obtoku bankovcev 1010.9 milj. Din. Novost je v izkazu, da so obveznosti z rokom izkazane posebej, in sicer v znesku 210.8 milj. Skupno znašajo takoj izplačljive obveznosti banke 7. obtokom bankovcev 5574.7 milj., kritje znaša skupno 41.1%, samo zlato kritje pa 27.63%. Kakor je znano, znaša zakonski minimum kritja v devizah iu zlatu 85%, v zlatu pa samo 25%. Omenjamo še, da znaša sedanja obrestna mera za menične kredite 6.5%, za lombardne 8%. Te dni bo tudi objavljena polletna bilanca banke za 28. junij, ki lx> predložena glavni skupščini delničarjev vršeči se 12. julija. 57.80, Budimpešta 90.125, Atene (>.70, Carigrad 2.15, Bukarešta 3.075, Helsingfors 13. Dunaj. Dinar notira deviza 12.55875, valuta 12.545. VREDNOSTNI PAPIRJI Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slaba in so tečaji ponovno popustili. Prometa je bilo zopet manj. Tudi efektni trg izkazuje prav malo prometa in so spremembo tečajev malenkostne. Tako je danes popustil« Union banka od 103 na 162, dočim je Jugo banka bila zaključena po nespremenjenem tečaju 67. Med industrijskimi papirji je prišlo do zaključka edinole v delnicah Trboveljske, ki je bila čvrstejša in zaključena po 259. Ljubljana. 8% Bler. pos. 91 bi., 7% Bler. pos. 81 bi.. Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 d., Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., VevEc 120 d., Stavbna 40 d., Ruše 145 d. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 84 d., agrarji 47— 50, vojna škoda ar. 396—397 (396), kasa 396— 397 (396), 12. 400—102, 8% Bler. pos 90—90.50 (90.50), 7% Bler. pos. ar. 79.50-80 (79.75), kasa 80 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 80—81, 6% begi. obv. 63—63.75. —^Bančne delnice: Ravna gor« 70 den., Hrvatska 60, Poljo 53.50—55, Kreditna 121 — 126, Union 163-105 (162), Jugo 06.50—67 (67), Lj. kred. 120 d.. Narodna 6300—6900, Obrtna 30 den., Praštediona <.155—965. Etno 192 bi.. Srbska 192 bi., Zemaljska 119—122. — Industrijske delnice: Guttniaun 110—120, Slavonija 200 d., Našice 65 d., Danica 210 bi., Drava 235 d.. Šočerana Osiek 245—250, Nar. ml. 15, Brod. vag. 50—60, Vevče 120 den., Isis 40—45, Ragusea 300 d, Oceania 190 d., Trboveljska 258—200 (259). Belgrad. Narodna banka 6.700, 7% inv. po,-. 82.50—84.50 (23.000), agrari 10—47 (19.200), vojna Skoda 393—395 (616 kom.), 11. 400—402 (200 kom.), begi. obv. 62.50-62.75, 7% Bler. pos. 79.50-80. Notacije dri. papirjev v inozemstv-u: London: 7%. Bler. pos. 79.75—80. Nevvvork: 8% Bler. po.-. 89—90, 7% Bler. pos. 79.25, 7% pos. DHB 77-79. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.65, \Viener Bank-verein 15, Eseompteges. 150, Živno 81.30, Mundus 95, Alpine 15.52. Trboveljska 32, Kranj. ind. 41, Rima Murany 46.75. Žitni trg Današnja tečajnica ljubljanske borze za žito ne prinaša uobenih drugih tečajev več kol samo za koruzo, ki notira danes 1'ranko vagon slovenska postaja ml. tarifa 142.50—145, navadna voznina pa 147.50—150. Novi Sad. Pšenica: sr. nova 79/80kg 160—170. slav. nova 78kg 167.5—170. — Koruza: bč. 94—90. bč. ladja Donava, Sava, Tisa 90—98, bč. »kol. Sombor 95—97.5, sr. okol. Šid 95—97.5, sr. okol. Indjl-ja 94—90. — Moka: 00 205—275, 2. 245—255, 5. 230—250, 6. 220—230, 7. 175-180, 8. 120—125. — Otrobi: bč. 115—120. — Tendenca: mirna. Promet: pšenica 8 vagonov, koruza 8 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 1 vagon. Sombor. Zaradi tamošnjega praznika borza ne posluje. Budimpešta. Tendenca: prijazna. — Promet: omejen. — Koruza: julij 13.35—13.44. zaklj. 18.44 do 13.46; avgust 13.88—13.44, zaklj. 13.40—13.18; september 13.43- 13.46. zaklj. 13.56—13.52; maj 11.70—11.82, zaklj. 11.75-11/76. — Tranzit, julij zaklj. 10.70. Skofici Loka Stavbno gibanje. Nove hiše gg. Blaznika Avgusta, Oblaka Tineta in Matlevvebra Gabrijela, ki so jih letos začeli gradili ob robu vojaškega pokopališča, so žc pod streho. Novo hišo je ob Pretiran sars kili stopnicah začela graditi družina škerl. V kratkem prične z novo zgradbo tudi g. Hafner Matevž na Spodnjem Irgu, kjer je prod mesecem podrl staro poslopje. Prošnja podružnici SPI). Markacija na naš znani Blegaš ni povsem v redu. Ona pol, ki vodi s Hotavlj v Poljanski dolini skozi romantično Ko-pačnico na Leskovico In odtod na vrli z južne strani — sploh ni markirana, pa I ud j ona, ki pelje iz Zalega loga čez Potok na vrh bi bila potrebna popravila. in še tole bi opomnifi: ob nedeljah in praznikih je v poletnem času Blegaš vedno poln obiskovalcev, saj je 1503 m že precej znamenita točka, v škofjeloškem hribovju ena med najvišjimi. Ali ne M SPI) v škofji Loki začela mislili na zgradbo koče Iu gori. Morda bi bila mnogo bolj uotrebila kol na bližnjem Ljubniku, (Dalje.) Poljedelska kriza Prvi izvor motenja: Preobilno pridelovanje gotovih poljedelskih produktov. Ta preobilica temelji deloma na nenavadnih žetvah, deloma na čezmerno povečani posotvoni površini, ki iz-virn i/, nepo/.nanja povpraševanja, deloma na nezadostni uporabi. Posledica motenja tega ravnotežja je kriza v prodaji, zmanjšanje kupne moči podeželskega prebivalstva in rudi tega tudi utesnitev prodajne možnosti za obrtniške produkte. Poljedelska kriza! Po splošnem mnenju je ta kriza najbolj občeznani vzrok -za motenje sedanjega gospodarskega ravnotežja. Poljedelska kriza je tudi povzročala glavno d;rh Društvu Zveze narodov« v preteklem letu. S to krizo so se in se še pečajo razni gospodarski strokovnjaki na posebnih zasedanjih. Prvi očividcu znak poljedelske krize je bilo nazadovanje con. Samo en zgled: Cena pšenici jc padla v Chicagu v letih 1920 do 1930 za 34.8%. Patlcc ceno pa morejo povzročiti razni faktorji. Ako primerjamo srednjo ceno pšenice v Chikiigu s cenami vsega blaga v Ameriki na debelo, bomo ugotovili, da sc jc knpna moč dolarja dvignila /a 13.6%. Potemtakem bi povzročile padec cene pšenici mesto za 34.8% le za 21.2% druge okolnosti. Na znižanje cene more uplivati tudi znižanje produkcijskih stroškov. Tako so padli v Argentini radi uvedbe poljedelskih strojev za 2" do 40%, v Združenih državah Amerike pri a krit od 4.22 dolarja na t.47 dolarja. Padec cene pšenici jc pa vendarle povzročila v prvi vrsti čezmerna produkcija. Mednarodni poljedelski institut še navaja, du so vzroki sedanje [loljedelske krize tudi v tem, ker se jo bistveno i/premenila ponudba in povpraševanje po poljedelskih izdelkih. Ako primerjamo razdobje 1923 do 1928 z razdobjem 1909 do 1913, bomo dognali, tla jo padla poraba >it;i uu osebo in sicer v švici za 2%, v Avstraliji in Španiji za "%, v Nemčiji in Angliji za 6%; v !• ranči j i za 11%, v Združenih državah Amerike za 14%, v Argentini za 16%. v Belgiji za 21% in v Kuiuidi za 31%. To nazadov praševanje )m> žitu, bi zahteval porast prebivalstva v letu I9JS za 3.3% višjo produkcijo pšenico. Toda povprečni pridelek pšenico, ki ji- znašal v letih 1909 do 1913 slotov 822,645.0011. jo zrastel v letih 1925 do 1928 na stotov 965.875.000. Prirastek jo. bil višji za 17.4%, r letu 1929 jo padel na 12% v primeri z leti 1909 do 1913. To dokazuje, da je pridelek /ita previsok. Ta čezmeren pridelek j>a ne temelji un nenavadno ugodnih žetvah, marveč na napačni ugotoviti potrošnje od strani producentov, ki so zuradi tega posetveno površino preveč povečali. Tako se jc posetvena ploskev za pšenico od 109,382.000 ha v letili 190<» do 1913 zvišala na 125,564.000 ha v Tetu 1929. Nn tem povi-šku pa nima Evropa nikukega deleža. Nasprotno. Po-sotvonu ploskev za pšenico se je skrčila od 29,340.0«) ha do lota 1919 nu 23,988.000 lia in je v letu na 1929 na ras t ki le ua 28.133.000 ha. Ta izpudek ni bil izravnan niti po Rusiji, ki je povečala posetveno ploskev pšenice od 29,950.000 hektarov v letih 1909 do 1913 na 30.644.000 ha v letu 1929. Nasprotno so pu zelo povečali setov v Avstraliji, v Združenih državah Amerike in v Kanadi. V Avstraliji od 3,077.000 ha v letih 1909 do 1913 nu 5,703.000 ha v letu t929; v Združenih državah od 19,060.000 ha na 24.74\000 hektarov in v Kanadi od 4.025.000 ha nn 10,220.000 ha. Ta čezmerna |>oselventt zviševanja so morala imeti za posledico silne zaloge žita. Pšenične zaloge v Združenih državah Amerike in v Kanadi — vse v milijonih stotov so: Zdr. države I. julija Kanada 31. julija 1926 29.5 9.9 1927 35.9 13.8 1928 37.5 21.1 19» . 70.8 28.4 1930 80.4 30.4 Velik jiorast za/.uainujejo tudi drugi poljedelski produkti. Tako so naraslo zaloge sladkorja od 1,945.000 tou v letih 1925 do 1927 na 3,883.000 t. koncem leta 1930. Odgovarjajoče številke za kavo so sledeče: od 427.000 t na 15,552.000 t. Za bombaž od 748.000 t nu 1.186.000 t. Surova svila od 5.%9 t na 45.363 t koncem 1927. Lan od 99.000 ton na 263.000 t. Toliki produkciji s pomočjo strojev jo morala nujno slediti brezposelnost v poljedelstvu. Iz Združenih držav Amerike nimamo sicer tocuejšili statističnih |>odatk»v o številu brez-[Kiselnih |x>ljedelskih delavcev, vendar pa dobimo približno sliko na podlagi statistiko o ljudskem gibanju Ta pravi, da se je v lotih 1920 do 1930 izselilo i/, dežele v mesta približno 3,800.000 oseb. V Nemčiji je znašulo število brezposelnih poljedelskih delavcev v avgustu 1927 14.593, v avgustu 1930 59.252 in v decembru 1930 195.637. V Italiji je zrastlo število brezposelnih od 75.640 v lotu 1927 na 103.451 v letu 1930. V Angliji je znašal v letu 1929 procent poljedelskih brezposelnih delavcev v primeri s celotnim številom brezposelnih 4.5. Tudi kupna moč kmetskega prebivalstva jo padla. Tako računajo, da jc padla v Združenih državah Amerike vrednost poljedelskih pridelkov od 8,675.420 dolarjev na 6,274.824 dolarjev v lotu 1930. Torej padec za 2.44)0 milijonov dolarjev. V Kanadi jc znašal padec vrednosti žetve od 1,125.000 dolarjev v lotu 1928 na 949.000 dolarjev v letu 1929 in na 626.000 dolarjev v letu 1930. Kupna moč kmetov, ki tvorijo 40% vsega prebivalstva, jo bila v letu 1930 zmanjšana za 33% napram letu 1920 in za 44% napram lotu 1928. V Avstraliji jo padel zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva uvoz tekom troti mesecev v letu 1930 v vrednosti 17.5 milijonov funt fterlingov, to je za 46.4%. Nadaljnje ugotovitve dokazujejo, da je padi« uvo/tla vrednost blaga v letih 1929 in 1930 od 36 držav najbolj v tistih, ki imajo v bistvu poljedelski /nu- j čaj. Nazadovanje /naša 20% in vrč. Naj nam i Ik> dovoljen pri lein dokaz a i-ontrario. V do- < želah, kjer jc razvita živinoreja 11. pr. Danska, 1 Utrujenosl |e sovražnico potetneaa dela in razvedrilo. Potrudite se zato. da boste s pijačo, ki osvežuje povečuli svojo odporno moč pa boste ohranili energijo in živahnost tudi v največji žeji. Telo utrujeno od vročine, osvežuje in krepi Pripravlja se z Ovomix-kozareem, ki ga morete dobiti povsod, kjer se prodaja Ovomaltine in sicer za ceno Din j5"—. Irska, katerim je kriza prizanesli! in kjer je poskočila cena maslu in mesu, ni nnractla brezposelnost. Izjemo tvori Švica. Pa tudi tam ni povzročilo malenkostnega dvigu brezposelnosti zmanjšanje notranjega trga, ampak težkočo pri izvozu. S kakšnimi sredstvi naj nastopamo proti vzrokom tega neugodnega razvoja? Je vrč sredstev. Nn raznih zasedanjih so se že rn ue bodo še pečali 7. vprašanjem, kako nuditi neposredno odpomoč. Uvedli so pogajanja, da bi gotovim evropskim agrarnim državam olajšali odtok njihovih zalog žita. Vprašnnje pa je, če ho mogoče spraviti v sklad želje in potreba potrošnikov z željami in potrebami pridelovalcev. Ali ne bo moralo mednarodno sknpno delo iti za tem, da spravi pridelek v sklad s potrošnjo. Ali niso potrebni dogovori ined v postov prihajajočimi državami v svrho omejitve pridelkov? In končno, ali so taki mednarodni dogovori sploh mogoči, ne da bi uredili trodi vprašanja jk>1 jedelskega kredita, ki naj bi omogočal poljedelcem, da hi prešli k drugačnemu načinu obdelovanja svoje zemlje? N. pr. od sejanja /ita k gojenju sadja in k živinoreji? rudi bi bilo jvitrcbno premotriti, če nebi rodili povoljen uspeh stalni odnošaji med poljedelci in potrošniki. Čimbolj bodo spoznanu dejstva na ]>odln*p vsakdanjega življenja, tem lažje bo sodclornl mednarodni urad dola pri reševanju celotnega kompleksa teli vprašanj. Njegov trud za boljše življenjske pogoje delavcev, njegova ra/isko-vanja o vzrokih Bega i/, deželo v mesta, n jegova neposredna popraševanja o vzrokih poljedelske krize so in bodo veliko doprinesla zn novn ureditev poljedelske organizacije. Utotako je zelo uspešno njegovo delovanje /a /bli/.inje obeh skupin — |>otro>nikov in pridelovalcev. Spori SVET BREZ SVETOVNEGA MOJSTRA. Tako so namreč stokali Nemci pred odločilno bitko med Schmelingom in Striblingom. Do sedaj je namreč še vedno nastopil v novi borbi stari svetovni mojster ali pa izjavil, da ne bo branil naslova. Navada je pa tudi bila, da svetovni mojster vsaj parkrat nastopi in se pokaže občinstvu Vsega tega Schmeling ni napravil, Zato mu tudi niso priznali naslova svetovnega mojstra. Toda lo Maksa ni motilo. Pridno je treniral in pripravljal moči za glavno bitko. Tako malo nastopov, kakor Maks, do sedaj ni imel še nobeden prvak. Bojeval se je pravzaprav res samo parkrat, premagal je Paolina, in pa takrat, ko si je priboril evropsko prvenstvo. Drugače je pa vse delo za njega opravil prebrisan manager. K borbi ne smemo prištevati lanskega nastopa za svetovno prvenstvo. Kajti bil je to prvi mojster, ki je priboril svetovno prvenstvo na tleh ležeč. No pa naj bo žc kakorkoli, zanimanje za letošnje svetovno prvenstvo je bilo naravnost ogromno, zlasti Nemci so pozabili za par dni celo na politične homatije. Seveda drugače jc bilo v Ameriki. Tamkaj pa ni bilo pravega zanimanja. Zato borba ni prinesla zaželjenega finančnega uspeha. Schmclipg je zaslužil komaj pav milijonov dinarjev. Veliko borbo jc prenašal tudi radio, in siccr v nemškem jeziku. Zanimal sem se naravno za borbo tudi jaz. Vse sem lepo pripravil, da bom lahko nemoteno poslušal. Okoli 11 zvečer sem navijal budilko da bi me zbudila ob 4, ko sem slišal, da bodo borbo oddajali že ob 1 zjutraj. To pa menda zato, ker so sc bali nevihte ali pa, ker razsvetljava ni funkcionirala. Okoli ogromnih žarometov se zbira na milijone mupic in te bi ovirale tekmotroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'r. Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za Šifro 2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejcpriloiena znamka.ček.račun Ijubljana10.3ti9> V i • V V ■ Kot oskrbnik aa večje posestvo bi šel izkušen trezen mož. Naslov pod št. 7718. Vrtnar, pomočnik išče službo pri trgovskem vrtnarju ali privatno. Ponudbe na upravo »Slovenca« Jesenice pod »Priden in vesten«. Mlad mehanik Išče kakršnekoli zaposlitve, sluge, tekača, skladiščnika ail kaj sličnega. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7720. Praktikant e dvorazr. trg. šolo išče nameščenje. Gre tudi nekaj časa brezplačno. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod štev. _7732._ Službo išče za svojo trg. pomočnico-začetnico, ki je pridna in Vajenec iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini z mešanim blagom na deželi (Štajersko). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7727. Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možiaa. II« Proda se malo rabljena omara za poštena, večja tvrdka, ker ; led (Eiskasten), pripravna je ne rabi. Gre najraje na | za večje gospodinjstvo ali deželo bivše Štajerske v j manjšo gostilno. Poizve večjo trgovino z mešanim blago. Dopise na upravo »Slovenca« pod -Plača postanska stvar«. I Hra': jjRSSaHn i Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospeiu št 16 zastonj. Pišite ponjl Beethovnovi št. 2/1. ulici mu mu Pridno dekle 'tot pomivalko sprejme takoj Hotel Štrukelj. Vajenke za mehanično umetno vedenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Stalno službo pisarniško, dobi listi (a), ki založi 50.000 Din proti garanciji. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro »Sigurnost« št. 7713. Učenca poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, !d ima veselje do trgovine z manufakturo, špecerijo, železnino i. t. d., sprejme večja tvrdka v prometnem kraju. Ponudbe pod .Pošten« št. 7726 na oglasni oddelek »Slovenca«. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOU, Ljubljana. Dunajska e. 6 Stanovanja Stanovanje dvosobno, balkonsko, se odda za avgust mirni stranki. Stožice št. 104. Stanovanje j obstoječe iz dveh sob, ' kuhinje, verande in pri-tiklin, se odda za avgust. Poizve se v Vodmatski ulici št. 21. Opremljeni sobi velika in mala, separira-ni in mirni s krasnim razgledom se takoj od-dasta v vili- Streliška 26. Na Bledu iščem stalno stanovanje najraje v Gradu, obstoječe po možnosti iz 2 sob, kuhinje in shrambe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7738. Gostilna dobroidoča, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Naslov: Uprava »Slovenca« v Mariboru. Debele Posestvo Stanovanje Z gospodarskim poslop- dveh sob s kopalnico in jem' hiši, pod, kozo-pritiklinami, najraje v vili, ec- 28 mernikov posev-iščem za jesen. Ponudbe I ka'- novo sa'en vinofcad. na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Univ. docent« št. 7729. Dvoje stanovanj v bližini Streliške ulice oddam mirnim strankam za mesec avgust. Eno: dve sobi, kabinet in kuhinja; drugo: dve sobi, kuhinja in kopalnica. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7699. sadni vrt, hrastov in bukov gozd, naprodaj za 100.010 Din. Poizve se pri lastniku Miha Golob — Laze 3, Sv. Križ pri Litiji. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, predsoba, i logia z autogaražo ali posamezno, v bližini Sv. Krištofa se odda za sept. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Teleton v hiši« št. 7731. Pianino črn, skoraj nov, ceno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7715. Posestva Dve parceli po 700 m' prodam po ugodni ceni. Vrt popolnoma urejen. Izve se Cerne-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7. Nova hiša davka prosta, 1 km od dolen. kolodvora ob Dolenjski cesti, se pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri Joško Jelačin Dolenjska cesta. Lepo hišo dvostanovanjsko, z vrtom, v mestu kupim. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »M. B.< it. 7657. Opremljeno sobo \ lepo, čisto, oddam takoj i solidnemu uradniku. Po-| seben vhod. Elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod 7737. Stanovanje dvo- eventuel. enosobno, išče za september poštena družina. Manzardno izključeno. Pod šifro »To-' čen plačnik« na upravo »Slovenca«. Teletina po 14, 16 in 18 Din pri Zaje Antonu, Vodnikov _trg._ Malinovec in druge sokove nudi stalnim strankam z 10% popustom Brezalkohol. produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. Plodrocc vrhne iz la alrika močno blago Din 240 — otomani Din 550' — mreže - posteline odeje • žimo • cvilh najcenejše kupite pri Rudoli Sever Ljubljana, Marijin trg 2 luikinaste otrobe kupite oafreoeie pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Retlfeva ceste 24 Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nika za pljučne bolezni, Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekte! Telefon 2059 Puhasto perje Cisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria. Premog huIiu drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Priporoča se domači naravni malinovec tvrdke »MALINA« d. z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. 4. Krušno moko In vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32. Posteljne mreže izdeluje najceneje le Alojz Andlovic, Komenskega 34 (nasproti šole na Ledini). V popravilo se sprejemajo vse vrste: na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja postrežba. Ohralnc inšpektoric sprejmemo proti meseCnemn pavšalu Din 2400 in nadpro viztji. Nadalje podnfnjemo in lapoalnjeino v vsakem okraju po eno spretno žensko zaradi daljnega poučevanja v strojnem pletenju kot hišni obrt. Ako se poftlie inainka za odgovor, pošljemo obsežna navodila. Zadruga Jngoslov. plelaCa, OsiJek. Prilika za nakup! I. posestvo: vinograd, travnik s sadnim drevjem, njiva, velik gozd, hiša, hlev in klet. IL posestvo: vinograd, gozd, mala njiva, hiša, hlev in klet. — Obe posestvi Mure od Rogaške Slatine. Vse skupaj ali vsako zase ceno naprodaj. — Več pove A. Ogrizek, Odžaci (Bačka). Kolesa - šivalni stroji nadomestni deli, pneumatike in vsa spadajoča popravila najceneje pri tvrdki FRANC SAUNIG, LJUBLJANA, Pražakova ulica 2 nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski cesti. Več stavbnih parcel pet minut od cestne železnice se proda pod 35 do 40 Din za m5. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7714. Enonadstropna hiša z gospodarskimi poslopji se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Potrebna vsota 80.000 Din. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, Aleksandrova cesta 6. Tužnega srca naznanjamo, da je naša dobra, pre-skrbna mama, stara mama in tašča, gospa Marija Bavdek vdova zemljiškega knjigovodje v 81. letu svoje starosti, previdena s tolažili svete vere danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne bo dne 7. julija ob 8 zjutraj na domače pokopališče. Vinica, dne 5. julija 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Stoj in čltaf! slednjih Štirih stvari- K?, , , , in,f",r"mc,i" ffledo na-službi za plsinena deln kje ga mt^re^i »o'1! ,loma«° dobičkanoane domače obrti alise ielif. h-j,,nau,'ltl dajo nekega zelo dobro idoV.o,,,, .„ i . buv|tt s pro-nemu mednemu pavSalu, ozlfako ^^^^m'1 prlm«-v okrajih zastop»lvo reke velike »f.™ prcvzoli mi in priložite «n«nko „ oflgovo"8 OskL I^stt^1'8 natelj. OsiJek, K?čžminaul. rav" *************............................ Cas vkuhavunia se Je prifell Dobra gospodinja vporablja najpopolnejše VVECK-ove priprave za vkuhavanje. - Pri nakupu pazite na znamko Mjf-Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FKUCTUS - LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 Krajevni prodajalci: Celje: J. Jagodic, Maribor- Carl Loti In Pinter & Lenard, Ptuj: F. Vogel, Brežico: V. Petan Kranj: Merkur., Kof evje: F. Iliiber, St-vnlca: A. Ka--tclicinl'. Se 11 n a, Slovenj gradeč: 1. Kojiiii; in K. ltojntk Mizarji pozor! Uporabljajte samo mrzel lim, kateri je za furniranje in drugo limanje prvovrsten. Vzorec zastonj! — Cena per kg Din 25.—. I. TURIN, Celje, Prešernova ulica št- 10/11. Izmed sodobnih književnih izdaj priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v L Jubilant. ................................... Razglas o licitaciji Krajevni šolski odbor v Škocijanu pri Turjaku razpisuje za pre- in nadzidavo narodne šole v Sko-cijanu pri Turjaku javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. julija 1931 ob pol 15 v prostorih šolskega poslopja v Škocijanu pri Turjaku. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago pri kraj. šol. odboru v Škocijanu in se dobijo proti plačilu napravnih stroškov. V ponudbene lormularje morajo vstaviti ponudniki tvoje enotne cene in ponudbe in jih v zapečatenih kuvertah vročiti na dan licitacije najpozneje do pol 15 pri predsedniku kraj. šol. odbora. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da pristane na vse spi. in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudene vsote. I* UrMn« vatnostl, da stalne uilulultt« goipodanka In druga poroClla v dna vnlku „Slov«ncu" in pregledata tudi nJagov •glasni dal. Trgovcu in obrtniku, pti tudi poljedelcu Ja najboljil svetovalec vtnec". Naroia pri upravi v ijuPMa ali pn njenih podruinlcah In sa>tei»*tvth i nrai »Sle- f pijani I [»stvth I •S-t: S® j> So £ O m .Š »O »jo .j 8 -bo. 3 = ^ N g I05 sla ■"»".(j13 SsSlžg ;c5 •• © ® S?„ N — 5 . '-o 5.0 0) , s ec EJ =. > af ? 64 £ a N_ N ■ <=£ =2 l£ • O — I a I ~ —' s I c ' Q n § cirf-S 3 .S o SJ a "'a"0 Ž ra ci M »ejl-S« £ •• S m . > -M — IU n N 2 > . -Q g cj rl a N žS.2^ 1 i! -O •= 5 a _ Boo^r a Q t£ , c 1-3 . —, > (M g O O > Č.KS ^ j _ '> "" SSa> Igoi® ^^gžž l Otfrid v. Hanstein: 8? Strahotno potovanje no luno Nato je stopit k nji. Resno besedo, gospodična Allister! Tudi jaz. bi lahko bil vaš oče. Ali je samo ljubezen tako vzkipela?« Bila je v zadregi, pa je zma jala z glavo: »Ne vem, ali ga ljubim — tako zelo ljubim —« Nato pa so ji začele oči žareti: »Vem pa, da ga iz vsega srca z a v i -dam, da bi mu rada stala ob strani, da mi srce prekipeva navdušenja, verujem v uspeh rakete, nikar me torej ne ovirajte!« Izmuznila se mu je iz rok in že stala v odprtih vratih: »Čez pol ure torej na sviden je v avtu K Apel je gledal za njo in se vzravnal. Malo je manjkalo, pa bi bil še sam izgubil ves pogum, na, zdaj pa pride dvoje dekliških oči, ki izžarevajo zaupanje in življenje, in mu vlijejo nove prožnosti in odločnosti! 5. poglavje. Na luni. V območju lunine privlačnosti. Umetna koža. Kisikova Čelada. Kako stopijo v zatvorno cev. Prvi pogled na mesečno pokrajino. Dve sto tri in sedemdeset stopinj pod ničlo. Pokrajina večne smrti. Ni zvočnih valov in ni glasu. Nehoteni veleskoki. V poldrugi uri samo« pet in sostdeset kilometrov. Šport na luni. Novo upanje. V čem bi luna utegnila zemlji koristiti. Prva noč. Zopet so se vozili poldrug dan. Zadnjih štiri in dvajset ur se Egon skoraj ni ganil od krmilnih vzvodov. Vsi trije so bili na vso moč razburjeni, rumena mesečeva ploča je postajala vedno svetlejša in vedno večja. Na večer četrtega dne, to se pravi, ko je na zemlji večer, je bil mesec naenkrat čisto drugačen, orjaški in belo blesteč, kakor ogromen ledenik, iznad katerega štrli nepregledna množica okroglih, deloma jako razsežnih žrel. Istočasno so tudi opazili, da se je njihov let pospešil, da brzinomer vedno hitreje deluje. Hipoma tudi zagledajo, tla se je raketa zasukala. Niso se več vozili s konico naprej, ampak padali so z njenim ozadjem naprej, ker je tam bilo njeno težišče. Potniki so imeli občut, kakor da se raketa ni zasukala, ampak da je za hip obstala, zanikala in se nato povesila navzdol. Ali Right in Korus sta prestrašena stala skupaj. Ztlaj smo pa vsekakor izgubljeni.« Na mesecu se bomo kajpada raztreščili.-r Slišite, prijatelj, ali res ne morete prav ničesar storiti, da bi nas pri padcu zadržali?« Ali nimate nobenega padala?« Egon jima smehljaje pokaže brzinomer. »Le po-glejta, kako čisto počasi letimo navzdol. Brzina, s katero smo leteli skozi vsemirje, se prilaga zdaj neznatni mesečni privlačnosti. Padalo bi pa bilo brez pomena, saj mesec nima ozračja.« V tem hipu se je brzinomer ustavil, polet je bil končan. Doktor je odprl kovinske ploče ob oknih, ki so bile prej zaprte. Vsi trije so od strmenja vzkliknili: Viseli so nepremično nad mesecem. Egona je tako pretreslo, da je bil skoraj ginjen. »Gospoda, naj se že vrnemo ali ne, ta trenutek je mejnik v zgodovini človeštva, je triumf znanosti in tehnike. Človek je premagal vsemirje!« »Ali bomo lahko izstopili?« »Gotovo, če se primerno oblečemo in poskrbimo za potrebni kisik, da bomo mogii dihati.« Vstali so, pa se kar niso mogli odtrgati od prizora, ki so ga gledali. »Pohitimo, kar se da!« »Ne, le premagajmo se! Najprej se bomo najedli in napili. Saj vesta, da se trideset ur nisem ganil od krmil, pa tudi prenagliti se ne smemo v ničemer.« »Kaj pa, če bi nas kakšna stvar zopet odnesla?« »Saj bomo vrgli sidro.« Prvič so porinili ven zračno zatvornico, podobno prehodu D-vlaka. Egon se je preoblekel, si nataknil potapljaško čelado, zapovedal tovarišema, naj ostaneta v kabini, stopil venkaj in vrgel težko sidro v globino, nato pa prvič užival pogled na mesečevo pokrajino. V tem vzvišenem trenutku je hotel biti sam. Končno so se pripravili, da zapustijo raketo. Pijonirji mesečnega raziskavanja so bili dosti čudni videti. Na golo telo so si kakor nekakšno drugo kožo oblekli tenko obleko iz posebne snovi, ki jo je sestavil Valdemar Apel in samo on poznal; tesno se je prilegala in naj bi jim varovala toploto. Snovi niso poznati, niso še preizkusili, kako se obnese, vendar pa so ji zaupali, ker je bila z isto snovjo prevlečena kabina njihove rakete, pa jim nista mogla blizu ne mraz ne vročina. Za Juiioslovnnskn tUkarno » Ltubliant: Karel Oeft. izdajatelj: Ivan It ako v ec. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.