I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (0/3 °C) bo delno, v soboto (-6/4 °C) in nedeljo (-8/5 °C) pa pretežno sončno.
Četrtek, 15. decembra 2016 številka 50 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
TAKO mislim
Brez ceste ni razvoja
Nove pridobitve so veseli vsi v Smučarsko skakalnemu klubu Velenje s predsednikom Bogdanom Plaznikom na čelu, ki je gradnjo ves čas spremljal, saj pomeni bistveno boljše pogoje za trening celotni 32-članski tekmovalni ekipi v kateri je tudi šest deklet. Že doslej, ko so morali trenirati po različnih slovenskih krajih, pa tudi v tujini, so posegali po visokih uvrstitvah, v nordijski kombinaciji so bili celo prvi v Sloveniji. Treningov v domačem kraju se veselijo vsi tekmovalci, med njimi tudi Niko Hižar, ki si je skupaj s predsednikom Pla-znikom ogledal, kako potekajo zaključna dela in kot upajo tudi uspešna potrditev zahtevne gradnje.
Mira Zakošek
Velikokrat sem v zadnjem desetletju zapisala zgornjo misel, pa o njej zelo veliko razmišljala zadnji vikend, ko sem bila na izletu v Budimpešti. Vodič je namreč znova in znova poudarjal, kako so se ti in oni kraji razvili po tem, ko so dobili boljšo cestno povezavo. Da o tem, kako hitro je mogoče priti v to madžarsko prestolnico, niti ne poudarjam. Vsekakor pa so ceste vplivale na to, da imajo kopico naložb, hiter razvoj in toliko obiska, da v teh prazničnih dneh tam vse dobesedno poka po šivih.
Tudi naše Prekmurje je zdaj, ko je dobilo avtocesto, dobesedno cveti. Pa čeprav je ta prekrila ogromno zares zelo rodovitne zemlje. Razmišljam, kako je sploh mogoče, da so ravno nekaterim delom Slovenije (recimo nam), različni lobiji in ne vem že kakšne vse civilne iniciative, toliko časa onemogočale razvoj. Kako je sploh mogoče, da je peto slovensko in eno najbolj industrijskih mest, ki svojo zgodbo tudi s Šoštanjem že vrsto let skuša graditi tudi na turizmu, oddaljeno od avtoceste sicer borih 17 kilometrov, pa vendar to pomeni pol ure in celo več živčno zelo napete vožnje. Da o naših sosedih Korošcih sploh ne govorim in si tudi ne znam predstavljati, kako je videti njihova, morda celo pogosta pot v Ljubljano.
Zdaj naj bi cesto vendarle dobili, vlada zagotavlja prioriteto in umestitev v prostor še v tem letu. Upajmo, da bo res tako!
Se pa v tem času, ko v vseh okoljih veliko govorimo o trajnostni mobilnosti, čudim tudi dejstvu, kako slabo je to okolje povezano s slovenskim prostorom. Sama sicer z vlakom in avtobusom le redko potujem, a poslušam tiste, ki to počnejo pogosteje. Med tednom ni večjih težav, saj je mogoče priti z avtobusom in tudi z vlakom do bližnjega Celja, od koder je povezav veliko, praktično vsako uro. Ob vikendih pa smo odrezani od sveta. Vlak sploh ne vozi, avtobus pa tudi skorajda ne! In to naj bi bila trajnostna mobilnost? Prevozniki najbrž porečejo, da ni potnikov, potniki pa zagotovo, da ni prevozov. Pa smo spet tam, ko se sprašujemo, kaj je bilo prej kura ali jajce!?
Pony v Velenju dobiva novo zgodbo -Proizvodnja bo stekla februarja
Velenje, 13. decembra - Na ceste se vrača legendarni pony, kolo, ki je zaznamovalo desetletja in navduševalo generacije in generacije. Prvega so namreč v podjetju Rog izdelali leta 1965, novo generacijo pa bodo začeli izdelovati februarja 2017 v Velenju. Z ravno pravo mero nostalgije so nove ponyje, ki so boljši in sodobnejši, a že na prvi pogled pravi ponyji, javnosti prvič predstavili v torek.
Nove ponyje bodo sestavljali v proizvodnih prostorih letos maja ustanovljenega podjetja GOR Kolesa. Lastnika podjetja sta družbi Gorenje, d. d., ki je blagovno znamko Rog tudi kupilo, in BTC d. d. Prvi se je na prizorišče z novim modelom retro lepotca pripeljal direktor Rok Lesjak, prireditev pa je vodil domačin Peter Poles, ki je pravi navdušenec nad njimi. Starega ima doma, kupil pa bo tudi novega, je zatrdil direktorju, ko sta skupaj predstavljala nove modele. Osnovna sta dva, kupci pa bodo lahko izbirali med 7 barvami. Kolo ima aluminijasto konstrukcijo, izdelan je iz vrhunskih materialov in ima izpopolnjeno ergonomijo. Zato je težko le 14 kilogramov.
Nova kolesa pony, ki so namenjena vsem generacijam, so v pred-prodaji že na voljo na spletni strani www.rogbikes.com. Za prvih 500 koles velja posebna ponudba. Predprodaja bo potekala do pomladi, ko bo podjetje odprlo tudi posebno trgovino v Ljubljani, v kateri bodo lahko ljubitelji Rogovih koles ta tudi preizkusili. V podjetju GOR kolesa računajo, da bodo kmalu po začetku proizvodnje razvili tudi nove modele, mika jih električno kolo. Več o predstavitvi in proizvodnji novih ponyjev pa prihodnjič.	a bš
Prihod dedka Mraza
15. december ob 17. uri. na Titovem trgu
Nastopih bodo plčsaici Ptesnegv studtn N, Plesna-r?t-P tesne šoie Spin.
■
■
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

15. decembra 2016
(T.
LOKALNE novice
Nepopolni dve komisiji
Šoštanj - Dve komisiji, ki delujeta pri svetu Občine Šoštanj, imata člana oziroma članico manj. Dragu Korenu, direktorju občinske uprave, je zaradi nezdružljivosti z delom, ki ga zdaj opravlja, prenehal mandat člana Komisije za prostor in okolje, Sonji Bercko Eisenreich pa, ker se je sama odločila za predčasno prenehanje mandata članice Komisije za področje negospodarskih javnih služb. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo opravila potrebne postopke za nadomestni imenovanji.
a mkp
Obnova ceste mimo Gutenbuchla
Šoštanj - Ker vremenske razmere to omogočajo, je podjetje Andreje, izbrani koncesionar za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih lokalnih cest, začel tudi z obnovitvenimi deli na odseku lokalne ceste Šoštanj - Ravne mimo dvorca Gutenbuchel. Delo bodo predvidoma potekala do aprila. Vključujejo obnovitev ceste, pločnik in javno razsvetljavo v dolžini 1.100 metrov.
Podjetje Andrejc pospešeno izvaja vzdrževalna dela na lokalnih cestah v občini Šoštanj. Zaključili so že dela na odsekih lokalnih cest v Strmini, Florjanu, Lokovici in Penku.
a mkp
Prenova vile Mojca končana
Velenje, 12. decembra - Prenova vile Mojca je končana. Po novem letu bo v njej zaživela 18 lokacija Vrtca Velenje, ki ga kot drugi največji vrtec v Sloveniji z 79 oddelki obiskuje 1400 otrok. Nova enota bo spadala pod okrilje organizacijske enote Najdihojca, ki je v njeni neposredni bližini. Januarju 2017 bodo v prenovljene prostore preselili tri oddelke (80 otrok), ki bodo lahko bivali v štirih svetlih, prostornih in po zahtevanih normativih ter standardih opremljenih igralnicah. V igralnice v Najdihojci pa bodo vključevali najmlajše otroke, ki se bodo vključevali v vrtec v prvi polovici leta, ko mamicam poteče porodniški dopust. Obnova vile Mojce je proračun MO Velenje stala 235 tisoč evrov.
Kamnolom še jezi domačine
Šmartno ob Paki - Med vprašanji in predlogi svetnikov so ti na zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki izpostavili delovanje kamnoloma v Podgori oziroma jih je zanimalo, ali ima ta uporabno dovoljenje. Čeprav ga je novi lastnik po prevzemu delno ureditev, naj bi hrup, prah in večkrat blatna cesta njegove bližnje sosede še vedno precej motili.
Na občinski upravi so povedali, da so na pogovor že povabili obe vpleteni strani in poskušali najti rešitve, ki bi bile za vse primerne. Za zdaj so samo izmenjali informacije, kajti upravljavec kamnoloma zagotavlja, da dejavnost izvaja v celoti po predpisanih določilih. Tudi čiščenje ceste izvaja koncesionar v okviru svoje redne dejavnosti.
V bližnji prihodnosti načrtujejo še skupen ogled razmer na terenu. Na osnovi ugotovitev bodo proučili, ali je možno sobivanje v okolici kamnoloma narediti prijaznejše za vse, ki tam prebivajo in delujejo.
a Tp
Prehitro skozi Šmartno ob Paki
Šmartno ob Paki - Na pobudo vaške skupnosti Šmartno ob Paki je tamkajšnja lokalna skupnost pred nekaj meseci namestila v središču kraja merilec hitrosti. Ta naj bi potrdil ali ovrgel trditev nekaterih krajanov glede občutnih kršitev prekoračitev hitrosti udeležencev v prometu na republiški cesti Letuš - Gorenje.
Pred nedavnim so predstavili rezultate izmerjenih hitrosti skozi center Šmartnega ob Paki. Po zagotovilih šmarške občinske uprave zbrani podatki kažejo, da povprečna hitrost resda odstopa od dovoljene, ni pa zelo visoka: dovoljena je 50 km/ uro, izmerjena povprečna pa 59 km/uro. Je pa merilec zabeležil res nekaj izjemnih hitrosti.
Merilec bodo sedaj prestavili na isti državni cesti še na dve lokaciji, in sicer pri vrtcu Bambi, v Rečici ob Paki ter pred osnovno šolo v Šmartnem ob Paki.
Na občinski upravi proučujejo še tehnične možnosti za postavitev merilca hitrosti tudi v Gorenju. Pobudo zanj so na občinsko upravo naslovi tamkajšnji krajani. Tehnične možnosti bodo obravnavali člani občinskega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu. Glede na pozitivne izkušnje postavljene naprave v Šmartnem ob Paki je pričakovati, da bo omenjena pobuda krajanov Gorenje dobila podporo.
a tp
Župan z novinarji v vili Mojca
Najlepše darilo pričakuje 15. decembra
Milena Krstič - Planine
Velenje, 7. decembra - Župan Mestne občine Bojan Kontič je v sredo skupaj s sodelavci gostil novinarke in novinarje, ki poročajo o delu in življenju lokalne skupnosti. Sprejem je pripravil v vili Mojca, v objektu, v katerem bo z novim letom znova zaživel vrtec. Obiskovalo ga bo osemdeset otrok.
»Z doseženim in vzdušjem letos smo zadovoljni. Bilo je dobro. Najbrž je to tudi posledica tega, da v času, ko je bila kriza največja, nismo zmanjševali sredstev kulturnim in športnim društvom, pravzaprav nobenemu od proračunskemu prejemniku, ob tem pa vodili velike naložbe, za katere smo pridobili tudi nepovratna sredstva,« je med drugim dejal.
»Nismo pa, tako kot že tudi v preteklih letih ne, zadovoljni s financiranjem države. Tako kot vseh 212 občin tudi mi dobiva-
Novinarke in novinarje je župan Bojan Kontič sprejel v vili Mojca, ki jo bo od novega leta polnil vesel
vrvež otrok. (foto: Jože Miklavc)
mo premalo sredstev za normalno delovanje in izvajanje zakonsko določenih nalog. A smo letos dosegli vsaj to, da bo v letu 2017 nekoliko bolje. Ne bo sicer veliko več denarja, ker bo treba pokriti tudi višje stroške, a vsaj trend se bo umiril in ne več padal.«
Prihodnje leto Mestna občina Velenje začenja nov ciklus projek-
tov in naložb, povezanih z novo finančno perspektivo. Najlepše darilo pa pričakuje danes, 15. decembra, ko naj bi vlada dobila v obravnavo prostorski načrt oziroma uredbo o umestitvi 3. razvojne osi med Velenjem jug in Šen-trupertom. »To bo največji dosežek tega obdobja in dobra osnova za optimizem v prihodnje.«
Posebej pa se je Kontič za poročanje zahvalil Miranu Korošcu, novinarju Radia Slovenija, ki se seli med upokojence. »Vedno sem zastrigel z ušesi, ko sem slišal njegov glas. Vedel sem, da bom slišal nekaj, kar prihaja iz tega okolja.«
Namesto ognjemeta novo igralo
Velenje, 6. decembra - MO Velenje bo na pobudo župana Bojana Kontiča sredstva, ki bi jih sicer namenili za polnočni ognjemet na silvestrovanju na Titovem trgu, namenila za postavitev novega igrala ob Velenjskem jezeru. Zanj bodo odšteli 10 tisoč evrov. Igralo bo izdelalo podjetje
Veplas. Prilagojeno bo tudi za otroke s posebnimi potrebami (dostop na eni strani z invalidskim vozičkom, širši podesti, širši tobogan, oprijemala na igralih iz čvrstega materiala in ne vrvi, dodatna igrala za spodbujanje senzoričnih in motoričnih sposobnosti). Igralo bo lahko hkra-
ti uporabljalo več otrok starih od 3 do 12 let, omogočalo pa bo adrenalinsko doživetje, razvijanje otroške domišljije, gibal-no-motoričnih sposobnosti ter plezalnih veščin. Ob Velenjsko jezero pri Velenjski plaži ga bodo namestili v pomladnih mesecih.
Savinjsko-šaleška naveza
Pred koncem pogled tudi naprej
Praznični bombonček - Krhka krila lastovke - Božični Vojnik - Z metlo nad kliniko
Čeprav naj bi še veljalo geslo »hitipočasi«, nekateri v tem času še hitijo, da bi spravili pod streho, kar je treba dati še letos. Čeprav se nekaterim zdi, da vse nikakor ne bo šlo. Tako mislijo tudi tisti, ki čakajo na odločujoči državni »žegen« za to našo nesrečno hitro cesto, alipre-potrebno, da bi zagledali zeleno luč za drugi tir. Sindikati raznih vrst seveda pričakujejo, da bo tudi zanje padla podobna odločitev kot za zdravniškega; mnogi pričakujejo višje najnižje plače, upokojenci, da bi tudi njim vsaj v malo vrnili, kar so zadnja leta žrtvovali med varčevalno bitko. Na drugi strani trdijo, da časa za odpiranje mošenj še ni, saj se sicer lahko hitro znajdemo v položaju, iz katerega niti še nismo povsem zlezli. V tej negotovosti nekateri z veseljem ližejo bombonček, ki jim ga je vrgla vlada: prosti 2. januar.
Še pred koncem leta naj bi bila tudi znana končna usoda polzelske tovarne nogavic. Večkrat smo že pisali o njenem reševanju in tudi o svetli perspektivi, ki da se ji odpira. A kaže, da je bilo preveč računov brez krčmarja. Celo našega treznega gospodarskega ministra Zdravka Po-čivalška so prepričali in je država odvezala mošnjiček in dala podjetju denarno pomoč. Veliko so govorili o perspektivnih novih proizvodih, tujem trgu, ki čaka na njihove izdelke. Zdaj naenkrat nekateri menijo, da znani lastovki rešitve skorajda ni. Ali pač! »Resnica« naj bi bila znana kmalu. Do tedaj pa bi znalo biti za nekatere še vroče. V Podčetrtku leto zaključujejo bolj veselo. Ne le na drsališču, ki ga imajo letos prvič, glasbeno in plesno veselo je bilo v novi učilnici za glasbo, ki so jo uredili v podstrešju vrtca. Za veselo razpoloženje so poskrbeli prav mladi glasbeniki in plesalci. Glasbena učilnica je le ena od pridobitev na tem še neizkoriščenem podstrešju. Uredili so še dve igralnici ter še nekatere druge prostore. Naložba je veljala četrt milijona evrov.
Precej več pa je vredna naložba, ki se je že več let lotevajo v Šmarju pri Jelšah. Domu za starejše bi v bližini radi dodali še varovana stanovanja. Zemljišče so pridobili že pred leti, resno so računali na javno-zasebno partnerstvo, a se ni izšlo. Zdaj so tudi spoznali, da je
bil osnovni projekt z 78 varovanimi stanovanji preobsežen, in zato tudi predrag; novi predvideva le 50 stanovanj, ki bi veljali od 2 do 3 milijone evrov. Gradnje naj bi se lotili že leta 2018. V celjski občini so naredili črto pod letošnja obnovitvena dela na javnih cestah. Za obnovo cest so namenili cel milijon evrov. Odseki so bili različno dolgi - od 50 metrov pa vse do kilometra, kolikor je bil dolg odsek med Začretom in Ljubečno. Med ta dela štejejo tudi obnovo mostu čez Savinjo na Čopovi ulici, ki ga je poškodoval požar. Marsikje so ob teh delih uredili še odtok vode in druga potrebna dela, na Ljubečni tudi hodnik za pešce ter cestno razsvetljavo. Na Kozjanskem in v Obsotelju pa bi bili veseli, če bi pred koncem leta dobili vsaj kakšno zagotovilo, da se bo država resno lotila načrtovanja in izgradnje ceste med avtocesto pri Dramljah ter Šentjurjem. Zdaj, ko je bolj ali manj jasno, da tu (in dalje proti Sevnici) ne bo potekal krak hitre ceste od Koroške proti Dolenjski, želijo vsaj ta del ceste, da bo Kozjansko in Obsotelje bolje povezano s svetom. In s tem tamkajšnje gospodarstvo, še posebno turistična kraja Podčetrtek in Rogaška Slatina. Na zadnjem pogovoru županov v Ljubljani so se dogovorili, da bo država pospešila pripravo dokumentacije. Kdaj pa bo zagotovljen denar in predvsem, kdaj naj bi začeli z deli, pa je odvisno še od marsičesa. Središče Vojnika v tem prazničnem času kaže res lepo podobo. Dejansko se je spremenilo v deželo jaslic. V Božičnem Vojniku je mogoče videti skoraj sto jaslic, večina na prostem. Nekatere so na ogled postavili tudi izdelovalci iz drugih krajev.
Pa še to: celjski Stari pisker je prejel laskavo priznanje Zlata vrtnica. Ne tisti zloglasni Stari pisker, ampak gostišče s tem imenom, in sicer za lepo urejen vrt. Celjsko Turistično in kulturno društvo, ki podeljuje priznanja za lepo urejeno okolje, je podelilo tudi »antipri-znanje«. Metlo so podelili že zdavnaj začetemu, a nedokončanemu medicinskemu centru na Glaziji. Seveda pa metla ne bo imela te moči, da bi to veliko celjsko sramoto uredila ali odstranila.
a k
a
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 3
1. decembra 2016

AKTUALNO
11
Mir je ena največjih vrednot
Na pogovor smo povabili ministrico za obrambo, Velenjčanko Andrejo Katič
Mira Zakošek
Ministrica Andreja Katič, v tem okolju ste dobro prepoznavni in vsekakor smo veseli, da si kljub hudi obremenjenosti najdete čas, da ste prisotni na številnih tukajšnjih dogodkih. Kako vidite to okolje »z vladnimi očmi«? »Zagotovo sem ponosna, da prihajam iz Velenja, ker skoraj na vsaki obravnavi na vladi lahko predstavim kakšen velenjski primer dobre prakse, saj smo razvili številne doma in na tujem prepoznavne projekte. Pogled iz Ljubljane v Velenje (če odmislim slabo cestno povezavo, za katero zdaj vsi vedo) je dober, saj je Velenje čudovito mesto, kjer živijo iznajdljivi in inovativni ljudje, ki znajo uresničiti svoje projekte ter so pripravljeni svoje izkušnje tudi deliti.« Doslej je bila naloga Slovenske vojske zagotavljanje nacionalne obrambe in sodelovanje pri obrambi zavezniških držav, vaša vloga pa se je v lanskem letu z begunsko krizo, kije prizadela tudi nas, močno spremenila. Kako ste se soočili z novimi izzivi in kako ste pripravljeni na morebitni novi val, ki se lahko kmalu zgodi?
»Seveda je bilo potrebnega veliko prilagajanja in medsebojnega sodelovanja, saj je šlo za skupno delo policije, civilne zaščite, vojske in nevladnih organizacij, vsaka od njih deluje po različnih principih. Vsekakor lahko trdim, da smo vse naloge dobro opravili. Tudi predstavniki nevladnih organizacij so ocenili, da je bilo sodelovanje vojske pomembno, saj je v ključnih primerih poskrbela za red predvsem pri razdeljevanju hrane, oblačil in drugih dobrin v sprejemnih centrih, pa tudi za varnost številnih prostovoljcev pri njihovem humanitarnem delu. Vzpostavili smo odličen sistem funkcioniranja in medsebojnega komuniciranja, tako da je ta migrantski val preko Slovenije prešel brez večjih pretresov in da ga tam, kjer niso potekale migrantske poti, niti nismo čutili.«
Pri tem je izjemno pomembno sodelovanje vojske in policije, nad obojim bdita ženski. Kako sodelujete z ministrico za notranje zadeve in kako vidite to sodelovanje v prihodnje?
»To sodelovanje je dobro in se vedno dopolnjuje, vsekakor pa gre za dva različna uniformirana sistema, ki vsak na svojem področju in v okviru svojih pooblastil skrbita za obrambo države ter varnost državljanov in njihovega premoženja. Mi smo slovensko policijo vedno podprli, tudi ko so si na vladi izborili več sredstev za izboljšanje položaja policistov, in pričakujemo, da nas bodo zdaj podprli tudi oni, ko si mi prizadevamo za izenačitev položaja vojakov in policistov, ki smo ga dorekli s plačnim sistemom že leta 2007 za vse uniformirane poklice. Te aktivnosti so zaradi številnih dogodkov (med drugim stavke v zdravstvu) zastale in čakamo, kaj bodo rekli sindikati javnega sektorja, vsekakor pa, kot sem dejala, pričakujem podporo ministrice za notranje zadeve, ko bo vlada obravnavala predlog naše uredbe, ki bo znova izenačila položaj vojakov s policisti.« Seveda je prav, da se tako postavite za vojsko, še posebej, ker je njihov poklic specifičen, stavka pa prepovedana. »Res je, kar pravite, poklic vojaka je zelo zahteven, vojaki morajo biti dobro usposobljeni in fizično pripravljeni, usposabljanje poteka v specifičnih pogojih, sodelovati pa morajo tudi v mednarodnih operacijah in misijah. Zaposleni so za določen čas na osnovi pogodb in največ do 45. leta, stavkati pa ne smejo. Gre torej za zahteven poklic, ki zahteva tudi telesno in fizično pripravljenost, z omejitvami, ki jih drugi poklici nimajo. Njihov
položaj smo dolžni urediti, saj bomo sicer celovito vzpostavljen plačni sistem vseh uniformiranih poklicev, kot sem že dejala, porušili.« Obrambni izdatki so v Sloveniji padali nekaj let, gospodarska kriza je še bolj zarezala v to porabo, ki se je znašla na kritični točki. Vam je vsaj padanje uspelo ustaviti, kako kaže naprej? »Od leta 2008 naprej so se sredstva za Ministrstvo za obrambo drastično znižala, izgubili smo kar nekaj sto milijonov evrov, ki bi morali biti vloženi v modernizacijo Slovenske vojske. Tej vla-
no z ostalimi državami v zavezništvu.« Vojaška služba je zahtevna, pravzaprav gre za veliko več kot za službo, gre za način življenja. Kako uspevate ohranjati visoko moralo Slovenske vojske?
»Slovenska vojska ima visoko moralo, so zelo motivirani. Je pa dejstvo, da se slab finančni položaj ministrstva, ki sva ga že omenili, odslikava tudi v opremljenosti Slovenske vojske, ki zaradi dolgoletnega omejevanja obrambnih izdatkov ni takšna, kot bi si danes želeli. Ampak ne glede na to vojaki dobo opravlja-
di je uspelo ustaviti trend padanja in bo v prihodnjih dveh letih za to področje namenila 67 milijonov več kot letos. Seveda bo nemogoče v tako kratkem času nadomestiti vse, kar ni bilo opravljeno. Naredili smo temeljite analize in strateške usmeritve ter ugotovili, da ni šlo zgolj za finančno podhranjenost, ampak tudi za neuresničitev sklepov na področju profesionalizacije vojske in drugih področjih obrambe. Strateški pregled obrambe, ki smo ga pravkar končali, je dal konkretne usmeritve, ki jih bomo uskladili z drugimi uniformiranimi službami na področju varnosti v državi in tudi z zavezniki. Med najpomembnejšimi nalogami bo vsekakor oblikovanje dveh srednjebataljonskih bojnih skupin, da bomo lahko nosili svoj del bremena solidar-
Neprimerna trasa ceste
Ljubljana, 13. decembra - Poslanec Združene levice Matjaž Hanžek je vladi danes posredoval pobudo za zaustavitev izdelave državnega prostorskega načrta za cesto od Šentruperta do Velenja, po t. i. trasi F2-2. Ta je dražja od drugih predlaganih rešitev, uničuje najboljšo kmetijsko zemljo, hmeljišča in kulturno krajino, opozarjajo tudi združene civilne iniciative. Hanžek opozarja, da je trasa F2-2, na kateri vztraja okoljsko ministrstvo neprimerna z več vidikov - stroškovnih, okoljskih in kulturno--krajinskih.
Kdo bo osebnost leta v občini?
Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je v sodelovanju s tamkajšnjo občino letos prvič pristopil k akciji za izbor naj osebnosti leta 2016 v lokalni skupnosti.
Na razpis, ki ga je objavil v lokalnem glasilu Šop, je prispelo 5 predlogov, in sicer za smučarko Ano Drev, za letošnjega častnega občana in slikarja Jožeta Napotnika, predsednika šmarškega kulturnega društva Jožeta Robido, nogometaša Nika Omladiča ter nogometašico Laro Prašnikar.
Glasovanje poteka preko elektronske pošte ter glasovnice, objavljene v Napovedniku dogodkov. Vsak lahko sodeluje le enkrat, glasovanje pa bo potekalo do četrtka, 29. decembra. Zmagovalca izbora bodo razglasili 1. januarja prihodnje leto na prireditvi Pozdrav novemu letu.
• Tp
Dvig najnižjih pokojnin
Ljubljana - V Zvezi društev upokojencev se bodo še decembra začeli pogovarjati s strankami, da bi v zakonodajni postopek vložili predlog, da bi najnižje pokojnine zvišali na vsaj 500 evrov. Najnižje, ki jih sedaj upokojenci prejemajo za 40 let dela, znašajo celo manj kot 450 evrov. Če tisti starejši, ki so upravičeni do dolgotrajne socialne pomoči in varstvenega dodatka, dobijo 470 evrov, bi morali upokojenci s 40 leti pokojninske dobe, prejeti več, ne pa manj, je prepričan Janez Sušnik, ki vodi Zvezo društev upokojencev Slovenije. Prejemnikov najnižjih pokojnin, ki bi morale doseči vsaj 500 evrov, je približno 10.000, finančne posledice takšnega zvišanja pa bi v državnem proračunu pomenile 10,2 milijona evrov.
jo svoje delo tako doma kot na misijah in dobivam same pohvale. So motivirani, usposobljeni, izobraženi, samozavestni. Imajo vse, kar mora imeti sodoben vojak. Tudi odnosi med njimi so dobri, je pa res, kar sem omenila že prej, povečati jim je treba plače (da so nekateri zaposleni, predvsem civilni pripadniki v Slovenski vojski, celo v tako imenovani skupini J, je res nedopustno) in poskrbeti za boljšo opremo, o čemer pa sva že govorili.« Svobodna, suverena in varna Slovenija je trenutno vaša največja skrb. Kako pa gledate na notranje konflikte, ki vedno znova privrejo na dan, tudi ob tako pomembnih jubilejih, kot je bila letošnja 25-letnica samostojnosti?
»Letos sem vse te naše proslave kot ministrica zagotovo gledala drugače kot doslej. Bila sem presenečena, da je toliko neenotnosti okoli tega, saj nam vendar mora biti jasno, da so si samostojno Slovenijo priborili naši
državljani, ki so se na plebiscitu tako množično odločili za to in da si te lovorike nikakor ne morejo pripenjati zgolj posamezniki. Sem pa prepričana, da bi takšno enotnost dosegli, če bi se zgodilo, da bi morali svojo suverenost znova braniti. Seveda pa Slovenija nima zgolj 25-letne zgodovine, treba je gledati tudi v zgodovino in priznati, da suverenosti brez generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo in narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo.« Smo del Evrope in naša varnost je odvisna od evropske varnosti. Evropa je doživela v zadnjem letu veliko neljubih dogodkov, ki so marsikaj spremenili. Tudi poglede, da želimo bi-ti odprti v zunanji svet?
»Ni se spremenila samo Evropa, ampak se je spremenil ves svet. Ekstremi terorizma lahko v današnjem času izbruhnejo kjerkoli, tudi pri nas. Zato moramo nujno mirno in preudarno iskati rešitve za zagotovitev maksimalne varnosti države. Seveda želimo solidarno in varno Evropo, a to bomo dosegli, če bomo sodelovali pri odpravi vojn in izboljšali gospodarsko situacijo izven Evrope, da ljudje ne bodo bežali s svojih domov in iskali svoje negotove priložnosti v Evropi. Varnosti pa danes ne ogrožajo vojaški spopadi in terorizem, ampak nas vse bolj ogrožajo tudi globalne klimatske in vremenske spremembe, ki zaradi globalnega segrevanja spreminjajo nekatere predele v puščave, uničujejo kmetijstvo in gospodarstvo, vse to pa povzroča masovne ekonomske migracije. Dejstvo je, da smo vsi del zelo spreminjajočega se globalnega sveta.« Vsaj tukaj v Velenju se počutimo varne. Upravičeno? »Slovenija prav gotovo je varna država, tudi vsi sistemi na področju varnosti delujejo tako, kot je treba, izboljšala se je tudi obveščevalna dejavnost med vsemi državi Nata. Je pa prav, da smo previdnejši in samozaščitni, kadar potujemo po svetu.
Drugače pa sem ravno prejšnji teden gostila vojaške atašeje (pred enim letom so bili tudi v Velenju), ki niso skrivali navdušenja nad organiziranostjo in lepoto naše dežele.«
Seveda sodelujete v vladi tudi pri drugih odločitvah. Imate na tem področju kaj moči, da pospešite aktivnosti za izgradnjo hitre ceste?
»Zagotovo sama redno povprašujem pristojna ministrstva, kako tečejo postopki. S svojimi izkušnjami, ki sem jih pridobila pri delu v Mestni občini Velenje, skušam pomagati pri razjasnitvi problemov v zvezi s tem. Tako da upam, in takšna je bila tudi zaveza vlade, da bomo skupaj razrešili vse probleme in uredili to »prometno ožilje«, ki je za tukajšnje okolje življenjskega pomena.« Dolgo ste delali v občinski upravi in se tudi zelo dobro zavedate, kako pomembne so občine za nadaljnji razvoj celotne družbe. Bodo občine v prihodnje vendarle prišle do večje povprečnine, o tem smo veliko pisali, saj je Bojan Kontič, velenjski župan močno vpet v to vprašanje tudi kot predsednik obeh reprezentativnih združenj občin? »Seveda si osebno zelo želim, da bi imele občine več sredstev, a v okviru proračuna je treba porabo uskladiti, žal denarja za vse ni in veliko sva že govorili o tem v zvezi z vojsko. Me pa jezi, kako slabo nekateri politiki in člani državnih organov poznajo delovanje lokalnih skupnosti in pogosto menijo, da so občine pač porabniki, ne vedo pa, za kaj vse skrbijo in da pravzaprav ljudje pomanjkanje sredstev najbolj čutijo, če občine nimajo dovolj denarja. Tudi zaradi takšnega gledanja imamo včasih kar glasne razprave na vladi.« Leto se izteka. Vaše želje v novem?
»Zagotovo želim vsem mir, srečo ... Predvsem pa predlagam, da dobro premislimo, preden kaj izrečemo. Ko javno izrečeš nepravo besedo, dobi beseda svojo moč in posledice so včasih hude. Želim veliko sožitja, razumevanja, v času praznikov pa veliko prijetnih trenutkov v krogu najbližjih.«
■
a
a
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
»«^AS
15. decembra 2016
Banka podpira predvsem dolgoročna partnerstva
Letošnji poslovni zajtrk delniške družbe NLB o pogledih banke na ocenjevanje tveganj pri odobravanju financiranja - Letos za 900 milijonov novih poslov
Tatjana Podgoršek
Velenje, 8. decembra - Delniška družba NLB je v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico pripravila tretjič zapored v vili Bianca v Velenju poslovni zajtrk in srečanje s komitenti banke na območju sa-vinjsko-koroške regije. Osrednja tema tokratnega je bila Pogled banke na ocenjevanje tveganj pri odobravi financiranja.
Ob tej priložnosti nam je predsednik uprave delniške družbe NLB Blaž Brodnjak dejal, da je to ena od aktualnih tem, ki lahko prinese dodano vrednost strankam in banki. Če so namreč stranke seznanjene s tem, kako banke delujejo in na kakšen način razmišljajo, so lahko v komunikaciji in pri nadaljnji izvedbi projektov skupaj učinkovitejši ter uspešnejši. Na vprašanje, ali se razmišljanja enih in drugih precej razlikujejo, je Brodnjak odgovoril: »Velikih razlik ni. Podjetja morajo razumeti, da je bančni vir eden od virov financiranja in da ima vsaka finančna podpora svoje zakonitosti. Ker je posojila treba poravnati, je treba razumeti zahteve partnerjev.« Kot je še dodal, je osnova za vračilo posojila denarni tok. Predvsem
na osnovi tega banke presojajo o podelitvi posojila. Z velikim veseljem - tako Brodnjak - v NLB-ju podprejo vsak projekt, ki zagotavlja dolgoročno vzdržno sodelovanje. »Razmišljamo o dolgoročnih partnerstvih in ne o kratkoročnih ad hoc poslih.«
poro banke po zgodovinsko daleč najugodnejših pogojih. »Trdim, da v nekaterih primerih dolgoročno celo pod vzdržno ravnijo, kar je podobno položaju v letih 2005-2007 in je zelo nevarno. V NLB-ju temu ne moremo in ne bomo sledili, ker mora
stvom, ostalo z gospodarstvom. V vseh jedrnih segmentih poslovanje banke raste, skupni obseg posojil pa še vedno pada, ker je med njimi velik delež slabih. Ohrabrujoče in tudi pomembno pa je, da v jedrnih segmentih beležijo zmerno in zdravo rast.
Letošnjega poslovnega zajtrka in srečanja se je udeležilo polovico več komitentov, predstavnikov
podjetij savinjsko-koroškega območja.
Z mnenjem nekaterih, da podjetja težje pridejo do posojila za uresničitev razvojnih programov v primerjavi s posamezniki, Blaž Brodnjak ne soglaša. Kajti, je pojasnil, dobri projekti dobijo pod-
banka pričakati naslednji cikel v dobri kondiciji.«
Po njegovih navedbah je NLB letos sklenila za 900 milijonov evrov novih poslov, od tega polovico pri poslovanju s prebival-
Poslovno srečanje so sklenili z zanimivim predavanjem o bon-tonu in z mislijo o srečanju tudi prihodnje leto.
»Lepota je življenjska
božanska energija«
Poslanstvo kozmetičarke Jane Vidovic je pomoč ljudem, da se dobro počutijo v svoji koži
Tina Felicijan
Družinsko podjetje Studio Jantar, ki ga vodita poklicni maser Jure in kozmetičarka Jana Vidovic, pomaga pa jima tudi ena izmed hčera Katja, v Velenju deluje že pet let. Moto lepotnega centra za manikuro, geliranje nohtov in pedikuro, za obrazno kozmetiko in friziranje ter masaže in tret-maje za oblikovanje telesa je formula lepote za vsakogar, saj nudijo »razvajanje od glave do pet na enem mestu, stranki pa z izvajanjem več storitev hkrati prihranimo dragoceni čas,« pravi Jana, ki si želi, da obisk kozmetičnega salona ne bi bil luksuz, ampak del vsakdanjika vsakogar, »saj pri tem hitrem tempu življenja pod pritiskom, da smo povsod 'sto-procentni', potrebujemo neko energijo, ki nam pomaga, da se umirimo in se sprostimo. Danes so lepa, negovana koža, urejeni nohti in lasje enako ali celo bolj pomembni kot oblačila, poskrbeti pa moramo tudi za dobro počutje,« meni kozmetičarka z več kot 20-le-tnimi izkušnjami, ki prav zato nudi tako vrhunske storitve z najboljšimi materiali za zelo zahtevne stranke kot tudi kakovostne storitve z nižjo ceno,
ki si jih lahko privošči širši krog ljudi. Poleg prilagodljivosti, strokovnosti, izkušenj je prav to, pravi, je recept za uspeh v tem poslu.
Otroško ljubezen je nadgradila z izobraževanji
Jana Vidovic je kot deklica najbolj uživala, kadar je lahko naličila svojo babico in ji ure-
Jana in Jure Vidovič se dopolnjujeta. Jana rada klepeta s strankami in jih poživi z energičnostjo, Jure pa je bolj tih in goste salona pomirja.
dila pričesko. »Na to je vplival poklic moje mame, znane filmske in gledališke igralke, saj sem zgodaj vstopila v čarobni svet umetnosti ličenja, ko sem brskala po zaodrju,« se spominja mama štirih otrok in velika ljubiteljica narave, živali, še posebno pa čivav. Rada je tudi risala, ta dar pa je podedovala starejša hči Katja, ki v salonu blesti z dizaj-nersko poslikavo nohtov. Poletne počitnice je preživljala pri svojih starih starših v daljni Sibiriji, kjer je pridobivala znanje o moči zelišč, ki je še danes navdih za tradicionalne naravne recepte za zdravje in lepoto.
V Ljubljani je dokončala zdravstveno-far-macevtsko šolo, nato je vodila wellness center, bila je pedikerka, medtem pa se je ves čas izobraževala tako na kozmetičnem področju kot na drugih, saj se zaveda, da mora slediti najnovejšim trendom in strankam ponuditi raznoliko znanje. Zanimajo jo tudi kitajska tradicionalna masaža, reild in svet ajurvede, govori pa pet jezikov. Kljub temu pravi, da znanja nikoli ni dovolj. »V kozmetiki nikoli ne moreš znati vsega. Držim se pravila, več veš, manj upaš, zato pri vseh posegih ravnam zelo previdno,« je poudarila Jana, ki pri konkurenci in pri ljudeh nasploh ceni in občuduje predvsem strokovnost in poštenost. Po njenem mnenju je lepota harmonija - preplet fizičnega in duhovnega, ki prihaja iz globine duše, iz srca in premika ves svet. »Lepota je kot magnet, ki te pritegne, te očara in te izboljša v vseh pogledih. Ampak ne iščite lepote le v idealnih potezah obraza, v simetričnih, brezhibnih obrveh, ker je lepota brez iskrice in dobrote v očeh, miline in nasmeha, le navidezna in nas zelo hitro razočara,« je sklenila.
GOSPODARSKE novice

Nekaterim ukrepom zaposlovanja že šteti dnevi
Trenutni ukrepi aktivne politike zaposlovanja so usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, torej tistim, ki pri tem potrebujejo pomoč in spodbudo države. V tem trenutku je še odprtih nekaj programov. Med njimi delovni preizkus za mlade brezposelne osebe, usposabljanje na delovnem mestu za težje zaposljive in usposabljanje na delovnem mestu za mlade. Med tako imenovanimi »subvencijskimi« ukrepi je Prvi izziv namenjen mladim brezposelnim osebam. Program je subvencioniran s 7.250 evri, a se počasi izteka, saj so sredstva že skoraj porabljena. Na voljo je program Zaposli. me, ki je namenjen težje zaposljivim osebam, subvencioniran pa je z od 5.000 do 7.000 evri, ob zaključku leta pa se izteka program Nova možnost, namenjen težje zaposljivim osebam, starim od 30 do 50 let in subvencioniran s 5.000 evri.
a mkp
Delavci Polzele čakajo na delo
Polzela - Tovarna nogavic Polzela je od skupščine, ki je bila prejšnji teden, družba z omejeno odgovornostjo. Članom nadzornega sveta je prenehal mandat, predsednica uprave Metka Hrovat, ki je nasledila Marka Klemenčiča, ki je odstopil na začetku oktobra, je postala poslovodja družbe. Številni delavci od 220 zaposlenih so doma in čakajo, da jih pokličejo na delo, a obljubljenega dela in kupca podjetja očitno ni.
Spremembo olajšav sporočiti do 5. februarja
Ljubljana - Z letošnjega dohodninskega vidika je pomembno vedeti, da morajo zavezanci, ki imajo vzdrževane družinske člane in želijo spremeniti olajšavo, glede na to, kako so jo uveljavljali med letom, to davčnemu organu na posebnem obrazcu sporočiti najkasneje do 5. februarja. To lahko storijo tudi preko portala e-davki, za kar pa je treba imeti digitalno potrdilo.
a mz
HE Brežice že obratuje
Brežice - Prejšnji teden se je prvič zavrtela turbina prvega od treh agregatov HE Brežice, ki ga bodo z elektroenergetskim omrežjem poskusno sinhronizirali predvidoma januarja. Testiranje opreme bo trajalo do avgusta, začetek poskusnega obratovanja elektrarne pa je predviden za prihodnjo jesen.
a mz
Plačilna kartice ali telefon?
Ljubljana - Dobrih 70 odstotkov Slovencev meni, da bodo plačilne kartice v naslednjih petih letih postale najbolj zaželeno plačilno sredstvo, skoraj 20 odstotkov pa vidi velik potencial tudi v mobilnem plačevanju.
Še več letov Easyjeta iz Brnika
Brnik - Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet od 5. decembra štirikrat tedensko leti na relaciji med Ljubljano in londonskim Gatwickom. Easyjet pa z novo ponudbo dopolnjuje povezavo z letališčem London - Stansted, kamor pozimi leti vsak dan. Easyjet je sicer svoj prvi let na slovenski trg opravil aprila 2004 in je sprva štirikrat tedensko letel med Stanstedom in Brnikom, od tedaj pa se obseg prometa povečuje. Do danes je namreč na brniškem letališču opravil 9748 vzletov in pristankov ter na svojih letalih v in iz Slovenije prepeljal nekaj manj kot 1,3 milijona potnikov. V zimskem voznem redu je Brnik s tremi londonskimi letališči povezan s 15 leti. Nizkostroškovno ponudbo poleg Easyjeta zagotavlja še Wizz Air, in sicer s povezavami na letališči London - Luton.
a mz
Mariborčani najbolj erotični
Celje, od 9. do 11. decembra - Deveti mednarodni erotični sejem sLOVErotika je menda izpolnil pričakovanja razstavljavcev in obiskovalcev. Zabeležili so blizu 10.700 obiskovalcev, kar je toliko kot na prejšnjem. Največ jih je bilo iz mariborske regije, sledi ji Savinjska ter Ljubljana s širšo okolico. Med obiskovalci iz tujine je bilo največ Hrvatov, Avstrijcev in Italijanov. Sejem pa so obiskali še Nemci in Madžari. Prvi dan sejma so bili med obiskovalci predvsem moški, v soboto in nedeljo pa je sLOVErotiko obiskalo več parov.
a tp
Prva samopostrežna pošta
Ljubljana - Pošta Slovenije je v torek v centru Ljubljane odprla prvo samopostrežno Pošto 24/7, ki bo strankam omogočila opravljanje nekaterih poštnih, bančnih in drugih storitev vse dni v tednu in 24 ur na dan. Potem ko so postavili mrežo 24 paketomatov po državi in uporabnikom omogočili tudi oddajo pošiljk prek spletne aplikacije, je to letos njihova tretja pomembna novost.
a mz
a
a mz
a
a
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 11
15. decembra 2016

GOSPODARSTVO
5
Vsak dan iščejo nove ideje
Podjetje Miel iz Velenja več kot dve desetletji sledi najnovejši tehnologiji za avtomatizacijo proizvodnje - Novo leto,
novi izzivi
Tatjana Podgoršek
Gospodarska rast je v letu, ki se izteka, znova višja od pričakovane, zagotavlja slovenska vlada. Med podjetji iz tukajšnjega okolja, ki temu pritrjujejo, je tudi podjetje Miel Velenje, ki deluje že več kot 25 let na področju industrijske avtomatizacije (proizvodne in procesne). »To opažamo ne samo letos, ampak že kakšno leto nazaj, vendar predvsem pri poslovnih partnerjih, ki vrsto let vlagajo v razvoj ter se prilagajajo razmeram na trgu. To pa se je posledično pozna tudi pri našem poslovanju. Največjo krizo smo zaznali leta 2009, se ustrezno odzvali, zadnja leta pa znova beležimo rast,« zagotavlja direktor podjetja Miel Velenje Andrej Rotovnik.
Med razloge za to uvršča fleksibilnost podjetja s sedmimi zaposlenimi ter široko področje delovanja, saj so prisotni povsod tam, kjer je avtomatizacija potrebna (od predelovalne, avtomobilske industrije do farmacije,
strojegradnje ...). Kot predstavnik japonskih podjetij Omron in Patlite v Sloveniji naročnikom omogočajo vzpostavitev najno-
Andrej Rotovnik: »Gonilo našega podjetja je iskanje novih idej ter uresničitev optimalnih rešitev v avtomatizaciji proizvodnje. Udejanjamo ga že več kot 25 let.«
vejših tehnologij, kar je še kako pomembno v prizadevanjih tudi za njihovo konkurenčnost in kakovost. »Slednjo moramo pri naših izdelkih ter storitvah zagotavljati naprej sami, prav tako inovativne rešitve. Zato so inovacije del našega vsakdana, vsak naš izveden projekt specifičen in unikaten. Vlagamo v znanje zaposlenih, razvoj, ker to edino zagotavlja našo prihodnost.« Z našimi storitvami naročniki dvigujejo produktivnost, hkrati pa so z najnovejšimi sistemi za končno kontrolo in sledljivost v proizvodnji prispevamo svoj del k še višji kakovosti izdelkov. »Naš naročnik - recimo proizvajalec sladoleda - je lani zelo občutno zvišal produktivnost ter povečal proizvodnjo. Naš sistem strojnega vodenja pa recimo preverja ter potrjuje ustreznost vgradnih delov v avtomobilskih sedežih najprestižnejših znamk.«
V leto 2016 so vstopili s sloganom Za višjo produktivnost. Izbrali so ga premišljeno in se z njim postavili na stran zvestih strank iz procesne in proizvodnje industrije. To se jim je obrestovalo, kar kažejo doseženi poslovni rezultati. Leto 2017 prinaša zanje dodatne izzive, kot sta digitalizacija in industrija 4.0. »Zavedamo se, kaj naši partnerji doma ter v tujini potrebujejo ter koliko ino-vativnih rešitev jim s svojim znanjem na področju avtomatizacije že lahko ponudimo,« je še dejal Andrej Rotovnik.
Denar kroji javna dela
V Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje so za letošnje javno povabilo za javna dela dobili odobrenih dobrega pol milijona evrov manj kot lani
Milena Krstič - Planine
Velenje, 8. decembra - Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2017 se v teh dneh zaključuje s sklepanjem pogodb z osebami, ki so dobile v njih priložnost, z izvajalci in naročniki pa so pogodbe v glavnem že podpisane in zavodu vrnjene.
V Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje imajo za javna dela na voljo 1.620.000 evrov, leto pred tem so jih imeli
>
Ciljna skupina so dolgotrajno brezposelne osebe.
2.135.000 evrov, torej za prihodnje leto skoraj 550.000 evrov manj kot letos.
Zavod izvajalcem javnih del stroške sofinancira v skladu z določitvijo in razvrstitvijo občin glede na poprečno stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, udeleženci javnih del pa so upravičeni do dela plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga brezposelna oseba opravlja v programu javnih del, povračila stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov prehrane med delom, zdravniškega pregleda in odpravnine ob upokojitvi.
»Na javno povabilo, objavljeno 4. novembra, odprto 11. novem-
Darinka Sovič - Pečnik: »Izvajalcem smo pogodbe že poslali, oni pa so jih v glavnem že podpisali in nam jih vrnili.«
bra in zaprto 29. novembra, smo prejeli skupno 235 ponudb, odobrili smo jih lahko 155 za 183 delovnih mest. Zaradi porabe sredstev je bilo zavrnjenih 57 ponudb, zaradi neizpolnjevanja pogojev pa 23,« je povedala Darinka Sovič -Pečnik, vodja oddelka programov zaposlovanja v Območni službi Velenje. Približno polovica javnih
del bo prihodnje leto izvajanih v savinjsko-šaleškem delu v pristojnosti Območne službe, torej v Velenju in Mozirju, polovica pa v koroškem delu, torej v Dravogradu, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi.
Za denar, ki so ga za spodbujanje razvoja zaposlitvenih programov in razvoja novih delovnih mest »dobili« lani, so lahko vključitev v javna dela letos omogočili 270 osebam.
»Ciljna skupina za vključitev v program so dolgotrajno brezposelne osebe, pri čemer imajo prednost tisti, ki so dalj časa prijavljeni v evidenci brezposelnih in še niso bili vključeni v javna dela ali kak drug ukrep aktivne politike zaposlovanja,« pojasnjuje. Letos je bilo javno povabilo razdeljeno v tri sklope, v programe socialnega varstva, programe za raven izobrazbe od I. do IV. stopnje in ostale. Največ zavrnjenih ponudb zaradi porabe sredstev je bilo pri slednjem sklopu.
Občine lahko tudi same prijavijo programe
Javno povabilo za javna dela dopušča možnost, da občine same prijavijo programe javnih del in jih same tudi financirajo. Zavod za zaposlovanje v takih primerih poda soglasje k izvedbi programa, Občina pa potem lahko program izvaja samostojno ali pa za izvedbo poišče zunanjega izvajalca. V Območni službi Velenje se za to še ni odločila nobena občina.
Makom - družini prijazno podjetje
Kot prvi v regiji SAŠA pridobili trajni certifikat - Zadovoljstvo zaposlenih se je povečalo
Ljubljana, 9. decembra - Velenjsko podjetje Makom je v projekt Družini prijazno podjetje vključeno že četrto leto. Doslej so imeli pridobljen osnovni certifikat, letos so ga z implementa-
cijo dodatnih dejavnosti nadgradili v polni certifikat. Certifikat prinaša v Makom večje zavedanje o tem, da je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zelo pomembno, saj so tako za-
posleni lahko zadovoljni v službi in v zasebnem življenju in zato bodo v prihodnje temu področju posvečali še več pozornosti.
Za doseganje polnega certifikata Družini prijazno podjetje so v Makomu uvedli ukrepe, s katerimi so se osredotočili na vse zaposlene, ne le na tiste z družinami. Tako se je enajstim starim ukrepom dodali še 6 novih. Prejšnji petek je v Kreativnem centru Poligon v Ljubljani Makom prvi v regiji Saša prejel polni certifikat Družini prijazno podjetje. Prevzel ga je direktor podjetja Tomaž Sijarto, ki je ob tem povedal: »S tem projektom se zavedamo, da podjetju ni vseeno za počutje zaposlenih na delu. Njihovo zadovoljstvo se je povečalo, s tem pa tudi pripadnost podjetju. Lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja prinese delo brez dodatnih skrbi in stresa, ki poveča motivacijo in produktivnost.«
a bš
Še več dni plačanega očetovskega dopusta
Izjemen porast vlog v Šaleški dolini
Tatjana Podgoršek
Z nadaljnjo rastjo BDP-ja v državi se neplačan očetovski dopust postopoma spreminja v plačanega. Tako se je že letos 25 dni neplačanega dopusta preoblikovalo v 5 dni plačanega očetovskega dopusta, prihodnje leto pa bodo očetje upravičeni do 50 koledarskih dni očetovskega dopusta, od tega bo 25 plačanega, saj očetovsko nadomestilo zagotavlja država, preostanek pa bo država zagotavljala v obliki plačila prispevkov za socialno varnost.
Koriščenje
Oče mora prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. »Od 1. januarja prihodnje leto ima oče pravico še do 10 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izkoristiti po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do kon-
ca prvega razreda osnovne šole otroka. Ostalih 25 koledarskih dni, za katere so plačani prispevki, oče lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka«, pojasnjuje Darinka Špacapan z velenjskega centra za socialno delo.
Kdo je upravičen?
Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. januarju 2017). »Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do 5 plačanih dni. Če so jih že izkoristili, bodo imeli možnost izrabiti še 5 dni. Če pa teh 5 plačanih dni še niso izkoristili, bodo lahko izrabili 10 dni v strnjenem nizu.« Za očete, ki imajo otroka starejšega
od treh let - dodaja Špacapanova - nova ureditev ne velja, saj pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, ne morejo več uveljavljati.
V celoti bo določba o pravici očetov do koriščenja 30 dni plačanega dopusta, začela veljati v letu 2018.
Uveljavljanje
Očetovski dopust se z vlogo uveljavlja na Centru za socialno delo, ta pa pravico prizna z odločbo. V vlogi še ni treba navesti datumov izrabe plačanih dni dopusta, če jih oče koristi v strnjenem nizu. Zaradi izplačila nadomestila jih oče na center sporoči po koriščenju tega dopusta.
Kot je še povedala Darinka Špacapan, so letos na centru zaznali velik porast števila vlog za koriščenje plačanega očetovskega dopusta. V letošnjih 11 mesecih so jih prejeli 730, lani v celem letu pa 460. »Ocenjujemo, da je vlogo za pretvorbo neplačanega v plačan očetovski dopust oddalo blizu 300 očetov.« a
Želimo Vam čarobne praznike

Vrm slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«
ZELENE DOLINE
a
a
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

15. decembra 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Sreda, 7. decembra
Minister Koprivnikar je povedal, da vlada uradno sicer ni obravnavala pogajanj s sindikati javnega sektorja, so pa o tem imeli neformalne pogovore.
Tri dni po referendumu o ustavnih spremembah je italijanski premier Matteo Renzi odstopil.
Italija je ostala brez premierja.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na srečanju zunanjih ministrov Nata pozval k ohranitvi sankcij proti Rusiji.
V	nesreči letala letalske družbe Pakistan International Airlines, ki je strmoglavilo na severu Pakistana, je umrlo vseh 48 ljudi na krovu.
V	potresu z močjo 6,5, ki je prizadel indonezijsko pokrajino Aceh, je umrlo 97 ljudi.
Sirski uporniki so zapustili še zadnje predele starega dela Ale-pa, ki so jih nadzorovali zadnja štiri leta.
Četrtek, 8. decembra
Govorilo se je o kandidaturi Lojzeta Peterleta za mesto predsednika Evropskega parlamenta. Poleg podpore stranke NSi se mu je obetala tudi podpora predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika državnega zbora Milana Brgleza.
Zunanji minister Karl Erjavec se je sestal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, ki mu je v prihodnjem letu obljubil uradni obisk v Sloveniji. Govorila sta tudi o morebitnem vrhu ruskega predsednika Vladimirja Putina in novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri nas.
Vodja francoske skrajne desnice Marine Le Pen je pozvala k ukinitvi brezplačnega izobraževanja za vse otroke nezakonitih priseljencev.
Pariške oblasti so že tretji dan zapored omejile promet v mestu, potem ko je smog povsem ohromil prestolnico in s tem povzročil skrbi glede javnega zdravja.
Petek, 9. decembra
Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da bodo z začetkom prihodnjega tedna začeli izdajati nove potne liste, ki bodo imeli nove varnostne elemente.
Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je vlado in sindikate javnega sektorja pozval, naj »skušajo doseči sporazumen dogovor, ki bo v korist vsem«.
Sergej Lavrov je obljubil, da pride v prihodnjem letu na uradni obisk v Slovenijo.
Kako bi vlada in sindikati dosegli dogovor, ki bo v korist vseh?
Parlamentarni odbor za delo je podprl spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero bi 2. januar že prihodnje leto znova postal dela prost dan.
Na maroški sredozemski obali je okoli 400 prebežnikov prebilo ograjo in vdrlo v špansko eksklavo Ceuta. Pri tem so bili poškodovani trije prebežniki in dva policista.
Osrednjo Dalmacijo je malo stresel potres z magnitudo 4,6.
Južnokorejski poslanci so podprli odpoklic predsednice Park Geun Hje zaradi korupcijskega škandala.
Sobota, 10. decembra
Na dan človekovih pravic je naša varuhinja opozarjala, da so človekove pravice za mnogo ljudi, ki so se znašli na družbenem robu in ki so revni, bolni, invalidi ali žrtve zlorab, le še mrtva črka na papirju.
Carigrad sta pretresla dva bombna napada, od katerih naj bi bil eden samomorilski. Ubitih je bilo 29 ljudi.
Na jugu Jemna se je med skupino vladnih vojakov razstrelil samomorilski napadalec in ubil najmanj 20 vojakov.
Najstarejša banka na svetu, italijanska banka Monte dei Paschi di Siena, ni našla izhoda iz težav: po 45 milijardah evrov slabih posojil, ji neuradno ECB ni podaljšal roka za dokapitalizacijo.
Žabja perspektiva
V napadih v Carigradu je bilo ubitih 29 ljudi.
V	Bolgariji je v železniški nesreči umrlo sedem ljudi, več kot 25 je bilo ranjenih.
Nedelja, 11. decembra
Policisti in zdravniki so začeli s skupno akcijo, s katero so opozarjali na posledice nepremišljene rabe pirotehnike, ki lahko trajno zaznamujejo življenje.
V	Romuniji so volili. Zmagali so socialdemokrati, pomembno vlogo pri sestavljanju vlade in odločitvi, kdo bo premier, pa bodo po rezultatih vzporednih volitev, imele predvsem manjše stranke.
V Italiji so se tla znova zatresla.
Mesec dni in pol po seriji hudih potresov so se v osrednji Italiji tla znova zatresla, in sicer z magnitudo 4,3.
Odgovornost za sobotni eksploziji v Carigradu, v katerih je bilo ubitih 38 ljudi, je prevzela celica kurdskih skrajnežev Kurdistanski sokoli svobode.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je dosedanjemu zunanjemu ministru Paolu Genti-loniju dal mandat za oblikovanje nove vlade.
Ponedeljek, 12. decembra
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila izhodišča zdravstvene reforme, a dodala, da izračune še usklajuje s finančnim ministrstvom. V koaliciji niso bili zadovoljni.
S poslanskimi vprašanji premi-erju Miru Cerarju in ministrom se je začela decembrska seja Državnega zbora.
Oblasti v Turčiji so aretirale 235 članov prokurdske Ljudske demokratične stranke, saj jih sumijo, da so povezani s kurdskimi skrajneži.
Ministrica je predstavila izhodišča zdravstvene reforme, a v koaliciji niso bili zadovoljni.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je odprl vprašanje, ali bi morale ZDA še naprej spoštovati politiko »ene Kitajske«.
Odhajajoči italijanski premier Matteo Renzi je izrazil prepričanje, da so potrebne čimprejšnje volitve, četudi bo njegov naslednik Paolo Gentiloni uspel sestaviti novo vlado.
Torek,
13. decembra
Poslanci so odločali, ali bo 2. januar znova dela prost dan. Predlog novele so potrdili z 61 glasovi za.
Dela prost ne bo le prvi, temveč znova tudi drugi januar.
Razpravljali so tudi o predlogu Združene levice in s 40 glasovi za in 33 proti sprejeli dopolnilo k 26. členu predloga zakona o lekarniški dejavnosti, ki zaostruje prepoved vertikalnih povezav v lekarniški dejavnosti.
Premier Cerar je ocenil, da je ministrica Milojka Kolar Celarc izpolnila dano obljubo in predlagala celovito, odločno zdravstveno reformo.
Nadaljevala so se pogajanja s sindikati javnega sektorja. Vlada je tokrat prišla z izboljšano ponudbo.
Hrvaška je blokirala odprtje poglavja 26 v pristopnih pogajanjih Srbije z EU.
Dobrodelna organizacija, ki deluje v Angliji, je opozorila, da se je po tej državi razpaslo organizirano obrezovanje ženskih genitalij.
Temna svetloba
Kaja Avberšek
Na posnetku varnostne kamere enega izmed postajališč berlinske podzemne železnice se pojavijo štirje mlajši moški. Postopajo po stopnišču. Nekaj neprijetnega se ima zgoditi, saj je v posnetek vstavljen napis, da berlinska policija išče vsakršno sled za njimi. Gledam, čakam, stiska me v želodcu, pa še kar naprej gledam in zadržujem dih. V posnetek vstopi mlajša ženska v črnem plašču s kapuco. Začne se spuščati po stopnicah, ko jo eden izmed štirih z vso silo brcne v zgornji del hrbta, da ženska poleti, za tren oka v zraku ostane, nato zgrmi in se raztrešči po tistih štengah, medtem pa ji stvari letijo iz torbice. Štirje tipi kot, da se nikoli ne bi nič zgodilo. Še pogledajo je ne, nasilnik še naprej kadi svoj čik in pobere steklenico vode. Nisem prepričana, ali poberejo še kaj drugega, ni važno. Lepo ležerno zapustijo kader, pojavi se par oseb, ki pokleknejo k ženski in nemočno zrejo za že izginulo štirico. Pokaže se izrez podobic vseh štirih in napis v smislu: "Če jih kdo prepozna, tralala." Posnetek se odvrti znova. Dan se mi sesiri in zgnije obenem. Ta ženska bi lahko umrla. V bistvu nikoli ne bom izvedela, kakšne poškodbe je utrpela, če jih je. In tudi ne, kakšen je bil povod štirih moških (moških! ljudi!?). Jeza zaradi jeze zaradi jeze. Jim je kaj rekla? Ne verjamem. Tudi, če jim je. Ni važno. Je mogoče, da te štiri najdejo? In kaj se jim bo zgodilo? Bodo šli v nemški zapor z zajtrkom? Ali nemški zapori vključujejo zajtrk? Proti krutosti sem, pacifist-ka, najbolj na svetu. A včasih se zgodi kakšen rez in pozabim na dobro vzgojo, moralo in finočo, pozabim, ker v trenutkih takšnih rezov moj racionalni možgan neha delovati, zverina sem, zelo stara zverina iz globokega in zelo temnega gozda, ki verjame v maščevanje. Tako bi jih bilo treba prebutati, te štiri, da bi jih vsaka koščica bolela, da medtem nikakor ne bi izgubili zavesti, da bi jih vsaj telo bolelo, če je že nemogoče prizadeti njihovo zakrnelo možganje. Nato bi jim bilo potrebno dajati malo vode in zelenjave, za tem pa bi morali začeti gojiti avokado, zelo počasi in z andohtjo, ker ne bi imeli več tako veliko energije in bi nad njimi bdela ženska z eno tako čedno brzostrelko in iskro v očeh.
Lahko bi bila jaz, vesta. Lahko bi bila ti, veš. Ne ženska z brzostrelko, tista druga. Tako blizu se dogajajo neizmerne krutosti, pa nam še kar ni jasno. Še večje, še hujše, še strašnejše! Vsega se zavedam, vesta. Boleče, tako boleče. Morda je moja zavest odprta na način, da ima podzavest vanjo lažji vstop in izstop, ne vem. Vem le, da sanjam, da živim in živim, da sanjam. Do mene pridejo vse ključne informacije, čeprav ne berem časopisov ali gledam televizije. Morda me dosežejo malo kasneje, ni važno. Politika in religija, čim dlje od mene. S to izjavo sem politična in to je moja vera. "Begunci so bili, begunci, poglejte, kaj delajo v zahvalo za to, da jim nudimo bivališče in hrano!", že razgrajajo nekateri, da, tudi oni so svoje možganske organe že davno nehalipleti. Kakšni begunci le! Od kod ste pa sedaj privlekli begunce? Saj vem, da jih je časopisje vse polno, iz vseh medijev butajo, pa vendar: vse v en lonec pometati in v brozgo zamešati, ta ajmoht smrdi ko tristo kosmatih! Na toll.*
"Nazadnje si pa pisala, kot bi pisala dnevnik." "Misliš, da so moji dnevniki za malo širše občinstvo nezanimivi, babi?" "Ne, ne, sploh ne! Bi bilo pa lepo, da napišeš še kaj o tistih daljnih eksotičnih zadevah, jih podrobno opišeš, barve in okuse, saj veš, kot znaš, tako lepo se bere." Saj. To! Dovolj že piše o beguncih, žicah zžiletkami in bolestno zavednih "evropejcih", vsevprek in v večini primerih prav nič kritično. Moja pozicija do teme je jasna. Moje pisanje ni luškan dnevnik. Pišem o mikrosvetu znotraj makrosveta, ki me še kako dosega, saj sem vendar vanj rojena. Poskušam najti reže in špranje, saj vesta, tiste, skozi katere pronikne svetloba, kot že rečeno.
In svetloba ni le svetla. Tudi temna je.
*nemško: No, krasno.
■
ALMANAH 2017 OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI		-	Li		1	4			
Cena 22 € | T 03 898 17 50 | info@nascas.si									

Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 7
15. decembra 2016	DRUŽBA	7 "
Od turizma v dolini vsi pričakujejo veliko
Zavoda za turizem Šaleške doline v Velenju in Šoštanju ohranja TIC informacijski pisarni - Do konca leta pripravljena strategija razvoja turizma do leta 2021
Direktor Zavoda za turizem Šaleške Franci Lenart: »Želimo ustanoviti turistično agencijo, ki bo tržila obisk doline.«
Bojana Špegel
Velenje, 8. decembra - 1. decembra je začel delovati Zavod za turizem Šaleške doline. Sedež ima v velenjski vili Bianci, kjer je direktor zavoda Franci Lenart začel delati že mesec dni prej. »Novembra smo izvedli niz adi-ministrativno-upravnih del, ki so pogoj za poslovanje zavoda. Sklicali smo tudi sejo sveta zavoda,« nam pove. V decembru so se zato že lahko osredotočili na delo novega zavoda in pripravo programa za leto 2017. Pri tem bodo prisluhnili tudi željam ustanoviteljev zavoda: MO Velenje in občini Šoštanj ter soustanovitelju Gorenje Gostinstvo. Direktorja novega zavoda smo le nekaj dni po uradnem začetku delovanja povabili na klepet. Ali TIC Velenje še obstaja ali se je zlil z novim zavodom in tega termina (TIC) ne bomo več uporabljali?
»Zavod za turizem je pravni naslednik šaleškega promocijskega centra, ki pa nikoli ni prav zaživel. TIC Velenje pa je bil organizacijska enota MO Velenje, namenjena za promocijo mesta v
javnosti. Od 1. decembra TIC ni več pod okriljem občinske uprave, njegove naloge pa je prevzel zavod za turizem. TlC-a formalno ni več, bomo pa ohranili ime TIC zato, ker je to sinonim za točko, na kateri obiskovalec pridobi turistične informacije kjerkoli v Sloveniji. Zato bomo imeli TIC pisarno v Velenju, pa tudi v Šoštanju.« Kako bo z zaposlenimi, koliko vas je trenutno in kakšni so načrti na tem področju?
»Vesel sem, da nam je uspelo z ustanovitelji in svetom zavoda uskladiti organizacijsko in kadrovsko shemo. S tem smo nakazali, da imamo strategijo razvoja zavoda. Na začetku smo ohranili zaposlene iz TIC-a. V prihodnjem letu predvidevamo 5 redno zaposlenih, tri delavce preko javnih del, pogodbeno smo zaposlili eno sodelavko. Ker informacijska pisarna deluje vse dni v letu, bomo za delo v njej uporabili tudi 4 študente.« Kako se bo zavod financiral, koliko bodo prispevali posamezni ustanovitelji?
»Med ustanovitelji je nastal sporazum o financiranju zavo-
da. V letu 2017 imamo predvidene prihodke v višini skoraj 400 tisoč evrov. Večji del financiranja prevzema MO Velenje, več kot 95 %. Manjši delež bosta prispevali Občina Šoštanj in Gorenje Gostinstvo, ki pa sta pokazala pripravljenost financirati projektne naloge. Del sredstev bomo ustvarili sami. Trenutno to zna-
ša skromna 2 %, potrudili pa se bomo, da bo poslej višji.« Kdaj računate, da bo končana strategija razvoja turizma v Šaleški dolini za obdobje od 2017 do 2021?
»Strategija razvoja in trženja turizma v MO Velenje je začela nastajati spomladi. Naročnik je MO Velenje. To je osnovni doku-
ment, ki ga občina potrebuje zato, da se lahko dolgoročno opredelijo smernice razvoja turizma. V Velenju od turistične dejavnosti ogromno pričakujemo, zato je ta strateški dokument zelo pomemben. V teh dneh se vanj vnašajo že končni popravki, do konca leta pa naj bi bil potrjen. Narejen je za obdobje od 2017 do 2012. Vesel sem, da zaključki strategije sovpadajo tudi z mojim videnjem razvoja turizma v dolini. Zato upam, da se bodo tudi učinki pokazali kmalu. A ko govorimo o turizmu, prepogosto mislimo, da se bodo velike spremembe zgodile že jutri. Žal je prej treba ustvariti infra-strukturne in organizacijske pogoje za to.« Na posvetu o razvoju turizma ste omenili, da bi potrebovali agencijo, ki bi pripravljala in tržila turistične pakete za Šaleško dolino? Gre le za idejo ali se bo to tudi kmalu zgodilo? »Gre za receptivno agencijo, ki bi v dolino privabljala turiste in jim ponujala turistične programe v dolini. Mislim, da je nujno potrebna, saj je treba turiste privabiti v naše okolje in jim ponu-
diti celovita turistična doživetja. Zato si želimo, da bi poleg tradicionalnih ponudnikov skušali s pomočjo te agencije prodati nove produkte, ki bi vključevali tudi namestitev in vsebino njihovega obiska doline in okolice. Postopek ustanovitve agencije je precej zahteven in traja, zato bomo poskušali na začetku navezati stike z agencijo, ki bi za nas opravljala te storitve. V nadaljevanju pa si želimo svojo, ki bo organizacijska enota zavoda za turizem.«
Za konec je naš sogovornik poudaril: »V Velenju je ogromno prireditev, verjetno največ v državi na prebivalca. Veliko je tudi tradicionalnih, tako v Velenju kot Šoštanju, pa naj gre za Pikin festival, Skok čez kožo, šoštanj-ski pustni karneval, srednjeveške dneve ... To so produkti, ki lahko prerastejo v širšo zgodbo. Nanje lahko privabimo dnevne goste, če jih bomo nadgradili, pa bomo kmalu lahko povabili tudi goste, ki bi jim ponudili doživljanje našega prostora, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, tudi za več dni.«
■
Mnenja in odmevi
Civilna iniciativa proti azilnemu domu
Civilna iniciativa proti Sklepom o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma v Velenju izjavlja, da je proti vzpostavitvi izpostave Azilnega doma v Velenju.
Proti škodljivim predlogom župana in koalicijskih strank, ki so postopke glede vzpostavitve izpostave Azilnega doma v Velenju vodili nepregledno, netransparentno.
Proti, ker župan in koalicijske stranke namesto strpnega dialoga ter podajanja odgovorov glede vzpostavitve izpostave Azilnega doma v Velenju podajajo nestrpne komentarje ter nesprejemljive in nedostojne opazke vsem, ki iščejo odgovore na konkretna vprašanja v zvezi s tem. Ne gre za ideološka vprašanja, ampak za razvojna vprašanja, ki bodo vplivala na varnost in kakovost življenja v Mestni občini Velenje. Zato je potreben dialog in ne enosmerno podajanje gotovih dejstev.
Proti, ker župan in koalicijske stranke samega postopka glede vzpostavitve izpostave Azilnega doma v Velenju v Svetu Mestne občine Velenje ni upoštevalo podanih predlogov KS Stara vas ter opozicijskih svetniških skupin in samostojnih svetnikov, tako, da se jih sploh ni korektno obravnavalo niti se ni o njih odločalo.
Proti, ker ni bilo zagotovljene širše javne razprave in dialoga (navkljub izrecnemu nasprotovanju KS Stara vas in njihovim legitimno sprejetim sklepom ter petsto zbranim podpisov občanov in jasno izraženem nestrinjanjem gospodarskih družb iz KS Stara vas).
Proti, ker so nas župan in koalicijske stranke glede vzpostavitve izpostave Azilnega doma v Velenju postavili pred politiko gotovih dejstev, kar bo vplivalo na počutje in varnost občank in občanov, na ekonomsko in gospodarsko stabilnost ter postavilo pod vprašaj svetlo prihodnost. ' Zahtevamo:
•	Celovito strategijo namestitve prosilcev za mednarodno zaščito
■	oziroma upravičencev (kraji, objekti, število ...), finančno konstrukcijo, program za integracijo za vsakega posameznika in družine, ki mora imeti široko soglasje zainteresirane javnosti
•	Celovito strategijo integracije prosilcev za mednarodno zaščito oziroma upravičencev, ki mora imeti široko soglasje zainteresi-
■	rane javnosti;
•	Zavezo, da bo državljankam in državljanom Republike Slovenije zagotovljena varnost in kakovost bivanja v lokalnem okolju in da ti ne bodo imeli nižjega življenjskega in bivanjskega standarda, kot ga imajo zagotovljenega prosilci za mednarodno zaščito in upravičenci.
a Civilna iniciativa občanov
PS.: Včeraj smo vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma v mestni občini Velenje.
VŠVO Jabolko kakovosti že drugič
Ljubljana, 7. decembra - Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Bren-čič in direktorica Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja dr. Alenka Flander, sta podelili nacionalna priznanja Jabolka
kakovosti 2016. Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) je osvojila 1. mesto v kategoriji ERASMUS - individualna mobilnost in tako že drugič prejela priznanje Zlato jabolko.
S to nagrado je ovrednoteno kontinuirano kakovostno delo
na področju mednarodnih izmenjav, ki se odraža na uspešnem udejstvovanju šole v mednarodnem prostoru. Mednarodne izmenjave študentov in profesorjev prinašajo izmenjave znanja, izkušenj, dobrih praks in krepitev partnerskih odnosov.
Kot je poudarila ministrica, sta odprtost in internacionalizacija v povezavi s kakovostjo nujni za nadaljnji razvoj družbe znanja. Prejemniki nagrad poosebljajo medkulturnost, kakovost in strokovni razvoj, zgrajene s pomočjo mednarodnega sodelovanja. Z Visoke šole za varstvo okolja so nagrado prevzeli v. d. direktorice mag. Milena Pečovnik, dekan izr. prof. dr. Boštjan Pokorny in vodja mednarodne pisarne mag. Andrejka Mevc. Povedali so, da je internacionalizacija ključna v vseh dokumentih šole. Zato zagotavljajo študentom in profesorjem odlično organizacijo in podporo pri pripravi izmenjav. Poleg programa ERASMUSPLUS je šola aktivna tudi v programih Norveškega finančnega mehanizma in Evropskega gospodarskega prostora Slovenskega štipendijskega sklada SI04 ter Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.
a
Prvo mesto v kategoriji ERASMUS - individualna mobilnost. Foto: CMEPIUS (www.cmepius.si) Klemen Razinger.
Letos kar 295 daril
Velenje, 6. decembra - Knjižnica Velenje je bila tudi letos zbirno mesto daril za vse, ki so se priključili vseslovenski akciji Božiček za en dan. Preko spletne strani so lahko izbrali otroka, ki ga želijo obdariti, darilo pa so prinesli v knjižnico. Od 15. novembra do 6. decembra, ko se je akcija končala, so v mestnih knjižnicah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki zbrali kar 295 darilnih škatel (od tega 34 v Mestni knjižnici Šoštanj in 22 v Knjižnici Šmartno ob Paki), kar je največ doslej. Šalečani bodo tako polepšali praznike številnim otrokom.
a bš
Letos so v akciji Božiček za en dan zbrali največ daril doslej. Pogled nanje je bil prav topel.
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
»»^AS
15. decembra 2016
Oprijemljivi rezultati že prihodnje leto
V Velenju deluje nov javni zavod Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA - Ni konkurenca RŠS
Tatjana Podgoršek
Natančno pred enim letom je Mestna občina Velenje (MOV) kot soustanoviteljica izstopila iz Regijskega študijskega središča (RŠS) s sedežem v Celju in pred nedavnim ustanovila nov javni zavod Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA (CRTI SAŠA). V zvezi s tem smo zastavili nekaj vprašanj doc. dr. Francu Žerdinu, vodji strokovne skupine za ustanovitev Centra ter danes njegovemu zunanjemu strokovnemu sodelavcu. Nanje je takole odgovoril: Kateri so bili osrednji razlogi za izstop MOV iz RŠS?
»Večletno nezadovoljstvo z učinki dela RŠS. Člani iz lokalne skupnosti, ki smo delovali v organih RŠS, smo posredovali vrsto pobud (od ustanovitve Politehnike Velenje, bolj intenzivnega povezovanja z lokalnim gospodarstvom, spremembo strukture financerja RŠS ...), vendar te niso bile upoštevane. V MOV tudi nismo soglašali z ustanovitvijo nove univerze v Celju, kar je projekt RŠS, saj smo prepričani, da imamo univerz v Sloveniji dovolj. Ni preostalo drugega kot izstop in nadaljevanje skrbi za kakovostne kadre za potrebe predvsem gospodarstva po svoji poti. Takšno odločitev so soglasno potrdili tudi velenjski svetniki.« Ob oblikovanju Centra ste poudarili, da se bo ta bolj odzival na potrebe tukajšnjega gospodarstva. Kaj konkretno ste imeli v mislih?
»Pripravo in izdelavo strategije nadaljnjega razvoja terciarnega izobraževanja
ter tudi delovnega načrta Centra za leti 2016 in 2017 smo izdelali na osnovi ankete, ki smo jo naslovili na 189 gospodarskih družb v Saša regiji. V njej so anketiranci povedali, kaj si želijo, s čim niso zadovoljni, kje želijo aktivno sodelovati in kako. Predvsem pa, da niso zadovoljni z znanjem diplomantov in da je za njihovo pripravo na delo potrebnega preveč časa in dodatnega internega izobraževanja. Zato izdelana strategija temelji na tesnem sodelovanju z gospodarstvom in upošteva pripombe po znanjih, ki jih le to dejansko potrebuje.«
Je Center konkurenca RŠS?
»Daleč od tega. CRTI ne ustanavlja novih visokošolskih zavodov, ne novih študijskih programov ne univerze. To je naloga RŠS. Center se ukvarja z dvigom kakovosti izvedbe obstoječih višje- in visokošolskih programov, s prilagajanjem znanja diplomantov potrebam gospodarstva in obrti, z organiziranjem izvedbe programov specializacij v gospodarstvu, z vključevanjem strokovnjakov iz gospodarstva v izvajanje študijskih programov, s spremembo kakovosti izvajanja praktičnega izobraževanja in še bi lahko našteval. Gre torej za bolj komplementarno dejavnost za programe, ki so kot nosilni opredeljeni v RŠS.«
Katerih programskih usmeritev Centra
ste se najprej lotili?
»Člani Projektnega sveta, ki oblikuje programske usmeritve zavoda, so se odločili, da se je treba še letos v sodelovanju z gospodarstvom in lokalno skupnostjo organizirano lotiti prizadevanj za
večjo prepoznavnost srednješolskih, višje in visokošolskih programov, ki jih zavodi izvajajo v Velenju. Imamo dobro izbrane študijske programe, saj diplomanti dosegajo višjo zaposljivost od 90 %. Pripravljamo osnutek projektne naloge
Doc. dr. Franc Žerdin: »Prepričan sem, da bo oprijemljive rezultate delovanja Centra gospodarstvo v Saša regiji čutilo že prihodnje leto.«
o tem, kaj storiti, da se bodo mladi strokovnjaki v čim večjem številu vračali in ostali v Saša regiji. K soustanoviteljstvu smo že povabili vse občine v Saša regiji, v začetku leta 2017 bomo k projektnemu sodelovanju poskušali pridobiti tudi čim več gospodarskih družb.«
Kako pa je s financiranjem Centra?
»Letos je MOV za njegovo delovanje namenila 21.000 evrov proračunskega denarja. Glavnina vsote je bila porabljena za izvedbo aktivnosti, povezanih z ustanovitvijo CRTI, njegovo prepoznavnostjo, pripravo celostne podobe, spletne strani ter za vzpostavitev povezav za oblikovanje podatkovne baze, ki jo za delovanje potrebuje. Finančni načrt za leto 2017 je ovrednoten na 54.000 evrov, od tega bo MOV kot ustanoviteljica sodelovala s 27.000 evri, razliko si bo Center prizadeval pridobiti z izvedbo projektov na trgu, predvsem na območju Saša regije. Ob tem naj povem, da je MOV vsako leto namenila za RŠS blizu 55 tisoč evrov.«
Slišati je bilo, da naj bi s Centrom reševali predvsem Visoko šolo za varstvo okolja in da je to odgovor na razloge za izstop?
»Za tovrstne očitke nisem slišal. Če so bili izrečeni, jih odločno zavračam. Center smo ustanovili na osnovi sklepa Sveta MOV julija letos, več kot pol leta po izstopu iz RŠS. Omenjena šola, katere ustanovitelj je RŠS, je odličen visokošolski zavod, ki smo ga partnerji v RŠS predvsem s pomočjo državne koncesije in izdatnim dodatnim financiranjem MOV postavljali na noge več let. Delo še ni dokončano. Kakor koli se bodo sodni postopki zaključili, bodo (so)usta-novitelji morali odgovorno zagotavljati pogoje za nadaljnje uspešno delovanje VŠVO, pridobiti koncesijo za izvajanje magistrskega študijskega programa in z
Zakaj dialog, sodelovanje s Centrom ni mogoče glede na to, da - po zagotovilih njegovih ustanoviteljev - ta ni konkurenca RŠS? Na vprašanje je direktorica RŠS Katja Esih takole odgovorila: »V javnem zavodu RŠS še nismo bili uradno seznanjeni z nalogami in aktivnosti, ki jih naj bi izvajali v Centru, zato težko komentiram ali gre za konkurenčno dejavnost aktivnostim RŠS. Od vodstva Centra do sedaj tudi nismo prejeli nobenega povabila k sodelovanju oziroma k skupnim projektom. Menimo pa, da drobljenje do sedaj tvornega in uspešnega regijskega sodelovanja gotovo ne bo prispevalo h kakovostnemu razvoju terciarnega izobraževanja na območju Savinjske (statistične) regije.«
lokalno skupnostjo dobro sodelovati. Želimo si dobrega sodelovanja z RŠS. Dvakrat sem v zvezi s tem pozval na pogovor direktorico in predsednika sveta zavoda RŠS, vendar sem bil zavrnjen. Stanje, ki zaradi nesodelovanja vlada danes, ni dobro ne za RŠS, ne za lokalno skupnost ter tudi ne za omenjeno visoko šolo.«
Kdaj konkretno lahko pričakujemo vsebinski začetek delovanja Centra?
»Vsebinsko delo se že intenzivno izvaja. V letu 2017 pričakujem večjo intenziteto na tem področju in tudi že oprijemljive rezultate za gospodarstvo, obrtno dejavnost, za obstoječe višje in visokošolske zavode. Dokler mi bo dopuščalo zdravje, bom pri delu Centra pomagal kot zunanji strokovni sodelavec, operativno pa bodo naloge izvajali sodelavci, zaposleni na Šolskem centru Velenje, Univerzi Maribor ter zunanji ekspertni sodelavci.«
■
V šolski stavbi se je rodil
Darko Menih se je rodil v šolski stavbi v Topolšici, v njej odraščal, v njej ga je učila mama, obiskovali so jo njegovi otroci, zdaj se na njene zidove navajata že vnukinja in vnuk
Milena Krstič - Planine
Osemdeset let je dopolnila stara dama, šolska stavba, v kateri poteka pouk v Topolšici. Pa ji let sploh ni videti. Ne samo zato, ker je vzdrževana in ker so ji, namesto da bi ji jemali, raje kaj dodali. Taka je tudi zato, ker je polna mladosti. Štirideset učencev v njej obiskuje prve štiri razrede podružnične šole, ki sodi pod okrilje OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, še šestdeset pa vrtec.
»Naj tako ostane še dolgo! Občina Šoštanj je zaradi premajhnega vpisa otrok v 1. razred na podeželju morala zapreti že tri šole, najprej v Belih Vodah, potem Zavodnjah in potem še v Ravnah. Ko pa šola enkrat usahne, s tem osiromaši kraj in njegovo bit,« pravi Darko Menih, danes župan, ki ga je ta stavba zaznamovala v marsičem. Dala mu je življenje. Dobesedno. V njej se je rodil, v njej bival osemnajst let, obiskoval prve štiri razrede osnovne šole. Vanjo so po znanje hodili njegovi otroci, zdaj vnukinja, vnuk pa se na njene zidove navaja v vrtcu.
»Moja mama je v tej stavbi poučevala več kot štirideset let, v njej je dobila tudi stanovanje. Včasih so šole gradili tako, da so v njih poleg učilnic uredili tudi stanovanja za učitelje, spodaj učilnice, zgoraj stanovanja (včasih tudi obratno). In tukaj sem se rodil
leta 1948 in preživel prvih osemnajst let. Praktično celo otroštvo. To je bil moj prvi dom, drugi je hiša, ki jo je zgradil oče in kamor smo se potem preselili.« Praktično celo mladost.
»Zgradba je bila posvečena vsem krajanom. V njej so imeli prostore kulturna društva, taborniki, planinci, športniki, igrali so
smo se učili smučati. Tudi skakali smo. Po vseh bregovih smo imeli svoje terene. Ko smo prišli na vrh, je tisti, ki si je to upal, urezal tir in po njem smo se potem celo popoldne vozili. Včasih tudi proti potoku, kamor je tu in tam kdo tudi zgrmel. Ne sprašujte, kaj je bilo, ko si se domov vrnil moker, z vsemi zamrznjenimi 'šnirlci' ...
namizni tenis, šah ... Vsi športi, ki so se odvijali v Topolšici, so potekali tam ali pa v njeni okolici.« Darko je bil član vseh. »Saj sem bil tam doma!« V okolici šole so imeli igrišče, namenjeno igri med dvema ognjema. »To je bila takrat zelo popularna igra na podeželju. Imeli smo tudi jamo za skok v daljino in na travniku pod šolo teka-lišče. Na okoliških pobočjih pa
Brata Darko in Bogdan Menih septembra 1957 na travniku pod šolo
(osebni arhiv Darka Meniha).
Šola kakršna piše zgodovino v tem šolskem letu (foto: Tjaša Rehar).
Vse mladostne prijatelje sem imel v tem delu Topolšice.«
Mama ga je tudi učila. »V 1. razredu je v drugem polletju nadomeščala učiteljico Majdo Per-govnik, ko je zbolela. Za mene to ni bilo nič fajn. Za vse, kar smo s sošolci ušpičili, sem bil kriv in seveda tudi kaznovan. Najmanj všeč pri tem mi je bilo, da pred vsemi. Velikokrat sem moral kle-
čati v kotu, tu in tam pa z mano kak sošolec. Včasih pa sem moral stegniti roke in sem jih dobil s tistim lesenim kvadratastim metrom po prstih.«
Spominja se, da se je o tem, da se mu godi krivica, z mamo pogovoril. Povod za to je bil sosedov petelin. »Ne samo, da je bil zelo velik, bil je tudi zelo hud. Za nas pa velik izziv. Med odmorom smo ga radi dražili. Petelin nas je preganjal po travniku. Za enim je letal tako dolgo, da ga je dobil in mu skočil na hrbet. Potem pa ga je drugi zamotil ... « Borbe
s petelinom so včasih trajale precej dlje, kot je trajal odmor. »Kadar se niso končale pravočasno, je bil sprejem v učilnici tak, kot sem prej povedal. Saj smo vsakič vedeli, da smo ga polomili in da sledi kazen ... Ampak, da samo jaz, drugi pa ne ...? Po eni od bitk s petelinom in kazni, ki me je zaradi tega doletela v razredu, mi je mama doma razložila, da je tako zato, da ne bodo ljudje mogli reči, da imam protekcijo.«
V šoli se je menjalo veliko učiteljev. Zlasti v času po drugi svetovni vojni z dekreti. »Naša
Učenke in učenci aprila 1959 z učiteljicama Ivano Menih in Štefko Martinšek aprila 1959 (osebni arhiv Darka Meniha).
mama pa je bila v njej učiteljica vseh štirideset let. Priznanje, da je bila mama dobra učiteljica.
Ko sem brskal po dokumentih, sem zasledil, da je že leta 1928 poučevala v Topolšici, v šoli, ki je bila v kraju zgrajena leta 1886. V njej je do gradnje nove učila z gospodom Menhartom do leta 1936.
Šolska stavba, njegovo rojstvo in bivanje v njej ter mama učiteljica so krivi za to, da se je kasneje tudi poklicno podal v šolstvo. Končal je Fakulteto za šport in kot profesor prvo službo dobil na Kajuhovi šoli v Šoštanju. V njej je z učenci »telovadil« več kot 30 let, v njej pa je bil tudi ravnatelj.
Podoba šolske stavbe se v osemdesetih letih ni spremenila, spremenila se je notranjost, ob njej je zrasla telovadnica. Danes na šolo v Topolšici gleda še z enimi očmi in še z enega zornega kota. Kot župan Občine Šoštanj se ji trudi zagotavljati čim boljše pogoje za delovanje. Edina podružnična šola v občini je še.
■
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 9
15. decembra 2016
»«WAS
KULTURA
9
Roman v besedi, glasbi in sceni
Velenjski dijaki so projekt Rastem s knjigo ponovno nadgradili s predstavo
Projekt Rastem s knjigo v Sloveniji poteka že desetletje. Knjižnice so k udeležbi najprej povabile osnovnošolce, čez tri leta pa tudi srednješolce. Zdaj vsi učenci sedmih razredov in dijaki prvih letnikov ob začetku šolskega leta obiščejo splošno knjižnico, kjer spoznajo, kako je organizirana, se naučijo, kako iskati gradivo, »predvsem pa je ta projekt namenjen širjenju bralne kulture med učenci. Zato za darilo ob
V projekt se že ves ta čas vključujejo tudi dijaki Šolskega centra Velenje, zadnji dve leti pa pod mentorstvom učiteljev slovenščine in umetnosti na Elektro in računalniški šoli in na Šoli za storitvene dejavnosti nadgradijo projekt s predstavitvijo. Po prebranem sodobnem slovenskem mladinskem romanu Marjane Moškrič Sanje o belem štrpedu in po njegovi obravnavi v razredih so pripravili predstavo, v ka-
nove, karakterizacije, dramatizacijo, sceno. Učitelji menimo, da je dobro, da dijaki drug drugemu drugače predstavijo, kaj so prebrali, kakšna so sporočila zgodbe,« pa pravi Nataša Meh Peer, učiteljica slovenščine na Elektro in računalniški šoli. Po njenih izkušnjah otroci in mladostniki na tak način bolj premislijo, kaj so prebrali, in to podoživijo. S tem pa na šolah skušajo spodbujati bralno kulturo mladih, ki se je s
Dijaki so bili jasni: dovolj nam je, hočemo spremembe! To je namreč bilo osrednje sporočilo likov romana, ki govori o socialnih razlikah, zlorabi moči in stiskah, a tudi o upanju in prizadevanju za boljši
jutri.
obisku knjižnice prejmejo knjigo, ki jo nato preberejo in obdelajo pri pouku slovenščine v šoli,« je povedala Lidija Črnko iz velenjske splošne knjižnice, ki je koordinatorica projekta Rastem s knjigo za Velenje.
teri so sodelovali vsi prvi letniki omenjenih šol. S temso dijaki zaznamovali tudi Ta veseli dan kulture. »Pri tej predstavi dijaki na svoj način razmišljajo o vsebini knjige s pomočjo likovne ali glasbene ustvarjalnosti, skozi ob-
projektom Rastem s knjigo okrepila. »Predvsem pa se krepi obisk knjižnice in sposobnost uporabnikov, da si sami poiščejo gradivo, ga pregledajo in razberejo informacije, ki jih potrebujejo.«
• tf
Zanimivo leto ŠMZD
Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo (ŠMZD), uspešno deluje že več kot dvajset let. Tudi letos je izvedlo vrsto zanimivih aktivnosti. Že januarju so gostili dr. Andreja Studena, ki je članom društva predstavil svojo knjigo o podobi in statusu Ciganov v preteklosti, sledilo je odmevno predavanje Milene Miklavčič Kaj bi morali vprašati naše stare starše pa jih nismo?, ki je temeljilo na njeni odmevni knjigi o spolnosti naših prednikov Ogenj, rit in kače niso za igrače, dr. Meta Remec pa je v aprilu predavala o higieni in snagi v dobi meščanstva. Člani društva so se v me-
secu juniju podali še na krajši izlet v Celje, kjer so si ogledali razstave Pokrajinskega muzeja, do Galerije Velenje, pa so odšli v mesecu juliju, na voden ogled razstave velenjskih krajinskih arhitektk Krajinskoarhitekturni elementi prvotne zasnove Velenja, ki je pritegnil veliko poslušalcev. Oktobra so se člani društva pod strokovnim vodstvom kustosov Muzeja usnjarstva na Slovenskem Mirana Aplinca ter Jerneja Hozjana sprehodili še po šo-štanjskem mestnem jedru, eden izmed jesenskih večerov pa je bil v organizaciji društvenega člana Lada Planka posvečen predva-
janju dokumentarnih filmov ob 45-letnici študentskega gibanja.
Zadnje načrtovano predavanje z naslovom Novi arheološki pa-berki iz Šaleške doline je prestavljeno v naslednje leto. Namesto njega so člani ŠMZD letošnje društveno dogajanje zaključili z ogledom Šaleka, vaškega gasilskega muzeja ter zbirk dveh lokalnih zasebnih zbiralcev, Jožeta Šibanca ter Karla Odra. Obema so hvaležni za gostoljubje, članici IO ŠMZD Mariji Skrt pa za organizacijo društvenih potepov.
a Miran Aplinc
Projekt Vele'je, ti si moje mesto je izziv
Akademska slikarka Nataša Tajnik Stupar in oblikovalec Sebastjan Kurmanšek sta poiskala in grafično predstavila največje znamenitosti Velenja
Bojana Špegel
Velenje, 15. decembra - Le še
danes si lahko v razstavišču vile Bianca ogledate razstavo z naslovom Veleje, ti si moje mesto, ki sta jo ustvarila akademska slikarka Nataša Tajnik Stupar in oblikovalec iz Opa: celice Sebastjan
koristna za prihodnost, hkrati pa je posledica preteklosti,« nam pove Nataša Tajnik Stupar. Doda, da sta imela kar nekaj težav, da sta izbrala motive, saj bi jih lahko izbrala veliko več kot 17. »Ugotovila sva, da je naše okolje izredno bogato s kulturno-ume-tniško vsebino preteklosti in se-
spoznanj. Zanimalo naju je tudi, kako najine ideje prodati na trgu po zmerni ceni. Ugotovila sva, da sva slaba konkurenca vsakdanjim predmetom cenene proizvodnje. Zato sva ugotovila, da morava najino produkcijo spraviti na čim nižjo ceno. Spremenila sva tehniko, podobe pa sva
Avtorja projekta Nataša Tajnik Stupar in Sebastjan Kurmanšek sta za zdaj pokazala le možne grafične rešitve za uporabne predmete, ki prikazujejo največje znamenitosti Velenja.
Kurmanšek. Projekt je nastajal kar dve leti. Vizualno sta obdelala 17 motivov značilnih podob mesta Velenje v grafično in likovno podobo.
»Projekta sva se lotila po navdihu, ki sva ga skupaj doživela ob pogovoru o tem, katere podobe v Velenju so tiste, ki ga zaznamujejo, nosijo s sabo vsebino, ki je
danjosti. Zato sva najprej naredila širok izbor, potem pa sva ga krčila.« Tako so nastali predlogi za izvedbo na predmetih promocijskega značaja, ki pa jih v prvi fazi projekta še nista uresničila. Če bo interes, sta pripravila grafike, ki jih lahko natisneta na različne predmete. »Ko je projekt nastajal, sva prišla do različnih
digitalizirala in jih pripravila za tehnike visokega tiska.« Gre torej za vizualne prototipe na simpatičnih uporabnih predmetih, ob morebitnem zanimanju pa bosta začela ustvarjati tudi večjo serijo izdelkov z njunimi grafičnimi podobami znamenitosti mesta.
»Sidonija« je pisana z vizijo
Senka Karlovčec prvo pesniško zbirko je naslovila s svojim krstnim imenom - Piše že od najstniških let
Velenje, 7. decembra - Velenjčanka Senka Karlovčec je prejšnjo sredo zvečer v velenjski knjižnici predstavila svojo prvo samostojno pesniško zbirko. Zbranim je avtorico predstavila knjižničarka Andreja Ažber, potem pa je svoje pesmi čutno interpretirala avtorica sama. Predstavitev pesniške zbirke je popestrila mlada velenjska citrarka Ania Marinčic - Barič.
Senka Karlovčec je na predstavitvi knjige svojo poezijo interpretirala sama.
Pesmi je začela pisati med študijem na filozofski fakulteti, kjer je študirala slovenski in srbohrvaški jezik s književnostma. »Kot slavistka in učiteljica sem se veliko ukvarjala tudi s poezijo. Začutila sem dolžnost do sebe in drugih, da se izrazim skozi verze.« Prve pesmi je objavila že v študentskih letih, ko je bila povabljena k sodelovanju v primorski literarni reviji Fontana. Po diplomi se je vrnila v Velenje, trudila se je, da je bila ves čas prisotna v velenjskem kulturnem dogajanju. Sedaj ga je nadgradila s pesniško zbirko. »Naslov zbirke ima več pomenov. V prvi vrsti je to moje krstno ime. Dobila sem ga po očetovi mami. Nekje sem zasledila, da je Sidonija staro germansko katoliško ime. Moje korenine so katoliške, ko sem se osamosvajala, sem to ime prevzela tudi kot učiteljica, prevajalka in kulturna ustvarjalka,« nam pove Senka. V svoji poeziji črpa iz sebe in okolja, v katerem živi. K temu doda: »Moja poezija je pisana z vizijo, ki se kasneje uresniči.« Da je knjiga izšla, ji je finančno pomagala MO Velenje. Pri oblikovanju pesniške zbirke so ji z nasveti pomagali Zlatko Kraljic, Lado Planko in Vlado Vrbič.
Med večje uspehe v dosedanji karieri šteje objavo njene pesmi »Das Lied« (»Pesem«) s strani National Bibliothek des deutschsprachigen Gedichtes v zborniku Ausgewählte Werke VI, ki je leta 2003 izšel v Baslu v Švici in predstavlja največji projekt lirike v 39 deželah nemško govorečega področja. Njeni kulturni projekti so, kot pravi, namenjeni množični kulturi in dvigu nivoja množične kulture sodobne družbe. V petek, 13. januarja, bo ob 18. uri v knjižnici uprizorila reprizo premierne predstavitve svojega pesniškega prvenca, ki ga je na prvi predstavitvi brezplačno razdelila med prisotne.
a bš
a
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
"»WAS
15. decembra 2016
Skoraj 600 razstav
Galerija Velenje je lani zaznamovala 40-letnico delovanja, zdaj pa so predstavili tudi zbornik, ki je izšel ob tem jubileju
Tina Felicijan
Velenje, 5. decembra - V preteklih štirih desetletjih je Galerija Velenje delovala pod različnimi institucijami in nazivi, od junija letos pa je enota Festivala Velenje. Kustosinji sta našteli več
kot 460 razstav, ki so v tem času gostovale v prostorih velenjske galerije, 120 pa jih je galerija postavila drugje po Sloveniji in svetu. Zanimivih podatkov iz 40-le-tnega neprekinjenega delovanja je veliko, zbrani pa so v zborniku, ki najprej obravnava arhitek-
turo, »ki je pravi biser Velenja in slovenske modernistične arhitekture. Priložnost, da zberejo nekaj misli ob tem jubileju, smo dali našim nekdanjim direktorjem in sodelavcem ter drugim, s katerimi smo vodili dolgoročne projekte. Sicer pa sva kustosinji
Predstavitve zbornika ob 40-letnici Galerije Velenje niso obiskali le sedanji in nekdanji sodelavci ustanove, ampak tudi številni umetniki, ki so v njej razstavljali, zvesti obiskovalci razstav in drugi
ljubitelji umetnosti.
Pisano slovo od leta 2016
Šaleški likovniki pokazali, kaj vse so ustvarili letos - Na Velenjskem gradu na ogled 38 del 37 avtorjev
Velenje, 8. decembra - Pred tednom dni so v kletnih prostorih muzeja na Velenjskem gradu odprli pregledno razstavo del članov Društva šaleški likovniki (DŠL). Tokrat je postavitev še bogatejša, saj so s slikami in ki-
pi zapolnili oba kletna prostora. Razstava je res pisana, tako kar se barvnih kolažev kot tehnik ustvarjanja tiče. Na ogled je 38 likovnih del 37 avtorjev, preden so jo odprli, pa so številni člani društva in drugi gostje prisluhni-
predstavili delovanje galerije v vseh teh letih, projekte, ki smo jih izvajali, razstave, ki so ne le v lokalnem, ampak tudi slovenskem in mednarodnem merilu pustile poseben pečat, pedagoške programe ter statistiko dogajanja,« je vsebino zbornika, ki je opremljen z bogatim slikovnim gradivom in je tako dragocen vir informacij za mlajše in prihodnje generacije, predstavila muzejska svetnica mag. Milena Koren Božiček. Zbornik sta s kolegico višjo kustosinjo Kornelijo Križnič pripravljali ravno v času prenove galerije, ko je bil arhiv začasno spravljen na štirih različnih lokacijah, zato je bilo delo zanimivo tudi zaradi tega. »Podatkov, med katerimi sva morali odbrati tiste pomembne za zbornik, je bilo obilo. Poiskati sva morali poudarke razvoja dejavnosti galerije. Ugotovili pa tudi, kako so se z leti spreminjale razstave, kako se je spreminjala struktura obiskovalcev.«
Kaj pa si v velenjski galeriji želijo zapisati v zbornik, ki bo izšel ob naslednjem častitljivem jubileju? Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny si želi, da bi galerija še naprej ostala osrednje središče spoznavanja in razvoja umetnosti. »V prihodnosti bomo razvijali še več projektov za mlade, skrbeli za kulturno vzgojo, vpeljali različne produkcije inter-medijske umetnosti, zagotovo pa bomo nadaljevali dobro strokovno delo,« je povedala in si zaželela, da bi naslednji zbornik bil vsaj tako bogat kot ta.
ÄLTIERS4ATOR
li tudi ubranemu petju kvarteta Svit, ki je v nadaljevanju večera izvedel celovečerni koncert.
Predsednik DŠL Salih Biščic nam je povedal, da z Muzejem Velenje dobro sodelujejo vse leto, razstava Pisano slovo od leta
Razstavo so odprli v atriju gradu, kije praznično okrašen. Svojo noto dogodku je dal tudi kvartet Svit.
pa je že zdavnaj postala tradicionalna. »Vsa razstavljena dela so naši člani ustvarili letos. Leto je bilo za nas uspešno, v njem smo uresničili vse, kar smo si zadali. Nekaj izobraževalnih delavnic smo organizirali že spomladi, ena še teče, zato za nas leto še ni končano. Vedno poskrbimo za dobre mentorje, znanje nam predajajo akademski slikarji in kiparji,« izvemo. Kot tudi, da dobro sodelujejo tudi s Festivalom Velenje, zato so bili med letom člani društva prisotni na več kulturnih dogodkih, na katerih so ustvarjali ali predstavljali svoja dela. »Mislim, da je naše društvo pomemben nosilec kulturnega dogajanja v dolini. Kot organizatorji ali soorganizatorji smo sodelovali na petih likovnih kolonijah. Vsako leto povabimo k sodelovanju na koloniji, ki jo pripravimo ob občinskem prazniku, drugo sorodno društvo. Letos so se nam pridružili likovniki iz KD Polzela. Skupaj smo ustvarili niz del na temo Moje mesto.
Društvo je včlanjeno v Zvezo likovnih društev Slovenije in Zvezo kulturnih društev Šaleške doline. Rezultat tega sodelovanja je tudi sodelovanje na regijskih in državnih izborih najboljših del ljubiteljskih ustvarjalcev. Tudi letos so člani DŠL dobili nekaj certifikatov kakovosti, še posebej ponosni pa so na dobitnico srebrne palete, enega najvišjih možnih priznanj na državni ravni, saj jih podeljuje Zveza likovnih društev Slovenije. To je Nada Margon, kije s svojim delom na temo Sakralni objekti močno prepričala žirijo.
Razstava »Pisano slovo od leta 2016« bo na ogled do 8. januarja.
■ bš

Standard mladim
Aleš Ojsteršek
Prostovoljstvo in mladinsko delo sta v Šaleški dolini zelo močno razviti, družbi dajeta veliko in uživata njeno podporo. V svojem razvoju lahko izpostavita številne posameznike, ki so pri delu razvili svojevrstne standarde in metode dela ter preko njih za svoje skupnosti (društva in člane) dosegli zavidljive rezultate. Za to smo jim hvaležni kar znamo izkazati z visokimi priznanji in nagradami. Zdaj bi lahko prišla nagrada še z druge strani. Ta teden se je nekako ob robu in mimo soja žarometov odvil pomemben del dolge zgodbe izgradnje nacionalne poklicne kvalifikacije za mladinskega delavca. Ta bi lahko nekoč postal poklic, za katerega bi država izdala certifikat, javno listino. Lastnik takšne listine (npr. prostovoljec mladinskega centra ali društva prijateljev mladine, tabornik-vodnik ...) bi lahko na trgu dela usposobljenost dokazoval verodostojneje, referenca iz mladinskega dela bi postala potrdilo z vrednostjo pečata države. Če je do sedaj veljalo, da vrednosti tovrstnim potrdilom s priznanji daje družba, bo to od zdaj tudi država.
Izkazalo se je, da se pričakovanja mladih in pogledi strokovnjakov s področja tvorjenja nacionalnega sistema izobraževanja še vedno, milo rečeno, pomembno razlikujejo. Strah skrbnikov pečata je v tem, ali si z nastavljanjem standardov za nekaj, kar naj bi bilo predvsem v domeni prostovoljnega udejstvovanja in zato ne potrebuje potrdila (in preverjanja) države, kot družba pravzaprav ne zapiramo vrat. Mladi na drugi strani vztrajajo, da je neformalno in priložnostno pridobljeno znanje, ki ga posameznik osvoji v času delovanja v mladinskem sektorju potrebno ovrednotiti, ga priznati, mu dati širšo družbeno veljavnost in to do tem mere, da se možnost aktivnega mladega na trgu dela poveča.
Strah članov strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje je lahko razumeti, saj se s postavljanjem standardov v okolju, kjer naj bi veljalo, da je dovoljeno in sprejemljivo vse, za kar se posamezna skupnost dogovori in opredeli, podajamo na novo področje. S postavljanjem pravil na tej poti se namreč realno lahko zgodi, da se nekega dne lahko rodi tudi zahteva po pogojevanju - predstavljajmo si sindikat mladinskih delavcev, ki bi dobronamerno in pod legitimno zahtevo ščitenja stroke, bil z delodajalci svoj boj. Takšna realnost bi gradila svoj položaj posredno tudi proti drugim družbenim skupinam. To se do tega trenutka ni moglo zgoditi, zdaj bo to mogoče, saj je temelj za vzpostavljen. Današnje mladinske organizacije so vzpostavljene po principu odprtega prostora v katerem se mladi posameznik hitro lahko orientira, saj se pravila določajo sprotno, z vsako generacijo rastejo nova, spisana njej na kožo. Aktualna ostajajo tako dolgo, dokler dovoljujejo eksperimentiranje in ugasnejo tistega dne, ko ga ne omogočajo več. Vsaka standardizacija na ravni države lahko hitro postane korak bližje polu, ki mlade od organiziranega dela odbija.
Mladinski delavec bi morala biti oseba, ki skupaj z mladimi načrtuje, izvaja in vrednoti programe mladinskega dela ali projekte. Imeti mora kompetence, kot so načrtovati, izvajati in vrednotiti mladinske programe v sodelovanju z mladimi, vzpostavljati in vzdrževati sodelovalne in zaupne odnose z mlado osebo, delovati z mladimi v skupinah in timih, omogočati mladim pridobivanje kompetenc, izvajati dejavnosti za razširjanje rezultatov dela mladih ter zagotavljati kakovost lastnega dela in skrbeti za lasten osebnostni in strokovni razvoj.
Več kot očitno je, da se tako stran stroke kot stran mladih bereta koristno, razvojno in predvsem neškodljivo. Hudič bo v podrobnostih. Naslednja faza bo prav tako pomenljiva, in sicer, komu v državi bo dovoljeno, da usposobljenost mladinskih delavcev preverja. ■
POZARJAŠO|TANJPRjREIA	^
1* BOŽIČNO NOVOLETNI
KONCERT ^
* NEDELJA I 18.12.20161 16.00 * ŠPORTNA DVORANA OŠ KOK ŠOŠTANJ
PIHALNI ORKESTER ZARJA - dirigent miran šumečnik OKTET ZARJA • TILEN ARTAČ • NATALIJA POTOČNIK
plesna skupina glasbene šole frana koruna kožeuskega velenje
I«
iü
PRODAJA VSTOPNIC: KAVA BAR WALTER (ZRAVEN BANKE V ŠOŠTANJU) ALI URO PRED KONCERTOM V SPORNI DVORANI OŠ KDK ŠOŠTANJ
■
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 11
15. decembra 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Ste že prelistali Almanah 2017?
Je pač tako, da zadnji dnevi tečejo še posebej hitro. Vsi bi očitno radi še marsikaj postorili in »pospravili« za iztekajočim letom. Tako, si mislimo in upamo, bomo lažje in uspešneje stopili v novo leto, ki je
nepopisan list, s tem pa poln pričakovanj.
V našem uredništvu je seveda tudi živahno. Predvsem tudi za to, ker se v tem času lotevamo dveh večjih projektov, pri katerih sodelujejo tudi številni naši zunanji sodelav-
sestankov
ci. Največji projekt je seveda Almanah, ki je nekaj dni že med vami. Če svojega izvoda še nimate, se oglasite na Uredništvu Našega časa, na Foitovi 10, naročite pa ga lahko tudi po elektronski pošti press@nascas.si ali pa po telefonu 898 17 50. V Almanahu, ki je v tem okolju že tradicija, letos je izšel že 24 let zapored, smo tudi tokrat strnili vsa zanimiva dogajanja iztekajočega se leta, s številnimi uvodniki, kjer so misli avtorjev še posebej izbrane, pa smo se zazrli tudi v prihodnost. Zelo zanimiva in bolj osebna so tudi razmišljanja v prispevkih Moje leto. Prepričani smo, da vam bo Almanah prijetno branje in tudi dober »učbenik« čez celotno leto 2017.
V današnji številki imate še naš drugačen projekt, Zimsko pravljico, ki vam bo tudi lahko popestrila vsaj decembrske zimske večere, predvsem pa upam, da vas bo zmamila kam v našo prečudovito naravo, ki je prepogosto sami niti ne zaznamo, pa nas nanjo opozarjajo vsaj vse pogostejši tuji obiskovalci.
■ Mz
GLASBENE novice
Znani nominiranci za grammyje
Znani so nominiranci za letošnje grammyje. Največ nominacij ima pevka Beyonce, in sicer kar devet, po osem nominacij pa so prejeli Rihanna, Drake in Kan-ye West. Bolj kot število nominacij pa je pomembna njihova teža. V najpomembnejših kategorijah ima Beyonce hudo konkurentko v britanski pevki Adele, obe sta namreč nominirani v treh glavnih kategorijah - album leta, posnetek leta in pesem leta. Britanska pevka je leta 2012 osvojila vse tri naštete grammyje, Beyonce pa kljub dosedanjim 62-im nominacijam in 20-im grammyjem še vedno čaka na prestižnega gram-
gostuje tudi legendarni Eric Clapton. Album so Stonesi posneli v le treh dneh v studiu v Londonu.
Umrla kraljica romske glasbe Esma Redžepova
četku kariere zelo veliko igrali na porokah in bili znani po imenitni zabavi. Že nekaj časa ugotavljajo, da se pri nas na poročnih slavjih največkrat pojavljata pesmi Po dekle in Belo obleko si že nosila, ki sta v resnici »antiporočni« pesmi. Zato so posneli pesem Živela ženin in nevesta, ki bo gotovo
Mišo Kontrec ponuja Gypsy style
Mišo Kontrec, ki ga poznamo kot vsestranskega glasbenika, je na svoji samostojni poti ustvaril že kar nekaj skladb različnih glasbenih zvrsti. Vendar so ga vsi izzivi ponovno pripeljali na začetek, do tistega stila, pri katerem je začutil svoje srce, kjer je doma njegova duša, to pa je Gypsy style, kakor je Mišo poimenoval tudi svojo novo pesem. Skladba je mešanica ciganskega melosa in sodobne pop glasbe. Tekst zanjo je napisal Jernej Dirnbek, član skupine Mi2, glasbo pa Mišo Kon-trec in Samuel Lucas. Mišo je ustanovil nov bend, ki ga je poimenoval Mišo Kontrec & Gypsy
myja za album leta. Adele je z albumom 25 podrla že številne rekorde, če bi z njim slavila tudi na grammyjih, pa bi bila šele druga pevka, ki bi to nagrado prejela drugič. To je do zdaj uspelo le Taylor Swift. Zmagovalce 59. podelitve prestižnih glasbenih priznanj bodo razglasili 12. februarja v Los Angelesu.
Rolling Stonesi objavili nov studijski album
Legendarna skupina The Rolling Stones je po več kot desetletju objavila še en album. Disko-grafska suša je trajala kar enajst let, kar je največ v njihovi izjemni karieri. Naslov albuma, ki prinaša priredbe bolj ali manj znanih blues skladb, je Blue & Lonesome, z njim pa se Stonesi vračajo k bluzovskim koreninam. Na albumu je 42 minut bluesa v dvanajstih priredbah skladb avtorjev, kot so Howlin Wolf, Little Walter, Jimmy Reed in drugi. Na albumu
Po kratki in težki bolezni je v nedeljo v 74. letu starosti umrla kraljica romske glasbe Esma Re-džepova. Makedonska umetnica je bila glasbeno aktivna več kot 55 let in velja za eno največjih glasbenih ambasadork svoje države. Za kraljico romske glasbe so jo razglasili leta 1976 na prvem festivalu romske glasbe, ki je potekal v Indiji, priznanje pa ji je izročila takratna predsednica vlade Indira Gandhi. V svoji bogati karieri je imela Esma Re-džepova številne koncerte, zadnjič pa je nastopila aprila letos v Zagrebu. Posnela je več tisoč pesmi, izdala več kot 500 plošč, kaset in CD-jev, tako za domače kot tuje snemalne hiše. Esma Re-džepova je bila tudi znana huma-nitarka in je bila za svoje humanitarno delovanje celo kandidatka za Nobelovo nagrado za mir.
Čuki v poročni skladbi
Čuki so velikokrat gostje na kakšni poroki, pravzaprav so na za-
stalnica poročnih obredov. Koliko parom so Čuki že popestrili poročna slavja, še sami ne vedo natančno, verjetno pa že blizu stotim. Med njimi so bili tudi številni znani Slovenci in Slovenke, kot so manekenka Nataša Pi-noza Grilc, pa Saša Einsiedler in seveda naš najboljši hokejist An-že Kopitar. Nova živahna poročna pesem je sicer posneta s celo Čukovo bando, ki jo lahko vidite tudi v novem videospotu.
Pop. V zasedbi je tudi njegov sin, Dominik Kontrec, ki se pri svojih 18 letih že razvija v dobrega glasbenika, in igra na različne inštrumente, v skupini pa je tudi Štefan Horvat- Piči, ki ga z Mišom videvamo že vrsto let. Mišo prisega na iskren nastop, saj le tako lahko vsi trije pokažejo posebno energijo in v vsako pesem izlijejo svoje srce in dušo.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	TANJA ŽAGAR - Lepo mi je
2.	MANCA PIRC - Najin božič
3.	KLARA JAZBEC - Milijon in ena
Ob zaključku leta 2016, v katerem Tanja Žagar obeležuje 20. obletnico svoje glasbene kariere, priljubljena pevka predstavlja še tretji single z aktualnega albuma Carica.
Pesem z naslovom Lepo mi je v tem predprazničnem času poklanja vsem zvestim privržencem z željo, da bi si znali vzeti čas za ljudi, ki jih imate radi, in se veseliti nepozabnih trenutkov v dvoje, v družini, med prijatelji in znanci.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Božični zborček - Božični čas
2.	Prijatelji - Sveta noč 2000
3.	Alfi Nipič - Za praznike domov
4.	Ognjeni muzikantje - Kaj naj ti kupim za božič
5.	Ansambel Vihar - Naj lepo bodo prazniki
6.	Ansambel Azalea - Naj bo tako kot na voščilnice se piše
7.	Ansambel Golte - Snežna noč
8.	Ansambel Pegaz - Božiček zamuja
9.	Ansambel Zupan - Nazdravimo novemu letu
10.	Novi spomini & Mama Manka - Sneg je
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
SOPRANOS
Vse je super v novem singlu z enakim naslovom, ki je mešanica countryja in belokranjske tamburaške muzike, poje skupina Sopranos, katere del sta tudi Frenk Nova in nekdanja Bepopovka Alenka Husic. Svoji glasbi so dodali še bolj plesne ritme, več energije ter lokalne etno-folk instrumente, ki jih kombinirajo z elektronskimi ritmi.
AVVEN
Avven, domača glasbena skupina, ki jo mnogi označujejo za eno vodilnih odrskih atrakcij ter znanilcev nove generacije domačega rocka, z novim singlom ter videospotom Oceans napoveduje svoj tretji avtorski album. Bendu se menda obeta tudi preboj v tujino.
NINA
Nina Maurovič, udeleženka prve sezone oddaje Big Brother je našla ljubezen tudi v glasbi. Tokrat se predstavlja s samostojno skladbo Ura teče, ki
je nastala na pobudo in povabilo avtorjev Roka Lu-načka in Blaža Hribarja. Še vedno ostaja zvesta rocku, ki pa ga je nežno vpletla v pop ritme.
BOŽIČNO NOVOLETNI ŽUR
Bliža se tradicionalni božično novoletni žur v velenjski Rdeči dvorani. V petek, 23. decembra, bodo v Velenju nastopili nepogrešljivi Šank Rock, priljubljeni rockerji Mi2, domači metalci Inmate in zasedba Kobra Rockshow, ki bo predstavila nekaj svetovnih uspešnic.
DVE
KOMPILACIJI
Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS) obeležuje deset let obstoja in v ta namen bo izdala zabavni in narodnozabavni izbor slovenskih skladb. Uradni izid kompilacij bo 6. januarja naslednje leto. Zabavni izbor vključuje dvajset skladb, medtem ko je na narodnozabavni kompilaciji enajst pesmi.
107,8
I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
Ob kakem še posebno častitljivem jubileju eni dobijo bronast spomenik, drugi voščeno lutko, tretji pa sladkorno figurico. Spoznate koga s te slavnostne torte, ki so jo spekli in tako umetelno okrasili dijaki Šole za storitvene dejavnosti?
Ko je Matjaž Šalej podpisal izvod svoje knjigi dolgoletni sošolki Nataši Meh Peer, profesorici slo-venčine na ŠCV, je bil zraven tudi radoveden. »Slišim, da si doktorirala iz antropologije. Kdaj boš pa ti izdala knjigo?« Nataša tega ni razkrila, Matjaža pa je povabila na predavanje, ki ga je v knjižnici pripravila v ponedeljek zvečer. Poskušala je odgovoriti na vprašanje, ali je ŠCV kozmopolitsko središče ali multietnični kotel.
David Paulič je sicer nadzornik smučišča na Golteh, a kadar je na snežni strmini vse, kot mora biti, mimogrede pokuka tudi v kuhinjo. Čveka se namreč, da je hrana na planini izvrstna. »Skrivnost pa je v tem, kako kuharico pogledaš v oči. Lepše jo pogledaš, boljšo jedi okusne,« je pome-žiknil in preveril, kakšno moč je tokrat imel njegov pogled.
ZANIMIVOSTI

120 letni menih Za papeža očala iz
izredno stare oljke
Hindujski menih Swami Siva-nanda se je rodil 8. avgusta leta 1896. Indijske oblasti so njegovo starost potrdile s pomočjo tempeljskega registra, kar je za številne -tudi mlajše- Indijce edini arhiv, v katerem je zabeležen njihov rojstni datum. S potrditvijo starosti je menih
postal najstarejši moški na svetu in takoj se je pojavilo veliko vprašanj o tem, kako živi. »Jem le prekuhano hrano brez olja ali začimb. Mleka in sadja se izogibam, saj mislim, da je to preveč prestižna hrana,« je povedal 158 centimetrov visoki Indijec, ki spi na preprosti podlogi, za vzglavnik pa ima kos lesa. Stalnice v njegovem življenju so tri: celibat, nič začimb in dnevna doza joge. Starša sta mu umrla, ko je imel šest let, odraščal pa je v času, ko ni bilo elektrike, avtomobilov ali telefonov. Nad sodobno tehnologijo ni navdušen. »Ljudje so bili srečnejši z manj stvarmi. Danes pa so nesrečni, nezdravi in neiskreni, kar me boli,« je dejal.
Viktor Jeromel iz Prezida se je odločil, da bo za papeževo roj-stnodnevno darilo izdelal očala iz izjemno stare oljke, točneje: oljke, stare okoli 1600 let.
Viktor skupaj z ženo živi tik za hrvaško mejo, kamor sta se iz Slovenije preselila pred tridesetimi leti. Že desetletja izdeluje vrhunske loke in samostrele, pred leti pa si je zastavil nov izziv. »Bila je ideja prijatelja, ali sem pripravljen izdelati očala,« pojasnjuje Viktor. In v domači delavnici jih je ročno naredil že več kot tisoč. V njem je tlela želja, da bi očala izdelal tudi za svetega očeta. Dolgo je iskal les, ki bi bil nekaj posebnega. »Na Brionih smo našli oljko, ki je stara 1600 let. Po pogovorih z upravo Brionov nam je uspelo pridobiti majhen kos odlomljene veje in tako se je zgodba začela«, pripoveduje Viktor in pojasni, da so iz te veje nastala očala, v katera je vložil vse svoje znanje in ljubezen do dela z lesom.
Bankovec za pet funtov vznemirja vegetarijance
V Veliki Britaniji se zadnje tedne kar nekaj ljudi razburja zaradi novega bankovca za pet funtov. Izvedelo se je namreč, da za
izdelavo le-tega uporabljajo loj, ki je živalskega izvora. Ena od vegetarijanskih kavarn v Cam-bridgeu se je zato odločila, da bo novi bankovec bojkotirala, kar pomeni, da ga ne bodo sprejemali kot plačilo. Sporočilo, da bankovca, ki vsebuje živalske ostanke, ne sprejemajo, so izobesili na vrata.
Znano je, da je novi britanski petak zelo odporen, se ne strga, ne zmoči, možno ga je tudi oprati, pa se ne bo uničil. Skrivnost je sicer v plastičnih polimerih, res pa vsebuje tudi manjši odstotek živalskega loja. Več kot 40 tisoč ljudi je na družbenih omrežjih že podpisalo peticijo proti uporabi tovrstnih surovin za izdelavo omenjenih bankovcev.
Morilsko jezero
V ZDA je konec prejšnjega meseca ogromno jato gosi med letom ujel hud snežni vihar, zaradi česar so bile prisiljene poiskati primeren kraj za pristanek. Odločile so se za najbližje jezero. Toda to je bilo eno najbolj strupenih jezer na svetu: Berkeley Pit v ZDA. Dan po pristanku je na njegovi gladini plavalo 10 tisoč mrtvih ptic.
Površina jezera meri 1,1 kvadratnega kilometra, dno pa leži 270 metrov pod gladino. Bazen, v katerem je jezero Berkeley Pit je stožčaste oblike, tako pa je zaradi rudnika bakra, ki je tod deloval med letoma 1955 in 1982. Težava, o kateri tedaj niso preveč razmišljali, je, da je nabirajoča se voda iz razgaljenih mineralov po stenah rudnika začela prinašati celo vrsto škodljivih snovi. Jezero je danes rdečkasto-rjave barve, saj voda vsebuje ogromno železa ter visoko koncentracijo ba-
kra, kadmija in zelo strupenega arzena. Zaposleni pri jezeru, ki danes še vedno zahteva vzdrževanje, obenem pa je tudi turistična atrakcija - za dva dolarja si ga je mogoče ogledati dovolj od blizu, da zavohaš strupe - so vedeli, da so gosi v nevarnosti in so jih poskusili odvrniti z zelo močno svetlobo, zvoki, celo streljanem v zrak. Žal neuspešno.
Žirafe so ogrožene
Mednarodna unija za ohranitev narave je sporočila, da se je število žiraf v zadnjih treh desetletjih zmanjšalo za okrog 40
odstotkov. Žirafe so se tako znašle na rdečem seznamu ranljivih živali, ki jim grozi izumrtje. Razlogi za čedalje manjšo populacijo teh najvišjih kopenskih živali na svetu so predvsem nezakoniti lov, vse večje farme, območja z minami in državljanske vojne v številnih predelih Afrike (v severni Keniji, Somaliji in Etiopiji, ki mejijo na Južni Sudan, žirafe pomenijo vojno krmo). Po mnenju strokovnjaka za žirafe Juliana Fennessyja se žirafam dogaja »tiho izumrtje«.
15. decembra 2016
frkanje
» Levo & desno «
Kaj velja?
December je zadnji mesec v letu, je vesel, pravljičen, čaroben ... Od vsega tega za nekatere velja le prvo. Da je zadnji mesec v letu.
Narobe svet
Mnogi še kar ne morejo verjeti, da se to res dogaja! Da nekateri dobijo pomoč, če na kmetijskih poljih pridelajo manj pridelkov ali proizvedejo manj mleka! Narobe svet? Ne, nova stvarnost!
Strah
V	mnogih krajih še vedno hitijo z odpravljanjem posledic letošnjih vremenskih ujm. In upajo, da jih bodo še pred koncem leta res odpravili. A veselje je lahko kratkega daha. Ujme niso več slučajne, že kar običajne.
Spoznanje
Šele, ko bi kdo rad kmetijsko zemljišče za kakšno cesto, stanovanjsko ali kakšno drugačno poslopje ali podjetniško cono kupil, se lastniki teh zemljišč zavedo, kako jim je ta zemlja prirasla k srcu in kako visoko jo vrednotijo!
Bilo je vroče
V	Celju je bilo zadnji konec tedna vroče. A ne zaradi kakšnih razprtij, nesreč, nestrpnosti ali nepravilnosti. Vroče je bilo zaradi sejma erotike! No, nekaterim tudi zato, ker menijo, da takih prireditev pri nas ne potrebujemo. Uh, česa vsega še ne potrebujemo! Pa imamo.
Več enotnosti
V	Šaleški dolini je (še) več enotnosti. Po Velenju je tudi občina Šoštanj izstopila iz Regijskega študijskega središča.
Ne bo šlo!
Nekateri predlagajo, da bi se pri nas zadnji mesec v letu razen decembra in starega slovenskega imena gruden, imenoval tri-najstnik. Drugi temu niso naklonjeni, ker je še veliko preveč takih, ki ne dobivajo trinajste plače.
Dobro in slabo
Veliko družb, ki so jih ujč-kale dobre banke, je pristalo na slabi banki.
Bogastvo
Ne le v Velenju, tudi v mnogih drugih občinah velik del proračuna namenijo za delovanje otroških vrtcev. Pa lahko tako še enkrat dokaj množično ponovimo, da so naši otroci res naše veliko bogastvo!
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 13
15. decembra 2016
""^Jis
REPORTAŽI
13
Ko bo zapadel sneg, bodo še više zavihali rokave
Udarnikov je vse več in vse bolj so zaželeni - Leto zaznamovali novi projekti in državno priznanje - Načrtujejo zanimivo dobrodelno prireditev
Tina Felicijan
Pod okriljem Mladinskega centra Velenje že dve leti deluje prostovoljska skupina Udarnik, ki nudi raznovrstno pomoč družinam in posameznikom v slabšem socialnem stanju, starejšim in tistim, ki zaradi zdravstvenih omejitev dela ne zmorejo opraviti sami. Pomagajo na domu pri selitvah, čiščenju, adaptaciji, pri urejanju okolice, kidanju snega, čiščenju gozdov, pomagajo odpravljati posledice naravnih nesreč, nudijo razne inštrukcije, animacije otrok, celo glasbene nastope in sploh vse, kar člani znajo in z veseljem delijo z ljudmi v stiski.
Na pomoč priskočijo tudi zavodom, raznim organizacijam, društvom, ki delujejo v korist lokalne skupnosti, pri njihovih programih in projektih. Tako veliko sodelujejo z Domom za varstvo odraslih in centrom Hiša. Letos so svoje aktivnosti razširili še na nekatera druga področja, pravi njihov vodja Andrej Cvernjak.
Leto je bilo pestro, naslednje bo še bolj
Obseg dela Udarnikov se je v drugem letu delovanja povečal. Opravili so veliko več fizičnega dela, saj jih je poklicalo veliko več ljudi kot prvo leto. Še več kot lani so delali s starostniki, s katerimi ustvarjajo na delavnicah
manj priložnostmi. Obiskujemo in animiramo različne skupine socialno ali družbeno izključenih ljudi, kot so brezdomne osebe, begunci, starostniki, stanovalke Varne hiše, Romi, otroci v bolnišnicah,« je našteval. Kar nekaj projektov je bilo zelo odmevnih, kot je denimo dol-
lec v hip-hopu Mrigo, da smo na dan odprtih vrat doma pripravili prvi samostojni glasbeni nastop varovancev.« Andrej Cvernjak je izpostavil še obisk romskega naselja Pušča, s katerim so za pre-
tudi na snežne intervencije. »Ko bo zapadel prvi sneg, nas bodo ljudje poklicali na pomoč za kidanje,« je še povedal.
Da je projekt Udarnik MC Velenje uspešen, govorijo tudi zaposlitve nekaterih članov na osnovi izkušenj iz prostovoljske skupine. Pridobili so veliko novih prostovoljcev, med katerimi so večinoma mladi brezposelni,
posebno priznanje občinskega natečaja za naj prostovoljski projekt, še bolj pa priznanje za kolektivno delo in naziv naj prostovoljski projekt Republike Slovenije, ki jim ga je podelil predsednik Borut Pahor in ob tem obljubil, da se bo udeležil ene od udarniških akcij.
Na začetku prihodnjega leta pa bodo Udarniki povabili na veliko
in jih redno vodijo na sprehode. Posegli so tudi na nekatera nova področja. »Usmerili smo se tudi v neke vrste socialno delo na terenu in vključevanje mladih z
Od januarja lani so Udarniki na lokalni in državni ravni izvedli že več kot 140 prostovoljskih in humanitarnih akcij. Letos jih je bilo 80, do konca leta pa jih bodo našteli še kar nekaj.
goročni projekt s Prevzgojnim domom Radeče V besedi je pomoč. »Skupina naših prostovoljcev se dvakrat mesečno oglasi v domu, tam z mentorji izvajajo delavnice ulične poezije in udeležencem pomagajo pri pripravah na snemanje in izdajo glasbene plošče, ki jo bodo dokončali do sredine naslednjega leta. Pomagal nam je tudi velenjski ustvarja-
bivalce izvedli glasbeni nastop. Povedal pa je tudi, da imajo v teh predprazničnih dneh polne roke dela, saj imajo precej fizičnega dela, s stanovalci zavetišča za brezdomne osebe pa pripravljajo darilca za Božičkovanje v mladinskem centru, v domu za varstvo odraslih pomagajo pri pripravah na njihovo novoletno praznovanje, pripravljeni pa so
Udarniki so za prostovoljce in pomoči potrebne dosegljivi na telefonski številki 070 177 588 ali na facebook strani Udarnik MC Velenje.
nekaj pa je tudi zaposlenih. Akcij se redno udeležuje 70 ljudi, kak ducat pa občasno. Andrej poskrbi, da prostovoljcem razdeli delo glede na njihova znanje, sposobnosti in interese.
Letos je Udarnike razveselilo
dobrodelno prireditev, v okviru katere napovedujejo dražbo svojega časa in dobrih del svojih sodelavcev in prijateljev. Zakaj bo koncert posebej zanimiv za dekleta, pa za zdaj še niso izdali.

Doživljanje zgodovine Velenja
Na Šoli za storitvene dejavnosti v sodelovanju z drugimi akterji v turizmu v Šaleški dolini razvijajo turistične produkte, povezane z zgodovinsko dediščino Velenja
Dijakinje in dijaki uživajo tako pri oblikovanju vsebine interaktivnih turističnih
vodenj kot pri izvedbi.
Tina Felicijan
Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje je 29. novembra - slučajno na dan praznovanja dneva republike v nekdanji skupni državi - obeležila svojo 20-letnico. Kulturni program za proslavo so izoblikovali dijakinje in dijaki, del programa pa je bil tudi projekt Zgodovinska zanka, ki ga na šoli izvajajo v sodelovanju z velenjskim TIC-em, turističnim društvom in muzejem. Gre za interaktivno turistično vodenje skozi zgodovinska obdobja Velenja, ki ga je skupina bodočih turističnih delavcev pod mentorstvom profesorjev Marka Gamsa, Janje Hren in Petre Ramšak izvedla že junija v sklopu turističnega tematskega vodenja za občane, nato tudi v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, predstavili so ga na podjetniškem srečanju Balkan start:up, želijo pa si, da bi projekt razvili v turistični produkt in bi tako postal del turistične ponudbe Velenja.
Oblikovanje inovativnih turističnih produktov je učna situacija
Šola za storitvene dejavnosti zadnja leta tesno sodeluje z omenjenimi partnerji v lokalnem okolju in pri pripravi in izvajanju turističnih produktov, s tem pa dijakinje in dijaki opravijo del svojih šolskih obveznosti, saj pri tem pridobijo in izkažejo znanja s področja javnega nastopanja, vodenja, posredovanja turističnih informacij v tujih jezikih, skupin-
skega dela, animacije obiskovalcev. Projekt Zgodovinska zanka prikazuje tri obdobja zgodovine Velenja: renesančno, ki je na interaktivni način predstavljeno s plesom, na katerega dijaki povabijo obiskovalce, s sprehodom po promenadi prikažejo obdobje meščanstva, ki se zaključi z dvobojem s floreti, nazadnje pa obdobje gradnje mesta Velenje, ki ga ponazorijo s simulacijo udarniškega dela.
»Pri dveh javnih izvedbah je prav simulacija udarniškega dela požela največ zanimanja pri obiskovalcih, ker je spodbudila nostalgične občutke in so se zlasti starejši udeleženci spomnili časa, ko so aktivno pomagali pri gradnji mesta,« je povedal Marko Gams in nadaljeval, da je Zgodovinska zanka logično nadaljevanje projekta, ki ga na ŠSD s TlC-em, drugimi ustanovami in posamezniki iz
SAŠA regije razvijajo že več let - to je projekt Doživetje socializma v Velenju. »Nastal je v okviru mednarodnega festivala Več znanja za več turizma v organizaciji Turistične zveze Slovenije, pri katerem smo s TIC-em prejeli zlato priznanje za najboljšo predstavitev. Nato se je oblikovala skupina, ki produkt sedaj pod okriljem zavoda za turizem razvija naprej in ga bo v prihodnosti tudi tržila,« pravi Gams, ki verjame, da imajo take aktivnosti pozitiven učinek na razvijanje turističnega potenciala Vele-
>Še naprej želijo aktivno sodelovati pri razvoju turističnih produktov in promocij zamimivosti mesta.
nja in hkrati na izobraževanje dijakov o tukajšnjih turističnih produktih. »Velenje je zaznamovalo obdobje Jugoslavije z njeno arhitekturno, industrijsko, kulturno, ne nazadnje naravno dediščino, na kateri je treba graditi turistične produkte. Z dijaki pri raziskovalnih nalogah, na tekmovanjih, tudi pri pouku samem iščemo ideje, kaj bi jih lahko razvijali kot turistični delavci. S sodelovanjem pri uresničevanju idej pa pridobivajo kompetence, kako interpretirati zgodovino, vsakršno dediščino in tradicijo za potrebe turističnega promoviranja, informiranja, vodenja, oblikovanja interaktivnega turističnega doživetja.
Obiskovalci danes ne želijo biti v vlogi pasivnih gostov, ki poslušajo vodnikovo razlago, ampak želijo kaj izkusiti, izdelati, okusiti, pri tem pa prebuditi spomine ali občutiti, kar so doživljali njihovi predniki,« je sklenil mentor.
Kaj ti projekti pomenijo dijakom?
»Ti projekti se mi zdijo res dobri, ker na zabaven način predstavljamo zgodovino mesta in smo hvaležni profesorju Gamsu, da nas vključuje, ker se pri tem zelo zabavamo in to radi počnemo,« je povedala Nika Repenšek in poudarila, da je bil odziv na predstavitev projekta na Balkan start:up vikendu odličen, na predstavitev pa so jih povabili tudi v tujino. »S tem projektom pridobivamo izkušnje za javno nastopanje, turistič-noa vodenje, zdi pa se mi tudi inovati-ven način, kako ljudem predstaviti zgodovino mesta in pravzaprav del utripa Jugoslavije. Predvsem mlajše generacije si tako lažje predstavljajo, kako je bilo takrat,« meni Samanta Žužek, Monika Melanšek in Aida Babajic pa dodajata, da s sošolci z veseljem raziskujejo zgodovino mesta, Jugoslavije, socializem. Veseli ju, da jih na šoli spodbujajo k temu, saj tako razvijajo svoje potenciale in jim omogočajo, da pokažejo svoje znanje in kompetence. Sogovornice zagotavljajo, da ne gre za poveličevanje bodisi na Jugoslavijo vezane zgodovine Velenja bodisi pretekle državne ureditve ali družbeno-političnega sistema. Gre za način predstavljanja tega dela zgodovine v prostoru, v katerem so sledovi bližnje preteklosti del vsakdanjega življenja in zato turistično zanimivi. S tem pa za oblikovanje več posameznih turističnih produktov, temelječih na dediščini mesta, ki se bodo lahko v prihodnosti povezali in obogatili tukajšnjo turistično ponudbo.
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
"^AS
15. decembra 2016
Srce za Ano
Srečanje s 17-letno Ano Rogel iz Šmartnega ob Paki, ki pogumno prenaša bolečine dedne kožne bolezni, a ji kljub temu ciljev ne manjka - Film o njej bodo 22. decembra predvajali v njenem domačem kraju
Tatjana Podgoršek
V Kinu Bežigrad v Ljubljani so konec prejšnjega meseca predpremierno zavrteli dokumentarni film Srce za Ano. Pripoveduje o dveh vztrajnežih, ki jima težki trenutki in bolečina v vsakdanjem življenju niso neznani: o Mateju Markoviču in Ani Rogel. Matej z izjemno trmo premaguje mnogim nerazumljive športne napore z željo, da bi s tem pomagal drugim. Ana, ki se je rodila z neozdravljivo kožno boleznijo, pa ima enake želje in sanje kot njene vrstnice, le da je pot do njihove uresničitve veliko bolj trnova. »Ko se vsaj malo potopimo v njun svet, nas njuno pozitivno razmišljanje ne pusti ravnodušne. 50-minutni film odpira številna vprašanja o medosebnih odnosih in posameznikovi rasti, hkrati pa je njegovo osnovno vodilo, da se v življenju preprosto nikoli ne predamo,« je o njem zapisala njegova režiserka Irena Bedrač. Film Srce za Ano bodo v četrtek, 22. decembra, ob 18. uri predvajali v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki. Ne po naključju. Osrednja junakinja filma je namreč doma v omenjenem kraju, prav na ta dan pa bo Ana praznovala 17. rojstni dan.
Nisem nekakšen Nezemljan, sem le človek z bulozno epidermolizo
»Matejevo povabilo za sodelovanje v filmu o njegovi dobrodelnosti me je presenetilo, a sem pristala brez oklevanja. Zdi se mi prav, da ljudje izvedo kaj o redki neozdravljivi dedni bolezni kože. V Sloveniji jo ima 52 ljudi, od tega štirje najhujšo obliko - distrofično. Med njimi sem tudi jaz. Želela sem razkriti, da nisem nekakšen Nezemljan, kot poreče kdo ob pogledu name, ampak le človek z bulozno epidermolizo,« je povedalo ob obisku zvedavo dekle velikih oči, ki pozornemu opazovalcu razkrivajo njeno odločnost, vztrajnost, voljo in še kaj. Priznala je, da je bilo snemanje kar naporno, saj se njeno krhko telo, prepleteno s številnimi tudi globokimi ranami, hitro utrudi. A je šlo in s filmom je zelo zadovoljna. »Dokumentarec je dober, njegova vsebina pa
zame ni nič posebnega. Sama sem namreč vajena vsakodnevnega previjanja ran, druge pa je to ganilo, kar so izrazili z »au«. Všeč mi je njegovo sporočilo, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Srce za Ano ni film o pomilovanju, ampak o pozitivnem pogledu na življenje, ki ga je bolezen zelo zelo zaznamovala. Ne le mene, tudi moje najbližje.«
živim že od rojstva v nekakšnem sožitju, kolikor je to mogoče. Ne znam si predstavljati, da bi jutri zjutraj dala nase kavbojke in se hitro oblekla. Pri meni gredo stvari počasi. Zjutraj porabim eno uro, da oskrbim rane, zamenjam povoje za previjanje, mrežice, nato pa uro za ostale stvari. Malo težje je takrat, ko so rane obložene zaradi bakterij. Te imam v zadnjem času kar pogosto, ampak shajamo.«
Poleg domačih - mame Mojce, ki je zaradi pomoči Ani pustila službo, očeta Igorja, brata Alena, sestre Nine - so ji predvsem v veliko psihično oporo prijatelji. Bolezen vpliva na njeno razpoloženje. Čeprav je zelo optimistična, pravi, se zgodi, da zaradi ran, ki se pojavijo v očeh lahko tudi čez noč, ne more
>
»Želela sem razkriti, da nisem nekakšen Nezemljan, kot poreče kdo ob pogledu name, ampak le človek z bulozno epidermolizo.«
Ana Rogel: »Vsak dan dokazujem, da tam, kjer je volja, je tudi pot.«
Bolečine so del vsakdana
Pri bolezni, s katero Ana živi, gre za odsotnost beljakovin, ki povezujejo plasti kože. Zato je ta krhka kot metuljevo krilo. Poleg operacij, ki so pustile posledice v obliki bolečin, ji te povzroča še vsak pritisk nanjo. Vendar Ana živi s pomočjo družine kot vsi ostali najstniki. Vsako jutro si oskrbi rane, jih previje, se skrbno naliči, čeprav to z njenimi rokami ne more biti lahek zalogaj, si uredi pričesko. Zelo lepo riše, piše pesmi ... Zato mnogi zanjo pravijo, da je dekle, ki izstopa. Sama s tem ravno ne soglaša. »Z boleznijo
teden dni gledati in je potem slabe volje. Ker bolezen vpliva na sluznico, pride včasih dan, ko ne more požirati in mora uporabiti gastro-stomo. Navadila se je že, da predvsem starejši buljijo vanjo, težje pa prenaša zasmehovanje in kazanje s prstom nanjo. O tegobah, ki jih prinaša bolezen v njen vsakdan, govori, kot da te niso nič posebnega.
Želja ji ne manjka
Ana si je zastavila glede na bolezen kar visoke cilje. Po peticah v osnovni šoli je dve leti nadaljevala izobraževanje na Centru Ci-rius v Kamniku, a je ugotovila, da to ni tisto, kar je pričakovala. Danes je udeleženka programa ekonomski tehnik na UPI Žalec. Zvedavo, novih znanj željno dekle je velika ljubiteljica živali, narave. Izzivi so zanjo velik motivator, čeprav terjajo od nje vsaj dvakrat večji napor kot od »normalnih« ljudi. Zanima in veseli jo vrsto stvari. Med drugim podjetništvo, v zadnjem času se ogreva za študij prava. »Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Življenje je nepredvidljivo,« poreče ter se pri tem skrivnostno nasmehne in si z rokami popravi modno pričesko.
Njen »soigralec« v filmu Matej ji je ob koncu snemanja rekel: »Ljudje, kot sva midva, se nikoli ne ustavijo«. Da bi bilo res še dolgo tako in da bi Ana s svojim optimizmom in s čim manj bolečinami premagovala ovire, ki jo na življenjski poti še čakajo.
Praznični december v Vrtcu Šoštanj
December je poseben mesec. Vsak si želi v njem občutiti delček pričakovanja, veselja in čarobnosti, ki jih prinaša. Tako je tudi v našem, lepo okrašenem vrtcu. V obeh nadstropjih smo skupaj ustvarili pravljično deželo, ki jo otroci z iskricami v očeh občudujejo. V njej se skupine družimo in prebiramo pravljice
na temo praznikov in običajev.
Otroke bo v tem tednu v vrtcu obiskal dedek Mraz. Na srečanju z njim se nam bodo pridružili tudi starši. Ker mu želimo zapeti, že prepevamo in se učimo pesmi.
V decembru si želimo čim več druženja, zato bomo v prihodnjih dneh organizirali nekaj
skupnih druženj. Vzgojiteljice pa se z otroki veliko pogovarjamo tudi o tem, kaj je tisto, kar si najbolj želimo ob prihajajočih praznikih in ob novem letu. Praznične želje so zares pestre in raznolike. Zapisali smo jih in jih v obliki plakata predstavili staršem. Ker smo bili pri objavi dovolj zgodnji, je nekaj želja
upošteval že prvi od treh dobrih mož, Miklavž.
Iskric v otroških očeh in pričakovanje, ki otroke spremlja skozi ves december, osrečuje tudi vzgojiteljice. Strokovni delavci v Vrtcu Šoštanj želimo, da bi bil mesec december za vse otroke sveta srečen, miren, topel, prazničen in čaroben.
a Nataša Makovšek
Letalstvo v Šaleški dolini
V četrtek, 15. decembra, ob 17. uri, bodo v Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, odprli razstavo Letalstvo v Šaleški dolini do začetka druge svetovne vojne in predstavili knjigo Letalstvo v Šaleški dolini do konca druge svetovne vojne. Knjigo in razstavo bo predstavil njun avtor, kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem, Miran Aplinc.
Dom je tam, kjer je mir ...
Letos na Velenjskem gradu na ogled dve razstavi jaslic - Prva postavljena na prostem, druga v atriju gradu
Velenje, 8. decembra - Pred tednom dni so na Velenjskem gradu odprli tradicionalno razstavo jaslic. Te so vrsto let postavljali v kletnih prostorih gradu, letos pa so se v Muzeju Velenje odločili za spremembo. Jasli v naravni velikosti so postavili na travniku pod gradom. Obiskovalci jih bodo zagledali takoj, ko prečkajo lesen most, ki vodi do obzidja gradu. Od jasli do atrija bo mnoge očarala še razstava smrečic, ki so jih okrasili otroci iz vrtcev in šol, atrij pa se je prav
prazničnem času verjetno ostala kot čajnica, bukvarna in razstavišče,« je povedala. Kot tudi, da so tudi letos razstavo jaslic pripravili sodelavci muzeja sami, pri tem pa uporabili kar nekaj predmetov iz depoja, tudi lutke. »V muzeju se trudimo, da ohranjamo našo dediščino in kulturno identiteto. A ob vsem, kar se dogaja z begunci, ne moremo ostati ravnodušni. Zato sem vesela, da smo letos na ogled postavili tudi jasli, ki so jih ustvarili dijaki velenjske umetniške gimnazije,
Jasli v naravni velikosti so na ogled takoj za obzidjem gradu, ko prečkate lesen most. V atriju gradu pa si lahko ogledate 9 inštalacij jasli, ki so jih ustvarili velenjski gimnazijci likovne smeri.
tako odel v praznično podobo. V njem pa je letos še ena, prav posebna razstava jaslic, ki so jih ustvarili dijaki velenjske umetniške gimnazije likovne meri.
Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart je ob odprtju razstave, ki so jo povezali tudi z odprtjem tradicionalne pregledne razstave del članov Društva šaleških likovnikov, povedala, da je letos praznični čas na gradu res poseben. »Od prve adventne nedelje imamo odprto praznično kamro, ki se je med obiskovalci odlično prijela. Zato bo po
saj se trudimo tudi, da krepimo medkulturni dialog.« V atriju gradu je na ogled 9 inštalacij. Ob njih je napis: »Dom je tam, kjer je mir, dom je tam, kjer je človek.« Jasli so dijaki postavili v enako velike škatle, ogledamo si jih skozi okrogline v njih. Dijaki so jih pod mentorstvom Nataše Tajnik Stupar izdelali lani in z njimi sodelovali v projektu Piranske cerkve, sedaj pa so na ogled tudi doma. Obe razstavi bosta na gradu odprti do 8. januarja.
a bš
Nadaljujejo sejemsko tradicijo
Šoštanj, 10. decembra - V soboto je v Šoštanju potekal še zadnji letošnji sejem, božično-novole-tni. S sejmi, ki jih prirejajo, skrbijo, da se nekoč znana sejemska tradicija v kraju nadaljuje. Prvi sejmi so bili v Šoštanju že v 14. stoletju.
Prevladujoče sejemsko blago iz tega zgodnjega obdobja je bila morska sol. Šoštanj pa je bil od leta 1543, ko je Celje postalo središče trgovine z morsko soljo, del demarkacijske črte, do katere se je morska sol smela prodajati. Današnji sejmi imajo sicer drugačno vlogo, kot so jih imeli nekdaj, tako kot včasih pa je tudi danes na njih poudarek na druženju.
V bogati in pestri ponudbi je bil tokrat poudarek na drobnih darilcih. Prodajalci od blizu in daleč radi prihajajo v Šoštanj, tokrat so svoje izdelke ponujali na več kot 30 stojnicah. Vsi po vrsti zatrjujejo, da je v Šoštanju vedno dobro vzdušje ter prijazni in veseli obiskovalci. Občina s programom vedno poskrbi, da je pestro tudi obsejemsko dogajanje.
Na tokratni sejem so povabili Božička, ki so se ga razveselili predvsem najmlajši, za kulturni program so poskrbeli PO Zarja, pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj in skupina Reciklisti. Slednji so navdušili z lastnimi priredbami znanih slovenskih popevk. a
■
a
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 15
15. decembra 2016
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Med počitnicami bo plezal zase
15
Treniranje mladih plezalcev je za Gorazda Hrena sanjski poklic - Rad je tudi selektor odlični slovenski plezalni reprezentanci - Z večjo medijsko prepoznavnostjo prihajajo tudi sponzorji
Bojana Špegel
Velenje, 8. decembra - Velenj-čan Gorazd Hren je že daljnega leta 1998 postal inštruktor prostega plezanja, trener pa leta 2008. To si je močno želel. Verjetno je tudi zato tako uspešen kot trener mladih plezalcev v Velenju in Mariboru, v zadnjem letu pa tudi kot selektor slovenske plezalne reprezentance. Letošnja sezona, ki se je končala šele na začetku decembra, je bila sanjska tako za njegove varovance kot zanj. Da so člani Šaleškega alpinističnega odseka odlični, pove tudi dejstvo, da so letos na državnem prvenstvu, ki je bilo prvi decembrski vikend v Kranju, postali najboljši slovenski klub. Zmaga v skupnem seštevku jim je uspela prvič v zgodovini. Prej sta naziv dobivala kranjski in škofjeloški klub. »Tekmovalci so točke zbirali vso sezono, ob razglasitvi pa smo bili zelo veseli,« poudari, ko ga, tik preden se odpravi na zaslužene počitnice, povabimo na klepet.
Gorazd se je s prostim plezanjem začel ukvarjati v osnovni šoli. Na sedanji OŠ Livada je prvič poskusil plezati na steni, ki jo je hišnik za svoji hčeri, sina in njegove prijatelje, ustvaril pod stopnicami. Gorazd je že po prvem poskusu ugotovil, da je to šport zanj, zato ga je začel trenirati tudi na steni v Rdeči dvorani. To je moral sprva skrivati pred starši, ki nad njegovo izbiro športa niso bili navdušeni. Ko se danes spomni tega, se široko nasmehne. Potem doda: »Če hočeš biti trener, moraš šport dobro poznati. Veliko sem plezal in treniral, a me je hitro začelo zanimati tudi treniranje drugih.« Zanimivo pa je, da si je za študij izbral računalništvo, ki ga je tudi uspešno končal. »To je moj back-up, v tem poklicu pa nikoli nisem delal, saj sem vedno več časa posvečal svojemu plezanju in treniranju mladih. Še vedno rad plezam tudi sam, zato komaj čakam, da bom, ko se malo spočijem po naporni sezoni, spet več v steni,« pripoveduje. K
temu doda, da je treniranje mladih plezalcev vsako leto bolj odgovorno, dela pa vedno več, saj se nivo ves čas dviga. To dokazujejo tudi rezultati. Najboljša plezalka na svetu Janja Garnbret, ki z njim trenira že dolgo vrsto let, zanj pravi, da je najboljši trener, on pa zanjo, da si ne pusti soliti pameti. Kako potem gresta skupaj? »Oba sva taka, da rada
Izposoja igrač je zaživela
V mestni knjižnici Velenje so menjavali in podarjali igrače Dobrodelni bazar rabljene opreme za živali
Velenje, 10. decembra - Knjižnica Velenje že sedem let svojim članom ponuja v izposojo tudi igrače za otroke, kar se je odlično prijelo. Letno izposodijo okoli 1500 igrač, tudi po 15 na dan, kar ni malo. Otrokom in staršem že ob vpisu povedo, da
nam je povedala knjižničarka Brina Zabukovnik Jerič na sobotnem sejmu igrač, že sedmem po vrsti. Na njem so lahko otroci menjali ali podarili igrače, ki so jim doma ležale, kje na dnu omare, zanimanje pa je bilo veliko. V knjižnici so bili veseli tu-
»Rdeča nit našega delovanja je dobrodelnost. Zato sem vesel, ko slišim, da se je izposoja igrač, ki jih knjižnica kupuje tudi z našo pomočjo, tako dobro prijela,« je ob tem poudaril Janežič.
Sobotno dogajanje na prireditvi Klic iz omare je v knjižnici
imajo v knjižnici tudi Igroteko, zato so ti dobro seznanjeni s ponudbo igrač in s pravili izposoje. Pri didaktičnih igračah vedno pregledajo, ali so člani knjižnice vrnili vse delčke, igrače pa tudi očistijo, da gredo v nadaljnjo izposojo neoporečne.
»Veseli smo, da si otroci izposojajo igrače, sploh, ker vemo, da se z njimi tudi igrajo. Ker je največ igrač didaktičnih, otrokom zagotovo pomagajo tudi starši, kar pomeni, da skupaj koristno preživljajo prosti čas,«
di letošnje donacije Rotary kluba Velenje. Predsednik kluba Ivan Janežič je direktorju knjižnice Vladu Vrbiču izročil ček za nakup igrač. »Verjetno jih bomo kupili že pred novim letom, del novih igrač pa bomo dali v našo novo mladinsko sobo,« smo izvedeli ob tem. Kot tudi, da je bil prav Rotary klub Velenje pobudnik, da knjižnica začne izposojati igrače, saj jih v marsikateri družini otrokom ne morejo kupiti. In zato jim vsako leto dajo donacijo za nakup novih igrač.
Drugač
lent kot tisti, ki ima le talent. Do 12 leta še gre, potem pa talent ni več dovolj.« Vesel je, ker je športno plezanje postalo olimpijski šport. Kot tudi, da bodo po nekajletnem opozarjanju, da imamo v Sloveniji najboljše plezalce na svetu in najslabše pogoje za trening, v Velenju kmalu drugače. Sedanjo plezalno steno v telovadnici ŠCV bodo razširili in povišali, pomagala bo tudi občina. »Plezanje je v zadnjem času postalo bolj prepoznavno, več je interesa v medijih, pri sponzor-
najbolj sprosti, drugih hobijev pa nima, ker zanje ni časa. Njegovi delavniki so med sezono zelo natrpani, veliko tudi potuje. S svojimi varovanci se pri plezanju ne primerja. »Če bi se, bi še vedno tekmoval. Nočem se primerjati z njimi. Kadar se mi zdi, da bi nekaj morali narediti, pa ne, obu-jem plezalke in poskusim, ali res ne gre. Drugače pa ne poskušam tekmovati z njimi, ker vem, da so boljši od mene.« Veteranskih tekmovanj v športnem plezanju ni, za zabavo pa se veterani po-
Gorazd Hren v teh dneh že uživa na zasluženih počitnicah v toplih
krajih. (foto: Luka Fonda)
vztrajava vsak pri svojem. A Janja ve, da sem njen trener in me na koncu posluša. Rad imam, da plezalec med plezanjem razmišlja. Ni treba, da je kot robot, ki le sledi navodilom. Vendar pa je zelo pomembno, da tekmovalec trenerju zaupa. Če mu ne, bosta težko sodelovala.«
Talent nikoli ni dovolj
Gorazd prizna, da se velikokrat zgodi, da pravega plezalnega talenta ne prepozna takoj. Pri majhnih otrocih, ki šele začenjajo plezati, talenta niti ne išče. »Meni je pomembno, da otrok rad pleza in ne, da je na plezanju zato, ker si to želijo njegovi starši. S takimi ne znam delati, znam pa delati s tistimi, ki plezanje preprosto ljubijo in so pripravljeni delati. Talent opazim kasneje, ko vidim, kako hitro se plezalci naučijo tehnike in koliko so motivirani. Tisti, ki ima talent zato, da trenira, je večji ta-
Najboljši v državi
Člani Šaleškega alpinističnega odseka Velenje so na državnem prvenstvu, ki se je končalo prvi vikend v decembru, nanizali niz odličnih rezultatov v različnih starostnih kategorijah. Janja Garnbret je postala državna prvakinja v balvanskem in težavnostnem plezanju. Tjaša Slemenšek, ki je bila celo sezono redno na stopničkah v balvanskem plezanju, je zadnjo tekmo zaradi operacije kolena žal izpustila, kar jo je stalo boljšega rezultata v skupnem seštevku. Sara Lukič si je v balvanskem plezanju delila prvo mesto s Klaro Jovan. Sara je v skupnem seštevku postala državna prvakinja v obeh disciplinah. Kilian Čop je prav tako zmagal v »balvanih« in postal državni prvak, Nejc Dvoršek pa je bil v isti disciplini drugi.
jih, zato je prišel čas, ko se bo razvijala tudi infrastruktura,« še doda. Za zdaj z reprezentanco največ trenirajo v Avstriji, delno tudi v plezalnem centru v Ljubljani.
Možgane da na »off« v plezalni steni
Med plezalci, s katerimi je treniral v zgodnji mladosti, od leta 1993 dalje, ima Gorazd še vedno veliko prijateljev. Del dopusta, ki se je že začel, bo preživel skupaj z njimi. V steni. »Če le lahko, rad plezam v kakšni naravni steni, kjer dam možgane na »off«. Kadar imam čas, pa rad tudi deskam na snegu,« še doda. Pravi, da gre rad v steno v Liboje, pozimi pa na Primorsko. Tako se
gosto neformalno pomerijo v istih stenah.
Gorazd je za letošnje počitnice najprej izbral tople kraje, čez novoletne praznike pa bo s svojo »starejšo« plezalno družbo poskrbel, da bo čim več plezal. »Vem, da moram letošnje počitnice dobro izkoristiti, saj se bo po 10. januarju spet vse začelo zelo zares. Sezona pa bo zelo dolga.« Za konec doda, da je njegov cilj v novi sezoni ponoviti letošnje uspehe, na nekaterih področjih pa računa, da jih bodo mladi plezalci tudi nadgradili. »Predvsem pa si želim, da bi moji tekmovalci uživali na vsaki tekmi posebej.«
Igroteka bo z donacijo velenjskega Rotary kluba še bogatejša. Donacijo za nakup igrač je direktorju knjižnice Vladu Vrbiču in knjižničarki Brini Zabukovnik Jerič predal predsednik kluba Ivan Janežič.
lepo dopolnil dobrodelni bazar opreme za živali, ki ga je pripravilo velenjsko društvo za pomoč živalim Poživ. Med njihovo stojnico se je smukalo tudi nekaj kužkov, kar je bilo še posebej simpatično. Rabljena oprema za živali pa je dobila veliko novih lastnikov. Ob tem so člani društva predstavljali tudi njihovo dejavnost, izkupiček bazarja pa bodo namenili za oskrbo brezdomnih živali.
■ bš
Kmalu po vojni se je štiričlanska družina Ma-jerholdovih preselila iz Mozirja v Velenje. Tone je bil partizan, žena Ruža pa partizanska učiteljica na začasno osvobojenem ozemlju Zgornje Savinjske doline. Oba otroka, Tonko in Mile, sta postala zdravnika, Tonko celo najmlajši v Sloveniji. Tone se je znašel in začel v Srbiji kupovati vino in z njim zalagati gor-njesavinjsko in šaleško okolje, čeprav v tistem času zasebno trgovanje ni bilo dovoljeno, ker je vse potekalo preko družbene trgovine. Zdelo se je, da je nova oblast malce mižala, saj je žlahtna pijača prihajala iz bratske republike in je bil takrat velik poudarek na sožitju jugoslovanskih narodov.
Na velenjskem trgu je Majerhold kupil na vogalu nekdanjo Rakovo hišo z velikim gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje. Hiše in gospodarskega poslopja ni več, na prostoru stare hiše, kjer je zdaj parkirišče, naj bi zgradili novo in ljudje upajo, da bo takšna, da ne bo kazila podobe starega trga. Žena Ruža je nadaljevala poučevanje na velenjski osnovni šoli in se je peščica najstarejših Velenjčanov še spominja kot strogo elementarko, ki je vseskozi poučevala prvi razred in jih lepo vzgajala. Majerholdov Tone se je Velenjčanom kmalu priljubil. Rad se je z njimi družil, dajal za pijačo in jih spravljal v dobro voljo. Iz rokava je neumorno stresal šale in domislice, da so ga mnogi poslušali z odprtimi usti.
Nekega dne se je vesela druščina zbrala v Je-žovnikovi gostilni, in preden so se začeli dogovarjati, katerega bodo pognali po grlu, je Tonetov pes izsledil gospodarja. Tone je bil presenečen in ga pred vsemi pohvalil, da je ta milo zacvilil in opletal po gospodarjevih nogah. Potem se je vrli Majerhold nenadoma domislil in navzočim dejal, da da za štefan, če uganejo, kako je ščenetu ime. Štefan je bila dvolitrska pokončna steklena posoda z zoženim vratom, teh danes po gostilnah ni več. Navzoči so takoj začeli ugibati. Začeli so z Astorjem in prišli že do Zakija, a uspeha ni bilo. Majerhold je vselej odgovarjal: »Ne, ni mu tak ime, drugač mu je ime,« pri tem pa se je kar naprej skrivnostno nasmihal. Družba je poskušala še in še, Majer-hold pa: » Ni, ni mu tak ime, pravim vam, da mu je drugač ime«.
Potem so ga prosili, naj pomaga s prvo črko. Dejal je, da se ime začenja s črko D, a tudi to ni zaleglo in bili so spet na začetku. Končno je moral razkriti uganko in zmagoslavno je povedal, da je psu ime Drugač. »Saj sem vam, dragi moji, vseskozi pravil, da je Drugač, vi pa ste streljali mimo«, se je na široko režal in vsi so priznali, da jih je duhovito naplahtal. Drugač je večkrat naglas zalajal in veselo mahal z repom, kot da bi se zavedal, da je sodeloval pri gospodarjevi potegavščini. Majerhold pa bi ne bil Majerholdov Tone, če ne bi naročil birtu, naj ga žejnim brž prinese.
a Bojan Glavač
■
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ZA RAZVEDRILO
'«^ilS
15. decembra 2016
Nagradna križanka Habit, d. o. o., agencija za nepremičnine
habit
Habit, d.o.o.,
Koroška cesta 48, 3320 Velenje
03 777 0350 | www.habit.si
Kot upravljalec objektov skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih objektov, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji.
E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.
Pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopre-
daje nepremičnine. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!
Naše želje so, da bi vse dobre misli in želje v novem letu resničnost postale. Hvala za zaupanje!
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 26. decembra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade (kosilo za 3, 2 in 1 osebo v Gostilni Janez v Lajšah).
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 17
15. decembra 2016
uaSCAS
ŠPORT
17
Maribor pred Olimpijo, Rudar sedmi
Domžalčani in Krčani poskrbeli, da bosta vodilni moštvi spomladi nadaljevali z enakim številom točk - Le dve domači zmagi Velenjčanov
S tekmami 21. kroga so prvoligaška moštva sklenila letošnji del tekmovanja. Zaradi boljše gol razlike je kljub porazu v Domžalah (2:3) na vrhu lestvice Maribor, saj je tudi Olimpija razočarala svoje navijače. S Krškim je igrala 'samo' neodločeno (1:1) in s tem po porazu Maribora izpustila priložnost, da prezimi na prvem mestu. Nogometna pomlad se bo za moštva začela zadnji teden v februarju. Drugi del bo krajši, ker so letos spravili pod streho tri spomladanske kroge. Boj za prvaka bo gotovo zelo zanimiv. Večna tekmeca se bosta na Ljudskem vrtu udarila že v uvodnem, 22. krogu, Velenjčani pa bodo v prvi tekmi drugega dela gostili Domažale.
Vodilni moštvi imata pred tretjimi Domžalami sedem točk prednosti, pred četrto Gorico pa že osemnajst. Radomlje je gostovalo v Novi Gorici, in ostalo neporaženo (1:1). Kljub že šestemu
remiju in presenetljivi zmagi v 19. krogu proti Domžalam so še vedno na zadnjem mestu. Njihov zaostanek za predzadnjim Aluminijem se je povečal na devet točk.
Rudarji po zaostanku le izkopali točko
Med razočaranci so bili tudi nogometaši Rudarja, ki so komajda 'izkopali' točko proti Kopru. Njihov začetek je bil nerazumljivo slab. Gostje so jih tako rekoč po prvem nevarnem napadu osupnili z vodstvom z 1:0. Kot že na nekaterih jesenskih dvobojih, so bili obrambni igralci tudi pri tej akciji pregloboko v polju, nato pa prepočasni za koprskega napadalca Luka Vekiča. Že v 20. minuti je bil ob nepazljivih branilcih prepočasen tudi vratar Borivoje Ristic. Po levi strani jim je ušel Courage Pekuson. Rudarjev vratar mu je,
brez potrebe stekel nasproti. Ni bil dovolj hiter in gostujoči igralec je spretno poslal žogo mimo njega proti praznim vratom. Zadel je levo vratnico, strelec prvega gola je pozorno spremljal akcijo in odbito žogo poslal v mrežo. Šele hitro vodstvo Primorcev je vplivalo na rudarje, da so se zače li zavedati, da so na tribuni gledalci. Začeli so igrati, kot bi morali že od prvega sodnikovega žvižga. Do odhoda na odmor so po za slugi zelo požr-tvoval-n e g a in spretnega Johna Maryja izenačili. Pričakovanje, da jih bo ize načitev spodbudila k še bolj zavzeti igri v nadaljevanju, se ni izpolnilo. Oboji so sicer imeli priložnosti za spremembo rezultata, vendar so bi-
li premalo konkretni pred vratarjema.
Branko Čavič, Rudarjev trener: »To je bila zelo težka tekma. Nismo je dobro začeli, saj so gostje dokaj hitro dosegli dva gola. Zato hvala mojim nogometašem, ki so z nadvse požrtvovalno, hrabro in dobro igro uspeli izenačiti. Vem, da bi se lahko ta tekma kot tudi krog predtem proti Mariboru bolje končala za nas. Čeprav se ni, sem vseeno zadovoljen. Pokazali smo, da imamo kakovost, da lahko v drugem delu tekmovanja 'napademo' četrto mesto, ki nam je ušlo le za nekaj točk. Pred igralci je sedaj odmor, na dru-
gi del pa se bomo začeli pripravljati 13. januarja.«
Igor Pamic, trener, Kopra: »Žal mi je, da na tribunah v Sloveniji ni več gledalcev. Tudi danes jih ni bilo (le kakšnih 150 -op. p.). Škoda, resnično bi uživali. Videli bi zelo športno, zanimivo, živahno tekmo, z veliko priložnosti. Mislim, da so igralce zadovoljili vsi, tudi oba trenerja. Zadovoljen sem. Lahko bi zmagali eni ali drugi, neodločen rezultat je zato najbolj pravičen.«
Slovo Eterovica
Na tej tekmi je bil zadnjič v zeleno--črnem dresu Mate Eterovič (32), vendar ni dobil priložnosti. V Rudarju je blestel v sezoni 2013/14, ko je bil s 26. goli najboljši strelec lige in s svojo učinkovitostjo veliko prispeval, da so osvojili tretje mesto. Nato je šel nogometni kruh služit v iransko prvo ligo. V enajstih nastopih je menda dosegel le en gol in po pol leta se je vrnil v Slovenijo k Domžalam, kjer tudi ni ponovil velenjske strelske učinkovitosti. Le zadetek v osmih tekmah, zato so ga po pol leta posodili Rudarju, kjer pa se tudi ni na-igral. Ker mu je potekla pogodba, se je vodstvo kluba razšlo z njim.«
■ S. Vovk
Plavanje
Nastja Govejšek v polfinalu svetovnega prvenstva
V kanadskem mestu Windsor je od 6. do 11. decembra potekalo svetovno plavalno prvenstvo v 25-metrskem bazenu. V štiričlanski slovenski reprezentanci je zelo dobro nastopila Nastja Govejšek, najboljša plavalka Plavalnega kluba Velenje. V pred-tekmovanju na 50 metrov delfin je z rezultatom 26,26 osvojila 16. mesto in si prvič v karieri na svetovnih prvenstvih priplavala polfinalni nastop. V polfinalu je nastopila še bolje in osvojila končno 14. mesto. Svoj lastni državni rekord je zgrešila za le pet stotink sekunde. Nastopila je še v disciplini 100 m delfin in s časom 59,35 (kar je njen letošnji najboljši rezultatat) zasedla dvajseto mesto.
Po končanem svetovnem prvenstvu v Kanadi bo Nastja nadaljevala pot v ZDA, kjer bo v zvezni državi Kentacky začela s študijem na Univerzi v Loui-svillu.
■ Marko Primožič
Prva liga Telekom Slovenije, 21. krog
Rudar Velenje - Luka Koper 2:2 (2:2)
Strelca: 0:1 Vekic (3.), 0:2 Vekic (20.), 1:2 Mary (29.), 2:2 Mary (40.). Rudar: Ristic, Iharoš, Grgic, Kašnik, Mužek, Bolha, Grbic (od 90. Billong), Tri-fkovic (od 83. Lotrič), Glavina, Vručina, Mary (od 90. Bokalič). Trener: Branko Čavič.
Drugi rezultati: Aluminij - Celje 2:1 (0:0), Domžale - Maribor 3:2 (2:2), Gorica - Kalcer Radomlje 1:1 (0:1), Olimpija : Krško 1:1 (1:0)
Vrstni red: 1. Maribor 46 (42:15), 2. Olimpija 46 (34:15), 3. Domžale 39
Fuzinarke v sklepni del
V	Velenju je bil v nedeljo edem izmed treh turnirjev ženske nogometne zimske lige. Poleg gostiteljic, igralk Rudarja-Škale sta nastopili še ekipi Fužinarja z Raven na Koroškem ter Maribora. Vse ekipe so bile oslabljene.
V	sklepni del so se uvrstile Mariborčanke, sicer šele šeste po jesenskem delu prvenstva. S fužinarkami so igrale neodločeno 2:2, od rudark pa so bile boljše s 4:2. Drugo mesto so si priigrale z zmago z 1:0 nad Velenjčankami Korošice.
■ vos
Taekwondo
European King
Solun, Grčija, 10.-11. decembra - Tekmovalci Taekwon-do kluba Skala so se kot del tima Slovenija med 10. in 11. decembrom v Solunu v Grčiji udeležili mednarodnega prvenstva European King of Taekwon-do. Na prvenstvu se je v posameznih in ekipnih borbah pomerilo več kot 500 tekmovalcev iz Argentine, Bolgarije, Albanije, Grčije, Češke, Bosne, Srbije, Španije in Slovenije. Velenjski tekmovalci so se na zelo kakovostnem prvenstvu odlično odrezali in osvojili 4 srebrne medalje, mladinci Team-a Slovenija pa so postali druga najboljša mladinska ekipa prvenstva.
Srebrne medalje so si priborili: Erazem Rozoničnik (dečki 20042005, borbe -59 kg), Nejc Rakuša (mladinci, borbe do 57 kg), Dean Vukančič (mladinci, borbe do 69 kg), Staša Lipnik (članice, borbe -69 kg) in mladinska ekipa v borbah (Simon Zajec, Luka Krel, Dean Vukančič, Nejc Rakuša in Patrick Pasarič).
TAKO so igrali
(45:22), 4. Gorica 28 , 5. Celje 27 (25:25), 6. Koper 27 (20:26) 7. Rudar 25 (27:28), 8. Krško 22 (20:31), 9. Aluminij 18 (15:33), 10. Radomlje 9 (16:49). Najboljši strelci: Dominik Glavina (Rudar), Luka Zahovic (Maribor) po 10, Marko Alvir (Domžale), John Mary (Rudar), Slobodan Vuk (Domžale), Dalibor Volaš (Celje) po 8.
Pokal Slovenije, osmina finala
Gorenje - Koper 2013 29:26 (15:14)
Gorenje Velenje: Baznik, Zaponšek, Ferlin, Cehte 2, Medved 7, Ovniček 5, Pajt, Levc 2, Stojnič, Toskic 1, Potočnik 6, Golčar, Mazej, Kleč 1, Nosan, Brumen 5
(3). Trener: Borut Plaskan. Koper: E. Jovičič, Grzentič 2, S. Jovičič, Vlah 2, Krečič 5, Matijaševič, Gašperšič, Vončina, Vran, Moljk, Rapotec 3, Smol-nik 7 (4), Sokolič 1, Planine 2, Bratkovič
4	(1). Trener: Zoran Jovičič. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Koper
5	(6). Izključitve: Gorenje 2 minuti, Koper 4.
Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško -Jeruzalem Ormož 43:28 (22:13), Gorenje Velenje - Koper 2013 29:26 (15:14), Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik 31:27 (15:13), Maribor Branik - Krka 29:27 (16:11), Slovan - Riko Ribnica 24:39 (10:18), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 28:22 (14:10), Pomurje - Brežice 39:29 (16:17), Herz Šmartno - Črnomelj 36:24 (22:12)
Koprčani trd oreh za Velenjčane
Domači rokometaši so odpor zelo motiviranih aktualnih pokalnih podprvakov zlomili šele v zadnjih desetih minutah - Danes (18.00) z Veszpremom
V torek sta bili odigrani še zadnji tekmi osmine finala slovenskega pokala. Aktualni prvaki Celjani so visoko, s 43:28, premagali Ormož, Velenjčani pa so aktualnega pokalnega podprva-ka le z 29:26. Gostje so trenutno drugi na državnem prvenstvu, v katerega se bodo Velenjčani in Celjani zaradi igranja v Seha ligi vključili šele v končnici.
Koprčani so bili zelo motivirani, igralci Gorenja pa zaradi nujnosti zmage, niso igrali, kot so želeli in se je od njih pričakovalo. Gotovo so bili nekateri obremenjeni še z mislijo, da so v prejšnji sezoni iz tega tekmovanja izpadli že v šestnajstini finala.
Po začetnem vodstvu domačih z 2:0 in 4:2, je sledil preobrat in gostje so jim ves čas uhajali za zadetek. V 20. minuti pa prvič za dva (10:8). Višjo prednost sta jim z dobrimi obrambami (skupaj na tekmi 15) preprečila Rok Zaponšek in strelsko zelo razpoložen kapetan Niko Medved, ki je v prvem delu dosegel kar šest golov. V zadnjih minutah prvega polčasa so igralci Gorenja le zaigrali bolj zbrano in odšli na odmor z golom prednosti. Gostje so takoj na začetku drugega polčasa izenačili in nato narekovali ritem igri. V 45. minuti so imeli še drugič prednost dveh golov (22:20). Slabih deset minut pred koncem so Velenjčani še vedno zaostajali (22:23). »Hočemo zmago!« je vse bolj odmevalo s tribune. Domači so se znova dvignili, zaigrali zelo odločno v obrambi. Vratar Zaponšek je bil spet sijajen in ko je Gregor Potočnik štiri minute pred koncem zadel za 27:24, kar
je bila edina prednost s tremi goli v torek zvečer, je bil žilav nasprotnik dokončno izločen iz pokala, domači pa so napredovali v četrtfinale.
Danes bodo rokometaši Gorenja v 15. krogu lige Seha gostili moštvo Veszprema, ki je bilo v zadnjih dveh sezonah zmagovalec tega regionalnega tekmovanja.
Borut Plaskan, trener Gorenja: »Vedel sem, da se bomo morali za zmago zelo potruditi, da pa bo tekma tako težka, pa vendarle nisem pričakoval. Opazno je bilo, da smo bili v krču. Še sam ne vem, zakaj. Res pa je, da smo morali zmagati. Vesel sem, da so igralci, ki so doslej manj igrali, pokazali dobro igro, in na tem lahko gradimo naprej. V zadnjih
minutah so bile odločilne naše večje izkušnje. Sedaj bomo nestrpno čakali jutrišnji žreb (včeraj, v sredo - op. p.) in upam, da nam bo naklonjen.«
Veszprem? »Predvsem upam, da bodo fantje bolj sproščeni, potem je tudi igra lepša za oko. Če pa se bo pokazala kakšna priložnost, jo bomo skušali zgrabiti.«
■ S. Vovk
Vodstvo kluba je te dni podaljšalo pogodbo z vratarjem Klemnom Ferlinom in igralcem Nejcem Cehte-
tom. Njihov dres bosta nosila vsaj še do konca sezone 2017/18.

I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika
"^AS
15. decembra 2016
POLICIJSKA kronika
Ukradeno fiesto zažgali
Velenje, 8. decembra - V četrtek je policiste krajan Škalskih Cirkovc obvestil, da je na gozdni vlaki opazil zažgan osebni avto. Izkazalo se je, da gre za ford fiesto, ki je bila 5. decembra, po vlomu, ukradena v Lokovici na območju občine Šoštanj.
Prepoved približevanja še enkrat
Šoštanj, 8. decembra - V četrtek je bivši partner bivši partnerki sledil po Šoštanju, vse do njenega stanovanja na Koroški cesti. Ko ga je opozorila, da jo s tem nadleguje, je stopil do nje in jo udaril po obrazu. Policisti so moškega v preteklosti že večkrat obravnavali za kaznivo dejanje nasilja v družini. Izsledili so ga tudi tokrat in mu vnovič izrekli ukrep prepovedi približevanja.
Vlomi in kraje
Velenje, Žalec, 9. decembra - V
noči na petek je bilo vlomljeno v osebni avto v Preboldu. Neznanec je razbil prednje desno ste-
klo in iz notranjosti odtujil denarnico z žensko kozmetično torbico. Isto popoldne so policisti obravnavali vlom v kletne prostore stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu v Velenju. Neznanec je na silo odstranil ključavnico obešanko in iz kleti odnesel otroške sani in manjšo količino raznih pijač. Varnostnik pa je v trgovini Lidl v Velenju prijel pri tatvini žensko, ki je odtujila za okoli 27 evrov vredne izdelke. Pričakuje lahko kazensko ovadbo.
V	Šoštanju so trgovke pri tatvini prijele tujca, ki pri sebi ni imel nobenih dokumentov, svojih podatkov pa ni hitel razkriti niti policistom. V postopku ugotavljanja identitete so ugotovili, da gre za državljana Makedonije, ki prebiva na območju Italije. Izkazalo se je, da je kršil tudi zakon o tujcih.
V	soboto, 10. decembra, je bilo vlomljeno v stanovanje v bloku v Šoštanju. Iz njega je vlomilec odnesel manjšo vsoto gotovine.
V	ponedeljek, 12. decembra, je bilo vlomljeno v kletne prostore in garažo na Prešernovi cesti v Velenju. Vlomilec je odnesel kovinski zaboj z orodjem, varilni aparat za plin, v garažnem prostoru pa poškodoval osebni av-
tomobil. V ponedeljek, 12. decembra,
pa je bilo na območju kamnoloma v Podgori iz delovnih strojev ukradeno gorivo. Podjetje iz Avstrije je oškodovano za 450 evrov.
Dva požara
Velenje, 10. decembra - V soboto okoli 15. ure je zagorelo na počitniški hišici ob jezeru, v tako imenovanem naselju Kunta Kinte. Ogenj je podkleteno, sicer pa leseno počitniško hiško, skoraj v celoti uničil. Vzrok požara je bila napaka na električnem aparatu.
Že prej, v četrtek, 8. decembra, pa so se z ognjenimi zublji spopadli v skladišču Momaxa na Cesti Simona Blatnika v Velenju. Do požara je prišlo v sanitarnih prostorih zaradi prenapetosti na električnem vodniku, ki se je grel. Požar se iz sanitarnih prostorov ni razširil, po skladišču se je razširil le dim.
Pretep v metadonski
Velenje, 12. decembra - V ponedeljek okoli pol 11. ure je 31-le-tni pacient metadonskega zdra-
Iz POLICIJSKE beležke
Padec zaradi psa
Velenje, 8. decembra - Ko je v četrtek Velenjčanka po Konovem sprehajala svojega psa, je do njega pritekel neznan pes in ga hotel napasti. Da bi ga ubranila, ga je vzela v naročje, pri tem pa se je spotaknila in padla. Policisti so ugotovili, čigav je pes in lastniku napisali plačilni nalog.
Nastop ni uspel v ničemer
Šoštanj, 8. decembra - Na drsališču v Šoštanju je v četrtek, dokler tega niso prekinili policisti, odmevalo neubrano petje možakarja, ki si je za to izposodil
megafon. Njegovo početje je vzbudilo val zgražanja pri odraslih, pri otrocih pa strah. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Uro brez elektrike
Velenje, 10. decembra - V soboto je na Gorici pri izvajanju gradbenih del prišlo do pretrganja električnega kabla. Zaradi tega so bili stanovalci brez elektrike približno eno uro.
Nič ne bo z ognjemetom
Velenje, 10. decembra - V soboto so policisti Velenjčanu zasegli plinsko pišto-
lo z nastavkom za rakete, dve škatli nabojev in škatlo raket. Ognjemeta ne bo.
Pokanje še ni dovoljeno
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, zdravstvenih domov, domov starejših, šol, vrtcev, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja.
vljenja v Zdravstvenem domu hotel pretepati svoje dekle. To mu je preprečil eden izmed čakajočih, s katerim pa se je potem stepel. Vmes so posegli varnostniki in preprečili nadaljevanje pretepa. Enega od policistov, ko so tudi prišli, je udaril v obraz. Policisti so morali uporabiti prisilna sredstva in mu odvzeti prostost. Sledi kazenska ovadba.
Izkušena planinka omahnila v smrt
Solčava, 11. decembra - V
nedeljo okoli 11. ure je na poti pod Olševo spodrsnilo planinki. Omahnila je v globino in se pri tem tako hudo poškodovala, da je na kraju umrla. Celjski gorski reševalci in posadka helikopterja Slovenske vojske so umrlo planinko prepeljali v dolino. V nesreči se je smrtno ponesrečila 57-letna pohodnica. Do nesreče je prišlo, ko se je v družbi s še dvema po-hodnikoma vračala z Olše-ve. Malo pred Ušovnikovim oknom je izgubila ravnotežje in zdrsnila v prepad ter približno 200 metrov drsela po žlebu v globel. Poškodbe pri zdrsu so bile tako hude, da je, sicer izkušena planinka, na kraju umrla.
Zaključili 2. fazo CPS
Šoštanj - V okviru izdelave CPS so v občini Šoštanj s končnim poročilom zaključili 2. fazo, oblikovanje vizije in nabor ukrepov trajnostne mobilnosti. Poročilo je objavljeno na spletnih straneh Občine Šoštanj.
a mkp
UNIFORIST
PRODAJALNA
POPUST NA KOLEKCIJO JESEN/ZIMA
PFANNZR.'
HR^ praag 0Husqvama
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 / 777 14 23 M: 051 665 566 E: prodajalna@uniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
V_/
Koroška 44, Velenje 051 306 988
fyoituair

OSMICA
Dobrodošli
vseh osem dni v tednu!
„
Aškerčeva 24, Šoštanj
Virtualni bowling, Bife KINO | 03 586 41 0: >T1'	»K* ^
VIRTUALNI BOWLING IN IGRALNICA
Pri nas se lahko preizkusite v virtualnem bowlingu in v igralnici i različnih igralnih avtomatih. Po vaših željah poskrbimo za dobro zakusko (narezki, kanapeji, kuhane krače) in pijačo. Organiziramo tudi rojstnodnevne zabave za otroke od 6. leta starosti (3 urna animacija, hrana, pijača, glasba).
PRAZNOVANJA IN ZAKLJUČKI
Za zaključke, poslovna srečanja in druge zabave lahko najamete manjšo dvorano za 20 do 30 oseb. Postrežemo vas s hrano in pijačo po diskontnih cenah.
* # *
V TRGOVINAH V VELENJU IN ŠOŠTANJU
imamo po ugodnih cenah vse, kar vsakodnevno potrebujete.
Pripravljamo odlične sendviče, po naročilu pa kuhane krači kanapeje in narezke (mesni, sirni, sadni).
Občankam in občanom želimo čaro Božič ter srečno novo leto! ^
, &
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Sekire v prtljažniku
O policistih kroži veliko vicev. Eden izmed njih je tudi tisti, ki se začne z vprašanjem: »Zakaj policisti v prtljažn ikih službenih vozilprevažajo sekire? Odgovor je: »Zato, da takrat, ko so na interventni vožnji, lahko sekajo ovinke in tako pridejo prej na kraj in terven tnega dogodka.« To je vic, ki sem se ga spomn il ob nekaterih dogodkih na cesti v zadnjem mesecu dni. In to je tudi razlog, da sem se odločil tokratno kolumno posvetiti »sekanju ovinkov«. Zadnji dogodek, ki se mi je zgodil v enem od velenjskih križišč, bi se skorajda končal s trkom v moje vozilo. Voznica osebnega avta je pripeljala po prednostni cesti in pri zavijanju v levo ignorirala in prezrla vse lekcije iz avtošo-le in pravila zavijanja v križišču. Očitno je v prtljažniku imela veliko in ostro sekiro ali celo dve, da je »presekala« celo neprekinjeno črto, pred katero je bil moj avtomobil. Še dobro, da sem ustavil najmanj pol metra pred njo, saj je pri zavijanju in vožnji mimo peljala le nekaj milimetrov stran od mojega avta. Vavtu sem bilpripasan z varnostnim pasom tako, da bi bila v primeru trka verjetno prizadeta le pločevina mojega avta. Drugače bi bilo z voznico in otrokom, ki je sedel na zadnjem sedežu, saj bi zaradi hitrosti, zavijanja in trka v moje vozilo njeno vozilo odbilo na pločnik, ali bi ga zaradi robnika celo obrnilo na streho. V tem primeru bi bili ogroženi tudi otroci - šolarji, ki so bili v tistem trenutku na pločniku. K sreči ni bilo trka in se je vse dobro končalo, čeprav ni veliko manjkalo, da bi prišlo do prometne nesreče in poškodovanih zaradi »sekanja ovinka«. Vzrokov za takšna ravnanja nekaterih voznikov in voznic je zagotovo več. Na prvem mestu bi izpostavil ravnodušnost in nonša-lantnost pri vožnji, saj veliko voznikov med vožnjo ne samo, da vozi ampak počne tudi vrsto drugih stvari. Od izbiranja radijskih postaj, menjav zgoščenk ali pesmi, ki tvorijo zvočno kuliso vožnje, telefoniranja, branja in pisanja SMS sporočil, brskanja po spletu, friziranja, ličenja... in še bi lahko naštevali. To je sicer povsem vsakdanje početje, toda za volanom je to nevarno početje. To so razlogi, da vozniki niso pozorni na prometno signalizacijo, hitrost vožnje in druge okoliščine na cesti, zaradi česar ustvarjajo nevarne okoliščine, ki so nevarne tako za njih kot za ostale udeležence na cesti. Ko omenjam nonšalantnost imam v mislih tudi zavedanje nekaterih, da je vseeno, ali malo zapeljejo čez črto oziroma na drugo stran vozišča in da ni pomembno, da upoštevajo talne označbe ali »namišljeno« črto pri zavijanju v križiščih. Drugi vzrok je neprilagojena hitrost glede na prometno signalizacijo, konfiguracijo ceste ali razmere na cesti, kar pa je lahko posledica objestne in nevarne vožnje, vpliva alkohola ali časovnega pritiska, ki mu je izpostavljen voznik in zaradi tega ne upošteva omejitve hitrosti in slednje ne prilagaja razmeram na cesti. Hitra in tvegana vožnja v naselju ali izven njega ustvarja nevarne okoliščine, ki jih glede na razmere v cestnem prometu ni moč v celoti predvideti in marsikdaj tudi ne preprečiti. Med vzroki je tudi neznanje in nekompetentnost, ki se kaže zlasti v drugačnih in težje obvladljivih okoliščinah, ki jih je v zimskem času še več zaradi vpliva vremena, nizkih temperatur in spolzkega vozišča. V zimskem obdobju so ceste pogostokrat spolzke in zahtevajo vožnjo s prilagojeno hitrostjo, zato naj bo takšno tudi zavijanje v križiščih ali vožnja po ovinkasti cesti. Namesto »sekanja« je bolj varno »elegantno« zavijanje skladno s talnimi označbami ali namišljeno črto, seveda s prilagojeno hitrostjo. S čim manj nenadnih in hitrih manevrov, od pospeševanja do zaviranja, da ne izgubimo nadzora nad vozilom in s tem ne ogrozimo niti sebe niti drugih udeležencev v prometu. Upoštevanje predpisov in razmer na cesti je ključnega pomena za našo varnost v prometu, zato sekire ne sodijo v prtljažnik vozila.
Bliža se čas za zamenjavo parkirnih abonmajev
Velenje, 6. decembra - Mestna občina Velenje bo s 1. januarjem 2017 upravljanje modrih con prenesla na Komunalno podjetje Velenje. Vendar pa bodo lahko občanke in občani ter uporabniki modrih con in garažnih hiš tudi v prihodnje vso potrebno dokumentacijo glede parkiranja urejali v občinski hiši v pisarni za Modre cone. Tam bodo lahko zamenjali tudi letne parkirne abonmaje. Za leto 2017 jih bodo začeli zamenjevati januarja; v pr-
vem tednu za cono A, v drugem za cono B, v tretjem za cono C in v četrtem za cono D. Stanovalci v območjih modrih con so upravičeni do največ dveh abonmajev. Prvi stane 8, drugi pa 30 evrov, abonma pa velja le v eni coni, ki je tudi vidno označena. Abonmaji in dovolilnice za garažno hišo na Gorici, ki se glasijo na registrsko številko avtomobila, bodo veljali do zamenjave, najkasneje pa do 17. februarja.


Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 19
15. decembra 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Konoplja najprej na recept v lekarni, nato pa ...
Kaj dejansko želijo legalizirati, v kateri fazi so postopki in kakšni so predlogi za nadgradnjo zakonodaje, je pojasnil Jan Škoberne
HOROSKOP
Tina Felicijan
Velenjčan Jan Škoberne, poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru, sodeluje pri snovanju zakonodaje na področju legalizacije konoplje. Na podlagi serije posvetov po vsej državi, na katerih so zbirali mnenja in preizkušali znanje ljudje o konoplji, so z ekipo pripravili tri verzije zakonov. Prva dva so predstavili pred enim letom in predlagata celostno ureditev področja tako, da se koncesija za proizvodnjo in promet s konopljo podeli lekarnam, s tem pa uvede nadzor, saj bi se omejila posest konoplje in bi se sistematiziral dostop. Ena različica, ki je nekoliko bolj odprta za rekreativno rabo, vključuje tudi socialne klube - možnost za samopomoč in samozdravljenje. A so pripravljavci po enem letu ugotovili, da širšega političnega in družbenega konsenza niso dobili, saj predlogov ni podprla nobena politična stranka. »Slovenija ni zrela za ta mali korak. Zato smo se poleti osredotočili na pripravo zakona, ki se nanaša samo na legalizacijo konoplje v medicinske namene. A ne na način, ki sta ga predlagala odbor za zdravje in ministrstvo - torej
da se konoplja preštevilči iz prve skupine prepovedanih drog v drugo, kar pomeni, da bi morali tako derivate kot končne produkte iz konoplje za zdravljenje ljudi kupovati v tujini od velikih kor-poracij. Mi z zakonom predlagamo, da se konoplja premesti v tretjo skupino in se tako omogoči, da se tako osnova za derivate kot zdravila proizvajajo v Sloveniji. To ne bi bila samo možnost za medicinsko pomoč ljudem, ampak tudi za vzpostavitev industrije z delovnimi mesti,« razlaga Škoberne, ki v tem vidi priložnost za krepitev slovenskega izvoza, saj številne države dovolijo uporabo, proizvodnje pa ne. »To bi bila odlična priložnost, da se tovrstni industrijski center vzpostavi tudi v Šaleški dolini. Tu imamo znanje, potrebujemo še kakšno delovno mesto, pa tudi sprememba v industriji doline bi bila dobrodošla.«
Kako je s pridelavo, prodajo in uporabo?
Za zdaj nobena izmed verzij zakona, ki imajo možnosti za uveljavitev v bližnji prihodnosti, ne omogoča gojenja in predelave konoplje za lastne namene doma. Če bo uporaba konoplje v medicinske namene omejena na
Jan Škoberne: »Najprej je treba narediti prvi korak in sprejeti, kar je na mizi. Torej omogočiti uporabo v medicinske namene. Ko bodo premagani nekateri strahovi, je naslednji korak, da se ljudem dovoli samozdravljenje in gojenje za lastne potrebe.«
pridobitev z receptom, bodo to še vedno počele bodisi lekarne bodisi farmacevtske družbe. »Tukaj se dve možnosti, ki jih imamo, bistveno razlikujeta v tem, ali bomo morali zdravila in derivate kupovati od tujih farmacevtskih družb ali jih bo mogoče proizvajati tudi pri nas pod strogimi
pogoji koncesije ministrstva za zdravje. Ne pa tudi v okviru sa-mozdravilskih klubov ali doma, kot smo najprej želeli,« pojasnjuje Škoberne. Tako bi se za zdaj za državljane spremenilo samo to, da bi lahko po uveljavitvi tega predloga na recept dobili tudi zdravilo na osnovi konoplje.
Škoberne opozarja na pozitivne spremembe v dojemanju javnosti, a tudi, da strahovi ostajajo, saj so posledica dolgoletne demonizacije konoplje in njenih uporabnikov v izobraževalnih, zdravstvenih institucijah, skozi medije.
»Najbolj bojim se tega, da bomo v postopkih legalizacije konoplje dovolili promet in proizvodnjo zgolj lekarnam in kor-poracijam. Mislim, da bi morali imeti ljudje možnost, da si za lastne potrebe doma vzgojijo rastlino in jo po smernicah zdravnika in ministrstva uporabljajo tako, da je to mogoče nadzorovati. Če bomo možnost prodaje zgolj prenesli iz rok preprodajalcev v roke farmacevtov, bomo naredili bore malo. Ampak korak za korakom,« je sklenil poslanec.
Postavili novi električni polnilni postaji
Velenje, 6. decembra - V Mestni občini Velenje so postavili dve novi električni polnilni postaji. Ti ustrezata vsem predpisanim normativom, z močjo 22 KW imata dva priključka na eni postaji in omogočata hitro polnjenje 24 ur vse dni v letu. Postaji stojita na mestu prejšnjih, ki so jih zaradi zastarelosti odstranili. Ena je za občinsko zgradbo, druga pa v kletni etaži garažne hiše Mercator. Občina je zanju skupaj s stroški inštalacije odštela skoraj 15 tisoč evrov.
Novi električni polnilni postaji na parkirišču sta namenjeni predvsem za polnjenje manjših električnih vozil, kot so električna kolesa in skuterji. Vendar je na njih mogoče polniti tudi manjša električna vozila s pomočjo pretvornika, ki je na voljo vse dni v letu v Turistič-no-informacijskem centru Velenje.	■
ma v Šentvidu nad Šoštanjem (na Slemenu), ki se imenuje po njem;
-	17. decembra 1990 je velenjska VTV prvič poslala »živo« sliko v televizijski medijski prostor Slovenije;
-	sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem je nagrado strokovne žirije in občinstva prejel film »Rekord« avtorja Staneta Hafnerja iz Velenja;
-	18. decembra 1939 se je rodil glasbenik Franc Delčnjak. V Škalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Franca Delčnjaka. Najbolj znan je po skladbi Čreda v galopu;
-	18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev za župane v Mestni občini Velenje, v občini Šmartno ob Paki in v občini Luče. V Mestni občini Velenje je bil za župana izvoljen Srečko Meh,
v občini Šmartno ob Paki Ivo Rakun, v občini Luče pa Mirko Zamernik;
od 16. 12. do 22. 12.
-	16. decembra 1956 so se v dvorani Doma Svobode Velenje na letni skupščini Športnega društva Rudar in Telovadnega društva Partizan odločili za združitev obeh društev v eno, z imenom TVD Partizan - Rudar Velenje, ki pa ni dolgo vztrajalo;
-	16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmar-tnem ob Paki;
-	17. decembra 1906 se je v Tržiču rodil direktor Tovarne usnja v Šoštanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zaslužen za izgradnjo planinskega do-
prostori velenjske televizije VTV (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje zveze, svečano listino, članici Planinskega društva Velenje Anici Podlesnik;
-	19. decembra 1954, ko so v Velenju odprli novo sodobno mehanično delavnico, je velenjska elektrarna praznovala petindvajseto obletnico delovanja;
-	19. decembra 1991 je bil ustanovni zbor Demokratske stranke Velenje;
-	decembra leta 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet Velenje;
-	20. decembra 1899 je bila tehnično pregledana železniška
proga Velenje - Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le člani tehniške komisije so si po končanem opravilu v gostilni Rak v Velenju naročili skupno kosilo,
-	v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil. Brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin;
-	22. decembra 1868 je bil v Šale-ku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun Koželjski. Po njem se imenuje tudi velenjska glasbena šola.
a Damijan Kljajič
T
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Že res, da se konec leta hitro bliža, a vi tega ne boste občutili. Toliko dela boste imeli, da ne boste vedeli, kje se vas drži glava. In to zato, ker ste sam i tako hoteli. Škoda, če bi bolj odprli oči in šli več med ljudi, bi se lahko spoznali z nekom, ki bi vam lahko vživljenju ševeliko pomagal. Z njim bi lahko preživeli tudi silvestrovo, ki se ga po svoje prav bojite, kot se bojite tudi praznikov. Tako pa je veliko vprašanje, ali boste v naslednjih dneh in tednih, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas želijo povabiti v svojo družbo zato, ker vas imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Zdravje bo krhko.
tí
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Partner bo v teh dneh postajal nestrpen in tečen. Zato bo ozračje doma naelektreno. Nič čudnega ne bo, če bodo še nekaj dni na dnevnem redu tudi prepiri in očitki, ki jih ne bo čisto nič prijetno poslušati. Ne boste večdolgo tiho. Udarili boste po mizi in iz sebe»vrgli«vse, karvas moti. Morda bo to začetek obrata na bolje, lahko pa je tudi začetek konca zveze. Napetost doma bo zaznamovalo tudi poslavljanje od leta. Kar nekaj vabil na zabave boste zavrnili, ob koncu tedna pa se boste udeležili ene čisto nenapovedane. In ta bo najboljša. Finančno se vam bo ta mesec izšlo bolje, kot ste računali. Vseeno pa ne zapravljajte za stvari, ki jih ne potrebujete.
2
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Počutili se boste več kot odlično. Polni boste novih idej, ki jih boste hitro spravljali v življenje. Prav neverjetno učinkoviti boste vsaj še teden dni. Vaši najbližji dobro vedo, da po tako intenzivnem obdobju po navadizbolite,zatojih ježestrahzavas. Tokrat neboste, ker boste počeli le take stvari, ki vas resničnoveselijo. Pripravena najdaljšo noč v letu vzemite resno, saj ta ni več daleč. Če ne boste načrtovali, kjejo boste preživeli, boste spet doma. Tega pa si letos ne želite. Ko boste kupovali darilo ljubljeni osebi, le odprite denarnico. Naj vam ne bo težko dati nekoliko več, saj je ideja za njegovo darilo letos res dobra. V soboto se izogibajte večje gneče.

Rak od 22. 6. do 22. 7.
Vsi vaši najbližji se bodo že pripravljali na božične in novoletne praznike, vi pa boste še polni delovnega elana. Enostavno ne boste mogli brez razmišljanja in načrtovanja poslaza začetek leta 2017. Dobro namreč veste, da ne smete prav nič prepuščati naključju, ne želite pa si, da bi takoj po praznikih v službi preživeli cele dneve. Tudi zato vas partner podpira. In to v dobrem in slabem. Pokažite mu, koliko vam pomeni. Na to namreč zadnje čase prepogosto pozabite, ker se vam zdi preveč samoumevno. Ko bo ravno v teh dneh poskrbel, da bo v vas začel glodati črv ljubosumja, se boste spet začeli zavedati, da tudi v ljubezni velja, da dobiš toliko, kot daš.

Lev od 23. 7. do 23. 8.
Rekreacija - naj bo to vsaj vsakodnevni daljši sprehod - vam bo pomagala pregnati težke misli in težave, ki so se nakopičile v prvi polovici letošnjega decembra. Tudi zato, ker ste vse preveč razmišljali o letošnjih uspehih in neuspehih. Obojega je bilo v letu, ki se hitro izteka, veliko. Včasih kar preveč, tako dobrega kot slabega. V teh dneh čim prej pozabite na slabo, mislite pa le na dobro. To je edini recept, ki vam lahko naredi naslednje dni prijaznejše. V teh dneh vam zvezde svetujejo, da ste previdni pri prehrani. Preveč vsega škodi, tudi zdravim, ki sicer ne poznajo želodčnih težav.
Tnfjp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Večina še ne ve, kje in kako se bo poslovila od starega leta in dočakala novega. Računate na to, da se tudi v zadnjem hipu še lahko najdejo odlične rešitve. Zna se vam zgoditi, da bodo letos to računi brez krčmarja. Zato tokrat ubogajte partnerja, ki ni zastonjtečen, inžeta konectedna naredita načrt, kajvsebostadelala med prazniki. Hvaležni boste za vse iskrene, dobre prijatelje in znance, ki vam bogatijo življenje, saj se bo izkazalo, da boste lahko tudi letos dneve, ki se jih že veselite, preživeli z njimi. Morda si boste morali zaradi mraza, ki bo spet pritisnil v deželo, brisati nos, a kaj hujšega ne bo. Poskrbeli ste, da je vaša odpornost solidna.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Pred vami je povprečen teden. Vendar pa vas bo še tako majhna napaka na finančnem področju drago stala, zato bodite pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani, sploh, če ste založili kakšno položnico in preprosto pozabili na dolg. Ta zna zaradi vaše neorganiziranosti krepko narasti, kar vas bo, milo rečeno, hudo jezilo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnjič. Da, bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami. Če boste pametni, partnerju ne boste povedali, kaj ste ušpičili. Zadevo boste morali rešiti sami, zato vam ni treba poslušati še očitkov. Počutje bo iz dneva v dan boljše. Tudi sklepi bodo gibčnejši.
m/
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Letošnja zima vam postaja všeč. Predvsem zato, ker še ni pokazala svoje moči in ker je še vedno suha. Mraz pa letos prenašate bolje kot prejšnja leta. Če se posledice novembrskega prehlada še niso povsem umirile, pa le pazite nase. Predvsem skrbno pokrivajteušesa,sajbodotemperaturnerazlikevelike. Vtehdneh postetudivizačeli delati inventuro leta, ki se poslavlja. Ugotovili boste, da ste od njega pričakovali manj, kot je prineslo. Občutek bo dober, saj so se vam zgodile tudi stvari, ki so vas res osrečile. Za dobro voljo bodo v teh dneh doma skrbeli otroci, v službi pa nekdo od sodelavcev, ki vam pripravlja zabavno presenečenje. Zahvalite se mu.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Čas je za akcijo, sprostitev in razvajanje. A čas za vse to si boste morali vzeti sami, kar bo največja težava. Dnevi vam bodo namreč tekli skozi prste, teden bo spet kar zbežal. Utrujenost pa se bo kopičila. Še posebej občutljivi bodo vaši sklepi, ki jih že nekaj časa nistečutili. Vteh dneh pa jih boste, tako podnevi kot ponoči. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki vas bodo spravili v dobro voljo. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste želje izpolnili. In to brez oklevanja. Celo denar bo šel od vas lažje kot sicer.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ob koncu tega tedna boste z mislimi čisto nekje drugje kot pri družini. Zdravstvene težave, ki jih imate, res niso zanemarljive. Čeprav čas res ni primeren, ker bo v zadnjih dneh leta vse manj dostopno, se reševanja lotite takoj. Če bo treba, prosite tudi za pomoč, karvam je bilo doslej vedno precej težko. Tokrat res nimate česa izgubiti, le pridobite lahko. Če počutje ni dobro, pa je tudi vse ostalo težko. Ob tem boste vsak dan bolj razmišljali, komu lahko resnično zaupate. To se namreč najbolj izkaže in pokaže prav pri takih zadevah, kot jih trenutno doživljate vi. Izšlo se bo bolje, kot trenutno pričakujete. Že od torka dalje boste spet nasmejani.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Veselite se tedna, ki je pred vami. Čeprav tudi naslednji dnevi ne bodo čisto brezskrbni, predvsem zato, ker niste končali vsega, kar ste želeli, boste med tistimi, ki vas bodo zvezde v drugi polovici decembra najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to tudi uspelo. In to hitro. Nikakor pa ne boste razumeli, zakaj se vam je čez noč nekdo, ki ga imate radi, a niste zaljubljeni vanj, tako močno odtujil. Ste morda pomislili, da se je ustrašil tega, kar se je v zadnjih tednih pletlo med vama? Posledice bi lahko bile ali zelo lepe in romantične ali pa prava katastrofa. Morda je zato prav, da pustite času čas in se povsem umaknete. Če vas ujame prehlad, stavite na domača zdravila.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Vsak dan manj bo stvari, ki vas bodo resnično spravile v dobro voljo. Kljub temu da ste nekaj takega pričakovali, vam v naslednjih dneh ne bo lahko. Še darila, ki vas vedno spravijo v dobro voljo, tokrat ne bodo dosegla svojega namena. Pa čeprav boste pred novim letom dobili neko stvar, ki ste si jože nekaj časa močno želeli. Ko bo vaša, ne bo več tako dragocena. Od rok vam bo v teh dneh šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja. Glavo imate že nekaj dni preobremenjeno, polno težkih misli. Pa ne zaradi sebe, skrbi vas za nekoga od vaših najbližjih. Pred novim letom se ne bo nič razrešilo, zvezde pa pravijo, da se zna kmalu po njem. Zato bodite manj nestrpni.
■
Četrtek, 15. decembra
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

15. decembra 2016
Petek, 16. decembra
Sobota, 17. decembra
Nedelja, 18. decembra
Ponedeljek, 19. decembra
Torek, 20. decembra
Sreda, 21. decembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.40	Turbulenca: Prijatelji za vedno?
12.20	Nutrija, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Gašerbrum II., dok. film
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.55	Kdo si pa ti?, dok. odd.
16.25	Profil: dr. Gregor Antoličič
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost: Pametno
mesto
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Blender in tit for tat za
begunce
18.05	Knjiga o džungli, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.25	Globus
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.35	Ugriznimo znanost: Pametno mesto
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Strasti, 37/60
01.55	Strasti, 38/60
02.30	Strasti, 39/60
03.00	Dnevnik, ponov.
03.55	Info-kanal
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Ugriznimo znanost: Pametno mesto
12.30	Bučke, satir. inf. parodija
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Šiša Pangma, dok. odd.
14.30	Kdo si pa ti?, dok. ser.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Fidel Castro - človek in mit, dok. odd.
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Piknik s torto, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Lahko noč, ljubezen moja - film
o Simoni Weiss
21.20	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Noč lovca, am. film
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Strasti, 40/60
01.35	Strasti, 41/60
02.10	Strasti, 42/60
02.40	Dnevnik, ponov.
03.35	Info-kanal
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš:
Jaz sem loka po prvem snegu
07.05	Smrkci, ris. nan.
07.30	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.50	Ptičji božič
08.00	Studio kriškraš: Potovanje
08.20	Ribič Pepe
08.45	Mulčki, ris.
08.50	Firbcologi
09.15	Mulčki, ris.
09.25	Male sive celice, kviz
10.10	Infodrom
10.25	Osvežilna fronta: Žrtve mode
11.05	Od blizu
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.15	Ambienti
15.00	Človek: Dva obraza človeštva, 1/3
16.00	Življenja Tomaža Kajzerja, 4/6
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Kulturni vrhovi: Kum, 3/5
18.00	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Vse je mogoče
21.35	Adele v Londonu
22.40	Poročila, šport, vreme
23.20	Kotlar, krojač, vojak, vohun, ang. film
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.45	Info-kanal
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Kioka, ris.
07.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.20	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Medo in Mica, ris.
07.35	Peter Zajec, ris.
07.50	Tilka in prijatelji, ris.
08.00	Dinotačke, ris.
08.10	Pujsa Pepa, ris.
08.15	Zu, ris.
08.25	Knjiga o džungli, ris.
08.40	Tabaluga in Leo, ris. film
09.50	Frančkov Fonzek, ris.
10.05	Bacek Jon, ris.
10.15	Danov Dinosvet, nan.
10.55	Sledi: Cerkveni slikar Franc
Gornik
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: 80 let papeža
Frančiška
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Koncert ansambla Spev 2015: Po
Slakovi poti, 1. del
14.50	Lasje, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Tilka in prijatelji, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Več po oglasih, 5/18
20.30	Zgoraj brez: Mira Furlan
21.25	Ustvarjeno v Belorusiji, dok. odd.
22.15	Poročila, šport, vreme
22.45	Dunajski filharmoniki v Tokiu
00.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, ponov.
01.45	Info-kanal
05.50	Utrip
06.05	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.40	10 domačih
11.15	Vem!, kviz
12.00	Bučke, sat. inform. parod.
12.35	Kaj govoriš?=So vakeres?
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Lotse, dok. film
14.25	Kdo si pa ti?, 7/10
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Firbcologi
16.20	Z glasbo in s plesom
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Osvežilna fronta
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Zajček Belko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetnost igre
23.40	Glasbeni večer
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Strasti, 43/60
02.20	Strasti, 44/60
02.50	Strasti, 45/60
03.20	Dnevnik, ponov.
04.15	Info-kanal
05.35	Kultura
05.40	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: 80 let papeža
Frančiška
12.25	Kulturni vrhovi: Kum, 3/5
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Anapurna - gora preizkušenj,
dok. odd.
14.40	NaGlas z Jeleno Prokovič
15.00	Poročila
15.10	Janape, tv Lendava
15.40	Studio kriškraš: Potovanje
16.00	Ribič Pepe
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.05	Pavle, ris.
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Beseda na A, 3/6
20.55	Ruska kapelica - elegija pod
Vršičem, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci, dok. odd.
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Strasti, 46/60
01.45	Strasti, 47/60
02.15	Strasti, 48/60
02.50	Dnevnik, ponov.
03.40	Info-kanal
UZ.JU judMi, J7/UU	03.35 Inro-Kanai	02.45 Inro-Kanai	^Mn	uj.zu umcvimiv|jumuv.	uj.tu Miiu-i\dMdi
03.00 Dnevnik, ponov.	hb	^h« m a ■ ^^ Ir~	04.15 Info-kanal	^PV
. 1 nanal Ä —	TVSLOT	TV SLO r	TV SLO r	_	TV SLO "
TV SLO T	05.30 J,— Inženir	« N* _	0»	..............05.20 To bo „.i poklic inže»	05.25 LjÄ
05.25
05.55 06.25 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 07.55 08.05
08.40
09.05 10.10 10.50 11.30 12.55
14.15
15.40 16.10 16.45 17.25
18.50 19.00 19.10 20.05
20.55 21.25 21.55 00.05 01.05 03.10
04.30
To bo moj poklic: Inženir lesarstva
Začnimo znova, 7/35 Začnimo znova, 8/35 Zajček Belko, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Fletni Gaji, ris.
Medo in Mica, ris. Bacek Jon, ris. Zgodbe iz školjke: Po sledeh Martina Krpana
Slovenski vodni krog: Reka Reka, dok. nan.
Vzpon mesta, dok. film Na lepše
Alpe, Donava, Jadran Tone, javi se!, dok. film Deskanje na snegu, sp, paralelni veleslalom, prenos iz Carezze Na romarski poti - šesti poti do Santiaga, dok. odd. Strasti, 37/60 Strasti, 38/60 Strasti, 39/60
Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz
Novega Mesta
Nodi v Deželi igrač, ris.
Sara in Raček, ris.
Male sive celice, kviz
Mejniki zvoka: Slikanje z
zvokom, 2/8
Avtomobilnost
Ambienti
Rdeči baron, nem. film Glasbeni spoti Zabavni kanal
Deskanje na snegu, sp, paralelni VSL, posn. iz Carezze Glasbeni spoti
05.30 To bo moj poklic: Inženir
informatike 06.00 Začnimo znova, 9/35 06.30 Začnimo znova, 10/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 07.55 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.30 Prisluhnimo tišini 08.55 Karpopotnik, dok. film 09.45 Bleščica, odd. o modi 10.25 Alp. smuč., sp, alp. komb. (Ž),
smuk, prenos iz Val d'Isera 11.40 Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero
12.10 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos
iz Val Gardene 13.55 Alp. smuč., sp, komb. (Ž), SL,
prenos iz Val d'Isera 15.15 Strasti, 40/60 15.45 Strasti, 41/60 16.20 Strasti, 42/60 17.25 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz
Novega Mesta 18.35 Rokomet, EP (Ž), polfinale,
vključ. v prenos iz Goteborga 20.00 Alpski magazin 20.35 Rokomet, ep (Ž), polfinale,
prenos iz Goteborga 22.25 Polnočni klub 23.35 Glasbeni spoti 00.35 Zabavni kanal 02.20 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. iz
Val Gardene 03.45 Rokomet, ep (Ž), polfinale, posn.
iz Goteborga 05.15 Glasbeni spoti
06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 12.05 12.30 13.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20
21.50 21.55 22.55 23.25
vjiajuciii jfjuu
pop pop
llf, nn Miir nnnnv
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Polona ga žge Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan.
Ospanizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Polona ga žge Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Varuhi podeželja, nan. 24urzvečer Talci, nan. Črni seznam, nan. Lov na morilca, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Vidnostmanagerk - Pod žarometi
Pop Corn: Pop Corn: Neisha, Inmate Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka: Kuža, moj prijatelj Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Naj viža: ans. Unikat, Škorpijoni Regionalne novice 3 Jesen življenja, Razstava rož iz krep papirja na Vranskem Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 00.25 01.20 01.55
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.25 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
21.00 21.05 22.20 22.35 23.35 00.05
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris.
Polona gja žge Dr. Oz, am. ser. Tvjirodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Polona ga žge Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur
Varuhi podeželja, nan. Varuhi podeželja, nan. 24ur zvečer Eurojackpot
Poslednji ples 2, am. film Lov na morilca, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Naj viža: ans. Unikat, Škorpijoni Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Miš maš, Živali in rastline v gozdu pozimi
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji
Regionalne novice 3 Vurberk 2016, posnetek 1.dela Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
5.15 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 08.50 Dober dan 09.45 10 domačih
10.25 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos
iz Val d'Isera 11.20 Smučanje prostega sloga, sp,
smuč. kros, prenos iz Montafona 12.15 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz Val Gardene 14.00 Magazin FIFA, Pot v Rusijo, odd. o športu
14.55 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z),
prenos iz Novega Mesta 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Engelberga 17.45 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
vključ. v prenos iz Novega Mesta 18.55 Deskanje na snegu, sp, paralelni SL, prenos iz Cortine d'Ampezzo 20.05 Ni lahko biti jaz, am. film 21.40 Zvezdana 22.20 Popšop 22.55 Koncert Dan D: Tiho 00.30 Bleščica, odd. o modi 01.05 Glasbeni spoti 02.05 Zabavni kanal 02.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.
04.15 Alp. smuč., sp, smuk (Z), posn. iz
Val d'Isera 05.00 10 domačih 05.30 Glasbeni spoti
pop
24ur, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Gospodična Zuža, ris. Lena Lučka, ris. Fun with Flupe, ris. Radovednica. Bibi, ris. Gospodična Zuža, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris.
Maša in medved, ris. Objemčice, ris. Lego prijateljice, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Divja brata Kratt, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Tv prodaja
Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja
Zdravnica malega mesta, nan. Zvit in prebrisan, nan. Na lovu za božičem, am. film V objemu čarovnice, am. film 24ur vreme 24ur
Življenje, kot ga poznaš, am. film Čez progo, am. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.15 07.25 07.30 07.35 08.05 08.10 08.25 08.50 09.00 09.05 09.30 09.50 10.15 10.40 11.05 11.20 12.15 13.15 13.30 14.25 15.20 17.00 18.55 18.58 20.00 22.15 00.10 01.20
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Živali in rastline v gozdu pozimi
09.40 Ustvarjalne iskrice (182), Škatlica
presenečenja 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Iz glasbenega arhiva: Še pomnite
prijatelji, 1. del 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kuže,
moj prijatelj 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2440. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Iz arhiva VTV: 50 let ans. Štirje Kovači, 1. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila
06.30 Duhovni utrip, ponov. 07.00 Glasbena matineja 07.55 Posebna ponudba, svet. odd. 08.50 Kulturni vrhovi: Kum 09.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos iz Alta Badie _ 10.25 Alp. smuč., sp, SVSL (Z), prenos iz
Val d'Isera 11.40 Biatlon, sp, skupinski start (Z),
prenos iz Novega Mesta 12.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
prenos iz Alta Badie 13.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Engelberga 16.00 Biatlon, sp, skupinski štart (M),
posn. iz Novega Mesta 16.45 Ambienti 17.15 Avtomobilnost 17.50 Rokomet, ep (Z), finale, prenos iz
Goteborga 20.00 Zrebanje Lota 20.10 Človek: Na križišču dveh svetov, 2/3
21.05 Iz pozabe, 1/3
22.45 Koruzni otok, češki film
00.25 Glasbeni spoti
01.30 Zabavni kanal
02.00 Nord. smučanje, sp, smuč. skoki
(M), posn. 03.40 Alp. smuč., sp, SVSL (Z), posn. 04.20 Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli, ris. 07.15	Gospodična Zuža, ris. 07.25	Lena Lučka, ris. 07.30	Fun with Flupe, ris. 07.35	Radovednica Bibi, ris. 08.05	Gospodična Zuža, ris. 08.10	Telebajski, ris. 08.25	Turbo, ris.
08.50	Maša in medved, ris.
09.00	Objemčice, ris.
09.05	Lego prijateljice, ris.
09.30	Lego Nexo vitezi, ris.
09.50	Divja brata Kratt, ris.
10.15	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
10.40	Čudežna ura Yo Kai, ris.
11.05	Tv prodaja
11.20	Naša mala klinika, nan.
12.10	Naša mala klinika, nan.
13.05	Tv prodaja
13.20	Zdravnica malega mesta, nan.
14.15	Zivljenje, kot ga poznaš, am. film
16.25	Dan najlepših sanj
17.55	Štartaj, Slovenija!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Slovenija ima talent
23.30	Štartaj, Slovenija!
00.30	Nadležni sosed, am. film
02.25	Šerifova pravica, nan.
03.15	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00
09.40
10.05 10.10
10.35 10.40
11.40 12.55
13.55 14.45 16.15 17.25 17.55 18.00
18.25
18.45 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.20
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Miš maš, Živali in rastline v gozdu pozimi
2439.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja
2440.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Vurberk 2016, posnetek 2. dela Vidnost managerk - Pod žarometi
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab. VNealpikoivleodvunjaempoošast, gledališka
predstava Vrtca Velenje
Ustvarjalne iskrice (140),
Smrečice iz filca
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
Naj viža: ans. Unikat, Škorpijoni
Napovedujemo
Pop Corn: Neisha, Inmate
Jutranji pogovori
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
05.20	To bo moj poklic: Inženir
strojništva
05.50	Začnimo znova (II.), 11/35
06.25	Začnimo znova (II.), 12/35
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Fletni Gaji, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki
07.50	Bacek Jon, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: O fižolčku, ki
se je krohotal
08.35	Slovenski vodni krog: Iška
09.15	Jaz sem Janez Janša, dok. film
10.05	Duhovni utrip
10.20	Tam, kjer se pasejo jeleni, dok. film
11.30	Polnočni klub: Ljubezen nad
8000 metri
12.55	Ljudje in zemlja
14.00	Avtomobilnost
14.45	Strasti, 43/60
15.20	Strasti, 44/60
15.55	Strasti, 45/60
16.45	Naš vsakdanji kruhek, 1/18
17.15	Naš vsakdanji kruhek, 2/18
17.55	Alp. smuč., sp, paralelni VSL (M),
prenos iz Alta Badie
20.00	Zadnji tango v Halifaxu, 6/6
20.55	Iz pozabe, 2/3
22.30	Portret dr. Bruna Hartmana
23.25	Glasbeni spoti
00.30	Zabavni kanal
02.50	Alp. smuč., sp, paralelni VSL (M), posn.
04.20	Glasbeni spoti
pop
06. 0	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Viking Viki, ris.
07.35	Slonček Benjamin, ris.
08.00	Tv prodaja
08.15	Polona ga žge
08.55	Dr. Oz, am. ser.
09.50	Tv prodaja
10.20	Srčna kraljica, nan.
11.30	Tv prodaja
11.45	Ostani z menoj, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Sestrske vezi, nan.
13.55	Polona ga žge
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Varuhi podeželja
21.00	Varuhi podeželja
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.25	Talci, nan.
00.20	Lov na morilca, nan.
01.15	24ur zvečer, ponov.
01.50	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00
21.00 21.05
22.35 23.35 00.05
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
2440. VTVmagazin
Kultura, informativna oddaja
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Jesen življenja, Razstava rož iz
krep papirja na Vranskem
Regionalne novice 2
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
Župan z vami: Bojan Šrot, župan
MO Celje
Regionalne novice 2 Iz arhiva VTV: 50 let ans. Štirje Kovači, 1. del posnetka jubilejnega koncerta (2004) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.25 05.55 06.25 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05
08.35 09.20
10.25
11.40 12.10 12.40 13.25
14.55 16.40 17.10 18.00 19.05 19.15 19.25 19.35 19.40 20.05 20.55 22.30 00.25 01.30 02.40
03.10
To bo moj poklic: Inženir Začnimo znova (II.), 13/35 Začnimo znova (II.), 14/35 Zajček Belko, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Fletni gaji, ris. Tilka in prijatelji, ris. Knjiga o džungli, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Bacek Jon, ris.
Zgodne iz školjke: Ali me poznaš Zgodbe iz školjke: Pozabljene knjige naših babic: Sedem let pri beli kači
Slovenski vodni krog: Dravinja Ljubljana, London, New York, dok. film
Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja,
prenos
Strasti, 46/60
Strasti, 47/60
Strasti, 48/60
Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, prenos
Vse je mogoče
Naš vsakdanji kruhek, nan.
Naš vsakdanji kruhek, nan.
Halo TV
Robotki, ris.
Nodi v Deželi igrač, ris.
Sara in Raček, ris.
Bacek Jon, ris.
Pepi vse ve o igralstvu
Kako nastane človek, 1/3
Iz pozabe, 3/3
Dekle s kovčkom, ital. film
Glasbeni spoti
Zabavni kanal
Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja, posn.
Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, osn.
04.25 Glasbeni spoti
05.35	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Umetnost igre
12.20	Zapeljevanje pogleda
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Himalajska zgodba, dok. odd.
14.30	Kdo si pa ti?, 8/10
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Pod gladino, slovenski film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Filozofska pot Immanuela Kanta,
dok. odd.
00.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.30	Strasti, 49/60
01.00	Strasti, 50/60
01.35	Strasti, 51/60
02.05	Dnevnik, ponov.
03.00	Info-kanal
TV SLO T
05.25	To bo moj poklic: Fizioterapevt
05.55	Začnimo znova (II.), 15/35
06.25	Začnimo znova (II.), 16/35
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Fletni gaji, ris.
07.15	Čarli in Mimo, ris.
07.20	Tilka in prijatelji, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.45	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.55	Bacek Jon, ris.
08.00	Božični kolač
08.05	Zgodbe iz školjke, ponov.
08.20	Duhec, 1/3
09.10	Zakleta bajta, 1/3
10.00	Kanape, tv Lendava
10.45	Slovenski vodni krog: Gradaščica
11.10	10 domačih
11.40	eRTeVe
12.00	Vikend paket
13.25	Smučanje prostega sloga, sp,
smuč. kros, prenos iz Innichena
15.00	Strasti, 49/60
15.35	Strasti, 50/60
16.05	Strasti, 51/60
16.55	Naš vsakdanji kruhek, 5/18
17.25	Naš vsakdanji kruhek, 6/18
18.00	Halo TV
19.00	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.10	Sara in Raček, ris.
19.20	Ribič Pepe
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Mesija v sirotišnici, dok. odd.
21.00	Od blizu, pogov. odd. v Vesno Milek
21.55	Bleščica, odd. o modi
22.30	Aritmija
23.00	Jašek, igrani film
23.20	Vdih, igrani film
23.35	Hrepenenje, igrani film
00.05	Sto psov, igrani film
00.30	Sprava, igrani film
00.45	Glasbeni spoti
01.45	Zabavni kanal
03.10	Smuč. prostega sloga, sp, smuč.
kros, posn.
04.20	Glasbeni spoti
pop pop
A£ AA 1/1 ur nnnnif
06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Zupan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Očistimo gozdiček, gledališka
predstava Vrtca Velenje
18.25	Ustvarjalne iskrice (140) Smrečica iz filca
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2441. VTV magazin
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Nap
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris.
Polona gja žge Dr. Oz, am. ser. Tvjirodaja Srčna kraljica, nan.
Ostamzmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Polona ga žge Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur
Varuhi podeželja, nan.
Preverjeno
24urzvečer
Princ podzemlja, nan.
Talci, nan.
Lov na morilca, nan.
24ur zvečer, ponov.
Zvoki noči
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris.
Popi na gja žge Dr. Oz, am. ser. Tv jirodaja Srčna kraljica, nan.
Ospanizmenoj nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Polona ga žge Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur
Varuhi podeželja, nan. Varuhi podeželja, nan. 24ur zvečer Princ podzemlja, nan. Talci, nan. Lov na morilca, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
20.35 Dotiki gora: Šmarna gora 21.00 Vidnost managerk - Pod
žarometi 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 08.55 09.50 10.20 11.30 11.45 12.40 12.55 13.55 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 23.25 00.20 01.15 01.50
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2441. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.30	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (183), Snežaki,
obeski za smrečico 18.20 Zogarija (16) 18.40 Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje, O odvisnostih
21.05	Regionalne novice 3
21.10	Pop Corn: Drugo dugme, Obvezna smer
22.10	Videospot dneva
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 21
decembra 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
KNJIŽNI kotiček

kdaj • kje • kaj
15.
WINE, Mary: Vražja višavska upornica
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Tokrat priporočam v branje še en roman, ki ga boste prebrali na dušek. Ravno prav je vznemirljiv, pisan za nežno žensko dušo, ki jo privlači romantična nežnost s pravo mero dodane seksapilnosti, vse skupaj pa je ovito v zgodovinsko okolje privlačnega škotskega Višavja. Knjig, ki prihajajo iz tega predela, je v slovenščino prevedenih že kar nekaj in vse imajo prav neverjeten uspeh. Če ste ljubitelji zgodovinskih romanc, sezite še po dveh drugih njenih knjigah: Kako ujeti Višavca in Višavska vročica. Tudi v pričujočem romanu je glavna junakinja mlada ženska Brina, neuka v ljubezni, vse življenje vzgajana, da postane Kristosova nevesta. Preobrat se zgodi, ko sreča poglavarja enega od klanov, ki vladajo v Višavju. Njegova naloga je, da osvoji in izbrusi svoj »ugrabljeni zaklad«, da ukroti njeno trmoglavost ter ji pokaže in dokaže, kaj pomeni ljubiti. Po številnih zapletih mu jo navsezadnje uspe poročiti. Divja upornica zacveti v svoji novi vlogi, njen robustni in nepopustljivi orjak pa se kar topi v njenih rokah.
EZRA, Mark: Mali ježek
ml - Mladina / C-Sz - Slikanice v zabojnikih
Slikanica na našem tržišču ni nova, je pa tako prikupna, da si zasluži moje priporočilo. Poleg lepih ilustracij, obarvanih v jesenskem slogu, jo krasi poučna zgodba s srečnim koncem. Mali ježek gre prvič z mamo in bratci ven iskat hrano. Zaradi kratkih tačk, predvsem pa zaradi svoje radovednosti, kmalu za njimi izgubi sled. Najprej domače zamenja z gobami ježevkami, nato z osatom, nazadnje pa mukoma spleza celo
na drevo, ker je v krošnji videl kostanjeve ježice. V nevarnosti pred psom se zvije v klopčič, na koncu ga ravno ta pes odnese nazaj v bližino družine. Le-ta ga je že zelo pogrešala, razveselili so se tudi gob in kostanja, ki jih je mali ježek prinesel s sabo. Mama ga o podrobnostih dogodivščine ni spraševala, vseeno pa ga je okregala in mu zabičala, naj se naslednjič drži skupine.
PETER Prevc
Od - Odrasli / 796.9 - Šport
Pred nami je zima in že se je začela nova skakalna sezona. Vsi bomo seveda navijali za naše
Orle, zato je tudi prav, da jih dobro poznamo. To lahko uresničimo tudi s pomočjo knjige. Parašportna Delova ekipa je v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije ob koncu lanske izjemne sezone izdala knjigo o Petru Prevcu. S fotografijami podprto zgodbo uspeha našega mladega šampiona je vsekakor vredno vzeti v roke. V ospredju njegove športne biografije izstopata Prev-čeva pridnost in vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev ter občudovanja vredna skromnost pri »prenašanju« uspehov. Izjavi dečka, ki je pri rosnih trinajstih letih dejal,
da bo nekoč svetovni prvak, sledi psihološka interpretacija njegove športne rasti, na zanimiv način pa spoznamo tudi širše družinsko okolje od Dolenje vasi in Planice, do Sočija, Sapora in Holmenkollna ... Vsi Slovenci verjamemo, da Petrova športna pot še zdaleč ni končana, zato mu tudi letos želimo obilo uspehov.
SENDKER, JanPhilipp: Uglašeno srce
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
S čustvi ter z izredno lepimi in globokimi mislimi nabita knjiga, je nadaljevanje svetovne uspešnice istega pisatelja Prisluhni srcu. Še ena presunljiva zgodba, ki jo pre-
veva starodavna modrost, ki jo je današnji odtujeni človek pozabil oziroma zatajil zaradi modernega načina življenja. Mlada, uspešna odvetnica Julija ni nikoli ničesar prepustila naključju. Za ujetnico urnikov svarilna znamenja niso obstajala, čeprav je v svojih genih po očetu nosila pretanjenost vzhodnjaške kulture. Toda nekaj v njenem srcu je pritegnilo dušo neznane trpeče ženske. Ti glasovi ji niso dali miru, dokler ni odšla na pot iskanja v deželo svojega očeta in brata, da bi pomirila nesrečni duh trpeče matere v svoji duši, katere pritajeni jok se ji je zajedal v srce. Tu se njena zgodba začne prepletati z zapletenimi zgodbami ljudi, ki jih srečuje na svoji poti ter se pri tem dotika starih modrosti in prepletenosti vseh tančic življenja. Na poti iskanja najde tudi sebe in svoj zatajeni del duše; pri tem ji pomagajo Nu Nu, neustrašna in ljubeča Mau Mau ter v trpljenju in ljubezni prekaljeni Tar Tar. Za konec še ena izmed resnic življenja, ki prepletajo življenjske zgodbe oseb iz romana: »Kdor želi odpustiti, mora ljubiti in mora biti ljubljen. Samo, kdor odpusti, je lahko svoboden.«
NOVAK, Boris A.: Oblike duha
od - Odrasli / 82.0-1 - Poezija
Obsežna knjiga je zakladnica pesniških oblik v pravem pomenu besede, saj obsega razlago dvesto dvajsetih pesniških oblik in form. Namenjena je najširši množici bralcev - od ljubiteljev, šolarjev, pedagogov, profesionalcev ... V njej lahko vsak pesniški entu-ziast najde vse teoretično znanje različnih oblik pesniškega ustvarjanja, podkrepljenih s praktičnimi primeri. Za lažje razumevanje sta v priročnik vpeljani dve velikosti črk; večje so natisnjene za lažje razumljive razlage, in so namenjene mlajšim, manjše pa so za analize, primerne tudi za univerzitetno raven. Ilustrator Marjan Manček je s svojimi duhovitimi in poetičnimi risbami poskrbel še za slikovno privlačnost. Tako smo poleg Oblik sveta in Oblik srca dobili še Oblike duha, ki je razširjena izdaja prvih dveh, nepogrešljiv priročnik v šolah ter pri vseh, ki jih zanimata poezija in literarna teorija. Priporočam v branje - za znanje, s pomočjo knjige, ki bi lahko bila tudi kakovosten učbenik.
a Darinka Bizjak
VELENJE
Četrtek, 15. december
10.00 Ljudska univerza Velenje Pogledi skozi okno, tabuji še obstajajo? 15.00 Ljudska univerza Velenje
Urica ustvarjanja, delavnica 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Tomaž Petek - Čari Srednje Amerike, potopisno predavanje 17.00 Titov trg
Prihod dedka Mraza 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma, Rk Gorenje Velenje: Telekom Veszprem 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Andreja Avberšek - Namibija in Bocvana, potopisno predavanje
Petek, 16. december
9.00 Ljudska univerza Velenje
Pametni telefon, delavnica 16.00 Večnamenski dom, Vinska Gora Srečanje starejših krajanov in obisk Božička 18.00 Velenjski grad
Moški pevski zbor Kajuh z gosti 19.00 Dvorana izletniške kmetije Plazl Graška Gora
Z besedo in pesmijo v zimski praznični čas 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Mak Grgic, kitara 21.00 Galerija eMCe plac
Pogled v preteklost, odprtje fotografske razstave Jurija Vižintina
Sobota, 17. december
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica
Praznični sejem dobrot in drobnih daril
9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 Štala Glinšek
Konjičkova ustvarjalnica 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Najlepše darilo, predstava za otroke
15.00 Velenjski grad, Praznična kamra
Nakit z Manjo Reherman, delavnica 15.00 Muzej premogovništva Slovenije Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza s koncertom in javno vajo Harmonikarskega orkestra Barbara 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra
Glasbeno preigravanje Jam Session 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Odprtje prazničnih dogajanj na Čarobni promenadi, nastop Pihalnega orkestra in mažoret Trebnje, dedek Mraz in snežinke 17.45 Vila Bianca
Medimurski večer, odprtje likovne razstave
19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, koncert
Medžimurski večer v vili Bianca
Velenje, 17. decembra - V soboto ob 17.45 uri bodo v razstavišču vile Bianca odprli razstavo likovnih del 10. likovne kolonije,
ZAPOJ3D
Sing, sinhronizirana animirana komedija/110 minut (ZDA) Režija: Garth Jennings Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovič, Gorazd Žilavec, Vesna Slapar, Miha Rodman, Lija Pečnikar, Uroš Buh, idr. Petek, 16. 12., ob 18.00 Sobota, 17. 12. ob 18.00 - 3D Nedelja, 18. 12., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
BOŽIČNA ŽURKA V PISARNI
Office Christmas Party, komedija, 105 minut (ZDA)
Režija: Josh Gordon, Will Speck
skupine Janette 21.00 eMCe plac
Poslušalnice, klubski večer
Nedelja, 18. december
10.00 Velenjski grad, Praznična kamra Babica pripoveduje, pravljični nedeljski dopoldnevi in delavnica 13.00 Krščanska adventistična cerkev
Vegetarijansko kosilo 14.30 eMCe plac Tarok turnir 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Dona in Filip, akustični koncert 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Božičkov pridnometer, Teater Cizamo 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, TIC Velenje -Interaktivno spoznavanje Velenja, kako praznujemo tu in tam? 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Konovski harmonikarji
Ponedeljek, 19. december
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Prijazno voščilo, delavnica 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Osnovne šole se predstavijo: OŠ Gustava Šiliha in OŠ Antona Aškerca 17.30 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Otroške uganke z Zvezdogledom 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Božično-novoletni koncert Glasbene šole Velenje 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Pihalni orkester veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Paterson, filmska predstava
Torek, 20. december
13.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem, delavnica
17.00 Velenjski grad, Praznična kamra
Čas za pravljico 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Osnovne šole se predstavijo: OŠ Livada in OŠ Gorica
17.00 Krščanska adventistična cerkev Priprava vegetarijanske praznične večerje, kuharska delavnica 17.00 Vila Rožle
Torkova peta, ustvarjalno druženje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.30 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Čaranje želja z Dobro Vilo 19.00 Velenjska promenada, pred
ki sta jo skupaj pripravili Kulturno društvo Medžimuije Velenje in Društvo šaleških likovnikov. Razstavljena dela so nastala avgusta v Medžimurju, likovni ustvarjalci pa so na platno ujeli sakralne spomenike Medžimurja, Prekmurja
Igrajo: Jennifer Aniston, Jason Bateman, Olivia Munn, T.J. Miller, Kate McKinnon, Jillian Bell, idr. Sobota, 17. 12. ob 20.30 Nedelja, 18. 12. ob 18.00 Ponedeljek, 19. 12. ob 18.00
POJDI Z MANO
Mladinski pustolovski triler, 91 minut
(Slovenija)
Režija: Igor Šterk
Igrajo: Ivan Vastl, Mak Tepšic, Ronja Mati-jevec Jerman, Matija Brodnik, Dare Valič, Ivanka Mežan, idr.
Petek, 16. 12., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 17. 12. ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 18. 12. ob 19.00 uri - mala dvorana
sodiščem
Čarobna promenada, Moški pevski zbor Kajuh Velenje in Pevski zbor Društva upokojencev Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Milje v srcu, predstavitev knjige in odprtje razstave Ustvarjeno doma 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Rodoslovno srečanje 20.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Harmonikaši Jožeta Šumaha
Sreda, 21. december
15.00 Velenjski grad, Praznična kamra Mojstrske delavnice: filcanje z Aljo Krofl
17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Osnovne šole se predstavijo: OŠ Mihe Pintarja Toleda, OŠ Šalek in Center za vzgojo in izobraževanje Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Predpraznična ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica
Srečanje članov Likus 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Knjižnica Velenje - Prisluhnimo pravljicam 18.00 Kino Velenje, velika dvorana
Slovenski animirani kratki filmi za otroke
19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada, Tamburaška skupina Klinčeci 19.00 Kino Velenje, velika dvorana
Izbor slovenskih kratkih filmov 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvor. Koncert pevskih zborov in Kitarskega orkestra
ŠOŠTANJ
Četrtek, 15. december
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Primož Suhodolčan: Tina in medvedja moč
17.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Predstavitev knjige: Letalstvo v Šaleški dolini (Letalstvo v Šaleški dolini do konca druge svetovne vojne) in Odprtje razstave: Začetki letalstva v Šaleški dolini
Petek, 16. december
18.00 PC Pristop Šoštanj
Omizje - Razdružitev premoženja v zakonskih ali izvenzakonskih skupnostih
Sobota, 17. december
16.30 Športna dvorana Šoštanj
11. krog II. DOL ženske - vzhod Kajuh Šoštanj : Celje
Nedelja, 18. december
16.00 Telovadnica OŠ KDKv Šoštanju Božično novoletni koncert pO Zarja z gosti
16.00 Športna dvorana Šoštanj
in Madžarske. Ob odprtju razstave bodo nastopili tamburaši in fol-kloristi medžimurskega društva, pripravili bodo tudi pokušino me-džimurskih dobrot.
a bš
LJUBEZEN IN PRIJATELJSTVO
Love & Friendship, komična romantična drama, 92 minut (Irska, Nizozemska, Francija, ZDA, VB). Režija: Whit Stillman Igrajo: Kate Beckinsale, Chloë Sevigny, Xavier Samuel, Emma Greenwell, Justin Edwards, Tom Bennett, idr. Petek, 16. 12., ob 20.30 Nedelja, 18. 12. ob 20.15
PATERSON
Komična drama, 118 minut (ZDA, Francija, Nemčija) Režija: Jim Jarmusch Igrajo: Adam Driver, Golshifteh Farahani, Helen-Jean Arthur, idr.
21
I_
Mladinska tekma Konjice - Zreče
Ponedeljek, 19. december
X Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave Zavoda za usposabljanje Dobrna 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 20. december
12.00 Vila Mayer
CPS delavnica o načrtovanju izvajanja ukrepov
Sreda, 21. december
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Pogovor s Stojanom Knezom in predstavitvijo knjige Iz Duše v tvoje Srce
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 5. december,
17.00 Galerija dile
Lonec pravljic, Pravljična matineja + ustvarjalne delavnice (za otroke
3+)
Sobota, 17. december,
10.00 Dvorana Marof
Delavnica za otroke "Po praznikih diši"
17.00 Kulturni dom Gorenje
Pravljične urice; KD Gorenje
Nedelja, 18. december,
17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Kopalniški rock&roll, lahkotna komedija, Gledališče Mozirsko; KD Šmartno ob Paki in MC ŠOP
Ponedeljek, 19. december,
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel
Lunine mene
21. decembra, ob 2.S6 -zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek,15.12., Biotržnica
•	Petek, 16.12., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Sobota, 17.12. in nedelja,18.12. Božiček obdaruje otroke
•	Nedelja,18.12. 11.00 Pravljične urice, Nisem božiček
•	do 31.12. Zabavno fotografiranje (pri lokalu Wannabe)
•	do 31.12. Lectarjeva ulica in božično novoletni sejem
•	do 31.12. vse nedelje odprto do 17. ure
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Ponedeljek, 19. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče
NOČ KRATKIH FILMOV
Sreda, 21. 12. ob 18.00 - Izbrani animirani filmi za otroke, 51 minut: / CIPER-COPER / MALA ŠOLA URESNIČARIJE / PETER PETER / PRINC KI-KI- DO: SKODELICA ČAJA
Sreda, 21. 12. ob 19.00 - Izbor kratkih filmov iz 19. FSF 2016, 72 minut: MEJE / 2045 / VSI SMO ŽE TUKAJ OD NEKDAJ /SREČNO, ORLO! / SELITEV / DOBER TEK, ŽIVLJENJE!
AKMS, Filmski center Slovenije in RTV Slovenija posvečajo najkrajši dan v letu produkciji slovenskih kratkih filmov. S podporo Ministrstva za kulturo! Brez vstopnine!
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

15. decembra 2016
Nagradna križanka »Pasji salon Vela«
RADIO VELENJE
PASJI SALON VELA
Šaleška 1 (Mercator center) 3320 Velenje
GSM: 041 48 33 98
Storitve:
kopanje striženje trimanje krajšanje krempljev čiščenje uhljev nasveti o negi in vzgoji psov
Želimo vam prijetne praznike!
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Pasji salon Vela«, najkasneje do ponedeljka 26. decembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Or
press@nascas.si	
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
nulio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 5. do 11. decembra so bile koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, presežene v AMP Šoštanj in sicer 7. decembra: 52 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno št. preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 5. do 11. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
r* &
Gostja zdravniških J nasvetov: Maja Kipic. 1 Tema: poškodbe zob pri otrocih.
ČETRTEK, 15. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 16. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 17. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 18. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 19. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 20. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 21. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu niso od 5. do 11. decembra povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 5. do 11. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 23
15. decembra 2016
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
ODDAMO v najem pisarno, 28 m2,
mali OGLASI
v Starem Velenju, Stari trg 35. Najemnina znaša 160 evrov/mesečno. Gsm: 031 418 249 ali tel.: 03 5871 156 STANOVANJE, 58 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828
ŽIVALI
BIKCE, čb, stare od 20 dni do 2 mesecev prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194
PRAŠIČE težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec v zrnju prodam. Gsm: 041 445 315
RAZNO
ZARADI selitve brezplačno oddam sedežno, vhodne vrate in kopalniški element. Gsm: 031 776 606 MASIVNA miza, za udobno in neutru-
jajoče delo z računalnikom. Širina 125 cm, globina in višina 75 cm. Črne barva, masivna smreka, z odprtinami za kable. Cena 40 €. Gsm: O41 692 995 TV APARAT LCD Sony, diagonala 102 cm", v odličnem stanju, črne barve, prodam za 380 evrov. Gsm: O41 692 995
PRIDELKI
SENO in otavo v refuzi ugodno prodam. Gsm: 031 805 549 DOMAČA orehova jedrca, krvavice in kokošja jajca prodam. Gsm: 031 861 865
FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17. in 18. 12. - Para Kam-cheva, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Džajic Avdija, Wien, Albertchts-bergerstrasse 34/1/11 in Arslano-vic Ešrefa, Prve Zeničke brigade 11, Zenica
SMRTI
Robnik Emilija, roj. 1946, Velenje, Podkraj pri Velenju 17a; Pocajt Marija, roj. 1928, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 6; Lindner Anton, roj.1942, Velenje, Čopova cesta 16
107 8 M'èffije
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o. Koroška «.Veit ; ;
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 1,5-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 49 m2, adaptirano l. 2005, 5/5 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 47.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 69.2 m2, adaptirano l. 2003, 4/4 nad., ED: G (210 -300 kWh/m2a), 65.000 €
več na
www.habit.si
TV Naš čas

TV kanal Naš čas
Mi
ustvarimo
sliko!
24 ur na dan
365 dni na leto •
v analogni in digitalni
shemi •
vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih
Terme Zreče
Fizioterapevt svetuje ...
mag. Simona Pavlič Založnik,
univ. dipl. org., višji fizioterapevt
S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.
Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji?
V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fzioterapije.
Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah,
po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo.
Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju.
FIZIOTERAPIJA „TAKOJ"
CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE
pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah.
Vsak dan z bolečino je nepotreben!
Informacije in naročanje:
T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
Mesnica v Starem Veleniu
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
Krvavice in pečenice Meso slovenskega porekla
TeOfi 03 027SGB®
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. - 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
Ob nakupu 1 kg pečenic 1 kg kislega zelja GRATIS
L
Nagrajenci nagradne križanke »Restavracija H&B«, objavljene v tedniku Naš čas, 1. decembra 2016, so:
•	Darja Rehar, Parižlje 118, 3314 Braslovče
•	Ana Lubej, Cesta IV/9, 3320 Velenje
•	Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v Restavraciji H&B, Loke pri Mozirju 33. Rešitev gesla: SILVESTERSKA REZINA.
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 1. decembra 2016, so:
•	Mirko Pernovšek, Cesta IX / 29, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Zlatko Kok, Prešernova 7, 3323 Velenje;
•	Pika Ribič, Padlih borcev 24, 5290 Šempeter pri Gorici
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL FACEBOOK.
CVETLICARNA IRIS ¡¡g IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
info: 898 17 50 24ur dnevno!
zAlil>eš¡¡am bežijo angeli h izgubijo št>oja\iM }o Mlo noč zapusti sijaj tn ko nfPpa jutra solze so umila?
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
To ni slovo, je le pozdrav...
Saj kar lepo je, nikoli ne mine,
ker nam v srcu pusti drage spomine...
ZAHVALA
Na nebu je mnogo prezgodaj zažarela še ena zvezda, tvoja zvezda
IZTOK HUDOURNIK
Iskrena hvala vsem, ki ste mu kakor koli pomagali, ga pospremili k počitku in tudi tistim,
ki ste bili z mislimi z njim.
Vsi njegovi
I	Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 24
mesec dobrodelnosti?
Je praznični mesec tudi
Obiskali smo večje organizatorje decembrskih humanitarnih akcij - Smo v mesecu dobrih mož ljudje kaj bolj radodarni?
Tina Felicijan
Medtem ko so večje humanitarne organizacije enakomerno aktivne celo leto, so manjše in tiste, ki občasno izvedejo kak priložnostni dobrodelni projekt, pogosto na delu prav v predpra-zničnem času. Z zbiranjem hrane, potrebščin, darilnih paketov ali denarja za socialno šibkejše jim želijo nekoliko olajšati stisko v tem času, ko so eni v izobilju dobrot in darov, drugi pa v pomanjkanju osnovnih reči. Tudi v Velenju in okolici so posamezniki in družine, ki se bodo razveselili bodisi prehrambnega paketa bodisi darila za najmlajše.
Hrane v vozičkih se decembra ne nabere kaj več
Na velenjskem območnem združenju Rdečega križa ta teden poteka šesta redna delitev paketov hrane in pralnega praška za vseh 650 družin oziroma dobrih 1300 ljudi, ki na območju treh šaleških občin prejemajo pomoč. Letos so od občin, iz fundacije FIHO, programa Lepo je deliti, evropske zveze in lastnih sredstev zbrali in razdelili okrog 70 ton hrane. V sodelovanju z lokalnimi klubi in odbori Rotary, Lions in SD vsak večer poberejo viške hrane v vseh treh trgovinah Spar in v Mercatorju, ki jo zjutraj dostavijo ljudem po seznamu. Predsednik območnega združenja Jože Kožar je povedal, da ljudje vse leto na veliko nosijo obleko in obutev, ki jo na
Rdečem križu delijo dvakrat na teden iz skladišča na Prešernovi. Zbiralne akcije hrane in drugih pripomočkov v trgovinah pa niso bile tako uspešne, »saj marsikdo zbira na tak način in potem ne pride do izraza,« je povedal in dodal, da bodo v 23 krajevnih organizacijah tudi letos priredili praznična srečanja za starejše. Vse, ki se ga ne bodo mogli udeležiti, pa bodo prostovoljci z manjšim darom obiskali na domu.
Redne delitve - še ena bo 21. decembra - imajo tudi na Kari-tasu, kjer bodo pripravili še posebne praznične pakete. V njih ne bodo le standardna živila, kot so testenine, moka, riž, mleko, olje, ki jih stranke dobijo v povprečju vsakih 6 tednov, ampak tudi sirni in čokoladni namaz, jušna zakuha, kečap, majoneza, paštete, ribje konzerve, pralni prašek, higienski pripomočki. Vodja velenjske župnijske Karitas Milica Kovač je povedala, da so potrebe ljudi vedno večje, kljub temu da poslušamo, da je v zadnjih mesecih veliko ljudi dobilo zaposlitev. »Imamo skoraj 230 strank in le tri so v tem obdobju dobile zaposlitev. Med njimi so tako številčne družine kot starejše vdove, samohranilke, še vedno Vegradovi delavci.« Količina zbranih reči v decembru ni kaj večja, pravi. »V vozičku v Mercatorju se ni nabralo bistveno več. Da bi zbirali hrano pred trgovino, ko lahko vsako stranko pozdravimo in ji predstavimo naš namen, nam je ponudil tudi
Hofer. Ampak so nas ljudje lani zmerjali, da podpiramo lenuhe, priseljence, medtem ko naše puščamo v revščini. Zato smo ta način zbiranja letos odklonili,« je pojasnila in dodala, da bodo konec januarja priredili do-
brodelni koncert, na katerem se navadno nabere še nekaj tisoč evrov za kritje položnic strank za celo leto.
Praznike lepšajo celim družinam
Manjši in posamični organizatorji humanitarnih akcij in do-natorji pogosto pristopijo do centrov za socialno delo, da jim zbrane darove pomagajo predati v prave roke. Ljudje v največji
stiski namreč nikoli ne pridejo sami po (izredno) pomoč. »To so navadno starejši ljudje. Najbolj pa trpijo zaposleni z zelo nizkimi dohodki. Brezposelni prejemajo socialne transferje, imajo subvencije oziroma so oproščeni določenih stroškov,« je povedala Ana Planinc z velenjskega CSD, ki opaža, da so dobrodelne akcije bolj osredotočene na december, »kasneje pa je kar ču-
titi pomanjkanje, zato bi bilo super, če bi bile bolj razporejene.« Že več let imajo dobre izkušnje s projektom Božiček za en dan, za katerega so predlagali okrog 170 otrok oziroma staršev, ki otrokom ne morejo kupiti darila. Za akcijo Janje Rednjak Trije zimski botri so se povezali z ZPM Mo-ste-Polje in predlagali še nekaj posameznikov. Sodelujejo z Leo klubom, ki je priredil Miklavže-vanje za otroke v dnevnem cen-
tru CSD, lani pa tudi za otroke v rejništvu. »Velikokrat se na nas obrnejo posamezne družine ali premožnejši posamezniki, ki do-nirajo različne stvari ali denar. Mi skličemo tim in ocenimo, katera družina kaj potrebuje. Tudi sami damo pobudo kakemu društvu ali posamezniku, da pomaga rešiti kako stisko. Pogosto je pomanjkanje po higienskih pripomočkih, posteljninah, brisa-
čah,« je še povedala Planinčeva.
Predvsem družine z otroki pa spremljajo na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. »Starši prihajajo k nam in to nas skrbi - ljudje so v taki stiski, da se sami neposredno obrnejo na nas. Sicer sodelujemo z vsemi vrtci in šolami v dolini, šolskim centrom, centrom za socialno delo in zdravstveno službo. Pridobimo podatke o finančnem stanju in druge informacije, nato pa se
humanitarni odbor sestaja po potrebi in odloča, komu se dodeli kaka pomoč,« pojasnjuje sekretarka Kristina Kovač in dodaja, da trenutno spremljajo okrog sto družin. Te več potreb v decembru ne izrazijo, so pa organizatorji posameznih akcij ta čas bolj aktivni. Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije je v sodelovanju z Alpino potekala zbiralna akcija novih in še uporabnih rabljenih čevljev, ki so jih nato popravili, zdaj pa jih v Vili Rožle razporejajo in jih bodo predali družinam. Hrano zbirajo v sodelovanju s trgovino Lild, ko se je bo kaj nabralo, pa jo bodo v obliki prehrambnih paketov predali družinam. Glede na potrebe bodo delili finančna sredstva, ki so jih pridobili iz donacije podjetja Skaza in šoštanjskega dona-torja. »Tu ukrepamo glede na kritičnost razmer posameznih družin in njihovih vlog. Dali bomo kako štipendijo otrokom, predali pa bomo tudi bone za oblačila otrok,« je povedala Denar zbira tudi Rotaract klub Velenje, z izkupičkom pa bodo pomagali trem družinam, ki so jih v sodelovanju z Vrtcem Velenje izbrali prvič. Dobili so še donacijo Triatlon kluba Velenje, ki je denar zbiral z dobrodelnim tekom, namenili pa so ga za počitniški tabor otrok v Mozirju, ki ga izvajajo v sodelovanju z Rotary klubom. Še je ostalo nekaj denarja, zbranega na SUP-anju za Guin-nessov rekord, ki ga glede na potrebe sproti predajajo družinam.
Vsem pa pride prav vsakršna pomoč ob vsakem času, zato vabijo tako organizacije kot posameznike, da kadarkoli pristopijo in povprašajo, kdo potrebuje kaj.
Od sobote vabi Čarobna promenada
Velenje, 17. decembra - V soboto ob 17. uri bo na Velenjski promenadi pred sodiščem odprtje Čarobne promenade, kjer bo vse do 30. decembra v popoldanskem času potekalo praznično druženje na prostem ob ognju, toplih napitkih in kulinaričnih dobrotah. Lani, ko je projekt zaživel prvič, so ga Ša-lečani odlično sprejeli. Organizatorji pa tudi letos v čarobni praznični deželi obljubljajo dogodivščine za najmlajše ter glasbene in plesne nastope za male in velike. Za ponudbo na promenadi bo skrbelo pet lokalnih gostinskih ponudnikov.
V bogat program, ki bo vsak dan potekal od 17. do 22. ure, so vključena velenjska kulturna društva in plesne šole, osnovne šole in vrtec ter številni drugi. Čarobno promenado bodo odprle Trebanjske mažorete s pihalnim orkestrom, vse navzoče bo pozdravil dedek Mraz, s katerim se bodo najmlajši lahko tudi fotografirali. Sledil bo koncert mariborske skupine Janette. Pro-
gram za otroke se bo vsak dan začel ob 17. uri, najmlajše pa bodo v mrzlih dneh ogreli interaktivni nastopi palčka Alberta na hoduljah, Olafa in Else iz Ledenega kraljestva, Božičkov pridnometer, čarovnik Sam Sebastian, nastopi velenjskih osnovnih in plesnih
šol, vrtca in Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje. Dobra vila bo čarala praznične želje, z vilo sonca bodo otroci prebirali pesmi, vila lune jih bo naučila skuhati čarobni napoj, z navihanima škratoma pa bodo lahko uganjali zimske norčije. Program za odrasle bo na programu ob 19. uri. Obiskovalci bodo ob toplih ognjiščih lahko prisluhnili Kono-vskim harmonikarjem, Pihalnemu orkestru za III. življenjsko obdobje Velenje, moškemu pevskemu zboru Kajuh Velenje in moškemu pevskemu zboru Društva upokojencev Velenje, harmonikarjem Jožeta Šumaha, tamburaški skupini Klinčeci, ženskemu pevskemu zboru Društva upokojencev Velenje, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in skupini Čaga Boys. Zaplesali bodo člani folklornega društva Koleda, na Štefanovo pa se bo predstavilo kulturno društvo Graška Gora. V petek, 30. decembra, se bo program na čarobni promenadi zaključil s koncertom Don Mentony Banda.	■
Trg svobode bo vesel in pravljičen
Šoštanj - Ne samo prireditve Veseli december v Šoštanju, ki jih prireja Krajevna skupnost Šoštanj (Tržnica decembrskih dobrot in nastop Klape Skala 17. decembra; Božična zgodba 26. decembra; Zabava z Modrijani in Rock Partyzani 27. decembra, silvestrovanje z ansamblom Smeh in skupino MJAV 31. decembra), mestu se obeta tudi Pravljični
december, za katerega bosta poskrbela Turistična zveza in Občina Šoštanj.
Na Trgu svobode se bo v petek, 16. decembra, ob 20. uri začel Večer po domače z ansambli Golte, Žarek. Potepini in Čaga Bo-ysi. V soboto, 17. decembra, ob 20. uri bo koncert Čudežnih polj in Dejana Vunjaka z Brendijevimi barabami, v nedeljo, 25. de-
cembra, pa Božični koncert s skupinama The Hišn band in Skorband.
Pihalni orkester Zarja Šoštanj pa v nedeljo, 18. decembra, ob 20. uri, v dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha pripravlja tradicionalni Božično novoletni koncert Zarje z gosti. Začeli ga bodo ob 16. uri.
a mkp
Danes pride dedek Mraz
Sprejem bo ob 17. uri na Titovem trgu - Jutri se začnejo njegovi obiski otrok po dolini - S pomočjo MZPM Velenje bo obdaril 2000 predšolskih otrok
Velenje, 15. decembra - Danes popoldne bo v Šaleško dolino prišel eden najbolj pričakovanih dobrih mož - dedek Mraz. Sprejem mu bodo pripravili na velenjskem Titovem trgu, kjer ga skupaj s spremstvom pričakujejo ob 17. uri. Če bo vreme slabo, se bo dobri dedek z otroki družil v domu kulture, sicer pa na prostem.
Ob njegovem prihodu MO Velenje pripravlja nastope treh velenjskih plesnih šol. Na odru se bodo zvrstili plesalci M Dance, Plesnega studia N in Plesne šole Spin, dedek Mraz pa bo imel s sabo tudi drobna darilca.
Že jutri bo MZPM Velenje začela sklop prireditev, imenovanih Veseli december. Kot vsako leto bodo poskrbeli, da se bo z dedkom Mrazom srečalo čim več otrok po vsej Šaleški dolini. Sekretarka zveze Tinca Kovač nam je povedala: »Pripravljamo 24 prireditev za predšolske otroke, ki bodo potekale po vsej Šaleški dolini. Letos bomo obdarili 2000 otrok v starosti od treh do šest let. Dobili bodo dolinsko pravljico, ki jo je ustvaril Rok Poles, in igrico spomin, dedek pa bo imel s seboj tudi veliko bombonov, ki jih bo razdelil med otroke.« Prireditev bodo potekale po domovih kulture in domovih krajevnih skupnosti. Na vsaki si bodo otroci, ki so že prejeli vabilo, ogledali igrico, potem pa jih bo obdaril dedek Mraz.
Letos bodo otrokom zaigrale tri skupine; gledališka skupina Pravljični dotik iz Šoštanja bo zaigrala igrico Zvezdica zaspanka, Lutkovna skupina As iz Vrtca Velenje igrico Didel, didel, daja, dedek Mraz prihaja, Kulturno umetniško društvo Škale pa igrico Sapra-miška. Prireditve v okviru Veselega decembra se bodo vrstile od jutri do četrtka, 22. decembra. Seveda dedek Mraz ne bo pozabil na nekoliko starejše otroke, zato bodo pripravili niz njegovih obiskov vrtcev in osnovnih šol, obiskal pa bo tudi domove za ostarele in nekatere druge organizacije.
a bš