Slovenija od Italije želi pojasnila o terminalu Televizijske iskre o reformi uprav V Piranu izpovedi Franka Vecchieta
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 66 (21.303) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 21. MARCA 2015
na iPadu ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,, , ju,
Delavske zadruge poravnajo svoj dolg
Aljoša Gašperlin
Tržaške Delavske zadruge so rešene. Bolje povedano, rešeni so denar in nepremičnine oziroma trgovine, ki jih bodo odkupili druge skupine ali posamezniki. Varčevalcem bodo izplačali več kot 80 odstotkov vloženega denarja, rešenih je tudi najmanj 85 odstotkov delovnih mest.
Sodišče je namreč včeraj sprejelo načrt sodnega upravitelja družbe Cooperative operaie Maurizia Consolija, ki bo lahko zdaj predlagal upnikom sporazum. Na tej osnovi bodo Delavske zadruge postopoma poravnale dolgove varčevalcem in drugim upnikom, skoraj vse trgovine pa bodo ostale odprte. Pa vendar.
Zadoščenje ob srečnem koncu nam delno zagreni ugotovitev, da je to v bistvu konec tržaških Delavskih zadrug. Trgovine bodo odkupile potrošniške zadruge Coop Nord Est, skupina Conad in druge družbe. Najbrž bo kdo odkupil znamko Cooperative operaie, ki pa se bo težko še istovetila s svojim prvotnim poslanstvom.
Ostaja vprašanje, zakaj je prišlo do skorajšnjega stečaja COOP. Vodstvo je očitno slabo upravljalo, saj so bile Delavske zadruge v zadnjih desetih letih vselej v izgubi, slabo upravljanje pa je pahnilo v slabo luč tudi pojem zadružništva in njegovih vrednot. Mimo polemik, ali je deželna uprava dovolj nadzorovala dogajanje ali ne, ostaja sum, da niso bili varčevalci redno seznanjeni s tem, da je njihov denar samo delno zajamčen. Sploh pa je jasno, da je nekaj zaškripalo v notranjosti in da je torej v zadružništvu včasih potreben učinkovitejši nadzor, da ne bo vodstvo izkoriščalo svojega položaja za druge namene.
MARINIGH
POMLAD/POLETJE
odprto tudi v nedeljo, 29. marca urnik: 10.00-12.30/15.30-19.00
Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču
bruselj - Po zahtevni razpravi na nočni seji voditeljev EU
Grčija bo pripravila nov program reform
delavske zadruge - 81% denarja za varčevalce
COOP: sodišče sprejelo načrt odv. Consolija za dogovor z upniki
TRST - Tržaško sodišče je včeraj sprejelo načrt sodnega upravitelja družbe Cooperative operaie Maurizia Consolija glede dogovora z upniki. Načrt predvideva, da bodo izplačali varčevalcem več kot 80 odstotkov vloženega denarja, dobaviteljem 73%, privilegiranim upnikom pa 100% dolgov. Rešenih je tudi približno 85% delovnih mest. Vest je posredoval Con-soli na tiskovni konferenci.
Na 4. strani
Spomin na Pinka in pogled vase
Na 2. strani
Zasegli poltretjo tono pirotehničnih sredstev
Na 4. strani
Šavron: »Ne« zvezi občin s Trstom
Na 5. strani
Križ: »smrdljivi« računi
Na 5. strani
Ženska iz Šlovrenca padla skozi okno
Na 12. strani
sovodnje - Filmska igralka med otroki
Anita Kravos obiskala slovensko šolo in vrtec
A
carpinus
OUTLET PELLET
maloprodaja od
3,60 €/15 kg
URNIK
ponedeljek - petek:
7.00-19.00 sobota: 8.00 -13.00
Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina
www.carpinus.si
■ : & ■•_v
DRUGA ODRASLA OSEBA IMA 50% POPUSTA! OTROCI DO 5 LET GRATIS! :
r
I	S v II
_i
KODA: PRIMAVERA15%	-
POSEBNA SPOMLADANSKA PONUDBA DODATN115% POPUST
OD 19.3.2015 DO 2.4. 2015 IN OD 6.4.2015 DO 13.4.2015
Popolno razvajanje za pol cene
HOTEL THERMANA PARK LAŠKO**** SUPERI0R PAKET ZA DVE OSEBI ZA DVE NOČI ŽE OD 239,70 €
BRUSELJ - Vrh Evropske unije je ta konec tedna v Bruslju podprl projekt energetske unije in razpravljal o vrsti drugih tem, a vse je znova zasenčila grška drama. Grčija bo v prihodnjih dneh pripravila nov celovit seznam podrobnih reform, s katerim naj bi si utrla pot do naslednje finančne injekcije. O tem naj bi odločala evroskupina naslednji petek.
Glavni dogodek ta konec tedna v Bruslju je bil nočni mini vrh o Grčiji. Zanj je zaprosil grški premier Aleksis Cipras, ki je želel zagotoviti politični premik v sagi o svoji državi na robu bankrota, potem ko so se tehnična pogajanja s posojilodajalci o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči znašla v slepi ulici.
Na 11. strani
planica 2015
Za uvod
slovensko
zmagoslavje
I ll THERMAMALaško
Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško +386 3 423 21 00 j info@thermana.si | www.thermana.si
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
rnrnm gm
■ r
Iiis!
s it ET novo
Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171
9971234567007
2
Sobota, 21. marca 2015
ALPE-JADRAN
/
obletnica - Pred 100 leti se je rodil Pino-Pinko Tomažič
Spomin nanj in pogled vase
sežana - Kosovelov dom
Danes koncert Slavka Ivančica
SEŽANA - Danes ob 20. uri prihaja na sežanski oder Kosovelovega doma priznani slovenski glasbenik in pevec hrvaškega rodu Slavko Ivančic.
Ivančic (letnik 1954) je glasbeno pot je začel po dokončani glasbeni akademiji na Reki. Kasneje se je preselil v Piran in vrsto let sodeloval z vsemi najboljšimi glasbeniki iz obale, igral kot pianist v spremljevalni skupini znanega zagrebškega pevca Danijela Po-povica, ki je takratno Jugoslavijo leta 1983 zastopal na tekmovanju Pesmi Evrovizije s skladbo »Džuli«. Že nekaj let pa vodi klapo Solinar, kjer je umetniški vodja in ustanovitelj, ter pianist. Je tudi umetniški vodja ženske vokalne skupine Žižole. Poleti je praznoval svojih prvih sto let, 40 na glasbenem in 60 na odru življenja.
Na današnjem koncertu bo poslušalcem predstavil svojo glasbeno pot. Poleg odlične spremljevalne zasedbe, ki bo ustvarila prijetno in nekoliko in-timnejše razpoloženje, bo poseben pečat dogodku vtisnila tudi njegova klapa Solinar.
Vstopnice je mogoče rezervirati po telefonu št. 00386 5 731 2010 ali pa na www.kosovelovdom.si.
Predsednica TPPZ Rada Zergol je v spominskem nagovoru spomnila predvsem na herojevo osebno pot
fotodamj@n
TRST - Pred grobnico družine Tomažič na pokopališču pri Sveti Ani je včeraj dopoldne potekala krajša slovesnost v spomin na Pina-Pinka Tomažiča, za katero je dal pobudo tržaški partizanski pevski zbor, ki nosi po njem ime. Ob članih zbora in njihovih prijateljih so bili prisotni tudi nekateri sorodniki, s priložnostno recitacijo pa je sodeloval tretji razred tre-benske osnovne šole, ki so jo prav tako poimenovali po slovenskem narodnem heroju.
Kot je uvodoma spomnila predsednica TPPZ Rada Zergol, so obletnice tudi priložnost za razmislek in spoznavanje. Zato je zbor prejšnjo nedeljo povabil člane in simpatizerje na ogled Pinkovega Trsta, v včerajšnjem nagovoru pa je želela predsednica prehoditi predvsem herojevo osebno pot. »Zame ima življenje smisel le, če sledim določenim načelom,« je nekoč zapisal, zato ni čudno, da se je že pri 16 letih pridružil komunistični mladini. Kljub jasni ideološki izbiri pa se je zavzemal za združitev vseh naprednih Slovencev v enotno protifašistično fronto. Bil je karizmatičen voditelj, prepričljiv govornik in dobrosrčen tovariš, pred tem pa uspešen učenec in študent. Ljubil je Kras, morje in gore, a tudi petje in glasbo - tisto petje in glasbo, s katerima ga že dobrih 40 let časti »njegov« zbor. Predsednica je tudi podprla predlog Jožeta Pirjevca o postavitvi spominske plošče na pročelje bifeja »da Pepi«: pot ne bo lahka, s skupnimi močmi pa je uresničljiva, tako kot je postrebno s skupnimi močmi ohraniti grobnico družine Tomažič.
Prisotne je nagovorila tudi Majda Metličar, hčerka Ine Co-lja, Pinove zaročenke. Citirala je pismo, ki ji ga je poslal leta 1937, ko je služil vojaški rok v Pisi: vsakdo ima v sebi lučko, ki odpre srce in vedno pokaže pravo pot. »Zato naj bo naš spomin nanj, naš pogled vase,« je pozvala. Naj bo to priložnost, da prižgemo svojo notranjo luč in tako kot on zasledujemo pravičnost, poštenost in svobodo.
primorska zgodba, povedana v ljubljani
Pino ali Pinko Tomažič kot komunist, ki naj to ne bi bil
LJUBLJANA - V četrtek je v prostorih Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani potekal pogovor ob 100. obletnici rojstva narodnega heroja Pina Tomažiča. O srečanju, ki je potekal pod naslovom »Primorska zgodba, povedana v Ljubljani« smo v včerajšnji številki Primorskega dnevnika že poročali, dodatno pa velja osvetliti vsaj nekatere podrobnosti, ki so zaznamovale četrtkov dogodek. Prireditev je v prvi vrsti potekala v znamenju obuditve osebnih družinskih spominov na tržaškega narodnega heroja, med drugim pa so se udeleženci spominjali tudi tragičnega dogodka v ulici Rossetti, kakor tudi usod bazoviških junakov, v prvi vrsti Ferda Bidovca. Večkrat je bilo poudarjeno, da kot izhodišče služi knjiga Po domovih kraških vasi so zagorele svečke, ki je izšla pri založbi Mladika.
Kot prva je spregovorila predstavnica mlajše generacije sorodnikov. Dr. Katarina Kompan Erzar je predstavila pogled na prej omenjene dogodke s strani generacije rojene krepko po obdobju fašizma. V nadaljevanju pa se je Pina Tomaži-ča med prvimi spominjala njegova sestrična in hkrati tudi nečakinja Ferda Bidovca, gospa Majda Colja Kompan. Tržačanka, ki že vrsto zadnjih let živi v Ljubljani, je predstavila in pri tem čustveno podoživela svoje edino srečanje s Pinom v zaporu. »Skozi rešetke sem mu dan pred smrtjo dala nageljček. To je edini spomin na Pina in ta nageljček še vedno hranim,« je v solzah povedala Majda.
V nadaljevanju je gospa Danica Colja Šemec, ki je otroška leta preživela pri družini Tomažič predstavila doživljanje ožjega sorodstva ob aretaciji, zaporu, obsodbi in likvidaciji Pina Tomažiča. Ob tem se je dotaknila tudi poznejših dogodkov v ulici Rossetti. Mag. Renato Podberšič, ki je srečanje povezoval, je pri tem izrecno poudaril, da prihaja čas, da se končno temeljito razišče in poišče likvidatorje. Prepričan je, da bo počasi tudi o tem tragičnem dogodku le prišla na dan prava resnica. »Če je nekdaj veljalo, da so bili žrtve plave garde, pa se v zadnjem času vse večja teža pripisuje tezi, da so bili žrtve partizanov,«
je o dogodkih v ulici Rossetti dejal Podbersič.
V	nadaljevanju je bila predstavljena zgodba družine Bidovec. Poudarjeno je bilo, da je Ferdo izhajal iz uspešne, narodno zavedne in hkrati izrazito katoliške družine, katerega mama je bila italijanske narodnosti. Precej pozornosti je bilo namenjeno pismu, ki so ga našli leta 2010 in ga je Bidovec svojim najdražjim pisal iz zapora. Osrednja tema pisma naj bi bila obžalovanje odtujitve od boga.
V	sklepni del srečanja je zbrano občinstvo uvedla Alenka Puhar. Prebrala je del pisma, ki ga je svoji zaročenki Vandelini (Ini) Colja, poročeni Pavlin Pino napisal na dan smrti, dne 15. decembra ob 5. uri zjutraj. Svoj pogled na lik in delo tržaškega narodnega heroja sta ob koncu srečanja predstavili njeni hčerki, ki sta bili tudi pobudnici ljubljanskega srečanja. Gospa Ivica Žurmen in Majda Metličar sta predstavili Pina kot nadvse liričnega človeka, osebnostno močnega, solidarnega, ki je čutil svoje poslanstvo do zatiranih. Pri tem sta posebej izpostavili, da Pino nikakor ni bil človek, ki bi si želel revolucije temveč izključno osvoboditev izpod fašizma. »Ni bil revolucionar, temveč demokrat,« je ob tem poudarila Ivica Žurman.
V	zaključku je bilo še posebej izpostavljeno, da Pino ni bil nikoli Pinko, temveč naj bi bilo to plod pot-vorbe tistih, ki zlorabljajo njegovo ime. Pri tem so bili posebej navedeni vsi tisti, ki ime Pin(k)o Tomažič povezujejo z rdečo zvezdo, v prvi vrsti Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, kot tudi jugoslovanski slovenski komunisti. Posebej je bilo poudarjeno, da so se tržaški komunisti povezovali z vsemi svobodomiselnimi osebami, ne glede na nazorske ali verske razlike. Udeleženci so si bili ob zaključku srečanja domala enotnega mnenja, da je treba tudi poslednji klic Pina Tomaži-ča, s katerim je pozival h komunizmu, umestiti v čas in ga obravnavati z določeno mero pazljivosti, saj naj bi šlo v prvi vrsti za narodnostno in ne ideološko vprašanje. »Primorska zgodba, povedana v Ljubljani« je potekala v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo.
Robi Šabec
strunjan - Spominska slovesnost
Otroci že leta 1921 prve žrtve fašizma
STRUNJAN - V Strunjanu so se včeraj kot vsako leto s slovesnostjo spomnili otrok, ki so leta 1921 postali prve nedolžne žrtve fašizma. Slavnostni govornik predsednik državnega zbora Milan Brglez je v svojem govoru med drugim izpostavil pomen boja za slovenski jezik in kulturo, ki je omogočil njun obstanek.
Dogodek je potekal pred spomenikom, ki so ga postavili otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma iz časa, preden je ta sploh prišel na oblast. Fašisti so namreč 19. marca 1921 z vlaka streljali na strunjanske otroke. Pri tem so dva ubili, dva sta postala invalida, še trije otroci pa so bili ranjeni.
Kot je v svojem govoru dejal Brglez, tega krvavega 19. marca ne smemo pozabiti, saj je bilo »to dejanje še eden od že-bljev v krsto medkulturnega sobivanja v teh krajih.« Z njim se je začelo preganjanje vseh, ki so govorili slovensko. »Kljub črnim in nevihtnim oblakom pa sta slovenski jezik in
kultura obstala. Zahvala za to gre - kot jih domačini radi poimenujete - predvsem istrskim čedermacem, Alojzu Kocjančiču in drugim, ki so na skritem, a smelo, vztrajno in zavzeto branili vse tisto, kar je bilo slovenskega,« je poudaril Brglez.
Dejal je, da so Slovenci in Italijani kljub težkim razmeram po koncu vojne začeli iskati skupne točke in ne tiste, ki so jih razdvajale. To ni bilo lahko, a sta pogum in želja po skupnem življenju kljub temu zmagala nad gnevom in bolečino. »Seveda izgradnja zaupanja ni bila dogodek, marveč proces, ki traja še danes,« je dejal Brglez.
Na dogodku, ki ga je organizira piranska občina skupaj s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in Združenjem borcev za vrednote NOB, je zbrane nagovoril tudi župan Peter Bossman. Tradicionalna slovesnost vsako leto pritegne veliko število ljudi, od navadnih obiskovalcev do predstavnikov protifašističnih organizacij iz Slovenije in sosednjih držav.
dežela - Poslanec Di Maio (Gibanje 5 zvezd)
»Debora Serracchiani več v Rimu kot v FJK«
TRST - »Deboro Serracchiani videvam več jaz v Rimu, kot vi v Fur-laniji-Julijski krajini,« je med včerajšnjim obiskom v FJK pikro dejal poslanec Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio, ki je tudi podpredsednik poslanske zbornice. Predsednico Dežele je označil kot statistko deželne politike, kar velja tudi za kandidatko DS za predsednico Veneta Alessandro Moretti. Di Maio, ki je obiskal Videm in Trst, je bil kritičen tudi do voditelja sindikata FIOM Maurizia Landi-nija, češ da snuje novo politično stranko.
Podpredsednik poslanske zbornice je v Trstu obravnaval tudi problematiko škedenjske železarne in tamkajšnje onesnaževanje okolja. Zadeva se Di Maiu zdi zelo neresna tako do delavcev kot do Škedenjcev, ki že vrsto let opozarjajo, da železarna onesnažuje, a jih nihče od pristojnih
Poslanec Luigi Di Maio
pravzaprav ne posluša. »Enkrat za vselej je treba preveriti, če lahko železarna obratuje, ne da bi onesnaževala,« je poudaril še predstavnik Gibanja 5 zvezd.
PREŠERNOVE NAGRADE
Nagrajenci znani šele na podelitvi
LJUBLJANA - Upravni odbor Prešernovega sklada je na včerajšnji seji obravnaval nekatere spremembe v statutu Prešernovega sklada, imenovali nekaj novih članov strokovnih komisij in spregovorili o tem, kdaj bo javnosti sporočili imena nagrajencev. Ta bodo, kot je za STA povedal predsednik UO sklada Janez Bogataj, znana na podelitvi nagrad.
Po Bogatajevih besedah bo potrebno določiti, kakšne bodo sankcije za kršitelje embarga na imena nagrajencev, a to ni naloga upravnega odbora. Sam meni, da imajo mediji po podelitvi nagrad dovolj časa, da pripravijo pogovore z nagrajenci ter da je dobro, da se vse skupaj ne zaključi že s podelitvijo nagrad, ampak se o tem v javnosti govori dlje časa.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 21. marca 2015
3
plinski terminal - V Ljubljani so se odločili za diplomatsko pot
Slovenija glede Žavelj pričakuje pojasnila Italije
LJUBLJANA - Slovenijo zanima ravnanje Italije glede plinskega terminala v Žavljah. Medtem ko italijanska komisija za presojo vplivov na okolje meni, da je ta skladen z osnutkom načrta pristanišča Trst, na slovenskem okoljskem ministrstvu poudarjajo, da načrt, ki so ga prejeli v čezmejni postopek, ne vsebuje terminala.
Nad tem, da je plinski terminal Ža-vlje vključen v načrt pristanišča Trst, so na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor začudeni. Načrt pristanišča Trst, ki so ga prejeli v čezmejni postopek, namreč ne vsebuje terminala, ampak predvideva na tem mestu drugo dejavnost, za katero je bila tudi podana okoljska ocena, so pojasnili na ministrstvu. »Iz načrta in okoljskega poročila je bilo jasno razvidno, da plinski terminal ni del načrta in zanj tudi ni bila opravljena okoljska presoja, kar so nam zagotovili tudi strokovnjaki v okviru tehničnih konzultacij v Lju-
arhiv
bljani 28. oktobra 2014,« so poudarili na ministrstvu in dodali, da so pristojni organ Italije zaprosili za pojasnila, ali je plinski terminal v Žavljah del načrta pristanišča Trst ali ne. Hkrati so zaprosili za informacijo, ali namerava Italija, skladno z direktivo o strateški presoji vplivov na okolje, ponovno začeti postopek presoje
Gianluca Galletti
arhiv
načrta za pristanišče Trst, ki predvideva plinski terminal v Žavljah in v ta postopek vključiti Slovenijo.
Prav tako Slovenijo zanima, kakšni bodo naslednji koraki, če bo Italija vztrajala pri svojih načrtih. Po pojasnilih ministrstva obstajata dve pravni možnosti: nadaljevanje vključevanja Slovenije kot
stranskega intervenienta v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem v Rimu ali nadaljevanje priprave tožbe pred evropskim sodiščem v Luksemburgu.
Kot so še pojasnili na okoljskem ministrstvu, so pismo predali ministrstvu za zunanje zadeve, da ga po diplomatski poti vroči italijanskemu ministrstvu.
Ministrica za okolje Irena Majcen je sicer v začetku meseca v Bruslju z italijanskim kolegom Gianluco Gallettijem govorila o vprašanju terminala v Tržaškem zalivu, ki je po ministričinih besedah tudi povedal, da projekt ne glede investicije ne glede zmogljivosti ni v ničemer drugačen od tistega, predvidenega leta 2009.
Terminal je že takrat poskrbel za razburjenje, Slovenija pa je leta 2013 ob sprejetju seznama prednostnih energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, dobila zagotovila, da je lahko lokacija plinskega terminala v Severnem Jadranu določena le s soglasjem Slovenije.
terminal
Nasprotovanje Občine Trst in naravovarstvenikov
TRST - Odločno nasprotovanje gradnji plinskega terminala v Žavljah je prišlo ponovno do izraza na srečanju med tržaškim občinskim odbornikom Umbertom Laurenijem in predstavniki nekaterih okoljevarstvenih organizacij. Na sestanku so vzeli v pretres novosti, ki jih prinaša mnenje italijanskega ministrstva za okolje, češ da »ni neskladnosti med načrtovanim terminalom in novim pristaniškim prostorskim načrtom«. Naravovarstveni-ki so potrdili, da nasprotujejo uplinje-valniku, in to utemeljili z vrsto analiz. Laureni je z njihovim stališčem soglašal in poudaril, da bo upošteval njihovo mnenje v nadaljevanju postopka.
Številne neskladnosti terminala z okoljem je v odprtem pismu navedlo tudi 13 znanstvenikov iz Italije in Slovenije, ki se s tem ukvarjajo že mnogo let, in sicer Marina Cabrini, Ti-zana Cimolino, Alessandro Crise, Carlo Franzosini, Michele Giani, Federico Grim, Renzo Mosetti, Radoslav Nabergoj, Tomaž Ogrin, Lino Santo-ro, Livio Sirovich, Giorgio Trincas in Marina Zweyer.
aktualno - Oddaja Izostritev na koprski televiziji
Iskre o reformi, ki razdvaja
Deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, Igor Malalan in župan Marko Pisani gostje v studiu novinarke Špele Lenarčič
KOPER - Eden proti trem ali trije proti enemu. Na eni strani zagovornik deželne reforme krajevnih uprav Stefano Ukmar, na drugi strani kritiki oziroma nasprotniki reforme Igor Ga-brovec, Marko Pisani in Igor Malalan, ki so ga predstavili kot aktivnega zastopnika civilne družbe. Nastalo je še kar »začinjeno« in polemično televizijsko soočenje, ki ga je v oddaji Izostritev na TV Koper vodila novinarka Špela Lenardič. Na koncu je vsak ostal na svojih stališčih, kdo ima prav oziroma nima prav pa bo pokazal čas, če sploh kdaj bo.
Deželni svetnik Demokratske stranke (DS) Ukmar se je uvodoma skliceval na Bojana Brezigarja in na deželnega tajnika stranke Slovenske skupnosti (SSk) Damijana Terpina. Prvi je po njegovem mnenju doslej napisal najboljšo oceno reforme, v kateri je dokazal, da ne bo oškodovala Slovencev. Terpin je v nedavnem intervjuju na TV Slovenija ocenil, da je škoda, ki jo bo reforma povzročila slovenski manjšini, primerljiva s škodo, ki jo je naši skupnosti z ukinjanjem občin povzročil fašizem. »Če je res tako, ne vem zakaj SSk sploh še vztraja v levi sredini, ki je to reformo predlagala in odobrila,« se je vprašal Ukmar.
Polemičnemu začetku oddaje so sledili nekoliko bolj spravljivi in mirnejši toni, vsebinsko gledano pa so si bili sogovorniki vseskozi zelo narazen. Posebno takrat, ko je Malalan izrazil bojazen, da bodo z reformo izginili slovenski župani (Ukmar ga je prekinili, češ da ni res) in da smo sami sebi vedno bolj »ščavi«. Malalan je tudi pozval slovenske župane, naj bodo odločnejši pri zagovarjanju pravic lastnih občin.
Gabrovec in Pisani sta oporekala Ukmarjevim trditvam, predvsem pa sta osvetlila kritičnosti, šibke točke in pomanjkljivosti te reforme. Podpredsednik deželnega sveta ostaja prepričan, da bodo manjše občine izgubile suverenost in da ni jasno, kaj in kako bo s pravicami Slovencev. Po mnenju Gabrovca se odpirata dve možnosti: ali bodo narodno mešane občine odslej manj dvojezične ali pa bo Trst postal popolnoma dvojezičen. Repenta-brski župan ne vidi nobenih koristi v
Igor Gabrovec
tej reformi, temveč le nejasnosti, nedorečenosti in škodo za majhne občine, kot je njegova. Pisani je opozoril na veliko nevarnost »nadvlade« Trsta nad ostalimi občinami, Ukmar ga je zavrnil, češ da sodelovanje z večjim partnerjem lahko koristi manjšim upravam.
In kaj narediti po 15. aprilu, ko naj bi Dežela dokončno zakoličila nove medobčinske zveze? Župani po Ukmarjevem mnenju nimajo druge izbire kot to, da sedejo za mizo, preverijo stanje in se dogovorijo za najboljše rešitve. »Našim upraviteljem je treba zaupati,« je pozval predstavnik DS.
Gabrovec in Pisani ne delita tega optimizma. Deželni svetnik SSk vsekakor še upa v politično rešitev problemov in v dogovarjanje znotraj levosredinskega zavezništva. V nasprotnem primeru bo slovenska stranka vzela v pretres možnost pravne poti za izpodbijanje deželnega zakona, o čemer je govoril tudi župan Pisani. Dežela je po njegovem doslej zavrnila vse predloge, ki so prišli iz manjših tržaških občin.
V oddaji sta bila tudi krajša vložka. Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je, podobno kot Ukmar, prepričana, da reforma ne bo prizadela pravic slovenske manjšine, medtem ko se je odvetnik Peter Močnik, sicer tržaški tajnik SSk, glede manjšinskih pravic navezal na nedavno ustanovitev nove Občine Ankaran ter na njen vpliv na tamkajšnjo
Igor Malalan
italijansko manjšino. Ukmar je Moč-nikova stališča označil za starokopitna. Med deželnim svetnikom DS in Mala-lanom se je še enkrat zaiskrilo , ko je slednji potegnil na dan Južno Tirolsko
Marko Pisani
in Dolino Aoste. S posledičnimi ocenami mednarodnih pogodb in dogovora De Gasperi-Gruber.
Skratka zanimivo, predvsem pa po svoje poučno soočenje. Če ne
Stefano Ukmar
drugo so razpravljalci odkrito povedali kaj si mislijo o reformi, ki močno razdvaja in s katero se bomo še dolgo ukvarjali.
S.T.
trst - Potapljaška nesreča v Miramaru
Obsojena tudi inštruktorja
V tragediji sta izgubila življenje mlada slovenska potapljača Žiga Dobrajc in Samo Alajbegovic
TRST - Sodišče v Trstu je po potapljaški nesreči poleti leta 2010, v kateri sta umrla dva slovenska potapljača, po obsodbi tržaškega proizvajalca potapljaške opreme in karabinjerja v letu 2012, sedaj obsodilo še potapljaška inštruktorja Fabia Bozzata in Roberta Bendottija iz Bergama, poročajo Primorske novice.Trža-ško tožilstvo je inštruktorjema zaradi smrti dveh slovenskih potapljačev, Žige Dobrajca in Sama Alajbegovica, očitalo uboj iz ma-
Reševalna akcija pri Miramaru poleti leta 2010
ansa
lomarnosti. Sodnik ju je obsodil na osem mesecev zapora z odlogom prestajanja zaporne kazni. Najkasneje v treh mesecih, ko bo sodnik izdal pisno sodbo, bodo znane ostale podrobnosti.
Tragedija v naravnem rezervatu Miramar se je zgodila konec julija 2010, ko sta se slovenska potapljača udeležila predstavitve potapljaške opreme in usposabljanja, ki ju je z upravljavcem rezervata WWF organiziralo podjetje N.U.E.T. iz Bergama, oziroma 54-letni Bozzato in 36-letni Bendotti. Potapljaško opremo je zagotovilo tržaško podjetje HBT pod vodstvom Nicole Don-da, ki je bil leta 2012 obsojen uboja iz malomarnosti, skupaj s ka-rabinjerjem Marcom Panico. Zadnji potop, 25. julija 2010, je bil za oba slovenska potapljača usoden. Prvi je imel težave Dobrajc, ki so ga potegnili na čoln in na obali oživljali, a neuspešno in tri dni zatem je v tržaški bolnišnici umrl. Alajbegovica pa so mrtvega našli šele štiri ure po tistem, ko so začeli reševati Dobrajca. Obdukcija je pokazala, da je bila pri obeh vzrok smrti zadušitev zaradi utopitve.
Panica in Donda je tržaško sodišče maja 2012 obsodilo na enoletni pogojni zaporni kazni, pri čemer je prizivno sodišče Don-da pred kratkim oprostilo, kazen za Panica pa potrdilo. Bozzato je že napovedal pritožbo zoper sredino obsodbo, a je obenem dejal, da zaradi sodbe ni presenečen. Po njegovem mnenju nizka kazen kaže, da z Bendottijem za nesrečo nista odgovorna.
1 4 
Sobota, 21. marca 2015
HRITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
delavske zadruge - Tržaško sodišče sprejelo načrt sodnega upravitelja Maurizia Consolija za dogovor z upniki
COOP: za varčevalce 81 % denarja, rešenih 85 odstotkov delovnih mest
»Ali ste zadovoljni z doseženim rezultatom?« »Sem, a to je šele začetek!«
Sodni upravitelj družbe Cooperative operaie Maurizio Consoli nam je tako odgovoril po tiskovni konferenci, na kateri je včeraj popoldne naznanil,da je tržaško sodišče sprejelo njegov načrt za dogovor z upniki glede unovčenja vloženega denarja. Consoli ni skrival zadoščenja za rezultat, ki ga je dosegel po dolgem in utrudljivem delu, pri katerem mu je pomagala - je poudaril - zelo dobra ekipa.
Odvetniku Consoliju je namreč uspelo držati besedo, da bo varčevalcem in drugim upnikom Delavskih zadrug zagotovil izplačilo večjega dela denarja, obenem pa rešitev velikega števila delovnih mest. To je Consoli naznanil včeraj in napovedal, da bodo podrobnosti načrta objavili v ponedeljek na spletni strani Delavskih zadrug.
Načrt za dogovor z upniki, ki ga je sprejelo sodišče, predvideva v glavnem sledeče postavke. Varčevalcem bo zagotovljeno izplačilo vsaj 81,38 odstotka vloženega denarja, medtem ko bodo t.i. privilegirani upniki prejeli ves denar (to so kmetijske in proizvajalne zadruge, javne uprave itd.). Ostali upniki (v glavnem dobavitelji) bodo prejeli 73,4 odstotka denarja. Poudariti velja, da bodo lahko varčevalci prejeli 60% vsega denarja čez približno štiri mesece, za ostalih 21,38% pa bodo morali počakati na konec postopka, ki bo potekal najbrž poldrugo leto ali dve leti. Varčevalci se bodo morali za izplačilo pisno obrniti na banko Generali, drugače bodo postali »navadni« upniki in bodo imeli pravico le do 73,4% denarja. Glede tega je Consoli pomirjevalno razložil, da bo zadeva zelo lahka, saj bodo nudili vse informacije. Posredovali bodo tudi pismo-obra-zec, ki ga bo treba v bistvu le izpolniti in nasloviti na banko. Consoli in njegovi sodelavci razpolagajo s podatki vseh varčevalcev, tako rekoč do zadnjega centa, zato ni treba nikomur skrbeti. Ostali upniki (dobavitelji) bodo lahko čez štiri mesece dvignili polovico de-
Maurizio Consoli med srečanjem z novinarji
fotodamj@n
narja, za ostalih 23,4% pa bodo morali počakati na konec postopka. Consolijev načrt morajo vsekakor upniki še potrditi, drugače čaka COOP stečaj. O tem se bodo izrekli na skupščini, ki bo 7. maja. Načrt bo veljaven, če se bo zanj izrekla večina upravičencev (glede na vloženi kapital).
Consoli ocenjuje, da razpolaga z vsoto najmanj 122.922.179 evrov. Od teh je 80 odstotkov dejansko zajamčenih (gre za vrednostne papirje in nepreklicne ponudbe), medtem ko bo ostalih 20 odstotkov sad prodaje nepremičnin. To so seveda zelo previdne ocene. Zato se bo v primeru, da bodo od prodaje nepremičnin iztržili kaj več, tudi povečal odstotek, ki ga bodo izplačali upnikom. Konkretne ponudbe so doslej posredovale potrošniške za-
druge Coop Nord Est, skupina Conad in druge družbe. Posebna zamisel za rešitev manjših trgovin je v tem, da bodo uslužbenci olajšani pri morebitnem odkupu trgovine, je dodal Consoli in navedel primer nekega uslužbenca (sicer zaposlenega druge), ki je posredoval ponudbo za odkup trgovine COOP na Proseku. Takih ponudb pa je že več.
Načrt predvideva ne nazadnje ohranitev 85% delovnih mest. Za odvečne uslužbence so predvideni socialni blažilci, kot je izredna dopolnilna blagajna. Eni se bodo lahko upokojili, drugi izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev, za tretje pa bo Consoli v sodelovanju s tržaško občinsko upravo poiskal+ novo zaposlitev.
A.G.
dolina - Pohod Boljunec-Botač-Beka
Odprta meja
Letos prvič tudi kolesarska izleta za športnike in družine
Didaktična delavnica z lovom na zaklad ob uporabi interaktivnih vodičev rastlinstva v Sprejemnem centru doline Glinščice (na sliki Fotodamj@n) in delavnica v naravnem rezervatu sta včeraj uvedli v niz prireditev tradicionalnega srečanja Odprta meja v novem času, ki bo danes ponovno povezalo občini Dolina in Hrpelje Kozina. Sinoči so v srenjski hiši v Borštu odprli tudi razstave ročnih del skupine Nekdanja dekleta, osrednja prireditev pa je napovedana danes, ko bo pohod od Boljunca do Botača. Zbirališče z italijanske strani bo ob 10. uri pri Sprejemnem centru v Boljuncu in s slovenske strani ob isti uri na Beki; srečanje v Botaču ob 11. uri
s pevskim pozdravom moškega pevskega zbora Slavnik iz občine Hrpelje-Kozina. Okoli 11.30 se pohod nadaljuje do Beke, kjer bo ob 13. uri krajša slovesnost z nastopom pihalnega orkestra Breg in pozdravi predstavnikov oblasti.
Letos prvič prirejajo tudi kolesarski izlet z dvema težavnostnima stopnjama: prva za »športnike« z odhodom iz Boljunca ob 10.30 in s progo Bolju-nec-Dolina-Socerb-Beka-Botač-Boljunec; druga za družine z začetkom ob 11.45 na Socerbu in s krajšo progo Socerb-Beka-Socerb.
Med prireditvijo bodo na trgu v Boljuncu stojnice, ki bodo ponujale tipične krajevne proizvode.
civilno služenje - Projekti združenja ARCI
Šest pobud za aktivno državljanstvo
Med temi je tudi projekt ZSKD - Čas za prijavo do 16. aprila
Pridobivanje organizacijskih sposobnosti pri mladih in razvijanje aktivnega državljanstva: to je cilj šestih projektov tržaškega združenja ARCI za civilno služenje (ARCI Servizio Civile) in drugih združenj in organizacij - med temi je tudi Zveza slovenskih kulturnih društev- v okviru katerih bo 32 mest za mlade prostovoljce, od teh 28 v tržaški pokrajini in 4 v Sloveniji oz. na Hrvaškem.
Projekte so predstavniki združenja ARCI ter sodelujočih združenj in organizacij predstavili včeraj dopoldne v gledališču Miela. Če začnemo pri projektu ZSKD z naslovom Letturnet - Mreže dialoga med književnostjo in umetnostjo, naj napišemo, da bo lahko pri njem delalo šest prostovoljcev, cilj pa je ovrednotenje večkulturnih in večjezičnih aspektov, ki so zgodovinsko prisotni v Trstu, ter oblikovanje književne in družbene mreže, ki bi dala besedo mladim talentom ter spodbujala povezovanje med različnimi jezikovnimi in kulturnimi skupnostmi na Tržaškem s prepletanjem književnosti in drugih kulturnih področij.
Med ostalimi projekti so Zaboj idej, ki ga je tržaško združenje ARCI Servizio Civile pripravilo s ciljem oblikovati dober komunikacijski kanal med mladimi, združenji
in institucijami (na voljo je šest mest za prostovoljce), dalje Mlade kulture tržaškega združenja ARCI za spodbujanje mladinske ustvarjalnosti in promocijo mladih kot protagonistov, potem je tu še projekt Med integracijo in državljanstvom združenja ICS s ciljem oblikovati pomoč za ženske pri-seljenke (štiri mesta za prostovoljce), medtem ko projekt Komunikativno šport 2014 združenja UISP cilja k dostopnosti športnih dejavnosti za vse (šest mest). Štiri mesta za prostovoljce pa ponuja projekt Italijanske unije z naslovom Kultura in manjšine, katerega cilj sta promocija in ovrednotenje manjšinske kulture v Istri in Kvarnerju.
Mladi med 18. in 28. letom imajo čas do 16. aprila (do 14. ure) za prijavo na katerega od omenjenih projektov. Čaka jih enoletno delo (projekti bi morali steči, če gre vse po načrtih, v juliju), pri čemer bodo mesečno prejemali 433,80 evra. Prijaviti se morajo na sedežu združenja ARCI Servizio Civile v Ul. Fabio Severo 31, telefon 040761683, e-mail trieste@ascmail.it, spletna stran www.arciserviziocivilefvg.org, informacije in obrazce pa je mogoče dobiti tudi na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20, telefon/fax 040-635626, e-mail trst@zskd.eu. (iž)
finančna straža - Zaseg v tržaškem pristanišču
V kitajskem zabojniku potovala poltretja tona pirotehničnih sredstev
Pripadniki tržaškega pokrajinskega poveljstva finančne straže in tržaškega urada carine so v preteklih dneh v pristanišču zasegli približno dve toni in pol pirotehničnih sredstev, ki so brez potrebnih oznak in dovoljenj za prevoz eksplozivnih sredstev potovala v zabojniku, ki je na krovu neke ladje priplul s Kitajske in je bil namenjen v Srbijo. Šlo je za kar zajeten tovor, ki je obsegal 121.500 kosov pirotehničnih sredstev tipa "birthday candle", se pravi nekakšnih eksplozivnih rojstnodnevnih sveč oz. petard, katerih teža je kot že rečeno dosegala približno poltretjo tono. Gre za sredstva, ki jih mednarodni pomorski zakonik za prevoz nevarnega blaga označuje kot proizvode, pri katerih je zaradi snovi, ki jih sestavljajo, prisotna visoka stopnja nevarnosti, v tem primeru pa so potovala brez potrebnih dovoljenj, ki od odgovornih za njihov prevoz zahtevajo, da označijo, da prevažajo eksplozivna sredstva. Lastnika vpletenih podjetij so ovadili zaradi nedovoljenega trgovanja z eksplozivnimi
sredstvi, petarde pa so zasegli.	Finančni stražniki z delom zaseženega tovora
/
TRST
Sobota, 21. marca 2015
5
milje - Resolucija slovenskega občinskega svetnika
Šavron (SSk): »Ne« zvezi s tržaško občino
Miljski občinski svet bo v kratkem razpravljal o deželni reformi krajevnih uprav. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Danilo Šavron je namreč včeraj vložil nujno resolucijo o sporni reformi, v kateri zahteva, naj župan in občinska uprava posežeta pri predsedstvu deželne vlade, da bi od nje dosegla »izdajo ukrepa za tržaško pokrajino, ki naj bi omogočil preklic obveze o združitvi okoliških občin s tržaško občino.« Druga točka resolucije pa poziva župana in njegovo upravo, naj skupaj z drugimi manjšimi občinami v tržaški pokrajini »poišče tiste cilje, ki bi omogočili ustanovitev avtonomne zveze okoliških občin.«
Ko bi bila resolucija odobrena, bi moral župan posredovati dokument predsedstvu deželne uprave, pristojnemu odborniku za krajevne avtonomije, deželnim svetnikom, predsedniku in članom sveta krajevnih avtonomij Furlani-je-Julijske krajine.
V utemeljitvi resolucije je Šavron zapisal, da reformni zakon predvideva za ustanovitev zveze občin ozemeljske,
Danilo Šavron
fotodamj@n
geografske, demografske, okoljske, gospodarske, družbene, kulturne in strukturne podobnosti sodelujočih občin, kar pa ne velja za okoliške občine in občino Trst, saj je razlika med okolico in mestom v oči bodeča. V zvezi občin na Tržaškem bi imela občina Trst 15 glasov,
vse ostale občine pa 10, kar pomeni, da bi tržaška občina v skupščini županov pri glasovanjih »požrla« vse ostale. Šavron je nadalje omenil pozitivno sodelovanje okoliških občin v projektu Morje-Kras. Izpostavil je tudi vlogo konvencij med okoliškimi občinami, s katerimi je bilo mogoče uspešno uskladiti razne občinske službe in servise, in nadalje poudaril, da obstajajo med mestom in okolico bistvene zgodovinske, družbeno-go-spodarske, kulturne in jezikovne razlike.
Šavron je izrazil dvom o ustavnosti deželnega reformnega zakona o krajevnih upravah, in v dokumentu potrdil nasprotovanje vsakršni zvezi občin, v kateri bi sodelovala tudi tržaška občina, čeprav ni izključil možnosti podpisa specifičnih konvencij za skupno upravljanje nekaterih občinskih funkcij.
Miljski občinski svetnik Slovenske skupnosti je včeraj spomnil, da je bila miljska občina ustanovljena daljnega leta 1256, za časa oglejskega patriarhata in da je že takrat imela svoj statut, ki je občini zagotavljal avtonomijo. Sledilo je ob-
dobje Benetk, Avstroogrske in nazadnje Italije. Po drugi svetovni vojni je miljska občina izgubila 40 odstotkov svojega prvotnega ozemlja, »zaradi fašizma, ki je izgubil vojno,« je ocenil Šavron in takole menil o učinku reformnega zakona na njegovo občino: »Sedaj kaže, da bomo izgubili več kot 700-letno avtonomijo, in to brez vsake vojne.«
O vključitvi resolucije na dnevni red občinske seje bo odločala seja vodij svetniških skupin. Po vsej verjetnosti bi morala potekati razprava o aktualni in žgoči zadevi na prvi seji občinske skupščine. Šavron je ob vprašanju avtonomije opozoril na občinski statut. Sedanjega je odobrila desnosredinska uprava župana Roberta Dipiazze še v preteklem stoletju. Sedanja levosredinska večina je začela postopek za posodobitev statuta, ki pa se je zaustavil. Šavron upa, da se bo kmalu nadaljeval, saj bi hotel, da bi bil nov statut odobren preden bi občina - z morebitnim pristopom v zvezo občin na Tržaškem »izgubila avtonomijo«.
M.K.
križ - V delu vasi plačujejo kanalizacijo, četudi niso priključeni nanjo
»Smrdljivi« računi
Zahodnokraški rajonski svet namerava v kratkem prirediti v Križu javno srečanje o spornih računih za dobavo vode, v katere je podjetje Acega-sAps vključilo tudi plačilo »prispevka« za koriščenje kanalizacije, pa čeprav širše območje Križa ni povezano s kanalizacijskim sistemom in vaščani ne koristijo te »usluge«. Tako je včeraj sporočil rajonski predsednik Roberto Cat-taruzza.
Zadeva je postala aktualna ta teden, po ponedeljkovi seji rajonskega sveta, na katerem je kriška svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi predložila resolucijo, v kateri je pozvala podjetje, naj prekliče vse tiste račune, v katerih je napačno zaračunana tudi cena »usluge«, ki je ni. V dokumentu je opozorila, da se je vprašanje zastavilo že pred leti, in vprašala, kako je mogoče, da podjetje ni seznanjeno z dejstvom, da zgodovinsko jedro Križa ni »oskrbljeno« s kanalizacijo. Nov, po drugi svetovni vojni zgrajen del vasi, tisti, ki je bil namenjen istrskim priseljencem, je bil priključen na kanalizacijsko omrežje devinsko-nabrežinske občine, ostali del pa ne. Villijeva je zapisala, da so bili dosedanji izgovori podjetja smešni. Nanašali so se na nekatere posege tehnikov in na uvedbo novega podjetniškega računalniškega sistema, ki pa očitno ne razlikuje med tistimi porabniki, ki so priključeni na kanalizacijo, in onimi, ki niso. Podjetje naj bi celo povabilo vse tiste, ki niso povezani na kanalizacijo, naj se obrnejo na njene urade in naj dokažejo, da »nov računalniški program nima prav.«
Resolucija, ki so jo podpisali vsi svetniki, je bila odobrena soglasno.
Med tednom je podjetje izdalo pojasnilo, ki pa je - vsaj tako kaže - iz trte izvito. Sklicuje se na evropske norme o »razširitvi kanalizacije in odtokov vode na celotno ozemlje.« Pod zgodovinskim jedrom Križa naj bi obstajal star kamnit kanalizacijski sistem, na katerega pa vaščani niso neposredno povezani. Ker pa naj bi bilo podjetje AcegasAps odgovorno za vso kanalizacijo - torej tudi za tisto od pamtiveka - in ker naj bi ob-
stajala možnost, da naj bi in odplake Križanov še vedno odtekali v tiste stare kanale, morajo vaščani plačati tudi račun za priključek na kanalizacijo. Čeprav priključka ni ...
V bistvu: na podlagi evropskih norm, ki predvidevajo razširitev kanalizacije na celotno ozemlje, in na podlagi dejstva, da podjetje AcegasAps upravlja kanalizacijo, in bo torej moralo poskrbeti za njeno razširitev na vse
ozemlje, morajo Križani plačati sedaj račun za kanalizacijo, ki jo bo treba šele zgraditi.
Tovrstna razlaga ni prepričala rajonskega predsednika Roberta Catta-ruzzo, ki je že posegel pri podjetju, da bi čim prej pojasnilo svoje stališče na javnem srečanju v Križu, nakaterem pa bodo njegovi predstavniki tudi slišali za povsem upravičene pritožbe domačinov.
M.K.
Maria Grazia Villi
trst - Srečanje predstavnikov občin iz sosednih držav
»Zelena« mobilnost
Na mednarodnem zasedanju podčrtali pomen trajnostne mobilnosti - Tržaška izkušnja
»Zelena« mobilnost je tista, ki onesnažuje manj; tista, ki omogoča boljšo življenjsko raven; tista, ki ponuja možnosti za trajnostni razvoj.
Tako je bilo poudarjeno na včerajšnjem mednarodnem zasedanju o mobilnosti v evropskih mestih, ki so se ga v tržaški občinski palači udeležili predstavniki mest iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Ukrajine, in srednjeevropske pobude. Njegov namen je bil okrepitev stikov in izmenjava izkušenj na področju vsega, kar ima opravka z mobilnostjo, od prometa do prevozov, od prizadevanj za naravi bolj prijazno in predvsem manj onesnažujoče premikanje, do ustrezne ureditve prometnih tokov.
Trst ima na tem področju bogate izkušnje, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril tržaški župan Roberto Co-
Udeleženci včerajšnjega srečanja o »zeleni mobilnosti« v dvorani tržaškega občinskega sveta
fotodamj@n
solini. Omenil je prometni načrt, sploh strateško temo programa njegove mestne koalicije. Slednji posveča veliko pozornost »zeleni« mobilnosti: z ureditvijo kolesarskih stez, z zaprtjem mestnega središča prometu in uvedbo območij za pešce, s čemer se bo onesnaženje zraka občutno znižalo.
Občinska odbornica za urbano načrtovanje, mobilnost in prevoze Elena Marchigiani je izpostavila pomen izmenjave izkušenj. Ta je še posebej potrebna ob spoznanju, da 75 odstotkov evropskega prebivalstva živi v mestih.
Ljubljanski podžupan Janez Koželj ji je pritrdil: za tiste, ki se ukvarjajo z urbanistiko, je izmenjava izkušenj pomembna, ker omogoča iskanje skupnih rešitev, čeprav v različnih okoljih. Važni so metodološki pristopi, ki jih je mogoče prilagoditi za posamezna območja, je poudaril.
Revija Pesem mladih
Kmalu bo praznovala petdeseti rojstni dan, a je še zmeraj mlada. Revija otroških in mladinskih zborov Pesem mladih bo tudi letos množična, saj so morali organizatorji Zveze cerkvenih pevskih zborov razporediti udeležence v štiri koncerte. Prvi bo danes ob 15.30 v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu. Na 46. reviji bo nastopilo triintrideset šolskih in društvenih zborov iz tržaške pokrajine. Drugi koncert bo danes ob 17.00, jutri bosta koncerta prav tako ob 15.30 in ob 17.00.
Zgonik: Vojaška menaža
V	sklopu projekta Vojni glasovi v mirnem času, katerega nosilec je Gruppo Erma-da Flavio Vidonis, sta občini Zgonik in Repentabor predstavili dogodek za učence osnovnih šol Vojaška menaža, kjer bodo otroci zadostili radovednosti po okusih iz vojnih let. Občina Zgonik vabi tudi na ogled razstave Vojni glasovi v mirnem času s slikami razdejanja kraških in goriških vasi, ki jo je financirala Dežela FJK. Panoji so na ogled do 6. aprila v uradnih urnikih.
Igra v narečju na Proseku
Kulturni dom na Proseku bo jutri ob 17. uri zadnjič v letošnji sezoni gostil igro v tržaškem narečju. Tokrat društvo Armonia vabi na ogled komedije Un quarto a mezanote (prima solo otavi) tržaške skupine I zercanome. Zgodovinski vaški gostilni preti zaprtje, kar razžalosti vse obiskovalce. A se četrt pred polnočjo vendarle zgodi presenečenje .. .Režija: Paola Pipan, scena: Livio Zoppolato, glasba: Maurizio Bressan. Vstopnina znaša 6 evrov.
Sesljan: o likovni zgodovini
V	Centru za promocijo tržaškega prostora (nekdanji Aiat, Sesljan 56/b) bo danes ob 17.30 drugo v nizu srečanj o likovni umetnosti na Tržaškem v letih 1850-1914. Luca Bellocchi bo govoril na temo ekletizem in orientalizem med Trstom, Dunajem in Bavarsko.
Podpisi za zaprtje koksarne
Predstavniki krožka Miani, ki se bori proti onesnaževanju iz škedenjske železarne, so deželni odbornici za okolje Sari Vito izročili prvih 5000 podpisov za zaprtje koksarne in rešitev krožka Miani, ki mu preti izgon s sedeža. Zbiranje podpisov se nadaljuje danes od 16. ure dalje na Borznem trgu.
Na pošti vneto reciklirajo
Italijanska pošta se je aktivno angažirala v ločevanju odpadkov. V distribucijskem centru v Trstu so lani namenili reciklaži 32 ton papirja in kartonov, 6 ton kovin in 8 plastike, v prvih treh mesecih letos pa že 9 ton papirja in 2 plastike. Učinek na okolje ni zanemarljiv: vsaka tona recikliranega papirja reši 14 večjih dreves in omogoči prihranek 350 ton vode in 250 kg nafte.
Ni izročil 6300 računov
Družbi EstEnergy in AcegasApsAmga bosta poskrbeli za ponovno izročitev 6300 računov za plin, vodo in elektriko, ki jih poštar nekega zasebnega podjetja enostavno ni izročil strankam na območju Pončane in Istrske ulice. Gre za račune, izdane med januarjem in marcem. Stranke bodo od prejetja imele 30 dni časa za plačilo. Poštarja sta njegovo podjetje in poštna policija že izsledila in ovadila.
Ovadili so jo za 13 evrov
Policija je v četrtek zvečer zaradi kraje ovadila 67-letno N.L.. Žensko, sicer že staro znanko sil javnega reda in osebja supermarketa v Ul. Concordia pri Sv. Jakobu, so opazili, ko je nekatere artikle skrila pod jopič. Osebje je poklicalo policijo, ki je identificirala žensko, pri kateri so našli škatlo zamrznjene hrane in kremo za otroke v skupni vrednosti 13 evrov. Sledila je ovadba.
6
Sobota, 21. marca 2015
TRST
/
sso - Na seji izvršnega odbora
Razpravljali o stanju imovine na Tržaškem
Izvršni odbor SSO je zasedal v sredo in glavno pozornost posvetil obravnavi imovinskega stanja slovenskih organizacij v Trstu in upravljanja teh prostorov. Podobno kot teden prej v Gorici so tržaški predstavniki posredovali podatke in celovit okvir članom izvršnega odbora, ki ga je zaradi odsotnosti deželnega predsednika Drage Štoka vodil pokrajinski predsednik za Tržaško Igor Švab.
Za upravljanje imovine je na Tržaškem odgovorna zadruga Slovenski dom. Vloga je pomembna, saj si ne moremo predstavljati delovanja slovenskih društev in organizacij brez primernih prostorov, upravljanje pa je vezano s stalnimi stroški in davki, pri katerih se ne upošteva uporabnost prostorov. To dejstvo, povezano s krčenjem sredstev, negativno učinkuje na delovanje društev, ki sicer plačujejo najnižjo možno, večkrat le simbolično najemnino. Ob vse večjem povpraševanju po prostorih za razne dejavnosti je vprašanje vzdrževanja imovine problem, ki zahteva določeno pozornost. Ni namreč vseeno, kako je slovenska manjšina prišla do imovine, ki je bila v več
primerih sad zbiranja denarja posameznikov, ki so svoje prihranke namenili za plemenite namene. Tudi zaradi tega si je zelo težko predstavljati, da bi bili ti prostori ali stavbe predmet prodaje, čeprav tudi tega ni mogoče izključiti.
Izvršni odbor SSO je vzel v obravnavo tudi domove, ki jih upravljajo t.i. moralne ustanove vezane na Cerkev. Pri SSO je komisija za to vprašanje podrobno preverila celotno zadevo in nakazala predloge za bodoče upravljanje teh struktur na Tržaškem.
Izvršni odbor SSO je v razpravi še enkrat podprl predlog, ki ga je na goriškem zasedanju dal predsednik Drago Štoka, da se vse omenjene tematike obravnava v sklopu specifične komisije. Cilj komisije naj bo opora včlanjenim organizacijam in skupno iskanje primernih rešitev za preseganje upravnih in finančnih težav.
Izvršni odbor je na koncu zasedanja še obravnaval nekaj organizacijskih vprašanj o prihodnjem zasedanju Deželnega sveta SSO, ki bo v petek, 27. marca, v Špetru in sklicu Občnega zbora 17. aprila v Trstu.
lonjer - Jutri popoldne proslava
Počastitev 70-letnice napada na bunker
Po vsem svetu se bodo letos zvrstila praznovanja ob 70. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Za naše kraje in naše ljudi je ta obletnica še posebej pomembna, zato marsikatero društvo pripravlja posebne pobude za njeno obeležitev.
V Lonjerju poteka letos tudi 70 let od fašističnega napada na lonjerski partizanski bunker: ta dan, 21. marec 1945, je močno zaznamoval bodočnost te vasi in njenih prebivalcev. Zaradi tega so se pri SKD Lonjer-Katinara odločili, da bodo okrogli obletnici povezali in priredili niz pobud z naslovom Od napada na bunker do osvoboditve. Tako so poimenovali projekt, ki se bo začel jutri ob 15. uri s proslavo ob 70. obletnici napada na bunker. Na proslavi bodo sodelovali učenci in učiteljice Osnovne šole Fran Milčinski s Katinare in pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja, ki ga vodi Manuel Purger. Slavnostni govornik bo zgodovinar Boris M. Gombač.
Po proslavi bo na sporedu še odprtje razstave Lonjer, partizanska vas, ki so jo pripravile mlade članice društva Lara Filipponi, Martina Pincer in Gaya Beltrame, ob pomoči prof. Marte Iva-šič. Na razstavi bo predstavljen izbor iz bogate zbirke dokumentov, slik in pričevanj o partizanski aktivnosti v Lonjerju in na Katinari, ki jih hrani Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Ta razstava predstavlja začetek in spodbudo k širšemu zbiranju gradiva o delovanju partizanov in aktivistov na območju Lo-njerja in Katinare, saj marsikaj hranijo tudi drugi arhivi pa tudi mnogi domačini. Tako zbiranje bo gotovo dolgo-
Proslava pri spomeniku v Lonjerju, 1950; fond Primorski dnevnik, avtor Mario Magajna
trajno in bo zahtevalo veliko truda, vendar se pri društvu zavedajo pomena takega zbiranja in si bodo zato prizadevali, da bi se dokumentiralo in ohranilo vse, kar se še da.
Od jutrišnje proslave do obletnice osvoboditve si bodo sledile še druge prireditve. Prva bo že v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri, ko bo na sporedu večer posvečen partizanski pesmi. Slovenci smo pevski narod, kadarkoli je to možno, izkoristimo priložnost, da skupaj zapojemo. Na to kaže tudi bogat in zelo priljubljen repertoar partizanskih pesmi, ki se je ohranil do današnjih dni. Na večeru bomo lahko prisluhnili koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič.
V petek, 10. aprila, ob 20. uri bodo v Lonjerju gostili profesorja Jožeta Pirjevca, ki bo imel predavanje Pomen narodno osvobodilne borbe danes. Projekt se bo nato zaključil v četrtek, 30. aprila, ko bo ob 18.30 pred tradicionalnim dviganjem mlaja še sklepna slovesnost pri spomeniku padlim v Lo-njerju.
Pri SKD Lonjer-Katinara sicer vsako leto obeležujejo spomin na dogodke 21. marca 1945 in na osvoboditev s krajšimi proslavami, mladi odborniki pa so si letos zamislili daljši projekt, ki bi še bolj poudaril pomen spomina tako na tragične dogodke, ki so globoko prizadeli naše ljudi, pa tudi spomin na moč in vztrajnost tistih, ki so se uprli in tako omogočili osvoboditev naših krajev.
Vsi dogodki se bodo odvijali v prostorih Športno-kulturnega centra v Lonjerju. (djk)
Fiorella Mannoia drevi v Rossettiju
Zimzelena italijanska pevka Fiorella Mannoia bo drevi ob 21. uri nastopila v gledališču Rossetti z an-tološkim koncertom Fiorella live v okviru turneje, ki je sledila izidu najnovejše zgoščenke Fiorella ob pevkini 60-letnici. Še zadnje vstopnice bodo pred koncertom na voljo pri blagajni gledališča.
V	knjigarni Minerva o pokolu v Vergaroli
Krožek Istria prireja danes v knjigarni Minerva ob 17.30 srečanje o pokolu v Vergaroli pri Pulju leta 1946 z naslovom Vergarola in njen kontekst. Na srečanju, ki ga bo vodil politolog in sodelavec krožka Istria Biagio Mannino, bodo govorili predsednik krožka Livio Dori-go, zgodovinar Fulvio Salimbeni z Univerze v Vidmu in urednik časopisa L'Arena di Pola Diego Radivo.
Srečanje pred razstavo o vzhodnih kristjanih
V	dvorani Veruda v palači Costanzi bo danes ob 18.30 srečanje s foto-reporterko Lindo Dorigo, avtorico fotografske razstave Nostalgija -Potovanje med vzhodne kristjane, ki jo bodo v organizaciji Tržaškega fotografskega krožka odprli v torek ob 18.30. Dorigova se je med leti 2011 in 2014 odpravila na pot, da bi poiskala še zadnje vzhodne kristjane, pri tem pa je obiskala Irak, Iran, Libanon, Egipt, Izrael, Palestino, Jordanijo, Sirijo in Turčijo.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 21. marca 2015
BENEDIKT
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 19.54.
Jutri, NEDELJA, 22. marca 2015
VASILIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,4 stopinje C, zračni tlak 1023,5 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, brezvetrje, nebo jasno ali delno oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C.
H Šolske vesti
DNEVI POMLADI SKLADA FAI: Dijakinje in mentorice Prešerna in Slomška vas danes, 21. marca, vabijo na ogled Kavarne S.Marco in nekdanje Vojaške Bolnice. Za slovenski ogled kavarne se zberemo v Ul. Donizetti ob 9.45 ali ob 11.45. Za obisk Vojaške bolnice se zberemo ob 10.15 v notranjosti pred stavbo, na križišču med Ul. F.Severo in Coroneo (sledi odhod na ogled kavarne). Drugi termin za ogled Vojaške bolnice ob 11. uri (po zgodnjem jutranjem ogledu kavarne). Vsak ogled traja približno 45 minut. 15. GLASBENA REVIJA v prostorih šole Sv. Cirila in Metoda, Ul. Caravag-gio 4, bo potekala v ponedeljek, 23. marca, od 16. ure dalje. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA vabi starše na predavanje psihologinje dr. Samuele Bandi na temo »Otrok in šola: učne in vzgojne težave«. Potekalo bo v prostorih Večstopenjske šole v Nabrežini v torek, 24. marca, ob 16.30.
www.primorski.eu]
Cerkvena pevka
Marija Sedmak
praznuje danes okroglo obletnico. Vse najboljše ji želi
Cerkveni pevski zbor iz Boršta
Danes praznuje naša draga mentorica
Marija Sedmak
rojstni dan.
Želimo ji še na mnoga leta v zdravju in veselju.
Vezilje Zlata nitka
¿i Čestitke
Danes slavi MARICA FURLAN ŠTREKELJ častitljivih 90 let. Ob veselem družinskem prazniku ji pošiljamo koš lepih želja: Boris, Vlasta, Jasmina, Jakob, Anja in Marjan. Pridružujejo se Verica, Maca in Grega iz Kopra ter vsi, ki jo imajo radi.
Danes bo MARIJA SEDMAK šivanje odložila in svoj okrogli jubilej v krogu dragih slavila. Vse najboljše in še veliko štikanih mojstrovin ji želimo šivilje brške noše pri SKD F. Prešeren.
Vsi na OŠ A. Gradnika iskreno čestitamo DANIJELU SIMONETTI-GU za uspešno dokončani študij na tržaški univerzi.
[I] Lekarne
Do nedelje, 22. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
HI Osmice
JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537.
V	MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
S
SLOVLNSKI KLUB v Aclavimfu : ZALOŽBO ML A PIKA in ZSSO
vtihi na
Sžes/ifs/rt />o zJruo"ponUadl
Gon srednja ob Kosovelovem kipu bo pesnik iii piHUelj MIROSLAV KOŠUTA
Vnetlttio, 22. marca, ob i i. tiri v Ljudikcm vrtu. v Trav
ŠAVRON ROBERTO je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947.
S Poslovni oglasi
0 Mali oglasi
NA OPČINAH dajem v najem opremljeno stanovanje, 60 kv.m. Tel. št. 3472533320.
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-
činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723.
ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje na Proseku, 50 kv. m., s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155.
POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250.
PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387.
PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor CFB za 1000 evrov. Tel. 335-5387249.
PRODAM v Sežani moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži. Pisati na mojca.geo-lab@gmail.com.
RESEN in izkušen gospod išče zaposlitev kot voznik viličarja, kot skladiščnik ali v trgovinah, tudi pol dnevno ali občasno. Tel. št.: 327-7409432.
UGODNO PRODAM alfa romeo - 166, v odličnem stanju. Zadnja leta gara-žiran. Tel. št.: 335-5749609.
Bi Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
SALEŽ 46
je odprt vsak dan do 22. marca. Tel. 040-229439
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Tel. 040-208987
V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico.
040-2296083
/
TRST
Sobota, 21. marca 2015
7
ZCPZ Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst
vabi na
46. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov
PESEM MLADIH 2015
v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu
v soboto, 21. marca in v nedeljo, 22. marca
Oba dneva bosta na sporedu dva koncerta: začetek prvega ob 15.30, začetek drugega ob 17.30.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.10 »Cenerentola«.
ARISTON - 18.30, 21.00 »Foxcatcher«.
CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 22.15 »Io sono Mateusz«; 17.30, 20.00 »Dancing with Maria«; 18.45, 21.15 »Striplife -Gaza in a Day«.
FELLINI - 16.15, 18.10, 20.00, 21.50 »Una nuova amica«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Suite francese«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Latin Lover«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Vergine giurata«.
KOPER - PLANET TUŠ 14.30 »Annie«; 14.20, 16.10, 18.00 »Bacek Jon film«; 13.40, 22.15 »Chappie«; 18.45 »Duff -Dežurni bajs«; 17.20, 19.50 »Eksotični hotel Marigold 2«; 15.40 »Mortdecai«; 13.20, 16.00, 18.50 »Pepelka«; 18.15, 20.40, 22.30 »Petdeset odtenkov sive«; 16.20, 20.50 »Postali bomo prvaki sveta«; 13.30, 15.20 »Sedmi palček«; 17.00, 20.00, 22.00 »Sosedov fant«; 14.00, 17.50, 20.10 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«; 21.10 »Žarišče«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.00, 17.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 22.00 »Nessuno si salva da solo«; Dvorana 2: 15.00 »Shaun vita da pecora«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Insurgent«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Ma che bella sorpresa«; 15.00, 16.00, 20.10 »Cenerentola«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La solita commedia - Inferno«; 18.30, 22.15 »Chi e senza colpa«; 18.45, 20.30, 22.15 »La prima volta di mia figlia«.
SUPER - 16.45, 21.00 »Kingsman Secret Service«; 19.00 »Birdman«.
THE SPACE CINEMA - 15.10, 17.30, 19.25, 19.50, 22.10 »Cenerentola«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ma che bella sorpresa«; 17.20, 21.50 »Focus -Niente e come sembra«; 16.05 »Spon-gebob - Fuori dall'acqua«; 14.50, 17.15,
[Pogteßfw podjetje
H
tKMUl WIÍ hI M httt
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
19.40, 22.05 »Insurgent«; 15.35, 17.50, 20.05, 22.15 »La solita commedia - Inferno«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Latin Lover«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La prima volta di mia figlia«; 15.20 »Spongebob - Fuori dall'acqua«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10 »Cenerentola«; 19.50, 22.15 »Insurgent«; Dvorana 2: 17.30 »Insurgent«; 19.50 »Cenerentola«; 22.15 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 3: 16.40, 20.20, 22.10 »La solita commedia - Inferno«; 18.20 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 16.00 »Spongebob - Fuori dall' acqua«; 17.40, 21.40 »Suite francese«; 19.50 »Ma che bella sor-presa«; Dvorana 5: 16.40 »Dancing with Maria«; 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«.
M Izleti
OMPZ F. BARAGA sporoča vsem udeležencem izleta v nedeljo, 22. marca, v Škofjo Loko, da bo avtobus odpeljal s Trga Oberdan ob 11.30, s Sesljana ob 11.45, iz Nabrežine ob 11.50, iz Sv. Križa ob 11.55, s Proseka ob 12.00 in z Op-čin ob 12.15. Tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika).
SPDT prireja v nedeljo, 22. marca, avtomobilski izlet z vzponom na Pore-zen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema. Za info in prijave tel. št. 3452420325.
VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it.
ZÜ] Obvestila
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 21. marca, odhod avtobusa iz Padrič ob 17.30 za nastop na Primorska poje v Vrtovinu. V nedeljo, 22. marca, odhod avtobusa iz Padrič ob 9.00 za nastop na Jesenici. Oba dneva postanek avtobusa v Trebčah, na Opčinah in v Sežani (pri Občini). V torek, 24. marca, ob 20.45 redna pevska vaja.
JUS BANI organizira kratek pohod po banovski gmajni v nedeljo, 22. marca. Zbirališče ob 13.30 pri Šikovci - pred mostom za Fernetiče. Vabljeni starejši in mlajši.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na srečanje z dr. Francetom Arharjem, ravnateljem Združenja bank Slovenije. Govoril bo na temo »Kako doživljamo finančno krizo«. Začetek ob 20.30.
TEČAJ HACCP: SKD F. Prešeren prireja v četrtek, 26. marca, ob 19.30 triurni tečaj HACCP. Vpis v društvenem baru v Boljuncu do ponedeljka, 23. marca. Info na št. 348-0451875.
REDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: drugi sklic bo v torek, 24. marca, ob 20.00.
SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno predstavitev s praktično izkušnjo lekcije »Terapevtskega plesa brez forme«, ki bo v torek, 24. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Vodi Mateja Šajna. Prosimo za predhodno prijavo na tel.: 349-6483822 (Mileva).
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na 47. redni občni zbor v torek, 24. marca, ob 20.30 v prvem sklicu in v petek, 27. marca, ob 20.30 v drugem sklicu.
UČIMO SE GLEDATI IN NARISATI (prostor, tihožitje in portret) - delavnica risanja z akademsko slikarko Ka-terino Kalc v organizaciji SKD Primorec bo začela v torek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in info na tel. št. 333-3671734 (Giuliana).
OBČINA ZGONIK prireja srečanje o varnosti občanov, v sodelovanju s ka-rabinjersko postajo iz Devinščine, v sredo, 25. marca, ob 17.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku. Vabljeni!
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na 5. predavanje iz cikla »Pot do sebe, pot do drugih«: v četrtek, 26. marca, bo specialni pedagog, iskani predavatelj in avtor več knjig Marko Juhant govoril na temo: »Kako vzgajam za samostojnost in odgovornost«.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja srečanje o varnosti občanov, v sodelovanju s karabinjersko postajo na Proseku, v četrtek, 26. marca, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta na Pro-seku št. 159. Vljudno vabljeni.
SPDT vabi v petek, 27. marca, v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje »Tolminska - na sončni strani Alp«. To enkratno območje bo predstavil planinec in gorski reševalec Miljko Lesjak. Začetek ob 20.30.
SPOMLADANSKI SEJEM v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 27. in v soboto, 28. marca, od 16. do 20. ure ter v nedeljo, 29. marca, od 10. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da je zasedanje Deželnega sveta sklicano za petek, 27. marca, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru.
ODBORNICA ZA SOCIALNO POLITIKO in družinsko politiko, dott. Tatjana Kobau obvešča devinsko-nabre-žinske občane, da je tržaško zdravstveno podjetje št.1 sporočilo, da je od 1. marca povišalo število pacientov pediatrinje Področja 1.1, dott. Susanne Centuori. Vpis otrok s stalnim prebivališčem na tem območju je možen na sedežu zdravstvenega okraja.
SKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da do ponedeljka, 30. marca, zbirajo prijave za nastop na 11. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Informacije in prijave na: cerovljemavhinje@libero.it.
VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJA TONČIČA v Trstu sklicuje volilni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 30. marca, na sedežu Sklada v Ul. Ginnasti-ca 72 v Trstu ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu.
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA
vabi svoje člane na redni občni zbor v torek, 31. marca, v društveni dvorani ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren prireja nadaljevalni tečaj nordijske hoje, pod vodstvom Loredane Kralj v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 in v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisovanje do torka, 31. marca, od 14.00 do 15.00 na tel. 333-3616411. Ob večjem številu udeležencev bosta dve skupini. Tečaj za začetnike bo potekal v drugi polovici maja.
OBČINA ZGONIK vabi na ogled izvlečka razstave o prvi svetovni vojni »Ermada 1914: Voci di guerra in tempo di pace« (Bojni glasovi v mirovnem času) s slikami o razdejanju kraških in goriških vaseh, ki jo je financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Slike bodo na ogled do 6. aprila v urnikih obratovanja občinskih uradov.
SKLAD MITJA ČUK prireja delavnico risanja z akademsko slikarko Kateri-no Kalc »Prostor, tihožitje in portret«. Tečaj risanja bo potekal v jutranjih urah z začetkom v torek, 7. aprila. Za prijave in informacije tel. 040-212289 (urnik urada od ponedeljka do petka, od 10.00 do 14.00).
DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in ne-profitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave: do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20 (II. nad-str.), tel. 040-635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683).
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi na srečanje obrazne joge z Mašo Pregarc v sredo, 25. aprila, ob 18. uri. Informacije in vpis na center.harmonija@gmail.com.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
El Prireditve
PESEM MLADIH - Zveza cerkvenih pevskih zborov bo danes, 21., in v nedeljo, 22. marca, priredila že 46. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih 2015« v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu. Oba dneva se bo prvi del koncerta začel ob 15.30, drugi pa bo ob 17.30.
SKD SLOVENEC vabi še danes, 21. marca, od 10.00 do 16.00 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled razstave ročnih del, kvačkanih in šivanih okraskov, porcelane in slik skupine »Nekdanja dekleta - Le ragazze di ieri« iz Roja-na in Grete.
L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabita na gledališko komedijo v tržaškem narečju skupine I Zercanome »Un quarto a mezanote«, ki bo v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SKD LONJER-KATINARA vabi v nedeljo, 22. marca, ob 15. uri na proslavo ob 70-letnici napada na lonjerski bunker v prostorih ŠKC v Lonjerju. Sodelujejo OŠ Fran Milčinski iz Ka-tinare in zbor Tončka Čok iz Lonjer-ja. Slavnostni govornik bo zgodovinar Boris M. Gombač. Sledilo bo odprtje razstave »Lonjer, partizanska vas«. V nedeljo, 29. marca, ob 17. uri pa bo na sporedu večer partizanskih pesmi s koncertom TPPZ Pinko Tomažič.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO Mačkolje vabi na predstavo komedije Marjana Tomšiča »Češpe na figi« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu in režiji Serge-ja Verča, v nedeljo, 22. marca, ob 17.00 v dvorani Srenjske hiše v Mač-koljah.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD, vabi v ponedeljek, 23. marca, ob 20.30 na Pozdrav pomladi - Izbor opernih in operetnih arij, v izvedbi opernih pevcev Miriam Spano - sopran, Silvia Bonesso - mezzosopran, Francesco Cortese - tenor, Damjan Locatelli - bariton. Pri klavirju Tamara Ražem Locatelli.
VZPI sekcija Devin Nabrežina vabi v ponedeljek, 23. marca, ob 18. uri v gostilno v Mavhinjah na predstavitev knjige »Memorie di partigiane e par-tigiani della Provincia di Trieste« in na praznik včlanjevanja.
ZALOŽBA MLADIKA vabi v torek, 24. marca, ob 11. uri v kavarno San Marco, Ul. Battisti 18, na literarni dogodek, predstavitev »Dnevnika o lasto-vičjem gnezdu« Miroslava Košute z ilustracijami Marjana Kravosa.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar »Sončna plat življenja: Sri Lanka in Maldivi« na Stadion 1. maj v četrtek, 26. marca, ob 20. uri.
SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi otroke in starše na lutkovno predstavo v petek, 27. marca, ob 16.30. Nastopila bo lutkovna skupina Žar iz Ajdovščine z beneško pravljico Ljubica in Arpit.
SKD VIGRED vabi v petek, 27. marca, ob 19.30 v Štalco v Šempolaju na otvoritev pomladno-velikonočne razstave in sejma, ki bosta odprta v soboto, 28., 29., in 30., marca od 16.00 do 18.30.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita v soboto, 28. marca, ob 20.30 na glasbeno predstavo Lipa (v italijanščini) v Prosvetnem domu na Opčinah.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust na Opčinah« v piceriji nasproti cerkve na Opčinah. Razstava bo na ogled do 2. aprila. Vabljeni!
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu.
»DOMAČE VEDUTE« , razstava Majde Pertotti s Kontovela je na ogled na Op-činah v gostilni nasproti cerkve do 3. 5.
Prispevki
V	spomin na Sonjo Vrabec vd. Gruden daruje Dejan Gruden z družino 70,00 evrov za organizacijo Apici, ki skrbi za prevoze nepokretnih.
Ob 6. obletnici smrti dragega Stanko-ta Škabarja daruje žena Marica 50,00 evrov za NK Kras Repen.
V	spomin na prijateljico Lido Turk daruje Dorica Žagar 30,00 evrov za NŠK Trst.
V	spomin na dragega Rudija Rasenija darujeta Branka in Bogdan 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D' Angelo, Hrovatin.
Ob deseti obletnici smrti drage tovari-šice Mirele Marchi darujeta sin Leo in sestra Miriam 30,00 za Ljudski dom Canciani v Podlonjerju.
V	spomin na Rudija Budo daruje mama 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini.
V	spomin na Berto Prašelj daruje Slava Skabar 30,00 evrov za K.D. Prosek Kontovel.
V	spomin na Nadjino in Idino mamo daruje Sonja Lazar 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
Ob obletnici smrti dragega Sergija Canteta daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden.
21.3.1999
21.3.2015
Rudi Buda
Vedno si z nami
Tvoji najdražji
Trst, 21. marca 2015
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
/
RADIO IN TV SPORED	Sobota, 21. marca 2015
TRST
8
obnova stavbe - Včeraj predstavitev
V nekdanji vojaški bolnišnici bodo odslej prebivali študenti
fotografija - Napoved razstave
Pogled človeka Boštjana Puclja
Pročelje obnovljene nekdanje vojaške bolnišnice v Ul. Fabio Severo
foto damj@n
V razstavnem prostoru Double-Room arti visive (Ul. Canova 9) bodo v ponedeljek ob 18.uri odprli razstavo slovenskega fotografa Boštjana Puclja (na sliki) z naslovom Pogled človeka-Lo sguardo dell'uomo. Umetnik, ki je doma iz Novega mesta, bo tržaški javnosti predstavil svoje konceptualne serije fotografij. Pucelj, kot piše kurator razstave Denis Volk, kaže izrazit občutek za človeka in za slučajno ali namenoma spregledane osebne in družbene probleme, na katere opozarja in jih nevsiljivo izpostavlja. Razstava bo na ogled do 2. aprila od ponedeljka do četrtka od 17. do 19. ure.
Obnovljena vojaška bolnišnica v Ul. Fabio Severo bo v kratkem postala dom univerzitetnih študentov (v stavbi jih bo lahko prebivalo 239). Nov stanovanjski objekt se razprostira na površini 16 tisoč kvadratnih metrov, glavnino denarja za obnovo (levji delež je pripadal gradbenemu podjetju Ciro Menotti iz Ravenne) je prispevala Fundacija CRTrieste, pri pobudi pa so sodelovali še pristojna ministrstva, državna blagajna za depozite in kredite ter deželna uprava.
Včerajšnje predstavitve nekdanje
slovensko
stalno
gledališče
NOVA UPRIZORITEV! OSNOVNI ABONMA
Ivan Cankar
HLAPCI
režiser Sebastljan Horvat
DANES, 21. marca, ob 20.30 - red B v četrtek, 26. marca, ob 20.30 - red T v petek, 27. marca, ob 20.30 - red F v soboto, 28. marca, ob 19.00 - red K v nedeljo, 29. marca, ob 16.00 -red C Velika dvorana - z italijanskimi nadnapisi
BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com
bolnišnice v sklopu pobude združenja FAI so se udeležili zastopniki lokalnih uprav in Univerze, ki jo je zastopal rektor Maurizio Fermeglia. Vojaško bolnico so zaprli pred tridesetimi leti.
Vodena obiska v slovenskem jeziku
Pomladni dnevi FAI-Fondo ambiente italiano so prijetna vsakoletna stalnica, s katero nas trume mladih prostovoljcev spominjajo, da živimo v krajih, ki so polni kulturnih, zgodovinskih in naravnih lepot. 23. pomladni dnevi bodo zaživeli danes in jutri. Pod naslovom »Trst 1914. Me-tamorfoza obmejnega mesta« bodo javnosti predstavili kar štiri mestne zanimivosti: nekdanjo vojaško bolnišnico v Ulici Fabio Severo, priljubljeno kavarno San Marco, glavno železniško postajo in svetilnik. Obisk slednjega bo rezerviran za člane FAI (rezervacije sprejemajo do 20. marca na telefonski številki 040 3222059), medtem ko so na vodene oglede preostalih lokacij vabljeni prav vsi.
K projektu je tudi tokrat pristopila skupina dijakinj in mentoric li-cejev Prešeren in Slomšek, tako da bo poskrbljeno tudi za vodenje v slovenskem jeziku. Ti ogledi bodo omejeni danes na kavarno San Marco in nekdanjo vojaško bolnišnico. Za slovenski ogled kavarne bo zbirališče v Ul. Donizetti ob 9.45 ali ob 11.45, za obisk vojaške bolnišnice pa ob 10.30 (na vrtu stavbe).
>1
3
Comune di San Dorligo del la Valle Občina Dolina
Projektna pobuda ODPRTE MEJE V NOVEM ČASU - CONFINI APERTIAIGIORNINOSTRI projekta "GAL Carso/LAS Kras za razvoj pobud vezanih na rekreativne in kulturne dejavnosti in/ali na nanje vezane dogodke".
Ob priliki 34. OBLETNICE "ODPRTE MEJE" (1981-2015) Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina organizirata
"CONFINI APERTI Al GIORNI NOSTRI ODPRTE MEJE V NOVEM ČASU"
sobota, 21. marca 2015:
10.00: pohod po poti Prijateljstva z odhodom odnosno, z italijanske strani, iz Sprejemnega centra naravnega Rezervata doline Glinščice, in s slovenske strani iz Beke; 11.00: pozdrav predstavnikov oblasti in glasbena točka v Botaču; 13.00: glavna slovesnost z druženjem na Beki; 10.30: kolesarski izlet po dveh možnih progah:
1)	za športnike: Boljunec - Dolina - Socerb - Beka - Botač - Boljunec:
ob 10.30 zbirališče pri Sprejemnem centru doline Glinščice in odhod na Socerb; ob 12.00 odhod s Socerba s skupino Family; ob 13.00 prihod na Beko (osvežitev); ob 14.00 odhod z Beke v Boljunec;
2)	za družine: Socerb - Beka - Socerb; ob 11.30/11.45 zbirališče na Socerbu; ob 13.00 prihod na Beko (osvežitev); ob 14.00 odhod z Beke;
ob 14.30 prihod na Socerb;
stojnice s tipičnimi krajevnimi proizvodi In promocija teritorija v Boljuncu in na Beki.
CiMrinildUMu rM4unWftJh> Biiavij»
radijski oder - V svetoivanskem Marijinem domu zadnja predstava
Za konec Gospa Pehtra
Predstavo je uprizorilo Gledališče iz desnega žepka iz Ljubljane - Nagrajeni mali risarji
V nedeljo popoldne se je v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu še zadnjič zavrtel letošnji Gledališki vrtiljak. Za zaključno predstavo že 17. abonmajske sezone, ki jo prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta, je poskrbelo potujoče Gledališče iz desnega žepka iz Ljubljane z dvakratno uprizoritvijo dela bratov Grimm Gospa Pehtra (na sliki FOTO DAMJ@N). Zgodba govori o lepi, pridni in delavni posinovljenki, ki pa jo mačeha zapostavlja v korist prave hčerke, čeprav je le-ta lena. Pridna deklica nekega dne konča v vodnjaku, iz katerega je hotela potegniti motek volne, ki je bil padel vanjga, in se znajde v drugem svetu, svetu gospe Pehtre, ustvarjalke zime. Slednja zaradi njene pridnosti deklico vzljubi in jo nagradi z zlato obleko, s katero se vrne v svoj svet in se na koncu tudi omoži. Tudi lena polsestra želi imeti lepo obleko za ples, a se ji račun ne izide po njenih željah, saj jo gospa Pehtra, ko spozna, s kom ima opravka, nagradi z grdo, razcapano obleko. Številno občinstvo malih in starejših gledalcev je uživalo ob predstavi, ki sta jo s pomočjo izvirno izdelanih lutk odigrala Lucija Ci-rovic in Boštjan Štorman, ki je delo tudi režiral, pripravil scenografijo in kostume ter oblikoval lutke, medtem ko je izvirno glasbo spisal Goran Završnik. Tu-
di tokrat je pred začetkom vsake predstave otroke kratkočasila animacija Študijskega centra Melanie Klein.
Zadnja predstava 17. Gledališkega vrtiljaka je bila tudi priložnost za nagrajevanje najzvestejših in najboljših risarjev v okviru tradicionalnega natečaja Moj najljubši gledališki junak, ki je letos beležil resnici na ljubo bolj skromno udeležbo. Med otroki, ki obiskujejo otroški vrtec, je bila najboljša Gaja De-lise, med osnovnošolci pa Julija Kante, priznanja za sodelovanje pa so prejeli med malimi Sabrina Beck, Sofia De Sa-bata, Karol Petelin in Nika Gabrovec, med starejšimi pa Ksenija Štekar, Mirko
Gabrovec, Isabel Ghezzi in Mateja Oberdan.
S koncem abonmajske sezone Gledališkega vrtiljaka pa v resnici še ni vse končano. Mali ljubitelji gledališča se bodo namreč lahko takoj po končanem pouku v juniju lahko udeležili Male gledališke šole Matejke Peterlin, se pravi gledališkega tedna za otroke od 7. do 13. leta, ki bo v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete potekal v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah od 15. do 19. junija. Informacije o vpisovanju bo mogoče od 1. maja dalje dobiti med obvestili v Primorskem dnevniku in na valovih Radia Trst A.
fotoutrip '15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik
direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev
ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu
(Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Mimoze
in Primorski Dnevnik
alenka petaros
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 21. marca 2015
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Iz afere v afero
do višjih etičnih standardov
Darja Kocbek
Osem mesecev po izrednih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagovita stranka SMC dobila največji delež glasov volivcev doslej, je Slovenija spet v politični krizi. Levosredinska vlada Mira Cerarja se sooča z vedno novimi aferami. V tem tednu se še ni polegla afera zaradi preiskave kriminalistov nacionalnega preiskovalnega urada v kabinetu predsednika vlade in državnem zboru, ko je že izbruhnila nova z razkritjem, da je minister za obrambo Janko Veber, ki sedi v vladi v kvoti socialnih demokratov, obveščevalno-varno-stni službi ministrstva za obrambo naročil pripravo analize pozitivnih in negativnih vidikov privatizacije državne telekomunikacijske družbe Telekom.
Kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada so v prostorih kabineta predsednika vlade in v državnem zboru iskali dokaze, ali je predsednica prejšnje levosredinske vlade Alenka Bratušek zlorabila položaj z namenom pridobitve nepremoženjske koristi, ko se je predlagala za kandidatko za evropsko komisarko. Ker je bil nacionalni preiskovalni urad ustanovljen za preiskovanje najhujših kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, državljani še vedno niso dobili odgovora, zakaj je pol stotnije najbolj izurjenih kriminalistov preiskovalo nekdanjo pre-mierko, namesto da bi se ukvarjali z najbolj zahtevnimi primeri gospodarskega kriminala.
Predsednik vlade Miro Cerar je ocenil, da je bilo to, kar so počeli kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada, neprimerno, saj bi vse, kar so iskali, lahko dobili pri njem ali od njegovih sodelavcev v kabinetu, ni pa od nikogar od odgovornih zahteval pojasnila, kako je primer Bratušek povezan z določbo o preiskovanju najhujših kaz-
PISMA UREDNIŠTVU
Zaskrbljeni zaradi ustavnih reform
"Na ustavno reformo Renzijeve vlade na Južnem Tirolskem gledajo z zaskrbljenostjo, kajti utegne izničiti dosedanjo visoko stopnjo avtonomije. Menda bo država neposredno prevzela pristojnosti na kakšnih dvajsetih področjih. V ospredju je seveda tudi vprašanje finančnih sredstev oziroma delitev le teh med Rimom in Boznom. Namesto regionalizacije nakazana ureditev gre v smeri centralizacije, ki bo prizadela predvsem m anjšinske skupnosti. "Nimam dobrega občutka" je v intervjuju za dnevnik Dolomiten (14. in 15. marca stran 13) dejal nekdanji predsednik Južne Tirolske Durnwalder. Med predstavniki političnih strank v deželi se vrstijo polemike in očitki pa tudi pozivi k treznemu in odgovornemu ravnanju, kako ohraniti določila Statuta o avtonomiji, ki ima mednarodno jamstvo."
Vlado Klemše
Ob sprejemu »praznika furlanske domovine«
V zvezi s sprejemanjem deželnega zakona o »prazniku furlanske domovine« sem se spomnila na čas, ko sem bila deželna svetovalka. Tako me je pred kakimi desetimi leti poklicala tedanja odbornica za kulturo Alessandra
nivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je naloga nacionalnega preiskovalnega urada. Ker tega pojasnila ni zahteval, mu ni bilo treba nikogar odsloviti. Tudi za navadne državljane je več kot očitno, da samokandidatura Alenke Bratušek za evropsko komisarko ni takšno kaznivo dejanje, čeprav ministrica za notranje zadeve Vesno Gyor-kos Žnidar vztraja, da je bila preiskava izvedena v skladu z zakonom.
Še večji škandal za vlado je razkritje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, da je obrambni minister Janko Veber zlorabil obveščevalno-varnostno službo ministrstva za obrambo, da bi pridobil podatke glede privatizacije Telekoma, ki ji sam in tudi njegova socialdemokratska stranka ostro nasprotuje.
Minister Veber se brani, da je delal zakonito in da ni prekoračil pooblastil. Po poročanju STA razlaga, da ima skladno z 32. členom zakona o obrambi vojaška obveščevalna služba pooblastilo, da obravnava civilno sfero, prav tako pravi, da ni šlo za uporabo specialnih metod delovanja, pač pa analiziranje razmer, ki lahko nastanejo pri spremembi lastništva telekomunikacijske družbe Telekom, saj da je kot minister v skladu z zakonom o obrambi odgovoren za enoten informacijski in komunikacijski sistem na obrambnem področju. Premier Cerar v svojem znanem slogu od ministra Vebra zahteva poročilo, na podlagi katerega se bo odločil, ali ga bo odslovil ali ne.
Koalicijskim strankam nikakor ni v interesu, da bi Veber moral oditi, saj je kandidatov, ki so ministrsko funkcijo pripravljeni prevzeti, vse manj. Kandidatka za novo ministrico za izobraževanje poslanka največje vladne stranke SMC Klavdija Markež je že takoj, ko

Guerra. Povedala mi je, da pripravlja zakon o obeleževanju deželnih raznolikosti. Hotela je vedeti, kateri dan je pomemben za Slovence. Rekla sem ji, da 8. februar, dan slovenske kulture. Od-bornica Guerra je namreč nameravala na ta način poudariti vse posebnosti, ki odlikujejo našo deželno stvarnost. Žal je naletela na nepremostljive ovire in ji ni uspelo.
Zdaj vidim, da so se v deželnem svetu odločili samo za praznik furlanske istovetnosti in to »demokratični« odbornik Gianni Torrenti imenuje »so-bivanje različnosti«. Po mojem je to le volilno dobrikanje in nič več, brez vsake kulturne ali politične širine.
Značilen je tudi odnos do že zdavnaj sprejetega zakona o izobešanju manjšinskih zastav, ki ga je deželni zbor sprejel tudi na mojo pobudo, a se ne izvaja, čeprav predstavlja vidno poudarjanje različnih priznanih istovetnosti na našem ozemlju. Sramotno.
Bruna Zorzini, komunistična deželna svetovalka od 1998 do 2008
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
je predsednik vlade razkril njeno ime, dobila madež, zaradi katerega kot ministrica ne bo kredibilna, če bo kljub temu potrjena. Časopis Dnevnik je razkril, da naj bi v desetih letih, ko je bila direktorica Ljudske univerze Ptuj, to ustanovo oškodovala vsaj za 100 tisoč evrov. Z denarjem od univerze naj bi si kar dvakrat plačala družinski dopust v Du-baju, med opremljanjem učilnic pa naj bi si posodobila tudi svoj dom. Marke-ževa je za časopis Delo pojasnila, da so to lokalne zgodbe. »Pred desetimi dnevi, ko še nisem bila kandidatka, mi je bivši ptujski župan Štefan Čelan že naravnost povedal, da bom v desetih dneh zrušena,« poskuša prepričati javnost.
Težave kadrov sedanje levosre-dinske vlade zaradi preteklih grehov so v glavnem posledica edine predvolilne obljube Mira Cerarja, da bo, če bo dobil mandat za sestavo vlade, pripeljal nove obraze z najvišjimi etičnimi in moralnimi načeli. Da teh nima, so volivci ugotovili že takoj, ko je začel sestavljati vlado. Ker pa je z objavo visokih dodatnih zaslužkov javnih uslužbencev tudi nanj padel dvom, vsaj pri aferi zaradi hišne preiskave pri Alenki Bratušek ne gre zavreči možnosti, da je bila sprožena z namenom preusmeriti pozornost in preprečiti nova razkritja o postranskih zaslužkih.
Pri primeru Janka Vebra pa ni dvoma. Da gre za spopad med nasprotniki in podporniki privatizacije državnih podjetij, je že takoj z besedami, da »imamo tudi mi svoje vire« državljanom kar naravnost povedal poslanec privatizaciji naklonjene opozicijske krščansko demokratske stranke Nova Slovenija Matej Tonin, ki je vodil tokratni nadzor ob-veščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo.
univerza na primorskem
Prizadevanja za internacionalizacijo visokega šolstva
Na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem (UP) že približno eno leto poteka projekt UP in svet, s katerim želijo povezati študente, učitelje in druge uslužbence iz različnih narodnostnih in družbenih okolij.
V okviru projekta so v četrtek študenti medkulturnega jezikovnega posredovanja in italijanistike predstavili izsledke raziskovalnega projekta o diskriminaciji in medkulturni vzgoji. Študenti so z njim analizirali obveščenost osnovnošolske in srednješolske populacije o problemih priseljencev, medkulturnem dialogu, sporazumevanju in našem dojemanju Afrike. Študenti so med drugim preučevali, kako osnovnošolci in srednješolci opredeljujejo druge in drugačne v svojem vsakdanjem besednjaku, kako se odzivajo na slabšalo označevanje drugačnih ter kako srednješolski učbeniki prikazujejo Afriko. Ugotovitve raziskave so za vedno zaznamovale njihovo razmišljanje ter odnos do medkulturne vzgoje in vsebin, so še sporočili s FHŠ.
Internacionalizacija visokega šolstva po njihovih besedah poudarja tudi sposobnost sporazumevanja v več jezikih, kar prispeva k razgledanosti študentov in njihovi zaposljivo-sti v globaliziranem poslovnem svetu. Še posebej visoko jo cenijo gospodarstveniki.
PREJELI SMO
Priznanje Moriju
V članku o podelitvi priznanja ob Dnevu spomina na fojbe in eksodus fašistu Parideju Moriju, sprašujete, kdo je tega kriv. Res je, da je v konkret-nem(ih) primeru(ih) za to odgovorna pristojna komisija, katere sestava pa priča o tem, da so za priznanje(a) fa-šistu(om) odgovorni najvišje inštituci-je italijanske države in oboroženih sil. Vendar so za Morijev primer in za vse ostale, kot tudi za vse, kar se dogaja ob vsakem 10. februarju v prvi vrsti odgovorni tisti, ki so zakon, ki to omogoča, izglasovali. Med njimi tudi člani parlamenta iz vrst slovenske manjšine v Italiji. Tekst zakona je bil namreč namenoma spisan na tak način, da je bilo takoj popolnoma jasno, čemu je bil namenjen. Na podlagi tega zakona lahko prejme priznanje vsakdo, ki je bil usmrčen in "infojbiran" ter vsi, ki so bili usmrčeni potom "utopitve, streljanja, pokola, atentata" v času od 8.9.1943 do 10.2.1947 (in še dlje) "v Istri, Dalma-cij in v provincah sedanje vzhodne italijanske meje". Ker je atentat tipični modus operandi gverilskih partizanskih enot je torej povsem legitimno, da so lahko priznanja deležni VSI člani kolaboracionsitičnih enot, ki so padli v borbi proti partizanom, saj je vsak partizanski napad mogoče predstaviti kot atentat. Besedilo zakona navaja tudi razloge, ki onemogočajo dodelitev priznanja, ki pa so prav tako dvoumni: izključeni so posamezniki, ki so padli v boju, tisti, ki so padli kot "člani formacij, ki niso bile v službi Italije" ter vsi tisti, za katere "je s sodbo ugotovljena izvršitev okrutnih zločinov proti osebam". Glede padlih v boju je, kot že rečeno, vsak napad mogoče prikazati kot atentat. Formulacija o formacijah, ki "niso bile v službi Italije" pa ne omenja na katero Italijo se nanaša - tedaj sta obstajali Kraljevina Italija in Mussolinijeva Italijanska Socialna Republika - tako, da se priznanja povsem legitimno podeljujejo tudi članom enot, ki so bile v službi Mussolinijeve republičice in na strani nacistov. Kar se tiče sodno ugotovljenih "okrutnih zločinov proti osebam", pa gre za formulacijo, močno podobno oni, uporabljeni v tekstu Togliattijeve povojne amnestije, ki je bila povod za oprostitve domala vseh fašistov. V tem primeru pa je služila komisiji, da je lahko priznanja podelila tudi ljudem, ki so bili usmrčeni po obsodbi civilnih ali vojaških sodišč. Najbolj znano je ime Vincenza Serrentina, poleg njega pa je tu še vsaj Giuseppe Comuzzi, članu ko-laboracionistične Milizia difesa Territoriale (MDT), o katerem je "prerok fojb" Luigi Papo zapisal, da je bil obsojen na smrt od vojnega sodišča 4. Armade JNOV in usmrčen junija 1945.
Čeprav je vik in krik, ki ga je sprožilo podelitev priznanja Moriju dobrodošel, je na seznamu oseb, ki so v teku teh let ob 10. februarju bile deležne priznanja, Moriju podobnih kar precej. Če se omejimo na take, ki so preminuli v času med novembrom 1943 in aprilom 1945 lahko naštejemo vsaj sledeče: Abriani Gerolamo, padel 15/9/1944 kot član 5. legije železni-čarske MDT; Alessio Ferdinando, član MDT, padel na železniški progi med Opčinami in Prosekom 28/2/1945; Antonini Antonino, po nekaterih podatkih bivši škvadrist in član 41. Črne Brigade v Trstu, ki so ga partizani usmrtili v Umagu 13.11.1944; Borro-ni Antonio, ki ga Papo opisuje kot člana MDT, bivšega prostovoljca na strani frankistov v Španjii, nato v vrstah italijanske vojske v Črni Gori, ki je bil ubit v domači Istri 29/9/1944; Brunetti Antonio, član MDT, ubit 27/5/1944 pri Matuljah; Cantarutti Edoardo, podo-ficir fašistične republikanske vojske, usmrčen od partizanov 7/11/1943 pri Gorici; Chersicla Luigi, narednik MDT, ubit 8/7/1944 v Grožnjanu; DAliberti Carmelo, finančni stražnik, izginil po partizanskem napadu pri Sečovljah 3/8/1944; Del Bigallo Giuliano, poli-
cijski podbrigadir v Gorici, umrl 1/2/1944 za posledicami ran, ki jih je zadobil v napadu partizanov; Del Negro Oliviero, član Guardia civica, padel v partizanskem napadu na Opčinah decembra 1944; De Pierro Angelo, de-setar MDT, ubit 13/9/1944 v Gorici; DAmbrosi Antonio, vojak MDT, usmrčen junija 1944 v dolini Raše v Istri; Englaro Gastone, bivši karabinjer (nacisti so Karabinjerje razpustili oktobra 1943, precej jih je nato pri nas prestopilo v vrste MDT), izginil 12/2/1944 v Miljah; Ferrara Salvatore, finančni stražnik, verjetno ubit v napadu partizanov na postojanko (ki je aktivno sodelovala z nacisti v pregonu partizanov in izvajala aretacije, racije itd.) v Materiji 13/1/1944; Fiorentini Giovanni, član 11. legije Črnih Srajc, ustreljen 29.10.1943 v Babinem Potoku (Hrvaška); Galante Giuseppe, vojak MDT, izginil septembra 1944; Ghersa Giulio, vojak MDT, padel aprila 1944 v partizanskem napadu v Istri; Gher-si Michelangelo, vojak MDT, ubit na domu v Lo vranu 24/11/1944; Lacc-hiana Giovanni, član Črnih Srajc, padel 25/10/1944 v Ogulinu (Hrvaška); Lottici Arnaldo, finančni stražnik, verjetno ubit v napadu partizanov na postojanko v Sečovljah 2/8/1944; Lu-biana Ettore, vojak MDT, padel v partizanskem napadu na nacifašistično kolono pri Braniku 2/2/1944; Meazzi Angelo, bivši karabinjer, v službi v postojanki na Guardielli (verjetno MDT), verjetno ubit 2/2/1944; Musco Giuseppe, član enote "Mazza di ferro" MDT, ubit leta 1944 v Motovunu; Olmo Giuseppe, finančni stražnik, izginil po napadu partizanov na postojanko v Materiji 13/1/1944; Porru Silvio, finančni stražnik, verjetno ubit v napadu partizanov na postojanko v Materiji 13/1/1944; Querincis Ottavio, član kolaboracionističnega bataljona alpincev "Tagliamento", verejtno ubit 22/4/1944 pri Dutovljah; Ricci Lucchi Serafino, finančni stražnik, pogrešan po spopadu s partizani 13/1/1944 pri Divači; Sangrigoli Mariano, vojak MDT, izginil 14/4/1945 v Lanišču; Stossich Libero, vojak MDT, ubit 28/4/1945 pri Umagu; Summa Donato, vojak MDT, padel 14.1.1944 pri Senožečah; Valoppi Michele, vojak MDT, padel 13/10/1944 pri Sedeglianu (UD); Verdelago Ervino, tajnik Republikanske fašistične stranke (PFR) v Tomaju, ubit v Trstu 26/2/1944.
Naj k temu dodam, da je velika večina oseb, ki so dobile priznanja, pripadala oboroženim enotam, ki so bile v službi nacistov. Ter da je seznam poln primerov, ki so precej sporni. Med temi predstavljata višek primera Antonia Ruffinija, ki je v resnici padel kot partizan v Grgarskih Ravnah marca 1944 (kar sta uradno priznali Občina Termoli in Dežela Molise, ne pa komisija), ter Fortunata Matiussija, za katerega je zelo zgovorna obražložitev priznanja: "prebivalec Pazina, 4 oktobra (1943) je bil ustreljen od nemške vojske v represalji nad civilnim prebivalstvom za predhodno titovsko okupacijo (Pazina)"
Da so stvari bile take je znano vsaj 10 let, vendar so bili tisti, ki so na to opozarjali deležni napadov, očitkov ek-stremizma oz. nostalgičnosti ter sramotilne oznake "negacionistov". Na razne načine se jih je skušalo utišati, z odpusti z dela, poskusi odzvema finančnih sredstev, grožnjami, celo poskusi fizičnega napada. Ezulske organizacije, ki so konkretno soodgovorne za priznanja in vse, kar se dogaja ob vsakem 10. februarju, pa so postale cenjen sogovornik vse "demokratiče javnosti" (tudi manjšinske), in deležne podpor, pomoči, priznanj in obilnih sredstev za razširjanje svojih "resnic", ki so jim "znanstveno podlago" nudili raziskovalci (?), ki so bili od te iste "demokratične javnosti" (tudi manjšinske) predstavljeni in obravnavani kot "demokrati", "uravnovešeni raziskovalci" in nosilci resnice.
Sandi Volk
/	RADIO IN TV SPORED	Sobota, 
21. marca 2015
382
stalno gledališče fjk - Les Ballets Trockadero de Monte Carlo
Romantični baleti v ironični interpretaciji
Gostovanje slovitih Trocks sodi v program festivala TS Ples 1.0
Romantični baleti so lahko tudi zabavni? Lahko. Če jih »en trevesti« izvajajo priljubljeni Trocks. Tako so jih ljubkovalno poimenovali številni navdušenci, ki sledijo nastopom ansambla Les Balletts Trockadero de Monte Carlo. Člani so postavni fantje, odlični plesalci, ki v slovitih baletih pretežno klasično-romanti-čnega repertoarja odplešejo tako ženske kot moške vloge. V Trstu so že večkrat zabavali občinstvo in tudi letos jih je Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine vključilo v svoj program.
«Pomladni» plesni festival v gledališču Rossetti so neustavljivi Trocks poživili dvakrat, v sredo, 18., in četrtek, 19. marca. Za začetek daljši odlomek iz Labodjega jezera, tistega na glasbo Čaj-kovskega in s «priredbo» koreografije Leva I. Ivanova. Pred plesom pa še «napoved»: skupina se v vsem ironično navezuje na rusko tradicijo, «napovedo-valec» govori s tipičnim ruskim naglasom in načinom, razlaga o razpoloženju plesalk in plesalcev (vsi imajo ruske psevdonime v ženski in moški obliki). Tokrat pa je napovedal tudi dve dodani točki, ki ju v gledališkem listu ni. Skupina, ki jo vodi Tory Dobrin, je obogatila drugi del: pred napovedano Esme-raldo so uvrstili Pas de deux iz baleta Le Corsaire, po pa kratek, vendar izredno znana solo točka Labodja smrt.
Z drugim dejanjem iz slovitega Labodjega jezera so Trocks zasloveli in ga morajo odplesati, ker so tako pogodbeno vezani. To je zaenkrat tudi najboljša vizitka tega ameriškega ansambla, ustanovljenega leta 1974. Sestavljajo ga poklicni plesalci, ki se znajo preizkusiti tudi na «špicah». Njihove koreografije ne odstopajo veliko od originalov, izvedene so brezhibno, komično noto dajejo izpostavljanje manir klasičnih baletnikov, mimika in poudarjanje nekaterih gibov. In seveda tudi izbira interpreta za posa-
TOMIZZEV DUH
mezno vlogo in pretirano ličenje, da o lasuljah niti ne govorimo. Tako je beli galeb iz Labodjega jezera na glasbo Čaj-kovskega plečat plesalec poraščenih prsi in z dlakami tudi pod pazduho. Princ Siegfried je poudarjeno plavolas, zlobni Rothbart pa temnopolt. Labodi so nekoliko nedisciplinirani, še posebej pa izstopa s tehničnega vidika zahteven Pas de quattre, ki so ga odplesali razigrano.
Drugi del programa se je začel z zelo znanim Pas de deux iz baleta Le Corsaire (glasba Adolphe Adam, koreografija po M. Petipaju). Odplesan je bil odlično, vendar ironično zelo malo začinjen. Veliko bolj zabaven, s plesnega vidika prav tako brezhibno izveden, je bil odlomek iz baleta Esmeralda (glasba Cesare Pugni, koreografija M. Petipa). Iz
baleta, ki se vsebinsko navezuje na znano literarno delo Victorja Hugoja Notre Dame de Paris, so izbrali Pas de six. Drugi del programa se je zaključil z Labodjo smrtjo, vzeto iz «drugega» Labodjega jezera (glasba Camille Saint-Saens, koreografij M. Fokine). Gre za kratko solistično točko, ki jo Trocks radi izvajajo, občinstvo pa ob njenem ogledu uživa. Tega umirajočega laboda praviloma pleše suh in visok plesalec, ki ima najprej težave z odrsko lučjo. V dokaz, da res umira, izgublja «perje», nato se ga lotijo krči in obleži na tleh. Aplavz je vedno zagotovljen.
In za zaključek še novost za Italijo: odlomek iz baleta Don Kihot (glasba Ludwig Minkus, koreografija Marius Petipa in Aleksander Gorski). Gre za balet, ki ga
radi izvajajo ruske skupine, ker nekatere točke zahtevajo prave virtuoze. Trocks so izpostavili značilnosti španske tradicije in jih seveda pretirali. In tudi tokrat blesteli. Ker gre za odlične plesalce, jih velja navesti, kot hommage njihovi ironiji tudi umetniška imena (tako kot so jih zapisali v novinarskem gradivu). V Trstu so tokrat plesali: Robert Carter (Olga Supp-hozova - Yuri Smirnov), Paolo Cervellera (Moussia Shebarkarova - Vyacheslav Le-gupski), Boyle Dikobe (Sonia Leftova -Andrei Leftov), Paul Ghiselin (Ida Ne-vasayneva - Velour Pilleaux), Giovanni Goffredo (Varvara Bratchikova - Sergey Legupski), Duane Gosa (Helen Highwa-
ter - Vladimir Legupski), Carlos Hopuy (Alla Snizova - Innokenti Smoktu-muchsky), Chase Johnsey (Yakatarina Verbosovich - Roland Deaulin), Laszlo Major (Tatiana Youbetyoubootskaya -Araf Legupski), Philip Martin-Nielson (Nadia Doumiafeyva - Kravlji Snepek), Raffaele Morra (Lariska Dumbchenko -Pepe Dufka), Christopher Ouellette (Colette Adae - Marat Legupski), Matthew Poppe ( Doris Vidanya - Ilya Bobovni-kov), Alberto Pretto (Nino Immobilash-vili - Stanislav Kokitch), Carlos Renedo (Maria Paranova - Boris Nowitsky) in Joshua ^ake (Eugenia Repelskii - Jacques d'Aniels). (bip)
mestne galerija piran - Razstava Franka Vecchieta Limina
Osebne in družbene izpovedi
Izbor tematskih likovnih sklopov iz zadnjih desetih let umetnikovega ustvarjanja - Jutri voden ogled z Vecchietom in Nives Marvin
V prenovljenih prostorih mestne galerije Piran, ki je po načrtu Borisa Podrec-ce zaživela kot specifičen razstavni prostor, je na ogled multimedijska postavitev likovnih del tržaškega umetnika Franka Vecchieta. Gre za izbor tematskih likovnih sklopov iz zadnjih desetih let, ki zajemajo različne izrazne zvrsti od grafike, slikarstva, kiparstva vse do likovnih objektov in poseganja v prostor s skupnim in emblema-tičnim naslovom Limina. Kustosinja je umetnostna zgodovinarka Nives Marvin, ki redno spremlja ustvarjalnost umetnikov s slovenske obale, tostran in onstran nekdanje meje, Franka Vecchieta pa še posebej, saj je že večkrat razstavljal v Kopru in Piranu, udeležil pa se je tudi mednarodnega
Novinar ali pisatelj? Da. Časnik ali web? Da.
Milan Rakovac
Kako, da? Ja to, da je pisatelj lahko novinar in novinar pisatelj, pogosto tudi oboje. Časnik ali portal? Seveda, pa še kako! Na škodo literature? No, včasih tudi. Ali pa morda ravno nasprotno. Bodo portali, splet, twitter in facebook pokopali časopis? Bodo vsi ti informacijski kanali s tablico vred, na katero naložiš tisoč romanov, uničili knjigo? Bomo novinarji in pisatelji ostali brez dela in kot ceh izginili? Slabi časopisi, slabe knjige in slabi avtorji bodo potonili, to ni nobena novost. Toda vse skupaj ne bo poniknilo zaradi vsemogočnega informacijskega čudeža, temveč vsled crony (prijatelj, kolega)-kapital-izma, ki je že ali pa bo v kratkem prevzel vso oblast nad mediji. Za nove lastnike, zožene v dojemanju gospodarnega ravnanja, so novinarji, papir, tisk in distribucija zgolj breme in strošek, še najbolj pa jih moti zdrav, kritični diskurz, ki utegne udariti po njih samih. O "cronyju" več ob drugi priložnosti, danes mi dovolite besedo, dve o novinarjih in piscih.
Ogroženi poklici? Nikakor. Ogrožena je javnost, ker sistem spodbuja zgolj medijsko blebetanje. Časnik in knjiga seveda ne bosta propadla. Ko se je konec 19. stoletja pojavil sodoben časopis z rotaci-
jo in visokimi nakladami, naj bi kratko potegnila knjiga. Ko je prišel film, je svet vil roke: konec bo z gledališčem. Ko je prišla televizija, ojej, film je mrtev. Ko je prišla elektronika, groza, adijo teater, film, knjiga, časopis ... Konec. Ne rabimo več ne piscev ne novinarjev. A glej ga zlomka, vse več je izvrstnih novinarjev: ko berem Ervina H.M., Marcela Štefančiča, Predraga Luciča, Barbaro Spinelli ali Paola Rumiza so njihova besedila pogosto - čista literatura. Seveda sem malce pristranski, tudi sam živim od pisanja in spadam med tiste, ki zatrjujejo, da se bosta novinarstvo in književnost nekoč srečala in postala nedeljiv medij. Kar so že davno dokazali Ernest Hamingway, John Dos Passos in Truman Capote, ki so iz žurnalizma ustvarili vrhunsko literaturo.
Premišljam vlogo inteligenta, izobraženca, ki od pisanja poskuša preživeti danes. Na portalu Arteisti kolega Želj-ko Špoljar navaja, kaj je veliki hrvaški aktivist, bridki novinar in dober pisatelj Antun Gustav Matoš zapisal pred več kot sto leti: "Največji sovražnik prave književnosti je žurnalizem. Knjiga je izraz posameznika, časopis je glas množice. Književnik mora biti izviren, superioren, no-
vinar je lahko vsak, ki hitro in lahko piše. Novinarstvo je pravo nasprotje književnosti, a vendar literatura vse bolj in bolj služi novinarstvu. Namesto, da bi bil časopis odvisen od knjige, je knjiga odvisna od časopisa" Sam prvovrstni novinar se neverjetni Matoš spušča v bizarne presoje, toda to je čas velike ekstaze novinarstva, ko za časopise piše tudi sam Emile Zola. Tako kot so se iz akademskih sfer tedaj pisatelji zatekali v novinarstvo, so dvajset let kasneje novinarji pred propagando bežali v literaturo: Albert Londre, Ilja Erenburg, Curzio Malaparte. Danes najboljši novinarji in pistelji pišejo za portale. Kot odlični Igor Mandič, ki je na portalu Lupiga, ob nameri nove hrvaške predsednice Ko-linde Kitarovič, da iz predsedniške palače odstrani Titovo poprsje, napisal tole miniaturo: »Med ikonoklasti in ikonoduli je prišlo do spora: . ikonoklasti ali ikono-borci so hoteli iz cerkva izgnati, dobesedno uničiti vse 'ikone' (slike, reliefe ali mozaike s prikazi svete družine in svetnikov, kipi pa so bili tako ali tako že prepovedani), ikonoduli pa so, nasprotno, spoštovalci ikon .Ta davni spopad se je danes pri nas sprevrgel v pravo burko, kot bi se nekdanji ikonoklasti in ikonoduli povampirili.
Toda na napačnem kraju. Stavba današnje predsedniške rezidence, ki je bila zgrajena za 'rdečega maršala' in mu jo je že 1990/1991 leta odtujil njegov nekdanji general (naš prvi, pokojni predsednik Tudj-man), očitno ni cerkev, da bi v njej lahko mogla neprimerno štrleti in rafinirane duhove motiti njegova - ikona. Koliko praznoverja je treba, da bi se človek vživel v kamnito poprsje in v njem razbiral pozitivne in/ali negativne pomene?«
Stvari so preproste: če pišeš dobro, je popolnoma vseeno ali pišeš z gosjim peresom, nalivnikom, pisalnim strojem ali na prenosniku. Web-kultura, sicer rešilni izhod za množice skribomanov, je pogosto bolj klepet kot komunikacija, da o umetnosti ne govorimo. In vendar mislim, da gre za prehodni pojav, mojstri peresa so še vedno našli pot do svojih bralcev, prav vseeno je ali na papirju ali na tablici. Medmrežje je srčika odrešitve za človeški rod, njemu tudi zgoraj omenjeni crony ne more prav nič. Tudi tajne službe, poglavarji, vojske in banke ne. Mreža povezuje, agitira, organizira, informira, ne moreš je ustaviti.
Ni dobrih člankov, vse manj je dobrih knjig? Seveda so. Le posurfajte!
likovnega simpozija Genius Loci Lera.
Ko stopi gledalec v galerijo, ga nagovarjajo Slike iz solin, ki so nastale v krajinskem parku v Sečovljah prav na omenjenem simpoziju. Slika je pomenljiva, ker postavlja naglas na kontekstualnost in umetnikovo pozornost ne le do kraja in njegove specifike temveč tudi do posameznih prvin, ki ga označujejo. Sol postane grafičen in snovni izrazni element, ki se nato v slikarskemu delu enovito poveže z vsebino likovnega dela. Čeprav gre za močno ab-strahirane, kontemplativne likovne rešitve, nam preko pretanjenih tonskih prehodov in uglašenosti kompozicije vodijo do bistva kraja ter njegove poetike.
Kot je Nives Marvin ob odprtju povedala, gre za večplastno berljive izpovedi, ki kažejo na aktualne krajevne probleme, ti pa so obenem odsev podobnih situacij, ki jih doživlja družba v širše zaobjetem globalnem prostoru. Podobno kot pri vsebini smemo tudi pri likovnih rešitvah prepoznati umetnika, ki dosledno ohranja vez s kulturno tradicijo v krajevnem in širšem evropskem kontekstu, a je prav tako sposoben iz omenjenih osnovnih izkušenj iz preteklosti ustvarjalno prenoviti svoj pogled in ponujati gledalcu možnost razmisleka ob estetsko dovršeni celoti.
Tak je primer osrednje likovne postavitve Meje prisotnosti, kjer visijo na stenah temna platna, delno so uničena, saj je ostalo le še osnovno ogrodje in mestoma se te osnovne mreže le še držijo drobci platna. V osrednji prostor je umetnik postavil koncentrične mrežaste kupole, del največje leži povsem polomljen na drugi strani prostora in vabi, da iz preostalih fragmentov zgradimo kaj novega. Gre za metaforo umetnikovih doživetij, obenem za težave slovenske manjšine v Trstu, dejansko za probleme slehernega človeka, ki se sooča z nenadno izgubo pomembnih referenčnih točk svojega življenja in se tako znajde v procesu prenove. Multimedijski poseg Si-mi-la-re, nastal v sodelovanju z glasbenico Andrejko Možina, nam pripoveduje o sorodnosti situacij, ki nas doletijo. V ostalih razstavnih sklopih Tri šole za umetnost, Temni stolpi in v videoposnetku iz arhiva TV Koper dalje odkrivamo v sledovih časa zametek bodočnosti. Vecchietova Li-mina vabijo, da se zavestno soočamo s prostorom in sprejmemo izziv časa.
Jutri, 22. marca, bo ob 11. uri voden ogled razstave, pri katerem bosta sodelovala kustosinja Nives Marvin in umetnik Franko Vecchiet.
Jasna Merku
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 21. marca 2015
11
bruselj - Zahtevno dogovarjanje na zasedanju voditeljev EU
pariz
ZN: Svet
Grčija mora predstaviti bo zajela
nov program reform ¡¡¡se vode
BRUSELJ - Vrh EU je ta konec tedna v Bruslju podprl projekt energetske unije in razpravljal o vrsti drugih tem, a vse je znova zasenčila grška drama. Grčija bo v prihodnjih dneh pripravila nov celovit seznam podrobnih reform, s katerim naj bi si utrla pot do naslednje finančne injekcije. O tem naj bi odločala evroskupina naslednji petek.Glavni dogodek ta konec tedna v Bruslju je bil nočni mini vrh o Grčiji.
Zanj je zaprosil grški premier Alek-sis Cipras, ki je želel zagotoviti politični premik v sagi o svoji državi na robu bankrota, potem ko so se tehnična pogajanja s posojilodajalci o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči znašla v slepi ulici. Cipras se je na mini vrhu sestal z nemško kanc-lerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem in šefom evroskupine Jeroe-nom Dijsselbloemom. Tusk, Juncker in Dijsselbloem so v skupni izjavi, sprejeti po sestanku sedmerice, s katero so se strinjali tudi preostali udeleženci mini vrha, poudarili, da dosledno vztrajajo pri izjavi evroskupine, sprejeti 20. februarja ob dogovoru o štirimesečnem podaljšanju programa finančne pomoči Grčiji.
»V duhu vzajemnega zaupanja smo vsi zavezani pospešitvi dela in njegovemu čimprejšnjemu končanju,« piše v izjavi. V okviru februarske izjave bodo imele grške oblasti lastništvo nad reformami in bodo predstavile celovit seznam podrobnih reform v prihodnjih dneh, so še dodali.
Udeleženci mini vrha so prav tako potrdili praktično plat procesa - pogajanja Grčije in posojilodajalcev potekajo v Bruslju, misije preverjanja dejstev potekajo v Atenah. Izpostavili so tudi, da se je evro-skupina pripravljena sestati, čim prej bo to mogoče. Neuradno se napoveduje izredni sestanek evroskupine naslednji petek.
Čeprav sporočila posojilodajalcev Grčiji uradno ostajajo enaka, mini vrh sproža ugibanja o popuščanju Grčiji. Grški premier Cipras je ob odhodu z mini vrha dejal, da je po teh pogovorih bolj optimističen, ter izpostavil, da bodo vse strani poskušale po svojih najboljših močeh prispevati k čimprejšnji premostitvi grških finančnih težav.
Slovenija in več drugih evrskih držav, ki niso bile povabljene na mini vrh, je v četrtek izrazilo nezadovoljstvo, ker niso bile vključene v pogovore. »Gre za vprašanje, ki zadeva vse nas. Glede vprašanja Grčije moramo vsi imeti enakopravno vlogo pri odločanju,« je poudaril slovenski premier Miro Cerar.
Včeraj je Cerar pojasnil, da jih je Tusk obvestil, da je bil mini vrh namenjen dodatni izmenjavi mnenj, poglobitvi aktualnih ocen in spoznanj ter poglobitvi medsebojnega razumevanja, a da evropske partnerice Grčije vse skupaj vztrajajo, da je treba uresničevati dogovor evroskupi-ne, sprejet 20. februarja.
Nad skopo izjavo po mini vrhu z znanimi sporočili sicer visi oblak vprašanj, kaj so se predsedniki institucij, nemška kanclerka in francoski predsednik dejansko pogovarjali in dogovorili z grškim premierjem.
Po nekaterih navedbah bi lahko Grčija v primeru pozitivne ocene omenjenega seznama reform in ukrepanja Aten že v začetku aprila dobila naslednji obrok finančne pomoči. Šlo naj bi za 1,9 milijarde evrov dobička na grške obveznice v lasti ECB, za sprostitev katerih naj bi bil postopek preprostejši kot v primeru zadnje tranše 1,8 milijarde evrov iz evropskega
Voditelji EU na zasedanju v Bruslju
ansa
reševalnega sklada.
Cipras sicer zanika informacije, da naj bi Grčiji brez nove finančne injekcije aprila zmanjkalo denarja, a likvidnostni položaj države ostaja velik vprašaj.
Predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker je medtem včeraj Grčiji ponudil korenček. Državo je pozval, naj izkoristi dve milijardi neporabljenih evropskih sredstev - ne za polnjenje blagajne, temveč v podporo prizadevanjem za spodbuditev rasti in socialne kohezije, zlasti za boj proti brezposelnosti mladih.
Vrh je včeraj med drugim razpravljal o prostotrgovinskem sporazumu EU in ZDA, znanem po kratici TTIP, ki je v evropski javnosti tarča ostrih kritik. Zato so voditelji pozvali k okrepitvi komunikacije koristi tega sporazuma in dialoga s civilno družbo.
rim - Kot po napovedi
Minister Lupi včeraj odstopil, Renzi išče njegovega naslednika
RIM - Minister za promet in infrastrukturo Maurizio Lupi je včeraj zaradi korupcijskega škandala odstopil. 55-letni politik iz Novega desnega centra (NCD) je pred parlamentom ponovil, da ni storil ničesar napak, vendar odstopa, ker z afero ne želi obremenjevati vlade. Lupi je poslancem včeraj dejal, da je žrtev neutemeljene in politično motivirane kampanje.
Afera je izbruhnila, ko je na dan prišla novica, da je poslovnež Stefano Perotti, ki naj bi s prevaro prišel do donosnih pogodb na javnih razpisih, ministrovemu sinu Luci Lupiju podaril uro rolex v vrednosti 10.000 evrov. Prav tako naj bil Luci, ki je nedavno diplomiral, na zahtevo ministra priskrbel službo v inženirskem podjetju, ki ga vodi njegov svak.
Lupi včeraj med posegom v
parlamentu
ansa
Opozicija je zahtevala Lupijev odstop, čeprav je v parlamentu dejal, da je pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja. Lupi je v torek zatrdil, da ne bi nikoli zahteval uslug za svoje otroke in da bi bila to »velika napaka, domnevam, da kaznivo dejanje«. V sredo se je nato pojavil zvočni posnetek, na katerem Lupi govori z visokim predstavnikom ministrstva Et-
torejem Incalzo in mu priporoča srečanje z njegovim sinom.
Lupi je včeraj v parlamentu dejal, da ministrsko mesto zapušča s pokončno držo in brez krivde. Negodovanja nad njegovim odstopom je prišlo iz vrst njegovih somišljenikov (Fabrizio Cicchitto in Nunzia Di Girola-mo), ki so Renziju in Demokratski stranki očitali da ima dvojna merila.
Premier Renzi pa se je Lupiju zahvalil za korektno obnašanje in poudaril, da bo svoj dragocen doprinos politiki in vladni koaliciji poslaj lahko dal kot parlamentarec. Vodenje prometnega ministrstva bo začasno prevzel sam Renzi, med kandidati za ministra pa je protikorupcijski državni tožilec Raffaele Cantone in sedanji podsekretar pri predsedstvu vlade in Renzijeva desna roka Graziano Delrio.
PARIZ - Brez sprememb in reform bo svet zajela kriza glede vode, ki bi lahko imela uničujoče posledice za vroče in suhe države, so včeraj posvarili Združeni narodi. Poraba vode je trenutno tako velika, da bi lahko svet do leta 2030 doživel 40-odstotni vodni primanjkljaj. »Na svetu sicer je dovolj vode za zadovoljevanje globalnih potreb, a ne brez drastičnih sprememb njene rabe,« so Združeni narodi zapisali v letnem poročilu o vodi. »Izmerljivost, nadzor in implementacija« so nujno potrebni, da bi raba vode postala vzdržljiva, je povedal vodja agencije ZN za vodo Michel Jarraud.
Grožnjo krize najbolj spodbuja skokovito naraščanje števila prebivalcev. Trenutno število svetovnega prebivalstva v višini 7,3 milijarde na leto naraste za približno 80 milijonov na leto. Do leta 2050 naj bi na svetu po ocenah živelo 9,1 milijarde ljudi. Da bi nahranilo vsa ta dodatna usta, bo moralo kmetijstvo, ki je že sedaj odgovorno za okoli 70 odstotkov vse vodne porabe, svojo proizvodnjo okrepiti za približno 60 odstotkov.
H krizi pa bosta prispevala še urbanizacija in podnebne spremembe, ki bodo spremenile, kdaj, kje in koliko dežja bo padlo. ZN v poročilu opozarjajo na dolg seznam zlorab oz. vzrokov onesnaževanja vodnih virov - pesticidi, industrijsko onesnaževanje in neustrezno urejena kanalizacija - prav tako pa na pretirano rabo, predvsem z namakanjem.
Več kot polovica svetovnega prebivalstva pitno vodo pridobiva s podtalnico, ki predstavlja tudi 43 odstotkov vse vode, ki jo uporabljajo za namakanje. Okoli petina podtalnih virov vode pa trpi zaradi pretirane izrabe. Poročilo ZN zato poziva h korenitemu odzivu držav in mednarodne skupnosti.
sana - Najbolj smrtonosne akcije doslej v Jemnu
V treh samomorilskih terorističnih napadih v mošejah ubitih skoraj 150 ljudi
SANA / NEW YORK - V treh samomorilskih napadih v jemenski prestolnici Sana je včeraj umrlo najmanj 142 ljudi, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili zdravniški viri. Napadalci so se razstrelili pred mošejama, ki jih v Sani obiskujejo pripadniki milic šiitskih Hutijev. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država.Kot je prek svetovnega spleta po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila IS, so štirje napadalci sodelovali v napadu na dveh mošeji. Avtentičnosti sporočila IS sicer še niso potrdili.
Ena bomba je eksplodirala znotraj mošeje Badr na jugu Sane, sledila pa ji je še eksplozija na izhodu iz mošeje, ko so ljudje bežali. Tarča tretjega samomorilskega napadalca je bila mošeja Al Haša-huš na severu Sane.
Televizija milice šiitskih Hutijev Al Masira je poročala, da bolnišnice v prestolnici pozivajo k nujnemu darovanju krvi. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je obsodil teroristične napade v Sani in pozval sprte strani, naj končajo sovražnosti. »Vse strani morajo spoštovati svoje zaveze, da bodo ne-
Ranjenih je toliko, da bolnišnice v prestolnici pozivajo k nujnemu darovanju krvi
ansa
soglasja rešili z mirnimi sredstvi, in se v dobri veri pogajati za dosego dogovora,« je poudaril v sporočilu za javnost.
Tudi Bela hiša je obsodila napade, vendar je hkrati opozorila, da je še prezgodaj,
da bi odgovornost pripisali Islamski državi. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da so v preteklosti odgovornost za tovrstne napade prevzemale druge skupine, izrekanje zvestobe Islamski državi pa
ponavadi služi propagandnih namenom.
Gre za najbolj smrtonosne napade v Jemnu, odkar je januarja v eksploziji avtomobila bombe pred policijsko akademijo v Sani umrlo 40 ljudi.
1 2 Sobota, 21. marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
šlovrenc - Žensko zaradi hudih poškodb odpeljali na Katinaro
Med čiščenjem padla šest metrov v globino
Med hišnimi opravili se je včeraj na svojem domu v Šlovrencu hudo poškodovala priletna ženska. 67-letna G.B. je po nesreči padla skozi okno stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše; obležala je več metrov niže, na malem dvorišču, kjer so jo skoraj nezavestno opazili sosedje. Poklicali so reševalce, ob katerih so na prizorišče nesreče nemudoma prišle tudi sile javnega reda in goriški gasilci. Žensko so odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so jo sprejeli na zdravljenje zaradi hudih telesnih poškodb. Prognoza ni znana, po neuradnih informacijah pa naj bi bilo zdravstveno stanje nesrečne gospe resno.
Nesreča se je zgodila okrog 11.30 v Ulici D'Annunzio v Šlovrencu. Po besedah goriških karabinjerjev, ki še ugotavljajo okoliščine nesreče, je G.B. čistila okna v eni izmed sob stanovanja, ki gledajo na zadnje dvorišče oranžne stanovanjske hiše. Splezala je na lestev, med čiščenjem pa se je nagnila skozi okno, izgubila ravnotežje in padla. Pred tem naj bi jo tudi videla znanka, ki ji je svetovala, naj bo previdna, G.B. pa naj bi ji odvrnila, da ji ni treba biti v skrbeh. »Padla je s približno šestih metrov naravnost na tla in obležala na dvorišču. Videla jo je soseda, ki je nemudoma poklicala reševalce; padla je na hrbet,« je za Primorski dnevnik povedal kapetan goriških karabinjerjev Lorenzo Pella. Kara-binjerji menijo, da je šlo za nesrečo; poskusa samomora niso omenili, tudi vpletenost drugih oseb pa naj bi bila izključena, saj ni bilo v stanovanju nikogar razen nesrečne gospe. Vhodna vrata so odprli goriški gasilci, potem ko so namestili lestev in vstopili vanj skozi odprto okno, s katerega je padla G.B..
Ženska je bila ob prihodu reševalcev že skoraj nezavestna. Rešilna služba 118 ji je nudila prvo pomoč in poklicala helikopter. Ta je pristal na travniku ob stanovanjski hiši in kmalu zatem odletel proti tržaški bolnišnici na Katinari, kjer so poškodovano žensko sprejeli na zdravljenje na oddelku za oživljanje. Poškodovala naj bi si noge, hrbet in medenico, v smrtni nevarnosti pa naj ne bi bila.
mirko primožič
Operacija uspešna
Rekonstrukcija poškodovanih tkiv, živčevja in mišič roke je bila uspešna, rana je bila sicer huda, vsekakor ne tako, kot je sprva kazalo, rezilo krožne žage k sreči ni doseglo kosti. Mirka Primožiča so po operaciji privedli v oddelek pordenon-ske bolnišnice brez postanka v intenzivni negi, včeraj pa so tudi njegovi najbližji že imeli občutek, da je najhujše mimo.
74-letni Primožič se je ponesrečil v četrtek med žaganjem drvi na domačem vrtu v Pevmi: ko je z električno cirkularko žagal drva, je žaga naenkrat potegnila rokav delovne obleke, rezilo pa je zarezalo v levo roko kakih deset centimetrov pod komolcem. Obležal je nezavesten, niti krika ni mogel dati od sebe, našel ga je sin Damjan, čigar takojšnji klic na pomoč je omogočil prihod reševalcev. Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali v pordenonsko bolnišnico, kjer ga je pričakala zdravniška ekipa oddelka za mikrokirurgijo. Zahtevni rekonstrukcijski poseg je trajal štiri ure, okrog 20. ure so Primožiča pospremili v oddelek. Zdravniki so ugotovili, da se je rezilo žage ustavilo tik pred kostjo, kar je preprečilo hujšo poškodbo roke; danes je še prezgodaj ugibati, če bo pustila posledice.
Ponesrečenec je bil včeraj pri zavesti, operacijo je dobro prenesel, o četrtkovi nesreči pa ima meglen spomin, kar lahko tudi pomaga k hitrejšemu okrevanju, saj ne slabi optimizma in upanja - tudi našega -, da bo že kmalu spet doma.
*
Gasilci pod oknom, skozi katero je padla 67-letnica (levo), rešilno vozilo in helikopter
tržič - Izsledili sina Giorgie Pizzignacco
BUMBACA
gorica - Praznik
Velikončni
na gradu
Velikonočni prazniki se bližajo z naglimi koraki. Če je velikonočna nedelja navadno namenjena družinskim kosilom, se mnogi že sprašujejo, kako bi lahko preživeli velikonočni ponedeljek. Tistim, ki nimajo posebnih načrtov in imajo radi piknike na prostem, ponuja rešitev goriška občinska uprava, ki bo v sodelovanju z enim izmed mestnih združenj priredila praznik v goriškem grajskem naselju.
»Že nekaj let razmišljamo, da bi zelenice ob goriškem gradu izkoristili tudi na ta praznični dan. Tokrat nam je končno uspelo. Na velikonočni ponedeljek so na grad vabljene družine, prijateljske druščine in posamezniki, ki bodo lahko prosto izbrali svoj kotiček na zelenicah ob gradu in preživeli dan v prijetnem okolju in vzdušju. Kdor želi, lahko hrano prinese s seboj, ostalim pa bodo na voljo tudi stojnice z raznimi dobrotami in pijačo. Še posebej se bodo zabavali otroci, katerim bodo namenjene razne igre, na primer lov na zaklad,« je povedala goriška občinska odbornica Arianna Bellan, po kateri bo »piknik« na gradu potekal ob vsakem vremenu. »Če bo deževalo, se bomo lahko zatekli pod šotor,« je zaključila Bellanova.
Ni vedel za mamino smrt
Truplo ženske so odkrili v četrtek zjutraj, umrla pa naj bi več dni prej - Družini je sledila socialna služba
Policisti so izsledili Morisa Muggio, sina 85-letne Tržičanke Giorgie Pizzignacco, ki so jo v četrtek zjutraj našli mrtvo na njenem domu v Ulici Aris. Ženska je po vsej verjetnosti umrla naravne smrti, njeno truplo pa naj bi več dni ležalo v stanovanju, kjer je živela s sinom. 50-letnega moškega so sile javnega reda iskale ves dan, našle so ga šele v večernih urah v Štarancanu. V zvezi s smrtjo svoje matere Muggia ni znal pojasniti ničesar; policistom naj bi celo rekel, da je z njo govoril v četrtek zjutraj, kar pa naj bi glede na stanje njenih posmrtnih ostankov ne bilo mogoče.
Zoper Muggio niso sile javnega reda sprejele nobenega ukrepa. Kot ome-
njeno naj bi namreč ženska umrla naravne smrti, 50-letnikovo zmedenost pa gre verjetno pripisati njegovim težavam in stiski. Družini, kot je potrdila odbornica Cristiana Morsolin, je skušala slediti socialna služba - pomoč sta sicer mati in sin vedno zavračala - in tudi tržiški mestni redarji, ki vodijo preiskavo, so bili seznanjeni z njenim položajem. Kljub temu bodo odredili pregled trupla, s katerim želijo dokončno izključiti, da bi ženska umrla nasilne smrti.
Truplo Giorgie Pizzignacco so v četrtek zjutraj odkrili redarji in policisti. V stanovanje so vstopili, potem ko so pred tem več dni neuspešno skušali stopiti v stik s priletno gospo. Mestni redarji so ve-
deli, da ženska nerada odpira vrata, ko sina ni doma, zato sprva niso bili v skrbeh, v četrtek pa je začelo iz stanovanja močno zaudarjati. Zato so poklicali gasilce in policiste, ki so odprli vrata in naleteli na žalosten prizor. Pizzignaccova je umrla na fotelju, kjer je njeno truplo ostalo vsaj nekaj dni. Njenega sina Morisa ni bilo doma, zato so ga sile javnega reda začele iskati. Sumljivo se jim je zdelo, da ni sin, ki je živel v istem stanovanju in ki naj bi z mamo po pričevanju sosedov imel zelo tesen odnos, nikogar seznanil z njeno smrtjo. Izsledile so ga več ur kasneje v nekem baru v Štarancanu. O mamini smrti ni znal povedati ničesar, bil naj bi celo prepričan, da je z njo govoril zjutraj.
ločnik - Do konca leta ga bo upravljalo združenje AIPA
Pesjak je končno nared
Prihodnji teden bo predaja ključev, naslednjega upravitelja bodo izbrali na javni dražbi
V novem pesjaku je 34 boksov
Po večletnih napovedih, zamudah in polemikah se »neskončna zgodba« o novem goriškem pesjaku, ki ga je občina zgradila v Ulici Camposanto v Ločniku, končno nagiba h koncu. Dela so se zaključila, goriška občina pa je v minulih dneh sprejela sklep, na podlagi katerega je upravljanje novega zavetišča za živali začasno zaupala goriškemu združenju AIPA, ki že veliko let skrbi za pesjak v Ulici Scogli.
V novem pesjaku za zapuščene pse ter štirinožce, za katere lastniki ne morejo več skrbeti, je ob 24 navadnih boksih na voljo še 10 kontumacijskih. Pesjak je bil zgrajen po najnovejših standardih, zagon zavetišča pa je občinska uprava kot omenjeno zaupala združenju AIPA. »V vseh teh letih je združenje dokazalo, da zna odlično poskrbeti za te živali, katerim se je vedno posvečalo z veliko ljubeznijo, njegovi člani pa so vodili tudi številne kampanje za spodbujanje posvajanja,« je povedal goriški občinski odbornik Frances-
co Del Sordi, po katerem pa bodo združenju AIPA lahko zaupali upravljanje zavetišča le za določen čas: »Konvencija zapade decembra 2015. Zakon namreč od nas zahteva, da upravitelja nato izberemo preko javne dražbe,« je pojasnil goriški odbornik za okolje.
Po njegovih besedah je občina dobila že vsa potrebna dovoljenja za odprtje pesjaka, prihodnji teden pa bo izročila ključe združenju AIPA. Le-to bo nato moralo zaprositi še za sanitarno dovoljenje, nakar se bo lahko začela selitev živali iz Ulice Scogli v Ločnik.
Postopek za izgradnjo novega goriškega pesjaka se je začel leta 2006, gradbeni stroji pa so zabrneli šele štiri leta kasneje. Dve leti kasneje je občina ugotovila, da je pesjak ob robu Ločnika premajhen, zato je morala začeti razlastitveni postopek za prevzem bližnjega zemljišča in ga razširiti. Dela so ponovno stekla junija lani, zaključila pa so se v prejšnjih mesecih.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 21. marca 2015
13
gorica - Spontano soglasje dua Zonta-Figheli
Glasbena štafeta
Z izborom znanih in hkrati nepričakovanih skladb iz svetovne literature se je v četrtek pričela Glasbena štafeta v organizaciji goriške Glasbene matice, nova šolska pobuda, ki bo povezovala profesorje in učence, sooblikovalce koncertnih in revijalnih dogodkov. Za otvoritveni koncert v mali dvorani Kulturnega doma sta pianistka Beatrice Zonta in večstranski glasbenik Manuel Figheli pripravila tri mojstrovine, ki so bile na prvi pogled sicer zanimive, a precej običajne izbire, skrivale pa so vsaka svojo posebnost. Publika je tako prisluhnila še neiz-dani Kogojevi Fugi za klavir štiriročno, priredbi za klavir in harmoniko najbolj znanega koncerta Astorja Piazzolle, Aconcagua, ki je izvirno napisan za bandoneon, godalni orkester, klavir, harfo in tolkala, in še kultno Rapsodijo v modrem Georgea Gershwina, toda v zahtevni priredbi za klavir štiriročno.
Sodelovanje med profesorjema Glasbene matice je nastalo na lanskem koncertu ob obletnici šole: priložnostni duo je takrat ugotovil, da bi nadaljnji skupni projekti lahko obrodili zanimive sadove ne samo zaradi spontanega soglasja, temveč tudi zato, ker je Manuel diplomiran harmonikar in pianist, kar omogoča različne kombinacije glasbil. Izvajalca sta pred publiko glasbenega popoldneva sama pojasnila vsebine programa skladb »s treh celin«, kjer je bila Evropa zastopana s tržaškim, najbolj emble-matičnim umetnikom, Amerika pa z dvojnim obrazom latinskega juga in jazzovske-ga severa.
Koncert se je začel z redko izvajano, štiriročno Fugo iz leta 1917, v kateri je Marij Kogoj združil baročno obliko, romantično spevnost in sodobno pisavo dvajsetega stoletja v gosti, dramatični skladbi, ki je v doživeti, živobarvni izvedbi na pose-
Beatrice Zonta in Manuel Figheli pri klavirju
foto kd.
ben način pritegnila zanimanje občinstva. Duo je nato ubral strune melanholične, mehke izraznosti v izvedbi koncerta, ki mu je založnik Astorja Piazzolle dal naslov najvišje argentinske gore, da bi s tem poudaril vrhunskost skladbe. Občutene barve klavirja in zamišljen značaj harmonike sta zaznamovala spoj enakovrednih osebnosti, ki sta našli pot do skupne govorice s pono-tranjenim pogledom na skladbo, ki ne poudarja zunanje efektnosti.
Žanrska transverzalnost je za Manuela Fighelija vodilo in Rapsodija v modrem iz leta 1923 je pravi simbol mejnega položaja
med resno glasbo in bluesom. Svežina, barvitost, tudi posebna fascinacija te skladbe so zaživele v zapleteni izvedbi za klavir štiri-ročno, v zvočnem lesku, ki sta ga pričarala dva različna značaja. Po zaključnem »ognjemetu« je sledila še čustvena Ave Maria Astorja Piazzolle. Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj je čestital izvajalcema, ki sta oba bivša učenca šole, in prisotne povabil na naslednji dogodek, ki bo v sredo, 25. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češ-čut v Sovodnjah, kjer bo potekalo osmo srečanje komornih skupin Glasbene matice Z glasbo v pomlad. (rop)
števerjan - Harfistka Veronika Š. Istinič
Na regijski ravni je bila zlata, na državni ravni pa še srebrna
V februarju so se po Sloveniji odvijala regijska tekmovanja mladih glasbenikov, ki igrajo na godala, brenkala in orgle ali nastopajo v komornih skupinah s pihali. Vsi udeleženci teh tekmovanj, ki so na regijski ravni dosegli zlato priznanje, so se nato udeležili 44. državnega tekmovanja Temsig, ki je letos potekalo na primorskih glasbenih šolah med 9. in 20. marcem. Tekmovanje v igranju nekaterih inštrumentov poteka vsaka tri leta, razvrščeno je po kategorijah glede na starost udeležencev.
Veronika Š. Istinič, skoraj desetletna harfistka iz Števerjana, se je letos prvič udeležila regijskega tekmovanja v Kopru in na njem dosegla zlato prizna-
nje ter si tako odprla vrata na državno tekmovanje, ki je potekalo prejšnjo sredo v Kopru. Med 24 udeleženci iz vse Slovenije in iz dežele Furlanije Julijske krajine v starostni skupini od devetih do enajstih let je Veronika dosegla srebrno plaketo (med 90 in 95 točk) ter se izkazala za eno izmed najboljših harfistk v svoji kategoriji na Primorskem. Veronika, ki je učenka glasbene šole Nova Gorica, igra harfo že tretje leto. V ta inštrument, pravijo njeni domači, ki so nanjo zelo ponosni, se je zaljubila, ko ga je prvič videla v živo. Stara je bila štiri leta, od takrat dalje pa je nestrpno čakala, da bo lahko nanj igrala. Njeno veselje za harfo se že obrestuje. Čestitamo!
Nagrajena Veronika
sovodnje - Anita Kravos med otroki
Izpolnila željo
V sovodenjskem vrtcu odigrala zajčka - prvo vlogo v svojem življenju
V	objemu otrok (zgoraj), med podpisovanjem avtogramov
»Izpolnila se mi je velika želja.« Takole je goriška igralka Anita Kravos povzela svoje vtise ob včerajšnjem obisku v Sovodnjah, kjer so jo sprejeli na osnovni šoli in v vrtcu.
V	obeh je igralka doživela lepe trenutke in se spomnila časov, ko je sama obiskovala isti vrtec kot šolo, saj je večino svojega otroštva in mladosti preživela v Sovodnjah, točneje v Škrljah.
Za obisk je poskrbela županja Alenka Florenin, ki je igralko pospremila najprej na šolo. Učenci so jo sprejeli z aplavzom in lepo pripravljenim programom, za katerega so poskrbele učiteljice. Najprej je bilo na vrsti fotografiranje, saj je igralka želela ujeti v svoj te-lefonček čim več utrinkov z obiska. Glavne njene biografske podatke je podala učiteljica Egle Frandolič, ki je nato besedo predala otrokom. Zanimalo jih je veliko podrobnosti, od tega, ali je igralski poklic naporen, do tega, koliko se je treba učiti za nastop v filmih pa tudi o tem, če gleda risanke. Povedala je, da je kot osnovnošolka mislila, da bo postala raziskovalka in da bo odkrivala nove celine, kot najstnici pa se ji je prikupil poklic DJ-a. Študirala je v Gorici, Benetkah in Moskvi, kar se ji pozna, ko občasno uporabi ruski izraz namesto slovenskega. Na lepo vprašanje, ali je ni malo sram, ko je pred filmsko kamero, je Anita Kravos odgovorila, da je sramežljivost pravi vzvod za podoživljanje in podajanje nekega lika, saj gre za stanje, ki igralcu omogoči, da je vloga čim bolj verodostojna, da ne zveni naučeno in nenaravno. Sramežljivost je torej nekaj pozitivnega in zelo koristnega. Po himni sovodenjske šole, ki je zaključila uradni del program, je bilo na vrsti podpisovanje dnevnikov, zvezkov ali preprosto belih listov.
Med občasnim opazovanjem sončevega mrka s pomočjo ustrezne zaščite in ogledovanjem učilnic je igralka razkrila neverjet-
tanja colja, bumbaca
no dosti spominov na šolska leta v Sovodnjah, od prve napisane besede in risbice v prvem razredu do »prerivanja« s sošolci med odmorom, od »trka s termosifonom« do »zdravega dolgčasa«, ki jo je kdaj zajel med poukom in ki se ji zdaj prikazuje kot trenutek »miru in harmonije«.
Obisk je Anita Kravos sklenila v vrtcu, kjer je - kot pravi - odigrala prvo vlogo v svojem življenju, zajčka v zaključni predstavi. Če so bili šolski prostori zelo slični njenim spominom, se ji je zdel vrtec res zelo majhen, kot ji je napovedovala nekdanja sošolka Kristina, ki je zdaj kuharica v vrtcu. Ob kavi in ogledu prostorov je čas hitro minil, v pozdrav pa so ji malčki zapeli nekaj pesmic, seveda tudi eno o zajčku.
gorica-nova gorica - Danes na Trgu Evrope - Transalpini
Skupaj na Poti miru
Osrednji govornik bo predsednik Borut Pahor - Parkirišča ob tovorni železniški postaji
Prizorišče je pripravljeno
bumbaca
Na skupnem trgu obeh Goric bo danes potekal svečan dogodek, ki ga prirejajo ob združitvi italijanskih in slovenskih zgodovinskih poti po sledeh prve svetovne vojne. Z njim se bo uradno zaključil projekt Pot miru - Via di Pace, ki sta ga v okviru evropskega programa čez-mejnega sodelovanja Italija-Slovenija izvedli Pokrajina Gorica in Fundacija Poti miru iz Kobarida v sodelovanju s številnimi partnerji.
Program se bo začel ob 12. uri. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, pozdravil bo tudi italijanski senator Franco Marini, ki predseduje vladnemu odboru za obele-
ževanje obletnic nacionalnega pomena, uvodno misel pa so zaupali arhitektu Borisu Podrecci. Na velikem odru, ki so ga postavili pred tamkajšnjo železniško postajo, se bodo zvrstili tudi slovenski pevec Vlado Kreslin, italijanska pevka Antonella Ruggiero, goriški mladinski čez-mejni orkester Nova filharmonija, Aleksander Ipavec in harmonikarska skupina Accordion Group 4-8-8-16, ki združuje mlade harmonikarje iz Benečije, Posočja, Gorice in Trsta, ter priložnostni otroški pevski zbor Pot miru, ki ga sestavljajo trije zbori iz Italije (med njimi goriški otroški zbor Emil Komel) ter dva iz Slovenije. Skupaj bo na odru, pod vodstvom
dirigenta Valterja Sivilottija, stalo 230 nastopajočih iz obeh držav.
Slovesnost bodo dodatno popestrili pohodniki različnih društev s koreografijami; ob tej priložnosti bodo odkrili tudi nova smerokaza Poti miru, ki so ju postavili na slovenski in italijanski strani trga.
Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo, zato voznikom svetujejo parkiranje ob tovorni železniški postaji v Novi Gorici: kdor prihaja iz Gorice, naj takoj po solkanskem mejnem prehodu zavije desno. Dogajanje na Trgu Evrope -Transalpini bo od 11.55 dalje neposredno predvajal tudi deželni TV program tretje mreže RAI.
14
Sobota, 21. marca 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Še danes in jutri sejem vrtnarjenja
Sejmišče vzcvetelo na prvi dan pomladi
Bogata ponudba rož, zelišč, dreves, opreme in drugih pripomočkov
Na goriškem sejmišču so včeraj, ravno na prvi dan pomladi, odprli 11. tridnevni sejem Pollice Verde, ki vsako leto razveseli ljubitelje vrtnarjenja in narave z obeh strani meje. Še danes in jutri bo v Ulici Barca nanje čakalo okrog sto razstavljavcev iz Furlanije Julijske krajine, Abru-cev, Emilije-Romagne, Lacija, Lombardi-je, Mark, Piemonta, Toskane in Veneta, kar nekaj podjetij pa bo prišlo tudi iz Slovenije in Poljske. Že včeraj se je v halah sejmišča sprehajalo kar nekaj obiskovalcev, »naval« pa pričakujejo danes in jutri.
Slovesnega odprtja s prerezom traku so se včeraj dopoldne udeležili predsednica sejemske ustanove Udine e Go-
rizia Fiere Luisa De Marco, goriški župan Ettore Romoli, predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, deželni svetnik FJK Rodolfo Ziberna in senatorka Laura Fasiolo. Goriški župan je poudaril, da je sejem vrtnarskih mojstrov Pollice verde med najbolj uspešnimi in priljubljenimi prireditvami, ki potekajo v Gorici, izrazil pa je tudi željo, da bi v prihodnje goriško sejmišče gostilo čim več sejmov in drugih dogodkov. Madriz, Fa-siolova in Ziberna so ocenili, da je sejem Pollice verde vreden pohvale: njegova vrednota je po njihovem mnenju predvsem pozornost, ki jo posveča otrokom in njihovi vzgoji.
Sejmišče so včeraj že obiskali prvi ljubitelji vrtnarjenja
Ob bogatem izboru rož, zelenih rastlin, zelišč, dreves, opreme za dvorišče, gnojil, vaz, košar, semen, pripomočkov za gojenje cvetic in knjig prireditev kot vsako leto ponuja tudi številne spremne pobude - predavanja, delavnice in tečaje. Udeleženci bodo na primer lahko sledili delavnicam in praktičnim prikazom bon-
sai tehnik, gojenja balkonskega cvetja, gojenja orhidej in vrtnic v vazah. Za mladino prirejajo tri ekološke in naravoslovne delavnice, precej zanimanja pa pričakujejo tudi za razstavo zajcev, ki so vsako leto med največjimi atrakcijami prireditve. Sejem bo še danes in jutri mogoče obiskati med 10. in 20. uro, vstop je prost.
sovodnje - V knjižnici Marko Korošic s knjigo Čar prostora
Lirika tudi v arhitekturi
Zadnje srečanje z avtorjem v sezoni 2014-2015 v sovodenjski občinski knjižnici je potekalo v torek s pičlo udeležbo deseterice poslušalk, ki jih je pozdravila županja Alenka Florenin. Založništvo tržaškega tiska je predstavilo knjigo z naslovom Čar prostora. Odlično opremljeno publikacijo z bogato predstavljenimi številnimi posnetki na luksuznem papirju je napisal na osnovi svoje doktorske disertacije Trža-čan Marko Korošic, ki je maturiral na tehničnem zavodu Žiga Zois, diplomiral pa na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo.
Že itak ožji krog obiskovalcev krajevnih knjižnic se za takšne ponudbe dodatno skrči zaradi zasidrane miselnosti, da sodi med poslušanja vredne knjižne izdaje zgolj besedna lirika že uveljavljenega umetnika zvenečega imena. Da je lirično, dramatično, potopisno in še kakšno sporočanje možno tudi v arhitekturi in urba-nistiki, pa presega informacije, ki jih prejemamo v šolskih klopeh in jih vse življenje nosimo v sebi kot svetinje.
Marko Korošic je strnil na 210 straneh opis stavbnega in pohištvenega oblikovanja sedmih slovenskih arhitektov iz Furlanije Julijske krajine. Izbor je seveda povsem oseben, a osnovan na poznavanju ustvarjalne stvarnosti, prisotne v tem prostoru v zadnjih več kot sto letih. Besedila se navezujejo na naslednje arhitekte: Maks Fabiani (1865-1962), Josip Costaperaria (1876-1951), Ivan Vurnik (1884-1971), Edo Mihevc (1911-1985), Valentino Zac-
Waltritschev KB center (levo), Marko Korošic in Martina Kafol (zgoraj)
caria Simonitti (1918-1989), Aleš Prinčič (1958), Dimitri Waltrisch (1966). V knjigi seveda niso predstavljene vse stvaritve navedenih ustvarjalcev. Najdemo le izjemen izbor nekaterih stavb, fasad, detajlov in predmetov z veliko količino slovenske simbolike. Prikazani so Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici - slednji dvakrat (Fabiani in Waltritsch), Živno-stenska banka v Trstu (Costaperaria), Škofijska kapela in škofijski palači v Trstu (Vur-
nik in žena), Kulturni dom v Trstu in Kulturni dom v Gorici (Mihevc), hiša v Špe-tru, hiša Giraldi, hiša Guarnieri (Simonit-ti), oblačila Querini, dom Zei, Hotel Clocc-hiatti Next (Prinčič), KB center, kavarna Qubik, Hiša filma - Kinemax, sedež Co-geco, pritličje Trgovskega doma (Waltritsch). S piscem arhitektom se je pogovarjala zastopnica založbe Martina Kafol, ki mu je postavljala iztočnice, da je pojasnjeval nastanek knjige in njeno vsebino; po-
vedal je marsikaj o osebnostih, ki jo bogatijo, in o svoji študentski ter profesionalni poti. Poleg načrtovanja stavb za javne in zasebne stranke je službeno zadolžen za rušenje črnogradenj, kar ga povezuje z izkušnjami na terenu, prekrški, zvijačami in sprenevedanji ljudi. V prostem pogovoru in z iztočnicami iz publike se je posredovanje podatkov razširilo še na nekatere druge goriške arhitekte in tržaške komplekse, kakršen je na primer stadion Prvi maj. (ar)
Kvestor se je poslovil
V	vidiku odhoda na novo službeno mesto v Parmi se je goriški kvestor Pier Riccar-do Piovesana včeraj poslovil od sodelavcev in ostalega osebja kvesture. V obračunu svojega delovanja je izrazil zadovoljstvo nad upadom kaznivih dejanj na Goriškem, izpostavil je še, da mu je uspelo okrepiti nadzor nad ozemljem s povečanjem števila policijskih patrulj, obžaloval pa je, da ni rešil vozla sedeža kvesture, ki ostaja v neprimernih prostorih. Novi kvestor Lorenzo Pillinini bo prišel 30. marca.
Jutri bodo čistili bregove
Ribiško društvo Vipava prireja jutri, 22. marca, v sodelovanju s sovodenjsko občinsko upravo in civilno zaščito čistilno akcijo na bregovih Soče in Vipave. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 na sedežu ribičev ob robu Sovodenj, kjer bo opoldne skupinsko kosilo.
Začenja se Filmforum
Danes se začenja goriški del festivala Filmforum. Zanimivo bo zlasti predavanje Stuarta Allena (danes ob 15. uri na sedežu videmske univerze v Ulici Santa Chiara), enega izmed največjih poznavalcev t.i. »citizen journalisma« in družabnih omrežij.
Svirel na obeh straneh meje
V	okviru glasbenega tekmovanja in festivala solistov in komornih skupin Svirel bo od danes in do 12. aprila na obeh straneh meje nastopilo 1.225 glasbenikov iz 20 držav. Potekali bodo tudi spremljevalni kulinarični dogodki in tematski glasbeni izleti. (km)
gorica - Terzoteatro
Izvrstni Colautti-Cecchelin »obdelal« tržaško mišljenje
Gledališki festival polni dvorano Kulturnega doma
Na uvodni predstavi gledališkega festivala Un Castello di Risate v organizaciji združenja Terzoteatro je Alessio Colautti spet zadel v polno: s svojo predstavo Trieste, Cecchelin e d'intorni je v dvorano Kulturnega doma privabil množico - med publiko je bilo tudi več Slovencev - in ji postregel tudi z zbadljivkami na račun tržaškega mišljenja, kot se spodobi za Angela Cecchelina. Spremljal ga je štiričlanski orkester Auditorium, vse nastopajoče pa je občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom.
V okviru festivala bo nocoj ob 20.30 gledališka skupina La Barcaccia iz Trsta odigrala komedijo Cecco Beppe Brontlon;
avtor in režiserje Carlo Fortuna.	A,essio cdautti QZ Angeb CeccheNn
doberdob - Ob dnevu žena
Zamislile so se nad vlogo ženske, Avdicije so jih pošteno nasmejale
Med predstavo
foto k.f.
Doberdobke so v soboto praznovale dan žena. Kot je že običaj, ženski pevski zbor društva Jezero prireja za to priložnost večerjo in zabavni program, ki so ga v celoti izvedli društveni člani. Pozdravila je predsednica društva Zulejka Devetak, nagovor o vlogi ženske danes je imela Luisa Gergolet. Po večerji se je številčna ženska publika, stara od 15. do 80. leta, pošteno nasmejala ob komediji Avdicije; igrali so Vilko Frandolič, Magda Prinčič, Dario Ber-tinazzi, Barbara Jelen, Zulejka Devetak in Luisa Gergolet, ki je napisala osnovno besedilo in poskrbela za režijo predstave; ta je v glavnem slonela na improvizaciji. Vsebina pa taka: oče in mati se odločita, da bosta dobila sinu ženo s časopisnim oglasom. Prijavijo se štiri ženske: menedžerka, reperca, miss in sramežljiva kmetica. Družina pa premore tudi deklo ... Komedijo so odigrali v vaškem narečju, tehnično pomoč je zagotovila Martina Gereon.
Ženske pevskega zbora so okrasile dvorano in pripravile sladice, v zgornjem nadstropju je bila na ogled razstava ročnih del. Ker je bilo razpoloženje pravo, se je zabava zavlekla pozno v noč.
/
GORISKI PROSTOR	Sobota, 21 . marca 2015 1 5
krmin - Jutri dvojni dogodek
Čezmejna Brda pod skupno streho
Z dvojnim dogodkom v Krminu bodo Brici jutri izpričali željo po združevanju čezmejnih Brd pod eno samo kulturno streho.
Ob 17. uri bo v dvorani občinske palače Locatelli odprtje likovne in fotografske razstave Kultura brez meja: sooblikovali jo bodo člani fotokluba Skupina 75, ki letos obeležuje 40-letnico delovanja, in Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo iz Šmartnega.
Ob 18. uri bo v tamkajšnjem gledališču sledila predstava z naslovom Soča, zapoj o vojni, ki se ne sme nikdar več ponoviti. Glasba se bo prepletala z recitalom pesmi, gledališkimi in plesnimi točkami. Nastopajoči bodo različnih starosti; nosilno vlogo bodo odigrali mladi, med katerimi bodo tudi učenci glasbene akademije mesta Gorica in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Poleg solistov bo nastopil združeni moški zbor s pevci iz zborov Jaz-bine-Plešivo, F.B. Sedej iz Števerjana, Ludvik Zorzut iz Medane, Mirko Špa-capan iz Podgore in pevci iz Štmavra; k združenemu ženskemu zboru pa so pristopile pevke iz zborov Jazbine-Plešivo, F.B. Sedej in Mirko Špacapan. Za scenografijo je poskrbela Loredana Prinčič, za kostume Giulia Mininel in SNG No-
va Gorica; predstavo je zasnovala in re-žirala Ana Facchini. Po zaključku odrskega dogajanja bodo udeleženci v dvorani Italia nazdravili ob briških dobrotah. Tudi tako želijo organizatorji -domala vsa društva s čezmejnega območja Brd pod pokroviteljstvom občin Krmin, Števerjan, Brda, Dolenje in Gorica ter Fundacije Goriške hranilnice -spodbuditi navezovanje novih stikov in utrditi že obstoječe sodelovanje.
»Po Soški dolini in okoliških gorah je pred sto leti potekala soška fronta. Terjala je ogromno žrtev, med katerimi so bili številni Slovenci in pripadniki drugih slovanskih narodov, ki so se borili med italijanskimi in avstro-ogr-skimi vojaki. Danes na Sočo gledamo kot na pogumno gospo, ki si je pot utrla preko strmih dolin. Na podoben način je tudi naša dežela, kljub vojni, ohranila svojo kulturo in identiteto, svoje bogastvo ... Krminsko srečanje bo priložnost, da se pripadniki različnih narodnosti, ob sproščenem kramljanju in izmenjavi umetniških vsebin, bolje spoznamo in zbližamo. To bo večer utrjevanja starih in tkanja novih prijateljstev, ki nas bodo še tesneje povezala v skrbi za boljši skupni jutri,« so v vabilo na jutrišnja dogodka zapisali prireditelji.
gorica - Trijezični festival Komigo
Iztok Mlakar nagrajen
Festivalsko priznanje za markantno vlogo Pepija Slehernika, ki je razpet med tu in onstran
V goriškem Kulturnem domu se je v sredo dvignil zastor nad dvanajsto izvedbo trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo 2015. Prvi večer je potekel v znamenju Franeta Milčinskega -Ježka. Kabaretna predstava Sto svečk za Ježka je namreč nastala ob njegovi stoletnici; glavne vloge so odigrali Janez Hočevar - Rifle, Nana Milčinski, Juš Mil-činski, Ivan Lotrič in Joži Šalej. Še preden so stopili na oder, pa so priznanje Komigo 2014 podelili slovenskemu gledališkemu igralcu Iztoku Mlakarju, No-vogoričanu, ki je v Kulturnem domu v lanski sezoni nastopil kot protagonist komedije Slehernik. V predstavi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je odigral markantno vlogo Pepija Slehernika, ki je razpet med tu in onstran.
Priznanje, ki ga je v raku tehniki izdelal slovenski likovnik Ivan Skubin iz Golega Brda, je letošnjemu nagrajencu izročil predsednik Kulturnega doma, Igor Komel. Poudaril je, da Iztok Mlakar slovi kot izvrsten igralec in interpret vlog v predstavah različnih žanrov ter obenem kot piker in šaljiv kantavtor, da je med Slovenci v »zamejstvu« priljubljen, pozna pa ga tudi italijanska javnost na Goriškem. V prejšnjih letih so priznanja festivala Komigo prejeli Boris Ko-
Igralec Iztok Mlakar in predsednik Kulturnega doma Igor Komel
bal iz Trsta, Andro Merku iz Trsta, Gian-franco Saletta iz Gorice, Teater 55 iz Ljubljane, fUrlansko gledališče Trigeminus iz Manzana, furlanski teater Incerto iz Vidma, Špasteater iz Mengša, Boris Devetak iz Trsta, Robert Cotič in Tik Tak teater iz Gorice ter Franko Korošec iz
Trsta.
Naslednja predstava v okviru Ko-migoja bo v sredo, 1. aprila, z začetkom ob 20.30, ko se bo na odru goriškega Kulturnega doma predstavil iznajdljivi slovenski igralec Andrej Rozman - Roza s kviz-komedijo Jezik ne jezi se.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
3 Gledališče
»NORA GREGOR - SKRITI KONTINENT SPOMINA«: predprodaja vstopnic za trijezično predstavo, ki bo odigrana v mestnem gledališču Verdi v Gorici 27. marca ob 20.45, poteka tudi v Kulturnem domu (tel. 048133288) in Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445); znižana 12 evrov.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 21. marca, ob 11.30 »Sneguljčica« (Jacob in Wilhelm Grimm) in ob 20. uri »Zmikavt in stara devica« (Gian Carlo Menotti); informacije na blagaj-na.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 »Ce-nerentola«; 19.50 »Suite Francese«; 21.50 »Foxcatcher - Una storia ameri-cana«.
Dvorana 2: 15.00 »Suite Francese«; 17.00 »Dancing with Maria«; 18.30 »Cenerentola«.
Dvorana 3: 15.15 - 17.00 - 20.30 - 22.10 »Fino a qui tutto bene«; 18.40 »Suite Francese«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.10 »Ceneren-tola«; 19.50 - 22.15 »The Divergent Series - Insurgent«.
Dvorana 2: 17.30 »The Divergent Series - Insurgent«; 19.50 »Cenerentola«; 22.15 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 3: 16.40 - 20.20 - 22.10 »La solita commedia - Inferno«; 18.20 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 4: 16.00 »Spongebob - Fuori
dall'acqua«; 17.40 - 21.40 »Suite Francese«; 19.50 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 5: 16.40 »Dancing with Maria«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Latin lover«.
n Razstave
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 bo danes, 21. marca, ob 18.30 odprtje razstave fotografij Ren-za Beana z naslovom »La cjase«; na ogled bo do 2. aprila od torka do nedelje 7.30-22.00.
Koncerti
V	LOKALU DEJA' VU' CAFE' v Raštelu 71 v Gorici bo danes, 21. marca, ob 20. uri koncert reggae glasbe s skupino Boomriver.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org.
46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: 22. marca ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; več na www.zpzp.si.
V	NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 23. marca ob 20.15 koncert pianista Eugena Indjica. 28. marca ob 20.15 bo koncert skupine Rudi Bučar & Istrabend; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pri-četkom prireditev (tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si).
S Izleti
PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure).
KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrota-
mi in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zaželena je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za de-gustacijo (sodelovalo bo 15 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 338-4390324, po-hod2015@pohod.it; več na www.po-hod.it.
SPDG prireja izlete v sklopu »Kekče-vih poti«: v nedeljo, 22. marca, Vol-nik na tržaškem Krasu (zbirališče ob 8.45 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod z lastnimi sredstvi ob 9. uri); v nedeljo, 12. aprila, Slap Koz-jak in Tolminska korita v Soški dolini; v nedeljo, 10. maja, Sveta Trojica in Krpanova dežela v okolici Pivke na Notranjskem; v nedeljo, 13. septembra, Mali Golak na Trnovski planoti; informacije Fanika Klanjšček (tel. 347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja Morgut (tel. 338-3550948, mi-tja@spdg.eu). PD ŠTANDREŽ prireja avtobusni prevoz za ogled »Škofjeloškega pasijona«, ki ga je leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič iz Štandreža. Odhod iz Štan-dreža bo v soboto, 11. aprila, ob 16.30, vrnitev ob 24. uri, predstava se začne ob 20. uri. Prijave po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure) najkasneje do 28. marca.
H Čestitke
Jih petdeset je mimo šlo, druga zdaj prihajajo.... TATJANO naj vedno veselijo, to ji pupe iz srca želijo.
□ Obvestila
6. ŠELEMIJADA V RENČAH bo danes, 21. marca: od 10. ure do 13. ure prijava tekmovalcev in oddaja šelamov - tudi divjačinskih za ocenjevanje; po 13. uri strokovno ocenjevanje šelamov; ob 18. uri družabno srečanje, pokušina še-lamov, naj šelam po izboru publike, ob 20. uri razglasitev rezultatov, najboljši šelami bodo nagrajeni.Tekmovanje bo potekalo v Kulturni dvorani v Ren-čah.
GORIŠKI SKAVTI: letniki 1965-66-6768-69 se bodo srečali v ponedeljek, 23. marca, ob 20. uri v Močnikovi dvora-
ni ob cerkvi Sv. Ivana v Gorici.
insko kosilo.
OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s Civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik, organizira »Ekološki dan« v soboto, 28. marca. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo.
DRUSTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na nordijsko hojo po Marini Juliji; informativni sestanek bo v ponedeljek, 30. marca, ob 17.30 na sedežu društva v Ul. Valentinis 84, tel. 0481-474191.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogi-rala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah.
13 Prireditve
V	GORICI: v Hiši filma na Travniku bo v torek, 24. marca, ob 17. uri »Srečanje z Noro«. Igor Devetak, Christine Casapicola, Hans Kitzmueller in Joseph Valencic bodo predstavili svoje zadnje raziskave posvečene Nori Gregor.
V	GORICI: v KC Lojze Bratuž bo v četrtek, 26. marca, ob 20. uri msgr. Marjan Turnšek, nekdanji mariborski nadškof, teolog in profesor, protagonist novega »Srečanja pod lipami«. Pogovor, ki ga bo vodila mlada izobraženka Martina Valentinčič, bo preletel sončne in senčne plati današnje družbe in Cerkve. Ob 18.30 bo msgr. Marjan Turnšek daroval mašo v Štandrežu.
V	GORICI: v KC Lojze Bratuž bo v ponedeljek, 23. marca, ob 20.30 v okviru praznovanj goriških zavetnikov predavanje novinarja in pisatelja Pao-la Rumiza na temo besed, ki jih je izgovoril papež septembra lani v Redi-pulji »Doživljamo tretjo svetovno vojno, ki se bije po kosih«; vstop prost.
V	TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bodo v ponedeljek, 23. mar-
ca, ob 17. uri prostovoljci skupine »Let-tori in cantiere« prebirali zgodbe, pripovedi, poezije...
V	DOBERDOBU: v turistični kmetiji pri Cirili bo v torek, 24. marca, ob 19.30 predstavitev pesniške zbirke Ameriga Visintinija »Scoltando 'l silenzio - As-coltando il silenzio - V poslušanju tišine«. Zbirko in poezije bosta predstavila Tatjana Rojc in Igor Tuta, prebirali jih bosta Sanja Vogrič in Marilisa Trevisan, glasbeno bosta spremljala violinist Simon Gerin in pianistka Neva Klanjšček.
»30 LET SOŠKIH REGAT...« je naslov večera, ki ga prireja kajak klub Šilec v sredo, 25. marca, ob 20. uri na sedežu v Ul. 4. novembra v Podgori. Z gostoma večera Aldom Ruplom in Albinom Špacalom se bo pogovarjal Vili Prin-čič. Predvajali bodo fotografije Soških regat in dokumentarni film o Soči Iva Sakside.
V	GORICI: v Tumovi dvorani v KB centru na Verdijevem korzu 51 bo v sredo, 25. marca, ob 18. uri Marija Merljak predavala o zdravi prehrani; organizator je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
V	GORICI: v Katoliški knjigarni na Travniku bo v četrtek, 26. marca, ob 10. uri predstavitev knjige Petra Stresa »Bi-ljana«. Srečanje v sklopu niza »Na kavi s knjigo« prireja Katoliška knjigarna v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo.
UČENCI IN UČITELJI OŠ PETRA BU-TKOVIČA-DOMNA vabijo na šolsko prireditev v petek, 27. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Anna Armano iz splošne bolnišnice v cerkev na Pla-cuti in na glavno pokopališče; 11.00, Franca Caneva vd. Minini iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 11.55, Mario Ce-coni iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
DANES V MOŠU: 10.00, Vanek (Giovanni) Bertolini (z glavnega pokopališča v Gorici ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Giovanni Vergine (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev; 12.30,Maria Pasi vd. Cla-gnan, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev.
1 388 Sobota, 21. marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
nogomet - Četrtfinalni pari lige prvakov in evropske lige
Ugoden žreb
Juventus bo igral proti francoskemu Monacu - Madridski derbi
NYON - Za Juventus včerajšnji žreb ni bil samo ugoden. Bil je sanjski. Na sedežu Evropske nogometne zveze (Uefa) v Nyonu so izžrebali pare četrtfinala lige prvakov. »Stara dama« se bo v torek, 14. aprila (povratna tekma bo 22. aprila), na domačem Juventus Stadiumu pomerila s francoskim Monacojem. Na papirju bodo črno-beli igrali proti ugodnemu nasprotniku. Trenerji so seveda bolj previdni. »Ne smemo pozabiti, da je Monaco izločil Arsenal,« je dejal Max Allegri. Njegov kolega na klopi francoskega kluba Vadim Vasiljev pa: »Vemo, da so si vsi želeli igrati proti nam. Juventus je favorit. Mi smo lahko ponosni, da smo se uvrstili v četrt-finale. Ne smete pozabiti, da smo pred dvema letoma igrali v B-ligi.«
V	četrtfinalu bo na sporedu španski derbi med madridskima Realom in Atleticom. Barcelona bo 15. aprila (prva tekma v Parizu) igrala proti pariški ekipi PSG. Četrtfinalni mozaik bo dopolnilo srečanje med Bayernom in Portom. Finale bo 6. junija v Berlinu.
V	evropski ligi (16. aprila) bo Napoli igral proti nemškemu Wolfsburgu, ki je izločil Inter. Fiorentina pa proti kijevskemu Dinamu. Finale pa 27. maja v Varšavi.
Pari četrtfinala lige prvakov: Paris St. Germain -Barcelona, Atletico Madrid - Real Madrid, Porto -Bayern München, Juventus - Monaco. Pari četrtfinala evropske lige: Sevilla - Zenit St. Peterburg, Dnjepr Dnjepropetrovsk - Brugge, Dinamo Kijev - Fiorentina, Wolfsburg - Napoli
Poškodovani Paul Pogba bo miroval dva meseca
smučarski poleti - Slovensko zmagoslavje v dolini pod Poncami
Peter prižgal raketo
Danes ekipna tekma
PLANICA - Slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je zmagovalec prve tekme finala svetovnega pokala v Planici. Na prenovljeni skakalnici pod Poncami je že v prvi seriji z 248,5 m dolgim poletom postavil nov rekord naprave, v drugi pa ubranil prednost. Drugi je bil Jurij Tepeš, tretji pa Avstrijec Stefan Kraft. Prevc, ki je temeljni kamen za zmago postavil v prvi seriji s tretjim najdaljšim skokom v zgodovini človeštva, je v drugo poletel 233 metrov, za kar je prejel pet sodniških dvajsetic. Tepešev polet je bil prav tako dolg 233 m in je za desetinko točke premagal tretjeuvrščenega zmagovalca novoletne turneje Krafta. Ta je pristal pri 238,5 m, tokrat pa je imel srečo s sodniki slovenski tekmovalec, saj je prejel kar tri dvajsetice, Avstrijec pa dve in Slovenci so se razveselili zmage pod Poncami že četrto leto zapored, a prve dvojne. Enako zanimiv kot boj za zmago je bil tudi dvoboj med Nemcem Severinom Freun-dom in Petrom Prevcem za skupno zmago v svetovnem pokalu. Nemec je zmagal na zadnjih štirih tekmah zapored, na zadnjih šestih pa zbral pet zmag in drugo mesto. Njegova prednost pred Prev-cem je pred tekmo znašala že 94 točk.
Freund je bil po prvi seriji četrti, v drugi pa še enkrat pokazal trdne živce. Pred njim je zelo solidno skočil japonski veteran Noriaki Kasai, ki je pristal pri 229,5 metra, Norvežan Rune Velta, s katerim si je celo delil četrto mesto, pa 222 metrov. A Nemca to ni zmotilo in z 233 metri je zanesljivo prevzel vodstvo.
A tudi vodilna trojica iz prvega na-
stopa je v drugo skočila izredno in Freund je v dvoboju s Prevcem izgubil kar 50 točk. Razlika se je zmanjšala na 44 in še en tak izid na nedeljski tekmi bi Prevca pripeljal do kristalnega globusa, prvega za Slovenijo po Primožu Peterki leta 1998.
Odličen je bil tudi Anže Semenič, ki oba dneva kaže odlične skoke, kot 10., Robert Kranjec je z 22. napredoval na 11. mesto. Jernej Damjan je bil 16., Nejc Dežman pa 26. Trener Goran Janus pa se je na osnovi današnjih izidov odločil tudi četverico za sobotno ekipno tekmo, na kateri bodo nastopili Prevc, Tepeš, Semenič in Kranjec.
»Peter je oba skoka naredil odlično, odličen je bil tudi Jurij,« je po tekmi povedal Janus, o boju za naslov v skupnem seštevku svetovnega pokala pa dodal: »Vse se bo odločalo v nedeljo.«
»Vse se je lepo izšlo. Vse tisto, na kar sem bil pozoren, se je izšlo in skok se je dobro sestavil. Danes (včeraj) je bilo dobro-
22-letni Peter Prevc, član SK Triglav iz Kranja, stanuje v Dolenji vasi na Gorenjskem. Je študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Njegova hobija sta računalništvo in odbojka
ansa
došlo, da sem stabilno skakal že včeraj (v četrtek),« je o izjemnem prvem poletu dejal Prevc. A se je ozrl tudi naprej: »Super je, da je bila uspešna cela ekipa. A jutri potrebujemo osem dobrih skokov.« Tepeš pa je pristavil: »Sešlo se je sanjsko zame in za Petra. Zase upam, da bodo moji skoki še naprej tako dobri. A v prvem nastopu sem bil res sem jezen, ker sem imel najslabše razmere med vsemi. Kot kaže, sem to jezo sem pretvoril v dober skok, zato sem lahko zadovoljen. Mislim, da sta bila to moja top 10 skoka v sezoni.«
»Vsake serije je enkrat konec. Še vedno vodim in preračunavanje ne bo prineslo nič. To moram odmisliti. Peter je ek-stremno močan. Vedel sem, da ne bo podaril nobenega metra v poletu in tukaj ga bo res težko premagati. V nedeljo me čaka težka naloga, tekma bo zelo napeta,« pa je po 'porazu' povedal Freund. O 248-metrskem skoku Prevca pa: »Tukaj je prižgal raketo. Res veličasten polet.«
Danes je v Planici ekipna tekma, ki se bo začela ob 10.00. Ob 12.00 bo zabavni program z glasbeno skupino Cover Lover. Ob 20.00 bo v Kranjski Gori podelitev startnih številk za jutrišnjo sklepno tekmo (posamezniki) letošnje sezone. Nato bo sledil glasbeni spored (Rock Partyza-ni in Atomik Harmonik). Jutrišnja tekma se bo začela ob 10.00.
Janus izbral skakalce
Trener slovenskih skakalcev Goran Janus je po včerajšnji tekmi določil reprezentanco za današnjo ekipno tekmo v Planici. Slovenske barve bodo branili Jurij Tepeš, Anže Semenič, Robert Kranjec in Peter Prevc. Glede na včerajšnje dosežke so Slovenci prvi favoriti, saj niso imeli le prvega in drugega s Petrom Prevcem in Jurijem Tepešem, ampak sta uspeh dopolnila Anže Semenič in Robert Kranjec na 10. in 11. mestu. Po dva skakalca so imeli v deseterici Avstrijci in Norvežani.
Teja Gregorin 29.
Finska biatlonka Kaisa Makkarainen (19:49,1/1) je zmagovalka sprinterske tekme svetovnega pokala v Hanti Mansisku. Najboljša Slovenka je bila na 29. mestu Teja Gregorin (+1:55,4/1).
Danes Italija-Wales
Italija bo v zadnjem krogu trofeje Šestih narodov danes na rimskem Olimpicu gostila Wales. Tekmo bo ob 13.30 v živo prenašal DMax.
Formula 1 brez Nemčije
Dirke formule 1 v Hockenheimu v Nemčiji (19. julija) letos ne bo. Sezona bo obsegala zgolj 19 dirk.
alpsko smučanje
Odločilni konec tedna za Tino Maze
MERIBEL - Do konca letošnje sezone svetovnega pokala sta še dve tekmi, današnji slalom (prva vožnja bo ob 9.00, druga pa ob 11.30) in jutrišnji veleslalom. Ma-zejevo in Fenningerjevo na vrhu loči 32 točk, kot kaže, bo odločitev o zmagovalki v skupnem seštevku za veliki kristalni globus padla jutri na veleslalomu. Tina meni, da ima še vedno zelo dobre možnosti, da še drugič v karieri postane najboljša alpska smučarka v sezone. »VAareju nisem smučala dobro, bila sem zelo bolna, imela sem težave z bolečinami v trebuhu. Zdaj upam, da mi bo uspelo. Imam lepe možnosti, toda Anna prav tako smuča zelo dobro. Smučala bom tako, kot znam, in upam, da se bo izšlo,« je dejala Črnjanka, ki je nato tako odgovorila na vprašanje novinarjev, češ kaj bo počela po zadnjih tekmah sezone v Meribelu? »Najprej grem v Lenzerheide, kjer se bom udeležila tekme, ki se imenuje Red Bull Skills. Sicer pa med letom veliko potuješ in po sezoni ne maraš več toliko potovati. Lani sem sicer šla nekam, kjer je bilo topleje, a zdaj želim ostati le doma z družino in prijatelji. Mislim, da so to lepe počitnice, da preživiš čas s tistimi, s katerimi ga med sezono ne moreš.«
Kaj pa o nadaljevanju kariere na belih strminah? »Odločila se bom poleti. Zdaj nočem ničesar reči, ker je zelo pomembno, da dobro odpeljem zadnji tekmi. Lahko se zgodi, da bosta to moji zadnji,« je odkrito priznala.
ZMAGA ŠVICI - Na ekipni tekmi na finalu svetovnega pokala v alpskem smučanju v francoskem Meribelu je včeraj zmagala Švica, ki je v velikem finalu premagala Švedsko, Avstrija pa je po zmagi v malem finalu nad Italijo zasedla tretje mesto.
Pontrelli pri Cosoliniju
Pri Triestini so se po torkovem protestu, ko so se igralci zaradi zamud pri izplačevanju honorarjev odpovedali treningu, stvari nekoliko pomirile, a v društvu niso vsi problemi rešeni. Včeraj se je predsednik Pon-trelli srečal z županom Cosolinijem. Pontrelli je znova izrazil voljo in prepričanje, da bodo nadaljevali voditi Triestino: »Nobenega namena nimamo prodati kluba. Imeli smo nekaj težav, saj se je po zadnjih izračunih izkazalo, da je bil lanski dolg v višini 680.000 €, ne pa 500.000€, kot smo na začetku predvidevali. Vsekakor imamo denar, da izpeljemo brez težav sezono, igralci morajo le imeti nekaj potrpljenja. To velja tudi za navijače. Nekdo bi si pač želel, da bi klub odstopili komu drugemu, a če je kdo resno zainteresiran na nakup Triestine, potem naj se jasno izpove in naj ne ribari v kalnem. Tako vedenje nikomur ne koristi. Tudi igralci morajo zaupati temu društvu, drugače bo prišlo do težav tudi v sami slačilnici, kar bi vplivalo tudi na nastope in rezultate; česar si ne moremo privoščiti, saj si obstanka še zdaleč nismo zagotovili.«
Triestina bo jutri igrala v gosteh v Montebelluni (s pričetkom ob 14.30). (I.F.)
DANES - Vaterpolo, A2-liga: 19.00 v tržaškem bazenu Bianchi Pallanuoto TS -Quinto.
IZIDI: 1. Peter Prevc (Slo) 478,5 (248,5/233,0 m)
2.	Jurij Tepeš (Slo) 461,9 (223,0/233,0) 3. Stefan Kraft (Avt) 461,8 (240,0/238,5) 4. Severin Freund (Nem) 447,7 (223,0/230,5) 5. Noriaki Kasai (Jap) 440,7 (217,0/229,5) 6. Rune Velta (Nor) 436,3 (220,0/222,0) 7. Michael Hayböck (Avt) 429,1 (242,0/225,0) 8. Kamil Stoch (Pol) 414,9 (228,5/212,5) 9. Johann Forfang (Nor) 410,5 (211,5/216,0) 10. Anže Semenič (Slo) 407,8 (229,5/212,0) 11. Robert Kranjec (Slo) 399,7 (204,5/222,0).
VRSTNI RED v svetovnem pokalu: 1. Severin Freund (Nem) 1693 2. Peter Prevc (Slo) 1649
3.	Stefan Kraft (Avt) 1528 4. Anders Fannemel (Nor) 1137 5. Michael Hayböck (Avt) 1117.
Platini je zadovoljen
ZÜRICH - Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini je zadovoljen z odločitvijo Mednarodne nogometne zveze, da bo finale svetovnega prvenstva leta 2022 v Katarju 18. decembra. Francoz pravi, da datum odgovarja Evropejcem, saj je pred božičem. Fifa bo gostitelja svetovnega prvenstva leta 2026 izbrala maja leta 2017 na kongresu v malezijskem Kuala Lumpurju. Največ možnosti za prireditelja imajo države iz Srednje in Severne Amerike, nazadnje so eno najbolj mikavnih športnih prireditev na svetu na tem območju gostile ZDA leta 1994.
V Vidmu Fiorentina
Z današnjima tekmama Chievo - Palermo (ob 18.00) in Milan - Cagliari (20.45) se bo začel 28. krog A-lige, ki bo prihodnji teden, zaradi nastopov reprezentanc, mirovala. 29. krog bo na sporedu 4. aprila, na velikonočno soboto. Videmski Udinese bo jutri ob 20.45 na domačem Friuliju gostil Fiorentino, ki igra v zadnjih tednih, tako v Italiji kot v Evropi, kot prerojena. Spored: jutri 12.30 Em-poli - Sassuolo, 15.00 Juventus - Genoa, 20.45 Cesena - Roma, Lazio - Verona, Napoli - Atalanta, Parma - Torino, Sampdoria - Inter.
V prvi slovenski ligi bo Gorica danes ob 15.00 v domačem Športnem parku gostila Rudar. Zanimivo bo tudi v španski Ligi, kjer bo jutri na sporedu »el clasico« med Barcelono in Real Madridom (21.00).
/
ŠPORT
Sobota, 21. marca 2015
17
Domači šport Danes
Sobota, 21. marca 2015 KOŠARKA
MOŠKA B-LIGA - 20.30 v Trstu, Palarubini: Jadran Franco - Crema
MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Rudi: Perteole - Sokol; 19.00 v Trstu, Calvola: San Vito - Kontovel UNDER 15 ŽENSKE - 19.30 v Casarsi: Casarsa -Polet
NOGOMET
DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 na Proseku, Rouna: Triestina - Kras Repen
DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v San Giorgiu di Nogaru: Sangiorgina - Vesna
ODBOJKA
ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Vidmu, Tiepolo: Rizzi Volley - Zalet Sloga
MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Sloga Tabor; 20.30 v Lauzaccu: Blu Team -Olympia
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Latisana
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - Virtus Olympia; 20.30 v Škocjanu: Pieris -OK Val
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Zalet Sokol
UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu,Ul. Svevo: Virtus Olympia - Sloga Dvigala Barich; 16.00 v Štandrežu: OK Val - Grado
HOKEJ NA ROLERJIH
A1-LIGA - 20.30 na Opčinah: Polet ZKB Kwins -Cus Verona
NAMIZNI TENIS
PRIMORSKA LIGA - 9.00 v Zgoniku posamični dvoboji (sklepni del)
MOŠKA C2-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras - Azzurra B
Jutri
Nedelja, 22. marca 2015
NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Mori Santo Stefano
ELITNA LIGA - 15.00 v Tolmeču: Tolmezzo - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Sevegliano
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Marianu: Mariano
-	Breg; 15.00 v Vižovljah: Sistiana - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Pro Gorizia
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Zdravščini: Poggio
-	Gaja
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Fani Olimpia; 10.30 v Podgori: Juventina - Azzurra NAJMLAJŠI - 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello -Juventina; 10.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 10.30 v Vidmu, Ul. Don Bosco: Bearzi - Kras (poskusno prvenstvo); 10.30 v Žavljah: Zaule - Kras
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v San Donaju: Bibione -Olympia 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga Tabor Televita
MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Volleybas
UNDER 17 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Poggivolley
-	Olympia
UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Poggivolley - Zalet Sokol
TENIS
ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Čedadu: TC Cividale - Gaja NAMIZNI TENIS
A2-LIGA - 11.00 v Zgoniku: troboj Kras, Tramin A in Norbello
nogomet - V D-ligi Kras jutri v Repnu
Trener Žlogar: »Morda ni zadnji vlak, toda
Po dveh zaporednih porazih je za Kras zmaga imperativ. Gotovo je Re-pencem priskočil na pomoč koledar, saj bodo jutri (ob 14.30) Kneževič in soigralci merili moči s skromnim Morijem, ki sameva na dnu razpredelnice. Trener Anton Žlogar se zaveda pomembnosti jutrišnjega dvoboja: »Morda ne gre za zadnji vlak, a gre za zelo pomembno tekmo v boju za neposreden obstanek. Mori je v bistvu že obsojen na izpad, a to ne pomeni, da smo tekmo že zmagali. Po seriji uspešnih nastopov sta prišla dva zaporedna poraza, ki sta posledica psihološkega padca. Pričakovali smo dokončen kakovostni skok, a do tega ni prišlo. Mislim, da smo na obeh tekmah zelo občutili gol, ki smo ga prejeli v uvodnem delu tekme. Nato sta se nasprotnika (Union Pro in Fontanafredda) organizirano branila in sami nismo bili zmožni nadoknaditi zaostanka. Jasno je, da moramo igrati vedno 100%, če želimo biti enakovredni vsem tekmecem, drugače postanemo ranljivi. Proti Mo-riju bo prišlo do določenih sprememb v ekipi. Tako v sistemu igranja kot v sami postavi. Najbrž bom zamenjal tri ali štiri igralce. Nekateri so na zadnjih tekmah pokazali znake utrujenosti in potrebujejo malo počitka. Obenem si tako pridržim možnost, da z nekaterimi spremembami v drugem polčasu okrepim vezno vrsto in dodatno dvignem kakovostno raven ekipe. Odsoten bo kaznovani Cvijanovič, medtem ko Cor-vaglia cel teden ni treniral zaradi gripe, a bo za tekmo na razpolago.« (I.F.)
1. AL: Sovodnje v Vižovljah
V 1. amaterski ligi bo prvouvršče-ni Primorec tokrat prost. Igralci treben-skega kluba bodo z zanimanjem spremljali tekmo v Vižovljah med Sistiano in So-vodnjami. Sistiano, ki je druga na lestvici, bodo gostili v Trebčah v soboto, 28. marca. V dveh krogih bi se lahko torej odločala letošnja sezona v skupini C. So-vodenjci bodo seveda, kote ali nehote, skušali narediti uslugo Primorcu, saj nujno potrebujejo točke v boju za obstanek. Sistiana bo igrala brez diskvalifici-ranih Črgana in Zanetteja. Težka naloga čaka tudi Breg, ki bo igral v gosteh v Ma-rianu. Trener Cernuta ne bo imel na razpolago Latina in Arslanija.
nogomet - V elitni ligi
Vesna bo že danes vedela, ali je 2. mesto realen cilj
Šest krogov pred zaključkom rednega dela prvenstva elitne lige se Vesna pripravlja na gostovanje v Tolmeču. Sicer šestouvrščeni Tolmezzo preživlja pozitiven trenutek, saj je neporažen že tri kroge, prejšnjo nedeljo pa je doživel polovični spodrsljaj v Fojdi, kjer je proti že izpadlemu Ol3 dosegel le točko. Moštvo trenerja Damianija pa se lahko ponaša s prestižno zmago proti drugouvrščenemu Cjarlins-Muzaneju. Zmaga Tolmezza nad drugo silo prvenstva je koristila predvsem Križanom, ki so se tudi po zmagi proti Sanviteseju približali furlanski ekipi na pet točk zaostanka. V Vesninem taboru si željo ohraniti stik vsaj z drugim mestom, zato je pozitiven razplet v Tol-meču glavni cilj, to pa predvsem zaradi srečanja na vrhu lestvice med tržiškim
Ufm Godeasa, Tomizze in Alena Carli-ja s Cjarlins-Muzane. V primeru zmage bi Tržičani resno zapečatili prvenstvo in si zagotovili napredovanje v D-ligo, njihova zmaga pa bi še kako koristila Za-nuttigovi ekipi. Zasledovanje drugega mesta lahko Vesni predstavlja dodatno motivacijo, vendar je pot posejana z marsikatero zapreko. Že jutri bo na vrsti solidni Tolmezzo, nato neposredni boj s Cordenonsom, po velikonočnem premoru bo sledil še obračun z Ufm. Na jutrišnjem gostovanju se bo moral Zanut-tig v obrambi ubadati z odsotnostjo di-skvalificiranega Avdiča, ki je prejel četrti prvenstveni rumeni karton in bo družbo na tribuni delal Venturiniju. Ta bo svojo kazen odpravil čez en krog. Odsoten bo tudi Albert Kerpan. (mar)
«
V Bazovici in Doberdobu tekmi kroga
2. amaterska liga bo tokrat ponudila dve zanimivi srečanji. Drugouvrščena Zarja bo v Bazovici gostila prvega na lestvici, Pro Gorizio, ki v letošnji sezoni še ni izgubila. Ali bo uspelo Cermelju in soigralcem premagati vratarja Simoneja Da-pasa, ki je nepremagan kar 1538 minut (17 tekem). Letos pa je prejel le tri gole. Rekord so v nedeljo na tekmi v Pierisu posnele tudi kamere državne televizije Rai. Prispevek o Pro Gorizii, ki ima najboljšo obrambo na celem Apeninskem polotoku, si boste lahko ogledali danes ob 13.25 v televizijski oddaji Dribbling na Rai 2.
V	Doberdobu pa bo Mladost gostila Primorje. Za ekipo proseškega društva bo jutrišnji bržkone zadnji vlak za play-off.
V	3. AL bo Gaja igrala v gosteh v Zdravščini proti Poggiu.
DRŽAVNI MLADINCI
Na Rouni Triestina-Kras
Proseška Rouna bo danes popoldne prizorišče tržaškega derbija v prvenstvu državnih mladincev. Ob 15.30 si bosta na umetni travi stala nasproti »domačin« Triestina in repenski Kras.
Trener Krasa Anton Žlogar
alp. smučanje
Katrin Don: »Nastop je bil pozitiven«
Z nastopom v supervelesla-lomu, ki bi moral biti na sporedu v torek in so ga zaradi slabega vremena preložili na včerajšnji dan, se je v kraju Pozza di Fassa zaključilo državno prvenstvo mlajših mladink in mladincev (letniki 1997 in 98). Progo so morali organizatorji skrajšati zaradi goste megle. Katrin Don, ki je na koncu zasedla 42. mesto (čas 1:15,91 +4,83), je bila z nastopom zadovoljna: »Progo sem speljala solidno. Razmere na smučišču niso bile najboljše. Vseeno je bil moj nastop pozitiven.« S časom 1:11,08 je zmagala Nadia Delago.
Donova bo 1. in 2. aprila tekmovala še v Sappadi.
odbojka - Jutri v moški B2-ligi
Ključni tekmi za Olympio in Slogo Tabor
Po dveh porazih
Jutrišnji krog v moški B2-ligi utegne biti za naši dve moštvi ključnega pomena. Če se jima bo uspelo s težkih gostovanj vrniti z zmago, se jima še naprej obeta zelo razburljiv konec sezone z možnostjo uvrstitve v končnico za napredovanje.
To velja v tem trenutku predvsem za goriško Olympio, ki bo v San Donaju preizkusila trdnost Bibiona. Ta je na prvi tekmi v Gorici izgubil, a v novem letu, kot smo že zapisali, nanizal 19 točk in prejšnji teden po zmagi v neposrednem dvoboju na 3. mestu dohitel Treviso. Ker zaostaja Olympia od njega le za točko, pomena jutrišnje tekme ni treba posebej izpostaviti, dovolj je jasen.
Sloga Tabor Televita ima na papirju nekoliko lažjo nalogo, a utegne biti ta trditev varljiva. Cordenons je res pri dnu lestvice, a igra v tem času zelo uspešno in je zagotovo veliko pridobil na samozavesti. Izvlekel se je iz dna (tako in tako je imel na papirju dobro ekipo), ni pa še rešen, zato bo hotel proti slo-gašem svoj preporod še dodatno zakoličiti. Trener Jerončič je imel med tednom nekaj težav, saj sta zbolela Bolognani in podajalec Princi. Ni izključeno, da bo tokrat moral podajati Ambrož Peterlin.
Za simbolično četrto mesto
Pred pomembno tekmo je v ženski C-ligi Zalet Sloga. Združena ekipa bo gostovala pri ekipi, ki ji diha za ovratnik. Gostitelj Riz-zi ima namreč na lestvici le točko manj, poleg tega je že igral (in izgubil) proti vodilnemu in nepremaganemu Vivilu, s katerim se napa dekleta še niso srečala. Za ohranitev resnici na ljubo zgolj simboličnega 4. mesta je torej potrebna zmaga, v nasprotnemu primeru Zalet Sloga o svoji končni uvrstitvi ne bo odločal več sam.
reakcija?
Še bolj pomembna je tekma Zaleta Kontovel v D-ligi, saj se Bukavčeva in tova-rišice še lahko potegujejo za napredovanje. A je po dveh porazih v skupini močnejših zdaj obvezno, da pri Briščikih premagajo Latisa-no, sicer jim utegnejo tekmice pobegniti, pa čeprav teoretsko napreduje v višjo ligo kar polovica od šestih ekip.
Trojček?
V moški D-ligi bi se lahko našim ekipam obetal trojni uspeh, a je treba biti previdni. Sloga Tabor bo gostovala pri mladih in nepredvidljivih igralcih tržaškega Cosellija, Soča na papirju doma proti pepelki Volleybasu ne bi smela imeti težav, da zmaga, dvoboj med Lauzac-com in Olympio pa je na papirju najbolj izenačen, z zmago bi Goričani kar precej izboljšali svoj položaj na lestvici.
KOŠARKA
Poraz Bora, Zmaga Doma
V deželni C-ligi je Bor Radenska sinoči visoko izgubil proti Tarcentu, ki je prvi na lestvici. Končni izid je bil 71:92. V promocijski ligi je Dom Mark v gosteh z 52:64 premagal ekipo Pallacanestro Bisiaca. Več v jutrišnji izdaji našega dnevnika.
□ Obvestila
ŠZ SOČA pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja organizira, v nedeljo, 29. marca v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki. Začetek ob 14.30.
stanka čuk
S pomočjo fitnesa in hoje na vrh Triglava
Openka Stanka Čuk je vsem poznana kot predsednica Sklada Mitje Čuka in istoimenskega vzgojno-zaposlitvenega centra. Malokdo pa ve, da je Ču-kova tudi aktivna rekreativna športnica. »Večkrat tedensko obiskujem fitnes center v Sežani, kjer treniram z osebnim trenerjem. Pred začetkom vadbe sem bila zelo skeptična in se spraševala, ali jefitnes primeren za tako žensko. Kmalu sem dobila odgovor: je!,« je sprva povedala Stanka (letnik 1947), ki je bila v mladih letih plavalka. »Včlanjena sem bila v italijansko društvo, ki sem ga morala nato zapustiti, saj je oče izvedel, da vodstvo kluba ni naklonjeno Slovencem,« se spominja. Nato se je Stanka v glavnem posvečala pohodništvu in planinarjenju. »Za vadbo v fit-nesu sem se odločila, ker med dnevom preveč sedim za računalnikom. Žal smo zasvojeni z računalniki. Zaradi tega živimo nezdravo in se premalo gibljemo. Ko sem se odločila za vadbo v telovadnici, mi je mož predlagal, naj raje treniram z osebnim trenerjem, saj sama nisem tako disciplinirana in vestna, da bi trdno garala. Tako pa moram (smeh). Osebni trener mi je v veliko psihološko pomoč. Po pravici povedano, komaj čakam, da grem v fitnes.«
Stanka obenem vsak dan hodi. »Privoščim si približno enourni sprehod. Vsakič izberem drugo lokacijo: Napoleonsko cesto, Volnik, Kokoš. Poleti pa grem rada tudi v hribe. Dvakrat sem bila na Triglavu. Zadnjič leta 2008.«
»Če me boste vprašali, kateri so moji načrti za letošnjo sezono, vam bom odgovorila, da bi si želela znova na vrh Triglava.«
Stanka je z možem tudi precej pozorna do prehrane: »Mislim, da se prehranjujeva zdravo. Pojeva veliko zelenjave in rib. Zjutraj pa sem začela jesti polnozrnate kosmiče,« je povedala Stanka, ki je nasploh ljubiteljica športna. Večkrat si z možem, ki je bil nekoč nogometaš Primorca in trener, ogledata kako tekmo. »Greva na Jadran, Kontovel pa tudi na kako nogometno tekmo. Zadnjič sva si ogledala srečanje v Križu med Vesno in tržiškim Ufm, kjer igra naš vzgojitelj Daniel Tomizza. Košarkarje Kontovela pa trenira naš koordinator Marko Švab.«
priloga
primorskega
dnevnika
prijeten dom
gradbeništvo
prilogo pripravila
™cmedia
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Pomlad - čas za preobrazbo!
Prihajajo pomladni meseci, ki nas bodo vse bolj vabili v naravo, k izvoru življenja. A ne gre pozabiti tudi na svoje stanovanje, kamor se vsak dan vračamo v varno zavetje pred hitrim tempom življenja. Če smo že razmišljali o prenovi, bodo sedaj pred nami idealni meseci za ureditev doma kakor tudi za izolacijo zidov, oken in celo strehe.
Najprej poglobito razmislimo in se odločimo, ali želimo stanovanje prenoviti v celoti ali morda le kateri del ali katero izmed sob. Lahko pa tudi razmišljamo na večji poseg in se celo odločimo, da preoblikujemo v stanovanjsko enoto kakšnega od drugonamenskih prostorov. Na vse to vplivajo stanje, dotrajanost napeljav, morebitna prisotnost prekomerne vlage v stanovanju, še predvsem pa svoje želje in potrebe. Mogoče pa je čas, da poskrbimo le za
novo izolacijo. Prenova prostora ni posebej zahteven projekt, kar pa samo po sebi ne pomeni, da se je lahko lotimo na površen način. Zavedajmo se najprej dejstva, da ni treba, da prenovimo vse naenkrat. Glede na želje in potrebe ter v skladu s smiselnim zaporedjem del si pripravimo seznam in predviden terminski načrt poteka prenove; na primer predelnih sten in spuščenih stropov, elektro in vodovodih inštalacij, menjave ali brušenja parketa, menjave
ploščic...
Po temeljitih premislekih nas čaka zbiranje predračunov za posamezna opravila, v kolikor se bomo odločili, da dela opravijo mojstri. V primeru, da tovrstnih opravil nismo vešči, je dogovor z mojstri najprimernejša izbira. Nekateri ponudniki samega ogleda objekta oziroma prostorov, ki jih želimo obnoviti, ne računajo posebej, zato ne bojimo se povabiti v svoje stanovanje tudi več mojstrov - seveda ne vse naenkrat - in se z njimi poglobito pogovoriti. Ravno v tej fazi je namreč mogoče, da najdemo še kako dodatno idejo za preobrazbo. Sledila bo dokončna odločitev in nabava materiala. Z dobro izolacijo učinkovito zmanjšamo izgube pozimi, obenem pa so v takih stanovanjih tudi poletja manj vroča. Bistveno manjša poraba energije za ogrevanje oziroma hlajenje pomeni predvsem nižje stroške - tovrstni posegi se srednje in dolgoročno popolnoma izplačajo. Ustrezna toplotna zaščita celotnega objekta, ki je nujna zaradi preprečevanja velikih temperaturnih obremenitev in poškodb zaradi vlage, vpliva na večjo trajnost vseh konstrukcijskih elementov stavbe. Največji delež toplotnih izgub v stanovanjskih objektih predstavljajo prav izgube toplote skozi slabo izolirane stene. Po ocenah strokovnjakov znaša ta delež okrog 35 odstotkov stroškov za ogrevanje oz. hlajenje prostorov. Zato so dobro izolirane stene eden najpomembnejših ukrepov energetske učinkovitosti. Kot navajajo nekateri proizvajalci fasadnih sistemov, že minimalna debelina izolacije prispeva k velikim prihrankom. Okoli 10 odstotkov toplotne energije uhaja skozi slabo izolirana okna in vrata. Strokovnjaki pa opozarjajo, da tudi reže okrog oken niso nedolžne, saj smo zaradi njih ob dodatnih 10 odstotkov energije. Znak velikih izgub so orošena in deloma zmrznjena stekla. Zato se v primeru zamenjave oken odločimo za takšna, ki so izdelana iz kakovostnih izolacijskih materialov, s čim manjšimi transmi-sijskimi toplotnimi izgubami in ki v čim večji meri prepuščajo sončno sevanje.
Pozorni bodimo tudi na zasteklitev: najbolje, da je dvojna ali celo trojna s plinskim polnilom. Izbira novih oken nas postavlja tudi pred zahtevno izbiro materiala: les, plastika ali aluminij? Les je seveda naravni material in že samo zaradi tega mnogi ne bi nikoli izbrali plastičnih oken. Za lesena okna se najpogosteje uporabljajo drevesne
vrste smreke, hrasta, mahagonija in kostanja. Vsekakor so danes vse bolj priljubljeni materiali iz umetnih mas, kot je na primer plastika oziroma PVC, ki je energetsko varčna in vzdržljiva, ter materiali iz lahkih kovin, kot je aluminij. Seveda pa obstajajo tudi okna, ki so sestavljena iz kombinacije zgoraj omenjenih vrst materialov. Za uhajanje toplotne energije skozi vrata je največkrat krivo slabo tesnjenje.
Če vrat, kjer so izgube toplotne energije v povprečju manjše kot pri oknih, ne želimo zamenjati, si za vsaj delno izboljšanje stanja lahko pomagamo z izolacijskimi lepilnimi trakovi in zaščitnimi letvami na spodnjem delu vrat. Če toliko energije prehaja skozi slabo izolirana okna, si lahko samo predstavljamo, koliko je uide skozi streho. Ta je
namreč s svojo velikostjo eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju primernega energetskega proračuna. Strokovnjaki so izračunali, da v povprečju skozi streho izpuhti okrog 25 odstotkov energije. Opozarjajo, da so najbolj problematične starejše gradnje in stavbe z ravno streho, kjer je delež energije, ki uide, še večji. Kakovostna toplotna izolacija strehe je seveda še posebej pomembna, ko je podstrešni prostor namenjen bivanju, zato se ji velja temeljito posvetiti. Pod kritino je treba namestiti zračni kanal, nato sledi sekundarna ali rezervna kritina, ki je paropropustna in vodoodboj-na. Pomembno je namreč, da se vlaga iz prostorov odvaja ven in ne zastaja v strešni konstrukciji, ter da se prepreči vdor vode ali vlage v notranje prostore. Mojstri nam bodo povedali, da se toplotna izolacija na strehah lahko namešča na tri načine: med, nad ali pod špirovci. Pod izolacijo je parna zapora za preprečevanje kon-denzacije pare, preko katere je napeljana zaključna obloga. Ne pozabimo na tla. Po ocenah strokovnjakov predstavljajo toplotne izgube skozi neizolirana tla okrog 15 odstotkov. Tu je poleg toplotne pomembna tudi zvočna izolacija. Toplotna izolacija pa izgubi svoj prvotni pomen, če so tako spodnji kot zgornji prostori ogrevani, saj je temperaturni nivo v obeh etažah enak. V takih primerih stopi v ospredje zvočna izolacija oziroma debelina tovrstne izolacije in vgradnja diletacijskih lamel, ki preprečujejo prenose udarno motečih zvokov. Sicer toplotno izolacijo praviloma svetujejo, ko se kletni prostori preurejajo v bivalne. Časovno je poseg smiseln tudi v primeru sanacije in drenaže temeljev zgradbe. Nazadnje, z beljenjem ali barvanjem lahko z enostavnim opravilom pridemo do precej drugačnega videza stanovanja. Najprimernejše obdobje za tovrstno delo je, ko v ozračju ni preveč vlage in temperature niso nizke, čas sušenja barve se namreč v nasprotnem primeru lahko podaljša za nekaj ur. Posebnih spretnosti za beljenje ali barvanje pa ne potrebujemo; zadostuje le nekaj dobre volje, energije in ustvarjalnosti.
TESARSTVO KREGAR
Izdelava skeletnih hiš, brunaric, ostrešij, nadstreškov in drugih lesenih konstrukcij
CNC razrez lesenih konstrukcij
Prodaja lepljenega lesa
Izdelava lesenih
konstrukcij
že od leta 1919
TESARSTVO KREGAR, Martin Kregar s.p.
Selo pri Ihanu 13a, 1230 Domžale
Tel.: +386 1 729 23 19, +386 41 391 515
E-pošta: info@tesarstvokregar.si
www.tesarstvokregar.si
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 21. marca 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 11.55 Lynx Special - "Pot miru - Via di pace'! prenos slavnosti z goriškega trga Evrope 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nessuno mi puo giudicare 16.10 Ie-ri e oggi in Tv 16.50 Film: Poirot - Il mistero del treno azzurro (krim.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore
RAI1
7.00 8.00, 10.15, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Sette-giorni 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 9.00 Verski dogodek 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Bianca 15.35 Nad.: Legami 16.45 A Sua immagine 18.00 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Notti sul ghiaccio
RAI2
6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Lassie 8.30 23.45 Signori del vino 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dok.: Anaconda 10.45 Cronache ani-mali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Detto fatto 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 0.15 Rubrike 23.00 Sabato Sprint
RAI3
8.55 Film: Amanti senza amore (dram.) 10.10 Nad.: Doc Marin 10.55 Figu - Album di persone notevoli 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.35 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Player 18.05 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Scala Mercalli 23.55 Stelle nere
RAI4
14.00 Film: Star Trek III - Alla ricerca di Spock (zf, '84, i. W. Shatner) 15.45 Charlie's Angels 16.30 17.20 Xena 17.15 Novice 18.05 Warehouse 19.35 Rai Player 19.45 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 20.25 Doctor Who
21.15 Film: A Gang Story (dram., '11)
23.00 Film: Harry Brown (akc., '09)
_RAI5_
13.55 20.30 Rai Player 14.05 La Terra vista dal cielo 15.00 Oceani 15.55 Cinque buo-ni motivi 16.00 L'arte secondo Dario Fo 18.45 Novice 18.50 I buongustai dell'arte 20.00 Street Art 20.40 Dok.: Antonio Pao-lucci - I due Michelangelo 21.15 Gledališče: Diario del tempo 23.45 Cabina telefonica 0.15 Prima della prima 0.45 David Let-terman Show
RAI MOVIE
12.25 Film: Cloverfield (zf, '08) 13.45 17.55 Rai Player 13.50 Film: Timeline - Ai con-fini del tempo (pust., '03, i. G. Butler, P. Walker) 15.50 Film: Figli di un dio minore (dram., '86) 17.50 Novice 18.00 Film: Ti va di pagare? - Priceless (kom., Fr., '06) 19.50 Film: Pranzo di ferragosto (kom., It., '08) 21.15 Film: Il temerario (dram., '75) 23.10 Nad.: Deadwood
RAI PREMIUM
13.40 Nad.: Braccialetti rossi 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 GranPremium 15.55 Nad.: Orgoglio 17.40 Novice 17.45 Autoritratti 18.30 Rai Player 18.40 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il capitano 21.15 Film: Edda Ciano e il comunista (dram., '11) 23.20 Nad.: Donna detective
_RETE4_
7.20 Film: Io so che tu sai che io so (kom.) 9.45 Donnavventura 10.45 Ricette all'ita-
TELEQUATTRO
6.SC Le ricette di Giorgia 7.CC 7.3G Sveglia Trieste! 8.SC Dok.: Il portolano 11.CC Ro-tocalco Adnkronos 11.1S Ring 1S.1S 17.55, 19.GG, 2G.25 Oggi è 1S.2C 17.3G, 19.3G, 2G.3G, 23.GG Dnevnik 1S.4S Voci in piazza 18.CC 21.GG Qui studio a voi stadio 19.CS Tg Confartigianato 2C.CC La parola del Si-gnore 2S.SC Trieste in diretta
LAEFFE
12.10 Chef Sara in Italia 14.05 Film: Azur e Asmar (anim.) 16.00 Film: Monsieur Laz-har (dram.) 17.50 Sacro e profano 19.55 Il cuoco vagabondo 22.00 Marco Paolini racconta 22.15 Paolini: I miserabili
CIELO
21.30 Film: Mercenary for Justice (akc., '06, i. S. Seagal) 23.25 Film: Virus (horor, '99, i. J. Lee Curtis)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Il forma -Dimensione benessere 10.10 Super partes 10.40 Supercinema 11.00 Forum 13.40 L'isola dei famosi - Pillole 14.10 Amici 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 C'e posta per te
_ITALIA1_
7.30 Risanke 8.45 Motociklizem: SP Su-perbike 2015 9.55 Serija: The Big Bang Theory 10.25 Film: Flipper (pust.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: Superman Returns (fant.) 17.05 Film: Tom & Jerry - Rotta su Marte (anim.) 19.00 Nad.: Arrow 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 20.30 Nad.: The Flash 21.10 Film: Il gatto con gli stivali (anim.) 22.55 Film: Spia per caso (akc., '01, i. J. Chan)
_IRS_
12.15 Film: Apri gli occhi (dram.) 14.35 Film: Mad City - Assalto alla notizia (dram., '97, i. J. Travolta, D. Hoffman) 16.55 Film: Black Dog (akc., '98, i. P. Swayze) 18.40 Film: Firefox - Volpe di fuoco (akc., '82, r. in i. C. Eastwood)
14.CC 15.15 MasterChef USA 1S.CC Novice 16.1S 17.GG Cucine da incubo 18.CC Ita-lia's Got Talent 19.4S 2G.3G Top 2G Funniest
21.00 Film: L'amico del cuore (kom., It., '98, r. in i. V. Salemme) 23.00 Film: Volesse il cielo! (kom., It., '02)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.15 20.30 Otto e mezzo 12.55 Magazine Sette 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.25 Film: Jesse Stone - Operazione Mosca (det.) 18.15 Film: Jesse Stone - Passaggio nella notte (det.) 21.10 Film: La chiave di Sara (dram., Fr., '10)
23.00 Film: L'ultimo treno (dram., '01)
_LA7D_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 8.50, 11.00 I menu di Benedetta 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00, 13.00, 19.00, 20.05 Chef per un giorno 10.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.00 Non ditelo alla sposa 21.10 Nad.: Sex and the City 23.45 Crozza nel Paese delle meraviglie
21.10 Film: Kleinhoff Hotel (dram.)
_DMAX_
11.40 Bad Dog 12.40 RBS 6 Nations: Italija - Wales 15.30 RBS 6 Nations: Škotska -Irska 18.00 RBS 6 Nations: Anglija - Francija 20.20 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5 22.00 I signori del Far West 23.45 Street Custom Las Vegas
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 8.55 Kviz: Male sive celice 9.40 Nad.: V boju s časom 10.05 Infodrom 10.20 Dok. serij: Kdo si pa ti? 10.55 Izobraževalni program 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 0.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.55 O živalih in ljudeh 14.25 Serija: Komisar Rex 15.20 Dok. odd.: Od Soče do Sočija - Gal Jakič 15.50 Dok. odd.: Živali v umetnosti 17.20 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Ne se hecat 21.30 Film: Gandhijevo zorenje (dram., '96)
SLOVENIJA2
7.25 Na lepše 7.50 Dobro jutro 8.30 Zima je zakon 9.00 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 9.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski poleti, ekipna tekma, prenos 11.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja, vključitev v prenos 12.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 13.55 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž), prenos 14.45 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m), pon. 15.30 Nogomet: evropska liga, Inter -Wolfsburg, pon. 17.10 Nogomet: vrhunci evropske lige 18.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstralije (Melbourne), pon. 20.00 Film: Londonska reka (dram., '09) 21.25 Dok. film: Lep pozdrav iz osemdesetih 22.30 Aritmija 23.30 Dok. serija: Spolnost in občutljivost 0.20 Odd.: Bleščica
_KOPER_
12.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m) 13.15 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž) 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 Webolution 16.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.25 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Film: Element zločina (dram.) 22.15 Vrt sanj 23.00 Dok.: Comacchio 23.55 Glasba zdaj
_POP TV_
7.10 Risanke in otroške serije 10.25 Serija: Posel mojega življenja 11.20 Serija: Rizzo-li in Isles 12.35 Znan obraz ima svoj glas 15.10 Film: Enid (biogr., '09, i. H. Bonham Carter) 16.55 Film: Doc Hollywood (kom., '91) 18.55 Vreme in novice 20.00 Odd.: Popolna poroka 22.10 Film: Kako veš (rom., '10, i. R. Witherspoon, O. Wilson)
Sobota, 21. marca Rai movie, ob 15.50
VREDNO OGLEDA
Figli di un dio minore
ZDA 1986
Režija: Randa Haines Igrajo: Marlee, Matlin, William Hurt in Piper Laurie
V	New Englandu dom za gluhoneme dobi novega vzgojitelja Jamesa Leedsa, čigar metode niso posebej všeč ravnatelju šole. Njegov način pa resnici na ljubo privede do velikih rezultatov in napredek pri mladih študentih je kmalu viden.
V	inštitutu živi tudi temnolasa Sarah Norman. To je mlada ženska, ki je v šolo dospela še kot otrok. Ko je odrasla je izbrala, da bo v tistem domu tudi živela in delala kot čistilka. Sarah je namreč ena redkih, ki ni nikoli spregovorila, pa čeprav skriva v sebi veliko inteligenco in tenkočutnost. James se tega zave in se v Saro tudi zaljubi.
Ona se preseli k njemu domov, a njuno skupno življenje ne bo enostavno, saj je Sarah zelo ponosna in trmasta.
Film je pred skoraj tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh in igralka Marlee Matlin je za interpretacijo prejela oskarja.
KANAL A
7.00 Risanke 7.55 18.40 Serija: Naša mala klinika 8.45 15.25 Serija: Puščica 9.35 ŠKL - šport mladih 10.05 Serija: Šola za prvake 10.35 15.00 Serija: Blažen med ženami 11.05 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.00 19.30 Serija: Očkoti 12.25 Film: 007 - Vse in še svet (akc., '99) 16.15 Film: Puhloglavci (kom., '94, i. A. Sandler) 17.55 Pazi, kamera! 20.00 Film: Ljubezenski prekršek (rom., '10, i. Q. Latifah) 21.50 Big Brother 22.50 Film: Štirje možje in ena žena (kom., '96, i. M. Keaton)
PLANET TV
10.30 Novozelandski Top Model 11.30 Dok.: Hiša vaših sanj 13.30 Stroga ljubezen 15.05 Nan.: Spet zaljubljena 15.55 Prva liga Telekom Slovenije: Celje - Olimpija 18.00 Ustreli! 18.55 Danes 20.00 Bar 21.45 Film: Življenja Pippe Lee (dram.) 23.35 Film: Moj mali Idaho (dram.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Barbara Korun: Antigona, okruški - monodrama, režija Igor Pison; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo no-stro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Sobota, 21. marca 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Nad nami se v višinah še zadržuje razmeroma suh zrak.
/
Po nižinah in ob morju bo dopoldne spremenljivo do oblačno vreme, popoldne bo začel pihati zmeren veter z morja. V hribih bo oblačnost povečana in proti večeru so predvidene padavine, ponekod nad 1000 metri bo tudi snežilo.
Sprva bo dopoldne pretežno jasno, popoldne pa bo oblačnost od zahoda naraščala. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C.
Jutri bo v jutranjih urah v večjem delu dežele oblačno vreme, skoraj po celi deželi bo deževalo, v hribih nad 800 metri tudi snežilo. Popoldne se bo povsod izboljšalo in ob morju bo začela pihali zmerna burja.
Jutri bo oblačno, predvsem dopoldne bo še rahlo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, na zahodu se bo delno razjasnilo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.

Vremenski vpliv na splošno počutje bo sprva še ugoden, nato pa se bo postopoma začela krepiti vremenska obremenitev. Pri občutljivih ljudeh se bodo začele poji^ javljati z vremenom povezane težave. Spanje občutlji-5 vih ljudi bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.
Danes: ob 4.36 najnižje -51 cm, ob 10.18 najvišje 42 cm, ob 16.23 najnižje -46 o	cm, ob 22.29 najvišje 58 cm.
;! Jutri: ob 5.13 najnižje -51 cm, ob 10.55 naj'	višje 36 cm, ob 16.52 najnižje -39 cm, ob 22.58 najvišje 54 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C.
Na Žlebeh .
Rogla
190	Piancavallo.....'.'. . .	70
105	Forni di Sopra......	80
40	Zoncolan...........	70
120	Trbiž................	60
110	Osojščica...........	60
145	Mokrine ...........	. .110
Rekordno nizek obseg arktičnega ledu
BOULDER - Obseg morskega ledu v Arktičnem oceanu je letošnjo zimo dosegel rekordno nizko raven za ta čas. Po podatkih nedavne študije se je arktični morski led med leti 1975 in 2012 stanjšal za 65 odstotkov. To zimo je Nacionalni podatkovni center za sneg in led na Univerzi Colorado v Boulderju nameril 14,5 milijona kvadratnih kilometrov ledu, kar je najmanj, odkar so v 80. letih minulega stoletja s satelitskimi posnetki začeli spremljati količino ledu. Po njihovih podatkih je bil največji obseg morskega ledu to zimo zabeležen 25. februarja, sedaj pa se je led začel taliti, saj se bliža pomlad.
Količina ledu, izmerjena konec februarja, je za 130.000 kvadratnih metrov nižja od prejšnje najnižje ravni, namerjene pozimi. Prejšnji rekord so izmerili leta 2011.
Sprehod švicarskega vrvohodca na višini 3500 metrov
11. RAZSTAVA IN PRODAJNI SEJEM
Vrt, park, urbano zelenje, ekologija,
življenje na prostem
20.-22. MAREC 2015
URNIK: 10.00-20.00
GORICA
RAZSTAVISCE
VSTOP PROST
PONTRESINA - Akrobati - vrvohodci so znani po tem, da prirejajo po vsem svetu različne performanse, da pokažejo javnosti svoje spretnosti. Tako je v zadnjih letih še zlasti v Združenih državah Amerike popularno napenjanje vrvi med nebotičniki, po njih pa se vrvohodci brez vsakršnih varnostnih pripomočkov sprehajajo na več sto metrih višine. Svojevrsten tovrstni »sprehod« si je omislil švicarski vrvohodec Freddy Nock, ki je s pomočjo ekipe prijateljev alpinistov napel 350 metrov dolgo vrv med grebenoma v masivu Bernina na meji s švicarskim kantonom Graubünden. Tako se je lahko sprehodil po vrvi na višini 3500 metrov.
NEBESNI POJAVI - Veliko zanimanje po Evropi
Milijoni Evropejcev opazovali Sončev mrk
Za delni Sončev mrk je veliko zanimanje vladalo tudi na Tržaškem
fotodamj@n
THORSHAVN, LJUBLJANA, TRST - Predvsem severni del Evrope je včeraj zatemnil Sončev mrk. Številni navdušenci so odpotovali celo do odročnih Ferskih otokov in norveških arktičnih Spitsbergov, kjer je bil Sončev mrk popoln in je za do tri minute zatemnil nebo. Na milijone drugih je predvsem po Evropi, tudi v Sloveniji in Italiji, lahko uživalo v delnem mrku, ki je bil med drugim viden tudi na severu Afrike, Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji. Na Ferske otoke, kjer je bil Sončev mrk popoln, je pripotovalo okrog 8000 turistov, tudi Spitsberge, ki so se šele izvili iz štirimesečne polarne noči, so preplavili turisti, prišlo naj bi jih od 1500 do 2000. Naslednji Sončev mrk, ki bo viden iz Evrope, se bo sicer zgodil šele 12. avgusta 2026.
Za delni mrk je vladalo veliko zanimanje tudi v Sloveniji. Na Kongresnem trgu v Ljubljani so se zbrali številni radovedneži, ki so nebesni pojav lahko opazovali skozi folije, zaščitna očala in teleskope. Podobno se je dogajalo tudi na ljubljanskem Plečnikovem trgu ter v Mariboru, Murski Soboti in Novi Gorici. V Ljubljani je mrk trajal od 9.32 do 11.52.
Podobno se je dogajalo tudi v Trstu, kjer je marsikdo v času trajanja mrka, ki je višek dosegel okoli 10.38, svoje oči usmeril proti nebu, da bi ulovil nebesni pojav. Za opazovanje Sončevega mrka so se organizirali tudi na marsikateri šoli, marsikdo pa je pojav želel ujeti v fotografski objektiv. (STA+CR)