KOPEK, 17. avgusta 1951

hwi g,am&d{Pt&ki ukrepi -
natta <zmag& detavsUega iazicda
NOV PLAČNI SISTEM
DELO IH PROBLEMI DELAVSKEGA SVETA
tovarne Ampelea v Izoli
Delavci ic uslužbenci našega okrožja prejemajo v teh dneh plače, ki so določene po novih vidikih, v katerih se upoštevanjo sposobnost posameznega delavca ali uslužbenca in posebni pogoji, v katerih opravlja dela.
Delavčevi in uslužbenčevi prejem, ki za delo se sestoji jo:
1-	iz plače in	!
2-	iz dodatka,	'
Plača delavca kot tudi nameščenca
se določa po naslednjih elementih:
1.	za strokovnost, ki je potrebna za izvrševanje del delovnega mesta, 2. za delo v posebnih pogojih in 3. za stopnjo odgovornosti. Temeljni element plače za strokovnost, to je sposobnost opravljati dela delovnega mesta.
Glede na strokovnost se delavci razvrščajo po skupinah in po plačilnih razredih, medtem ko se uslužbenci razvrščajo po strokah in poklicih, ki se delijo v plačilne razrede. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora Je izdal navodilo za razvrstitev delavcev v skupine in plačilne razrede. Po tem navodilu so, delavci razvrščeni po stopnji strokovnosti, ki Je potrebna za izvrševanje del delovnega mesta, v 8 skupin in v vsaki skupini v tri razrede. Visoko kvali-ticirani delavci, izredni specialisti, so lahko razporejeni tudi v najvišje plačilne razrede, če pokažejo pri delu posebno prizadevanje in dosegajo posebne delovne uspehe v svojem ali sorodnem poklicu. O tem odloči upravni odbor podjetja. S tem so priznane delavcu enake pravice in možnosti doseči najvišji plačilni razred, kot je to omogočeno uslužbencu. Zneski plače za strokovnost, ki je potrebna za opravljanje del delovnega mesta, so razporejeni v 30 plačilnih razredih. Začnejo se s 30 dinarjev na uro ali s 6000 din na mesec in dosežejo v 30. plačilnem razredu 190 dinarjev na uro ali 38.000 din na mesec.
Drugi element plače je znesek, določen za delo v posebnih pogojih, in sicer: če je delo posebno težko, če se upravlja v posebnih atmosferskih ali metereoloških razmerah, če je delo Škodljivo za zdravje in če je delo nevarno za življenje. Ti zneski se gibljeo od 600 do 1800 dinarjev.
Zneski plače za stopnjo odgovornosti se določajo po velikosti podjetja, Po vrednosti letne proizvodnje podjetja oziroma po pomenu urada ali zavoda, po številu, vrsti in stopnji strokovnosti zaposlenih, po delu, za katero odgovarja oseba na določenem delovnem mestu in po stopnji samostojnega odločanja. Odlok o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu postavlja 8 stopenj odgovornosti, za katere se plačuje od 2 dinarja na uro ali 400 dinarjev na mesec do 16 din na uro alj 3200 dinarjev na mesec.
Znesek plače za strokovnost, znesek plače za delo v posebnih pogojih in znesek plače za stopnjo odgovornosti tvorijo skupaj delavčevo ali usluž-benčevo plačo.
Poleg te plače pa imajo delavci pravico do dodatka: 1. za nadurno delo, nočno delo in za delo na dan tedenskega pdčitka, 2. za terensko delo jn 3. zaradi posebnega pomena podjetja. Uslužbenci pa imajo pravico do dodatka le za terensko delo in zaradi posebnega pomena podjetja.
Dodatek za nadurno delo pripada delavcem za delo, ki ga upravljajo preko rednega delovnega časa ali na dan tedenskega počitka in znaša 50% od plače po delovnem mestu. Dodatek za nočna dela pripada delavcem
Najvažnejši dogodek preteklega tedna je Bil pristanek sovjetske zveze ma wjeleSbö pri pogajanjih za mirovno pogodbo z Japonsko, ki se Bodo začela v San Franciscu 8. semptem-jBra.
jpristanek Sovjetske zveze je vzbudit v gapaidneiBi svetu veliko zanimanje kajti računati so prej, da bo Sovjetska zveza mirovno pogodbo, ki jo bodo sklenili v San Franciscu sabotirala in je ne bo priznala. Nenadno odločitev Sovjetske zveze so na Zapadu komentirali na razne načine. Nekateri menijo, da hoče Sovjetska zveza s tem dokazati svojo miroljubno Politiko in težnjo P« normalizaciji v svetu.
.Drugi zopet poudarjajo, da predstavlja Udeležba Sovjetske zveze na ■zavlačevanje normalizacije odnosov na 'tej konfereinici nekakšno sabotažo na Daltoem vzhodu. Na vsak način je potrebno poudariti, da večina diplomatskih krogov smatra prisotnost Sovjetskih delegatov v San Franciscu kot zavoro pri čimprejšnji sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko.
Sama konferenca v San Franciscu, jiairi bo pokazala, če je bal Kremelj pr.i tem1 iSkrein, saj je .vendar imenoval delegacijo samih političnih najvidnejših osebnosti, katero bo viV'.I namestnik zunanjega ministra Gromi-ko ki je Ml ves čas po vojni sovjetski zastopnik pri najbolj' delikatnih konferencah.
Kakänie probleme ibo Sovjetska zveza postavila na konfereinici še ni znano, toda že vnaprej lahko trdimo, da bo' poskušala tovile« največ koristi ne samo -glade reparacij, temveč bo tuldi postavna ozemeljske zahteve, zlasti kar se tiče otoka: Sabatina, Kurirskih otokov itd.
G-lavmi cilj Sovjetske zveze' pri sklepanju mirovne pogodbe z Japonsko bo pač ta, da spodrine iz Daljnega vzhoda vpliv Združenih držav Amerike im, da si zagotovi svojo politično in gospodarsko premoč. Poudariti je treba, da pri tem Sovjetska zveza ne . bo gledala na kor-ati _ narodov Daljnega vzhoda, še giajmanj pa Japonske, temveč bo pri tem zasledo-
za delo v času od 22. do 7. ure in znaša 12,5% plače po delovnem mestu.
Dodatek za terensko delo pripada delavcem in uslužbencem po predpisih, ki jih izda izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. — Isti izvršilni odbor določi vsako leto na predlog gospodarskega sveta, katera podjetja nimajo za gospodarski razvoj poseben pomen in določi višino dodatka od 2 do 4 dinarje na uro oziroma 500 do 800 dinarjev na mesec. Na pgdlagi te odločbe izvršilnega odbora IOLO določi upravni odbor podjetja višino dodatka za posamezno delovno mesto.
Iz navedenega je jasno razvidno, da se nov plačni sistem bistveno razlikuje od dosedanjega in se približuje načelu, da se službeni prejemki določijo po količini in kakovosti opravljenega dela, upoštevajoč konkretne okolnosti, v katerih se delo vrši. S tem nov plačni sistem predstavlja pomemben napredek v socialistični izgradnji družbe. Dosedanji sistem plače »uravnilovke« jn sitem kart ni dajal dovoljno pobude delavcu in uslužbencu, da izpopolnjujeta svoje strokovno znanje in dvigata kakovost in proizvodnost svojega dela, ker sistem plače doslej nj dovoljno k temu vzpodbujal.
Naloga delavskih svetov in upravnih odborov v gospodarskih podjetjih je, da se temeljito seznanijo s smislom in vsebino novega plačnega sistema in da ga uporabijo tako, da bo pravilna izvedba novega plačnega sistema resnično vzpodbujala delovne kolektive kot celoto kot tudi posamezne njihove člane k nadaljnjim uspehom v našem gospodarstvu. Obenem je pa tudi naloga delavskih svetov in upravnih odborov v gospodarskih podjetjih, da opozorijo na morebitne nejasnosti ali na morebitno potrebo izpopolnjevanja novega plačnega, sistema.
Nov plačni sistem mora ob sodelovanju delovnih kolektivov postati mo-bilizator socialistične izgradnje našega gospodarstva.
V našem okraju se prosvetna društva te dni pripravljajo za Teden slovenske kulture. V večjih središčih bodo v tednu, k!i too okoli 20. oktobra priredili razne vokalne instrumentalne 'koncerte, kulturne prireditve z nastopi dramskih družin, folklornih in rec-itaic,ijskih skupin. Za zaključek Tedna, WV bo v Koprc bodo skupno nastopili1 vsi pevski zbori s spremljavo godib. Izvajali bodo Maletičevo pesem »Pjesma slobodi«, sta-.ropuinta-rsko »Le v kup uboga gmajna« in, Simonitijevo »Pesem o Titu«.
Na ta dan bodo prav tako dali samostojne prireditve in koncerte najboljši pevski zbori, dramske in folklorne skupine kakor tudi' godbe na pihala in orkestri. Kot najboljši bo .zato nastoipil mešani, pevski zbor i.z Ankarana, mladinski iz Škofij, mešani to Tinjana, Sv. Antona, moški iz Pomjana, mešani iz Šmar ij, Košta-bone, Izole, Kort, Sv. Lijcije in Bertokov. ‘Poleg tega pa bo prav tako priredil samostojno prireditev tudi moški -pevski zbor na. : i.ie zaščite ito Škofij.
vala svoje imperialistične ci-lje, kakor jih zasleduje ves čas po vojni v vseh predelih sveta.	•
Pogajanja v Kosongu za premirje ma Koreji so -obtičala na mrtvi točki. Zatrditi moramo, da je položaj isti, kakor prejänjeiga tedna. Severni Korej-ci in Kitaj-ci, za katerimi je senca Kremlja, zahtevajo demarkacijsko črto na 38. vzporedniku, to pomeni' takšno vojaško razmejitev, kakor da sploh mi prišlo do korejskega kon-tliitka in .kakor .da ni-so sprožili agresije Severni Korejci pod protektoratom Moskve.
Vanidar številni opazovalci dogodkov ina Dalij,nmen vzhodu opozarjajo, da ne bo prišlo do prekinitev pogajanj, da bo prišlo do prenehanja sovražnosti im mirovnih pogajanj, ker je Sovjetska zveza uvidela, da ne more s svojo avanturo na Koreji doseči ničesar. Sedaj samo poskuša, da bi politično oprala svoj obraz vsaj pri svojih državljanih in pri satelitskih' državah. Zaradi MoSkve se prav za prav vo-dijo pogajanja v Keeomgu v neskončnost, keir delegacija. Kitajcev in Severnokorejcev ni samostojna v svojih odločitvah.
. Upamo, da bo- to žarišče novega sve-to/vnega požara o k: ranienc in to po zaslugi odločnih ukrcnov Organizacije
Združ.ee'to mr-rrtjv,. ki- j-e zopet pridobila na u-rrd i , im ki bo znala nastopit» tudi v drugih, predeli,h sveta, kjer bi se magla pojaviti, nevarnost .aortriju r07j.»tric'(h heig-emaaiistoy.
Trii ■ -v Pe-,3 :j-i se spor med Anglijo in tCineT.itko vlado zavlačuje. Nafta je pai ena najvažnejših surovim, v današnjem modernem razdobj-u, toda nikakor ,ne bi smela biti povod svetovnega kiclruflikta. To so sprevideli ne samo Angleži, ampak tudi Perzijci, ki so ostali' v svojih zahtevah nepopustljivi. Po zaslugi Trumanovega posebnega od-Pcitianea Harrimana je prišlo., dio omilitve napetosti in se pričakuje, da bo v kratkem prišlo do bornie notni aa med obema državama, vsaj tako zatrjujejo najvidnejši predstavnik obeh delegacij, ki se dnevno sestajajo in iščeta izhod iz neprijetnega položaja. Obe vladi se zavedata,
Na -en-eim izmed rfajvažnejših svojih zasedahj 'je delavski svet’. toVarh-e Aimpelea v Izoli razpravljal o proizvodnji in 'Priaviilniiikiu, o rediu in delovni disciplini v' tovarni sami. To zasedanje je bilo -precej uispešmo in kaže, da delavci v Ampeieji res 'sami vodijo svojo tovarno.
Šestmesečni proizvodni plan konzerviranja svežih rito so izvedli stoodstotno, čeprav je ina to občutno vplivalo pomanjkanje ženske delovne si-le. Tovarna je Sklenila pogodbe s številnimi kupci v inozemstvu 'itn ,bo nabavila več ton pločevine za konzerviranje rito. Jugoslovanski tr-g je nakupil v tovarni večji del -proizvodov, tako da so tovarniška Skladišča skoraj prazna, a povpraševanje je vedno večj-e. Upravni odbor tovarne dela z «veliko vrnemo in skrbi, da bi se povečala proizvodnja. Prav tako je ta zagotovil potrebne surovine za 'konzerviranje, čeprav letos mi tako dober -ribolov. To je v -glavnih obrisih podčrtal predsednik upravneiga ■odbora v svojem poročita, ikl ga je podal na zadnjem zasedanju delavskega sveta. Na to poročilo se je razvila -živahna diskusija o važnih vprašanjih, med katerimi zgraditev nove Zgradbe iza kuihalfj-e rito na parni pogon, in 'konzerviranje v olju. Ta načrt so člani delavskega sveta soglasno sprejeli. Vanidar ne bodo mogli takoj začeti, ker imajo težav za nabavo potrebnih sredstev, .kakor merilne .aparate in. driuige stroje, za katere ,so potrebne devize. Delavski svet je tudi sprejel sklep za .izdelavo rezalnih 'strojev zelenjave, ki je namenjena konzerviranju. Dva modela takih strojev so 'že izdelali.
;Na področju štednje lin. izkoriščanju sleherne trohice surovin je delavski svet sklenil postaviti potrebne priprave -za 'izdelavo ribje moke in olja iz -Odpadkov. Ta priprava bo dnevno predelovala okoli 40 stotov ribjih odpadkov.
, -Razpravljali so tudi o -nekaterih delavkah, ki -so zaposlene pri obdelavi filetov. Te ,namreč .n,e pazijo dovolj
inastop-ile pa so godba, iz Sv. Antona, Dekanov, Bertokov, Cezarjev, Pobegov, Marezig, Vanganela, Novevasi, Padine, Kort jn ;z Sv. Lucije.
Folklorna skupina to Dekanov, ki jo sestavlja 12 parov iin ki že pridno vadi, ima v programu 6 prekmurskih in istrskih narodnih plesov. Nova folklorna skupima iz . Šmarij bo nastopila .s štirinajstimi pari, ki bodo 'izvajali koroške i-n gorenjske narodne plese. Šmarska folklorna skupina pridno vadi tudi tri srbska kola.
Slovansko hrvatska prosvetna pod-zveza v Kopru bo dala na razpolago prosvetnim društvom vsa potrebna sredstva in material. Priprave so v pcilnem razmahu iin če bo šlo vse prav bo lahko .letošnji tedein slovenske kulture eden izmed najleipših, kar jih je bilo do sedaj na Koprskem.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora od 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu
da bi s poslabšanjem odnosov profitirala samo Sovjetska zveza, ki zakulisno razpihuje nacionalne strasti .perziiiskega ljudstva.
V Grčiji bodo 9. septembra državne volitve. Kralj Pavel je že 30. julij razpusti! parlament, Vemizeloso-va liberalima vlada je pa sprejela mov .votivni zakon, ki se v marsičem razlikuje od prejšnjega zakona, Voliv-ina kampanja je v polnem poletu in se ne more predvidevati, kako se bodo Grki opredelili, ker v Grčiji še vedno igrajo vidno vlogo osebnosti, ne pa stranke in njihov program. Kljub vsemu, predvidevajo, da se politična struktura Grčije po volitvah ne bo 'bistveno ,spremenila. Največjo nevar-notis predstavlja maršal Papagos, ki velja ijo svojih zaslugah v pretekli vojni kot nekakšen narodni heroj, v resnici pa ima diktatorske ambi-cije, kakor jih .ima De Gaulle v Franciji. Ce bi Papagos dobil večino na volitvah, bi ina vsak način prišlo do trenja ne samo v sami Grčiji, temveč tudi do podi abs an j a odnosov z inozemstvom. Predvidevajo pa, da Papagos ne bo uspel v svojih nakanah.
V Trstu, kjer se zgrinjajo tiči vseh vrst, živi tudi neki Diego De Castro, kj je po poklicu menda profesor gospodarstva. -Namesto da bi se bavil s stroko, iza katero se je izučil in kjer bi mogoče bil celo koristen, pa čveka in brez, prestanka pisari v glavne iredentistične tržaške liste take .neumnosti iin neslanosti, da mora človek ob njih .kar obupati.Očividino si je možakar zadel nalogo, da postane odrešenik tržaškega ozemlja, ali pa vsaj prenk v tej mračni dobi-, ki popelje izbrano italijansko ljudstvo iz viharjev tržaškega vprašanja, kjer groz, bodo-lom vsem CLNovskim šovinistom in iredentistom. Za- to tvegano nalogo pa je iznašel zelo enostavno, da ne rečemo celo malo preveč 'enostavno sredstvo. Tržaško ozemlje naj se dà Italiji, im da ne bo komplikacij, ne da bi se za to . sploh vprašlalo Jugoslavijo, ker h; ta si-ceir verjetno rekla: ne.
Profesvrji, ki s.e spuščajo v veliko oplitiko, sa navadno niso obnesli, še manj bi pa to pričakoval! od profesorjev; ki spadajo bolj v norišnico kakor v politiko, kakor je na primer z našim »prijateljem« Diegom de Castrom. Ta miki si poleg svojih faši-stovsM-h trabantov edino še našel občinstvo, ki bi mu pritrjevalo ali cel«
ina kvaliteto »izdelkov in ribe režejo preveč (grobo, kakor tudi pni tem ne Sledijo, kar povzroča dnevno izgubo nad 30 kg dobrih rito. Ce skupno izračun amo koliko odpadkov nastane ,na ,ta način med sezono, dobimo, 27 istbtov ribjih odpadkov, ki bi jih lahko izkoristil? kot dobre r:be v vrednosti 70.000 dinarjev. Delavski svet je v zveizi is tem sprejel sklep naj se delavkam -pojasnjuje, da bodo razumele in is-poznale pomen slednje pril delliu.
Vprašanje kategorizacije rešujejo v tovarni Amp-elea v Izoli te cini. Po sedanjih ugotovitvah, kakor sklepa delavski svet, ne bodlo kategorizirali okoli 50 delavk. Te delavke pravijo, da so bolne in imajo tudi zdravniška -spričevala. Tovarna ji-h je do zdaj plačevala 'in upoštevala njihove .izostanke od dela. Vendar delavski ,svet je ,na tem svojem zasedanju .sklenil, da bo to -dal v -pretres na poverjeništvo -za dalo, 'ki na-j pošlje y tovarno zdravstveno komisiio in u-g-otovi, aid so te delavke res bolne ali! se samo delajo.
Upravni odbor je zatem sklenil, naj se najbolj, zaslužnim delavcem in delavkam dodeli- -nagrade. V zvezi z delovno disciplino pa tudi kot pri-
V dirižavah, ki n-iso Pold sovjetskim gospodstvom, se pogostokrat govori o nas-p-rotsltiviih med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Kajti ni mogoče, da bi bila država, iki- ima skoraj 500 milijonov prebivalcev im ilei j e sama izvedla Satellit,
Pero Matkovič je -objavil v beograjskem tedniku »Nsdsljine informativne novine« zelo zanimiv članek, v katerem obravnava stališče Kitajske do sovjetske .zveze, kot je razvidno z nekaterih člankov, ki so jih nedavno napisali razni sovjetski im kitajski tpubJiilciisti.
Matkovič pravi, da je mnogo zanimanja vzbudilo dejstvo, da se kitajska delegacija -mi udeleižiila nedavne proslave v Varšavi, kjer je Molotov izpustil igrioizeič govor, formalno na račun- Jugoslavije, dejansko pa j-e bili namenjen- Poljakom, da se -n-e bi d-rz-mili iti ipo poti- Jugoslavije.
'Takoj za temi — 29. julija —- je uradna kitajska telegrafska agencija »Nova Kitajska« objavila iparole ob priliki 1. avgusta, ko so Kitajci praznovali 24 letnico ustain-ovitvi- Kitajske armade. Te parole dajo še bolj oitilplljiivi povod za razmišljanje o tem, 'kaj se dogaja v odnosih med Kitajsko im Sovjetsko izvezo. Znamo je, da komiinfarmistiičn-e partije ,p-o vsem svetu oto visaki priliki povzdigujejo v in-etoo Sovjetsko .zve-zo im Stalina. Isto pravilo je do- nedavnega vellijalp tudi na Kitajskem. Toda v parolah za prvi a-vgulsit, Iki jiih je 'izdal splošni -politični -oidideilefc ljudsko -revolucionarnega sveta centralne vlade Ljudske -republike -Kitajske ne- samo, da
odboru za izdajanje odlokov ;n odredb na področj-u gospodarstva In v zvezi s členom 5. odloka o prosti prodaji blaga široke potrošnje in določanja cen za blago široke potrošnje od 30. julija 1951, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora odredbo
o zamenjavi točk za nakup industrijskega blaga.
1.	čle-n. Na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora se točke za nakup industrijskega blaga za let-o 1951 zamenjajo v ustčezn-e denarne vsote v -razmerju din 50 za eno točko.
2.	člen. Zamenjavo izvedejo pireka krajevnih ljudski,h odborov filiale Istrske banke najkasneje do vključno 25. avgusta 1951. Po tem roku točke za nakup industrijskega blaga zapadejo in ji-h banka ne more zamenjati.
Naše bralce in naročni-ke opozarjamo na novo ceno našega časopisa.
Z novimi cenami smo mo-rali povišati tudi naročnino, ki znaša odslej 130 din za pol leta, za celo leto pa din 250
-ploskalo. Tam bj mogoče uspel takle njegovo nagovor, kakor ga je spustil na tržaško .občinstvo: »Velesile, kaj prav za prav še čakate s Trstom, s cono »B«, z Julijsko .Benečijo, z ostalo Slovenijo, d-a tega še ne daste veliki-i-n zmagoviti Italiji, Italiji atlantskega pakta, kj ,vas bo branila pred vsemi seda-nj-imi -in bodočimi nevarnostmi. Kdo 'bi se temu prav za prav še uprl. Zapad ne, Vzhod tudi ne, ostale podpisnice mirovne pogodbe, 21 po- številu, še manj; te so vse prepojene z občudovanjem do rimske kulture, za .kar komaj čakajo, da dajo svoje vidne dokaze. A če se upre Jugoslavija, ta pa tako i.n tako ne šteje. Ko je neki vodilni angleški list pohlevno o-menil, da je tega navdušenja le malo preveč in -da bo troha iti malo bolj počasi, je btl največji ogenj v strehi, češ kaj bodo nekaj učil; ti zarobljeni Angleži iin -barantali, ko- pa je že »vse naše«, na osnovi njihove lastne -znamenite tristranske izjave.«
Diego de Castro in njegovi, dajejo zaman danes take sijajne nasvete, zaman točijo krokodilske solze jn črnilo.
znanje i,p -da imajo delavci prednost na primer -na prevoznih sredstvih, kadar gred-o delati, je delavski svet sklenil, da -bo vsak delave-c do-bil delavsko i-zka-znilco. Ta izkaznica bo služila tudi too-t -potrdilo o zaposlitvi.
-Delovna disciplina je bila in bo v tovarni Ampelea eden od najresnejših -problemov, dokler ne bodo delavci sami spoznali, da niso na primer neupravičeni -izostanki sa-mo podjetju lia škodo, ipaič pa .njim samim. Samo v dveh me-secih, in sicer od 1. maja do
30.	-junija j-e -bil-o le-tos registriranih v Ampeieji. nič manij kot 1159 ur upravičenih ,1-n ineupravičeniih izostankov, kar pomeni 19°/o vseh izvršenih .delovnih ur v tovarni. Letos1 je bilo doslej izgubljenih 9.272 delovnih ur, in če 'bi šlo tako naprej, računajo, da bi v einem letu to naneslo okoli ,56.000 delovnih ur. Zato je delavski svet ,na svoji seji podrobneje razpravljal nov odlok o socialnem zavarovanju. V <zvezi s tem je poslal Zavodu za socialno zavarovanje predlog o plačevanju 100% mesečnih prejemkov v bolezni. V tem predlogu je med drugim rečeno, da do tretjega dne bolezni, naj se ne izp-lača nobene vsote, od treh do šestih dni bolezni
ni niiitii besede kakršnekoli hvaležnosti Stalinu im Sovjetski zvezi, temveč se Stalin lita Sovjetska zveza sploh me omenjata. -Razen o-sme parale, ki se girisi: »Od-ločlno branite domovino, mir na Vzhodu iiin v svetu« in zadnje, 18. parole: »Živela velika enotnost narodov v svetu«, so vse ostale parale posvečene izključno Kitajski ali pa se nanašajo na stališče Kii-tajske do Koreje in- Formoze ter do vprašanja ipo-novin-e oborožitve Japonske. V parolah ob priliki letošnjega 1. ma,ja so Kltaj-cii Sovjetski zvezi posvetili- samo .enio iparol-o, So-vjeti so ob letošnjem 1. maju -posvetili Kitajski tudi isamo eino parolo, medtem ko so se lani 1. -maja s parolami medsebojno zelo hvalili in. slavili.
Tretji, nič main-j viden povod za ,razmišljanje o odnosih -med Kitajsko in, Sovjetsko izve-zo je vrstni red čestitk ob priliki 'kitajskega dneva armade. V vesteh agencije »Nova Kitajska« od i. avgusta letos je na prvem mestu telegram Kirn Sena. predsednika vilade Severn-e Koreje. Sele Ina tretjem .mestu prinaša agencija .»Nova Kitajska« -vest, da so Stalin, VašillljeviSki -in Višinski poslali svoje pozdrave in nato citira njihove -tele-grame.
Vsaki od navedenih primerov bi sam zase bil lahko samo povod za raizimič-lja-nj-e. Toda povezani drug z drugim; dajejo gradivo, ki s precejšnjo dozo verjetnosti kaže, da je nekaj novega v -odnosih med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Več .gradiva o tem, kot tudi o -karakterju odno-so-v -ter n-adspnotsteiv med -Kitajsko in Sovjetsko zv-ezo pa lahko .najdemo v člankih -ob priliki 30 leth-i-ce Komunistične .partije Kitajske, ki so jih napisali vodilni ljudje ki-tajške partije. Ta materia! j-e še bolj zanimiv, če ga primerjamo -z uvodnikom, ki ga je objavilo službeno glasilo Ko-min-forma, ki j'e itrjidi objavilo nekatere oid prej omenjenih kitajskih Slanikov.
ODREDBA
ODEVIZAH
Istrski -okrožni ljudski Odbor je te dni izdal odredbo o razdelitvi deviz, doseženih z izvozo-m. Po odloku o organizaciji m poslovanju znanje trgovine pripada proizvodnim, storitvenim podjetjem, zadružnim i,n družbenim organizacijam- diel deviz, k; so jih dosegle z izvozom svojih proizvodov ali s svojimi storitvami. Po tej odredbi prejmejo proizvajale; za sardine, filete jn slane ribe 30 odstotkov, za. ostale izdelke ribiške industrije pa- 50 odstotkov z izvozom doseženih deviz.
Za ostale industrijske in obrtniške izdelke prejmejo proizvajalci 30 od-* stotko-v deviz, za sveže ribe pa 50 odstotkov. Splošne -kmetijske zadruge (kmečke -nabavno prodajne zadruge) prejmejo za izvoženke metijske pridelke 60 odstotkov, kmečke obdelovalne zadr-uge pa 80 odstotkov, z izvozom doseženih deviz.
Za izvoženi kamen i-n boksit prejmejo proizvajalci 10 odstotkov, za sol pa 20 odstotkov deviz.
No-benega- kalina ne -bodo ulovili več na svoje lažnive limanice. Naj gredo šteti ljudi v Devin ali Nabrežino pa bodo lahko videli, koliko bodo še našli itaria-nissimov. Imperialistične ambicije so nehale za vedno na trgu Loreto v Milanu. Glav aza pete obšene-ga heroja šovinističnega cesarstva je končna pika v «tolgi borbi našega -ljudstva proti zemljeiačnim ambicijam rimskega iredentizma.
Ti na-uki so šli mimo Diega de Castra, -njegovih podrepnikov in podpornikov, ki se vdajajo varljivim nadam; da še vedno lahko vodijo osvojevalno politiko. Mislijo, da je dovolj hoditi po sledu dosedanje mrhoiviinanske politike rimske vlade, k; je po stopinjah velikih nosila domov svoj plem. Toda takih velikih, ki bi se jih Italija danes želela, sedaj ni razen Rusije. Od te se pa, kakor kaže izušnja, ne dà minogo do-biti, čeprav -bi se ji priključil še tako spreten šakal, kakor je italijanski imperializenm. Poleg te-ga pa pričakuje Italija, kakor da razumeti Diego de Castro, pomoč od dru-
, ; J.
66% mesečnih prejemkov in od šestih -dni dalje pa 100%.
Ob zaključku j-e še delavski svet sprejel sklep, -da poverjeništvo za delo, ,ne sme zaposliti 5 mesecev delavec in -delavke, iki so bili, odpuščeni iz tovarne zaradi nediscipline, .neodgo. vor-nosti pri delu itd.' Da pa bi se v bodoče delavci sami zavedali svoja dolžnosti do dela Je delavski svet na tem zasedanju, ki je trajalo več ur sprejel -pravilnik tovarne, y katerem je 30 člen-o-v, ki -poudarjajo, kako se morajo delavci vesti mied delom, kako v bolezni; do kakšnih posledic lahko pride im kako to-o kaznovan, če nekdo zanemarja delo in disciplino, pravice delavcev do pritožbe za nepravilnosti »td. Ta pravilnik -ni nikakršen -ukrep delavskega sveta, za izvajanje pritiska nad delavci, za izkoriščanje itd., kakor si marsikdo tolmači izmieid Ustih, ki jim je to tr-n v peti, pač -pa je to nov korak delovnega kolektiva A-mpe-leje, -ki ibo isamo ipagU-abil demokratičnost v tovarni, uredi-l -tovariške in delovne odnose med delavci, obenem -pa- bo pokazal, kdo so tisti, iki rovarijo proti. Zavedni delavci, ki so bill do zdaj vseskozi disciplinirani, samo odobravajo ta pravilnik, -ker vedo, da bo ta šči-t-iil' tako -njihove iin-tere-se, kakor tudi i-nterese skupnosti. Razumljivo je, -da lenuhom, godrnjačem -im nezadovoljnežem je to nekako strašilo. Zavedni, delavec pa se tega ,ne -ustraši, pač nasprotno, stremel bo za tem, da bo s svojim delom čim več doiprimeisel skupnosti.	G. B.
Pisac- uvodnika v glasilu Komim-forma- -z dine 29. junija ileitoS, ko piše o 30 letnici kitajske partije, ne pozablja- niti v einem delu svojega članka invaliti Stalinove »zasluge« za ikitajlsko -r-evoilUcijo. Staili-n — piiše «amicar — daje veliko po-mioč kitajskemu ljudstvu... je dal ogromen prispevek k Obdelavi problemov kitajske revolucije ... njegove besede, ki jih je izgovoril pred desetimi leti, averne d-ain-es preroško . .. osvetli! je karakter perspektive .iin gibalne siile kitajske revolucije... Itd. Maocetuing — kot piše isti član-ka-r — j.e samo »zagotovil marksistično - leninistično vodenje« .in »obdelan probleme kitajske r-evoTluvcije ma bazi- markslzma-,leninizma. Da -bi ipisec članka pokazal, -kako je Maoceton-g ihvalež-ein 'Stalinu, je spretalo uporabil citate, v katerih .Macicelumig 'poleg Lenima omenja tudi Stallina, izpustili pa je, ia katerega časa so ti 'citati.
Cisto drugače ipa -pišejo Kitaj-ci v ičlam-kih, ki so objavljeni- v isti številki glasila Kominforma. L-u Ti-n Ji, ..član CK KP Kitajske pravi na nekem mestu članka .»Medna-ro-dini pomen kitajske revolucije« nesiednje: »Teorija Maace-tunga predstavlja nadaljnji razvoj znanosti marksi-zma. lleiniintoima .glede ma ,r>evolucijo v kolonialnih in 'polkolan-ialnih državah, zlastj pa glede ina kitajsko revolucijo. Teorija tovariša Maocetuinga ni pomembna samo za Kitajsko im za Azijo, temveč za vas -mednarodni komunistični .pokret im je dejansko mov doprinos k za-kiladiniici ma-nksizima-leini-nilzima,« V člankih, ki so Jih napisali Kitajci mi ,nikjer miti tbesede p te-m, da je Stalim Kitajcem- »razsvetlil pot«, BP-okazal -p-arispekitiive«, »Objasni!«, »pokazal«, »n-udi!«, li-n ipodo-bino, kot piiše -uvodnik -glasila Kominforma. Pisec uvodnika si-cer daje v n-eka-j besedah priznanje velikemu pomenu kitajske -revolucije, ki je po nj-egovi-h besedah »največji dogodek v zgodovini p-o -oktobrski revoluciji«, toda Kitajci imajo o pomenu svoje revolucije svoje lastno mišljenje, ki je naslednje-: Oktobrska revolucija je klasični tip revolucije v imperiali-* stičnih državah, Kitajska revolucij a pa je klasični tiip revolucije v kolo-iniaiimjih iin pciikoloniainih državah, -njene izkušnje -pa imajo neprecenljivo vrednost za ljudstva teh držav.
Iz -naiveideineiga1 laih-ko potegnemo zelo zanimive zaključke. Kitajci so prvi- v taboru Komiiiniforma ,im to -celo v samem inj.eigove-m- glasita podčrtali vlogo Maocatuniga .iin- slkioraj popolnoma zanemarili Stalina. Svojo -revolucijo so .postavili v listo vrsto -z oktobrsko revolucijo. Poleg tega dobimo vtis, da si v teoriji Kita-jci z Rusi kompromisno delijo svet nekako takole: Mi vam 'priznamo vašo vlogo v imperia-.lističmih (državah, a vi mam priznajte našo v kolariiialniih in polkolon.ialnih.
To so -nekateri -od niovi-h zanimiv-ih pojavov, 'kàtere je treba upoštevati ipri ocenjevanju odnosov med Kitajsko lito -Sovj-etsko zvezo, -kot tud i -pri analiziranju političnega položaja na Daljnjem V-zhodu im sploh v svetu.
Zato prepričuje danes g. de Castro »n njegova CLNinovs-ka idrušči-na z vso spretnostjo svojega maziljenega jezika zapadnjake, naj jim dajo od Jugoslavije nazaj vso o-no zemljo, ki so jo svoj Čas ukradli danuncijevski roparji; onim, ki so se do zadnjega dne z vso srditostjo borili v fašistovskih republikanskih vrstah proti svobodi in pravici. Gluha ušesa, ob katera zadevajo -njih laži im tožbe, jih -navdajajo z obupom in histerijo. Izstrelili so tudi že vso klevetniško propa-gam-no municijo. Tresejo se od groze ob misli, da bo tre-ba izteg-niti lastne ktemiplje p-reko meje, ako bo ostali svet stal še ma-prej tako gluho ob strani. Toda udarna sila Jugoslavije, ki -je zna-la, kakor so pokazal-i doslej-procesi v naši zoni, že v kali zadušiti- te n-o-re ambicije; je dovo-lj prepričljiva, da pokazuje na vso tveganost, tirat, italijansko -ljudstvo prati takj rešitvi.
Ce grozi sedaj Diego de Castro, da razgovo-r med njimi in nami še ni ko-n-čan, ga mirne duše lahko potolažimo, da je že konča-n iin da je bolje za njega kakor za nas, da je končan.
V ROMUNIJI
V zadnjih dneh napenja sovjetska propaganda vs-e- svoje si-le, da bi čim-bolj popularizirala iparolo, da je potreben čimprejšnji sestanek petih velesil, na katerem m,»j -bi dokončna rešili vsa .spo-rina vprašanja ina svetu, Z drugimi besedami -bi -se .to reklo, da bii Sc-vjeti želeli ,na -takem sestanku uresničiti svojo staro zamisel -o razdelitvi sveta na interesna območja. Pri tem bi morali oni dobiti čim več, se-veda na škodo malih na-rodov in držav. Ti iniedemiokratični ci-llji stalinske »boribe za mir« so v svetu že dovolj razkrili. Toda -navzlic temu ko-m-lnformistl vztrajno trobijo o »paktu petih velesil«, ki ina j bi človeštvu povrnil mir. Razvijajo še nadalje velikansko kampanjo z vsemi mogočimi propagandnimi sredstvi, -predvsem pa z zbC-ranjem pod-pisov za mir. In prav ta zunanja stran -niji-hove »borbe za miiri«, ta demagoška kampanja, iki ima namen prikriti vsabin-o in- dilj-e la-žine sovjetske politike emira«; je polna nadvse interesantnih podrobnosti.
Pre-d nekoliko dnevi je predsednik! takoiimenovanega »svetovnega sveta za -mir« Frederic Jolliot-Curie izjavil, ko je govoril o -rezultatih kampan-je zbiranja podp'isov za »pakt miru«, da .zahteva veliki cilj, kot j,e rekel, mnogo -naporov od v,sah pristašev m-iru.
Kako -LzgUedaj-o ti napori iin- s ikak-Sni-mi sredstvi vrše to 'kampanjo miru, nam n-ajlepše pokažejo vesti iz Romunije.
Za romunske komiinformiste je znamo, da se ničesar ne strašijo, da bi izvirni žeilij-ei svojih moskovskih gospodarjev. Zato so se lotili te kampanje z velikanskimi pripravami. Tisk, radio, film, mitingi, zborovanja — vse je mobilizirano za to kampanjo. Organizirali so posebne isikupiin-e, ki so jih oskrbeli z vse mogočim »miroljubnim« propagandnim materijalom. Organizatorji so matérial .tako izbrali, da bi člani teh skupin, lahko dali »pravilen« odgovor na vsako vprašanje, ki bi. ga ljudje stavili. Skupine so do-bile posebne spiske z imeni Ini to-čni-mi naslovili vseh tistih, pri katerih bi se marale zglasiti. Predhodno so izvršili: -celo poizkusne vaje.
Zbiralci -podpisov so po večkrat o-biiskail-ii posamiezin-e: družine. Z njimi so diskutirali, tar jiih »(prepričevali« včasi-h po več ur skupaj. Kot kaže, pri tem ni -bilo -čisto ibre-z po-men-a, da so izvedeli za mišljenje ljudi i-n, da so .ugotovili njihovo stališče proti vladajočemu režimu.
Zbiralci podpisov so se pri svojem poslu posI-uižavaM zelo karakterističnega načina, da so »prepričevali« ljudi, da podpišejo apel »za mir«. Kdor n,e bi hotel podpisati, hi ga zadele sankcije posebnega »Zakona o zaščiti miru«, ki ga je tudi Romunija, kot ostale iinformbirojevsk-e države, uzakonila. Ta zakon je romunski tisk označil kot eino izmed najmočnejših orožij v borbi za mir. Kdor ne podpiše dpe-I, je proti amir.nemu življenju ljudstva«, kar ima po zakonu posledico, da ga »predajo sodišču ki ga sodi kot težkega krivca.
Ali ste za- voj-no ali- mir? — to je prvo vprašanje, ki ga zbiralci stavijo svojii žrtvi. Takoj nato pa ji pokažejo slike vojnih strahot ilz Koreje. — Ali morda želite, do bo tudi pri: nas tako? — Seveda meisreični človek prestrašen molči, in ko sledii zadnje vprašanje: Ce ;ne -želite, .tedaj podpišite apel — brez oklevanja podpiše.
I-z -gornjih vprašanj jasno siedi-, kaj čaka tistega, ki -n-e ibC podpisal. Pa kl-j-ub vsemu se najdejo v Romuniji ljudje, ki ne podpišejo. O tem piše celo romunski tiisk — seveda na svoj način, -kj primemo ožigosa te »sovražnike m'lru«. V -nekem članku pod naslovom »Raizkriinikani so sovražniki miru« -pi-še Skantea, da kmet Saviu Popa -iz vasi- Serkajica, v -pokrajini Paha-raš ni hotel podpisati apela za m'-r. »Skantea« ga je automatičn-o proglasila za pristaša vojn-e1 in je vso stvar tako-le kamen tirala: »Kako bi ta -neipoStenjak sovražil mir, ko je ves ča-s vojn-e, ko so stotiin-e mladih -ljudi iste vasi umirale na fronti, s svojim tastom Teodoscm Cokanom bogatel na račun kmetov, ki so mu prinašali mie-t koruzo«. »Skantea« je Prt tem pozabila, da očita temu vaškemu mlinarju to, da ni šel umirat za Hitlerja -n,a vzhodno franto!
Toda to še ni vse. -Pri podpisovanju apela za mir izdajajo posebna potrdila. Bre-z takih potrdil nò mogoče ničesar kupiti v trgovinah. Taik-o so ta potrdila .postala neke v-rste boni za kupovanje blaga.
Kot je poročal »Stalni komitet za obrambo miru« je pobiralo podpise 63 tisoč skupin, ki so štele okoli
200.000	članov. Zbrali so 11.060.141 podpis — l^kor trdijo uradna poro-čiila; Ce pregledamo ,te številke, bomo ugotovili, da so se Ikljuto tolikim ekipam, ki so pobirale podpse -i-n, kljub »zakonu o zaščiti mir-u«, ki -predvideva kazni od 5 do 25 -let ječe, morali zateči tudi -k potvarjanju, da so dosegli igorinijo številko. Romunija -'ma po statistiki od leta 1948 15,872.000 prebivalcev. Od .tega je 3,197.000 ne Pismenih. Ce računamo, da od skupnega števila prebivalcev odpade vsaj 30 odstotkov ina otroke do 14 let, bi to bilo 5,7,01.000 prebivalcev. Ce odštejemo imep'lamene -in otroke, bi lahko podpisalo apel le 6,914.000 prebivalcev. Pa če budi vzamemo, da je podpisalo ta apel le 9,111.000 ijud'i. To pomeni, da je najmanj dva milijona podpisov falsificiranih. Sicer pa to ni nič novega, Istih metod -pri štetju teh podpisov se poslužujejo iinform-bi-rojevci tudi- v drugih državah,
(Po NINU).
Najboljše godbe na pihala, ki bodo.
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
PRED FESTIVALOM
slovenske kulture
Odredba o zamenjavi točk ze nakup industrijskega blaga
......................................................................................................................................n..mm...im....limili...
NOVI PREROKI
Nekaj novega o sovjetsko-kitajskih odnosih
STRAN 2
ENOTE KOPRSKEGA GARNIZONA
pomagajo našemu ljudstvu v izgraditvi socializma
Kapetan Milan Tatalovič je poslal našemili uredništvu filartele, v katerem med drugim pravi:
Ko proslavljamo desetletnico ljudske revolucije, a posebno desetletnico naših enot, toi želel v tern članku povedati nekaj o pomoči naših enot ■ljudstvu koprskega okraja. Iz tega jasno vidimo, da inaše enote pomagajo ljudstvu v izgradnji, kakor so mu pomagale meid NOB.
Bonči našiih enot so pomagali svojemu ljudstvu, kjerkoli so moteli,- ko »o šli pò .naši domovini -im nosili žaltavo bratstva in enotnosti. Naše enote so osnovane v težkih dneh po zamisli im. pod vodstvom tov. Tita in CK KPJ ter od riajzavednejših sinov naše domovine. Borici naše enote So Že med vojno v vzhodni Bosni in po artigliti krajih poleg tega, da so čuvali žitna polja našega ljudstva, pomagali ljudstvu neposredno pri žetv-i, da bi ga na ta način ohranilo ljudstvo pred sovražniki. Prav tako so borici ne samo enkrat prihiteli na pomoč, da pokrijejo hišo, ki jo je sežgal okupator. Drugače ni moglo .inditi biti.
Ko se je končala vojna so borci naše enote kakor tudi vsa naša armada ostali verini tistemu, za kar so se borili, v zavesti, da Ibireiz trde povezave ljudstva in armade iri mofine armade, .ki bi .bila pripravljena braniti svojo .domovino. V tej zavesti je tudi naša enota vse dio dan.es pomagala svojemu ljudstvu, to je ljudstvu tega kraja. In to z delovno silo, vprežno živino lin ostalim. Naj navedem v Ilustracijo samo nekaj primerov iz najblliž-je preteklosti. V 1950, letu so borci poleg svojega .napornega dela in vaj sami od sebe šli v prostem fiaisu pomagat kmečkim delovnim zadrugami, namesto .da bi počivali.
Oto eni taki priliki je vojak Janko Salaja dejal »Tovariši, zdaj simo zaključili posel iin kosili, pojdimo namesto spat pcimaigat zadružnikom požeti in pospraviti žito. Poglejte, pripravlja se k dežju in bi lahko nastala-škoda. Pridružili so se mu tovariši Milah Tepšič, Ljubislav Ulemek ter
■drugi. Ni trajalo dolgo, ko si lahiko videl vrsto vojakov, ki so šili, da na njivi skupno s slovenskimi in italijanskimi zadružniki, s pesmijo na ustih žanjejo, a za njimi so se kopičili snopi žita. In tako so borci naš.e enote pomagali ljudstvu koprskega okraja pri žetvi, okopavanju koruze im vinogradov ter pri ostalih kmečkih delih; samo v sezoni so opravili 26.540 delovnih ur.
so delati 2900 ur, medtem ko so letos prlis-pevali še nadaljnjih 3.500 ur. Zato imajo prav vaščani, če govorijo, da je idiom njihovo delo :im dalo vojakov, ki so pri nijjh.
Lahko bi še našteli cel top primerov, ko je vojska pomagala, ker nii dneva, da ibi se to. ne dogajalo. Tako je na primer vojak Kovačevič, ko je videl, da bodo delavci težko zmogli dela .pri lanskoletni razstavi, pozval
X	-e ,
m ,J>* ' ; : ‘:f
"___ _	___ _________r-____	.	v{

IiSM
j1*


••• ■■■■*-.. j ’ ■
7

.7 'U\
J ■ - ■ d: w&*

fi

KAKO BODO TGG0V1LE ZÄDRDGE
Poleg ostalih važnih odlokov, ki jih je sprejela skupščina istrskega o-Jtrožnega ljudskega odbora na svojem zasedanju dne 30. in 31. julija 1951. je za naše. zadruge zelo pomemben »odlok o organizaciji zunanje trgovine in razdelitve deviz, doseženih z izvozom«.
Odlok predpisuje, da izvoznik, odnosno oni, ki da na razpolago blago za izvoz, saffi razpolaga z doseženimi devizami, določen odstotek teh deviz pa pripada centralnemu deviznemu fondu za splošne potrebe ljudstva.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je na podlagi pooblastila odloka določil odstotke, ki pripadajo izvozniku, odnosno, ki jih mora odvesti v centralni devizni fond.
Iz tozadevne odredbe je razvidno da pripada izvoznikom kmetijskih pridelkov, če so to splošne kmetijske IpijÄse 6® "Is, v kolikor izvažajo predmete, ki so v planu izvoza. Ce pa
•	.izvažajo tudi predmete, ki niso predvideni v planu izvoza, jim pripada v
-Jem prraeru 80 "At.
' ,vJjmctijskim delovnim zadrugam pa prfprida 7.a ves izvoz brez ozira na predmete, ki- jih izvažajo 80”/».
. i.Iz tega se jasno vidi, da je pre-1-puščen našim zadrugam maksimum de-, viz, Id je sploh možen. To pa zato,
*	kes- je Ecmsti jska zadruga pri nasi Izredne važnosti in mora zato imeti aa razpolago zadostna tuja plačila sredstva, dia se oskrbi z vsem potreb-nim z» člhtoefjij donos.
Oglejmo s.i zato, kakšne neposredne natege imajo v tej zvezi sedaj zadruge. Predvsem je važno, da napravi vsaka zadruga svoj gospodarski račun v pogledu potreb po reprodukcijskem materialu (umetnih gnojil in škropil ite semen), nadalje strojev pótrèbnM' za mehanizacijo, obdelavo zemlje. Ko je to gotovo, stopijo v stik ;š; skladom za mehanizacijo zadružnega kmetijskega odnosno z Zadružno poslovno zvezo ali še bolje z »Za. družno trgovsko agencijo«, ki naj bi si jo zadruge Timpreje ustanovile. Te zadružne ustanove imajo že preiz-košen trgovski kader, ki pozna domačo in inozemsko proizvodnjo in tržišča. Tu bodo skupno pregledali potrebe posamezne zadruge ter ugotovili kaj od tega nabavi doma t. j. v Istrskem okrožju ali v FLRJ in kaj bo potrebno uvoziti za devize. Ko je ta račun gotov, bo potrebno še napraviti pregled, s kakšnimi pridelki razpolaga zadruga Srn kateri od teh pridelkov se najboljše vnovčijo za devize. Pripraviti oziroma odkupiti mora od svojih članov toliko izvoznih pridelkov, da bo izkupiček zadostoval za nabavo predmetov, ki jih potrebuje iz uvoza za devize.
Ko ima zadruga gotove vse te račune, stopi v stik z Izvoznim podjetjem, ki si je že pridobilo zadostne Izkušnje .na inozemskih trgih, S tem podjetjem se dogovori (ali sklene po. godbo) kakšne in koliko pridelkov bo dalo na razpolago za izvoz in ka-tera ter koliko reprodukcijskih sredstev ji bo podjetje zato dobavilo. Pri tem lahko sodeluje posebno za izvoz, ker ima v tem pogledu najboljše izkušnji) drugo podjetje), kji se bavi pretežno z uvozom, pa lahko posreduje uvoz, ko mu zadruga da na razpolago potrebne devize, ki jih je realiziralo s svojim izvozom.
Na ta način bo zadruga zadostila vsem svojim potrebam odnosno potrebam svojih članov, ki bodo, če jih bo zadruga v zadostni meri oskrbovala z vsemi potrebami reprodukcijskimi sredstvi, dali ponovno zadrugi za izvoz še večje količine pridelkov ter na ta način izboljševali svoje živ-Ijenslce pogoje.
Zadruge, ki bodo pravilno izkoristile nova pota in način poslovanja, ki se jim odpira, če bodo posvetile vso skrb in vse svoje sposobnosti predstojećim nalogam In dolžnostim, da se bodo izogibali površnemu delu, bodo pripomogle k blagostanju svojih članov iin vsega delovnega ljudstva v Istrskem okrožju, kar je tudi nji-fiov namen,
IF
Ljudstvo tega kraja, kjer se .nahaja .naša enota .pravi: »Pa take dobre vojske še nismo nikoli videli,« Nekoč je de j a; pri žetvi zadružnik iz Puč skupini, ki je stala za n:j m: »Poglejte, tovariši, kako zavestno della tistile črni vojak, kakor da bi biil doma iin na svoji njivi.« Ta zar đružnik ni moigial razumeti, da tako dela zavestno vojak, ki naj bo Iz katerega koli- kraja maše domovine. Na njegove besede miu je vojak Stankovič odgovoril: »Mi smo Titovi vojaki. Mi smo ljudska vojska in zato služimo, svojemu .ljudstvu«.
V Dekanih stoji danies v ponos vasi zadružni dom. Dekančani pa pravijo: »To je maše dello iin delo našito vojakov«. Vojaki in oficirji so prebili na gradbišču skupino s prebivalci vsako urlo prostega časa, dokler ni bili dom ■gotov. Oni so prispevali samo v zadnjih mesecih preteklega leta 5.430 .prostovoljnih .ur, s konjsko vprega.
tovariše in so šli vojaki delavcem na pomoč. Vojaki so delali 4.600 ur. Lj.udje, ki so že obupavali, da razstava ne bo v roku odprta, so lahko videli, dia se .rok lahko doseže, če pride delat vioijska. Za to pomoč seje ljudska «blast zahvalila vojski i;n ji v povračilo večkrat .pomagala, ko je vojska, kaj rabila.
Lansko le to je vojska fromlrala delovno brigado, ki je šla- pomagat istrskemu ljudstvu na rižansko- cesto. -Pri teh deliih- je naša vojska služita za vzgled ostalim -froinitovskim brigadam. Brigada j-e prekoračevala ' normo za 120 do ISO odlstoidkov, a posamezne skupine celo za 300 °/». Direkcija je sklenita-, da mora -omogočiti promet do 15. avgusta. Zato bi- moral biti gotov niek m|0Bt do 12. avgusta. Ko je direktor to raizloižii-l .zidarjem, so ga začudeno pogledali iin izjaviti, da so delali že- po Italiji in Franciji, a da kaj takega ni mogoče.
Komandant naše delovne brigade kapetan Basta Dame, ko je zvedel za ta primer, je vprašal brigadir je, kdo bi- se ja.viil za to delo. Bila j.e nedelja, 6. avgusta. Odgovor je bili: »Vsi«. Niara-vinlo vsi niso mogli delati, zato so jih določili 24. Oto dvanajstih istega dine sie je začela toiifcka za izgradnjo mostiiča. Zidali iso z neisluteiniim pole1-tom in s pesmijo ina ustih. Zid je rasel tako mialgia, đ>a Se- misi videi kaj takega, a od časa do časa si čut vzklike: »Gradimo za ljudstvo, Partijo in Tita«. Na mostiču so detail nepretrgoma- 12 ur, a, ko so maisledlnj-i. dan; -prišli zidarji-, se niso mogli načuditi, ker je bil mostiček gotov ,7 avgusta, in ne 12., kakor je biilo njim naročamo.
Ko navajam te primere iz lanskega 1-e.ta, bi morda kdo mislil, da je vojska letos inehaHa pomagati ljudstvu. Me, ni. Danes bolj kot kidaj kioll-i stase- ljudstvo 'in vojska tesno združile. To je danes tudi najbolj potrebno, -ko poskušajo- moskovski napadalci, in njihovi sateliti vse proti nam, danes, ko tui® it-a-Iijamski imperialisti in. iredentisti poskušajo obnoviti svoje o-svajalline apetite. Vsi -ti imajo lepo priliko, da vidijo, kako sta naše ljudstvo ta- vojska ena celota i,n kako vojska pomaga tukajšnjemu ljudstvu pri oranju, gradnji- zadružnih domov, pobiranj,u pridelkov iin povsod, kjer je potreba. Tako j.e samo ena enota, v zadnjem času opravila v Bertokih 1950 ur. Vojaki so z našimi ljudmi orali, kopati in jim pomaga-li pri vseh ostalih delih, zato jlih tudi -ima ljudstvo teh krajev rado.
. Zaradi take pomoči vojske ji ljudstvo vrača kot priznanje po-riloč v drugi obliki, a čeprav vinjski mii po-tr-etoin« pomoč, ji je dovolj, da ljudstvo gleda nanjo kot na vojsko, k-i čuva mir -v teh krajih.
Navedeni primeri jasno .govore, da j-e naša enota, kakor tudi cela Armada ostala ve-rnia svojim tradicijam iz -NOB, te tradicije, bo še- poglabljala iin- ,po teh tradicijah bo vzgajala -nove .mladince, ki bodo v Armado prišli. Enota v Kopriu bo še nadalje pomagala ljudstvu, kjerkoli bo potrebno, ker besede, ki jih je izrekel vojak Stankovič zadružniku'iz Buč nam morajo. oistati vedno v spominu.
NEKAJ BESED 0 NOVEMU ODLOKU 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Zadnje čase mnogo pišemo i-n sow rimo o. našem socialnem zavarovanju. Povsod .prikazujejo visoke številke iin dokazujejo izboljšanja, ki jih je izglasovala skupščina IGLO na svojem tretjem zasedanju s sprejemom noves ga odloka o socialnem zavarovanju delavcev, uslužbencev iin1 njihovih družin ter z dodatnimi odredbami. B,rez-dvoonin-o je potrebno ih .pravilno, da se naši predpisi -popularizirajo tako, da vsak zavarovanec ve, katere in kolikšne so njegove pravice. Pravilno je, da v naših delovnih kolektivih na široko -razpravljajo o celotni -naši socialistični zakonodaji, da bodo naš! delavci znali cenit; napore naše ljudske oblasti, katere ediinii cil-J je dvig .življemjakega standarda našega delovnega ljudstva.	.
V	vseh prejšnjih člankih je bilo govora o vseh teh spremembah Im izboljšanjih.
V	pričujočem članku nameravamo obravnavati vprašanje sprememb in vprašanje izboljšav vsako iz svojega vidika, predvsem pa nameravamo tr
Z novim šolskim leiom bosta na Koprskem odprti dve novi šoli
Z začetkom novega šolskega leta bo začel -pouk v dveh .novih šolah in siicer- v Vanganelu In v Bertokih.
Prihodnja: teden ipa se bodo začela obnovitvena dela n-a 25 šolah na Koprskem in je toil v ta namen odobren toredilt 1,500.000 du.
Učenci bodo tako' začeli svojo nadaljnjo. izobrazbo v -lepo- preurejenih iin, preto-eljenlih prostorih. Posebno pa bodo lahko veseli- učeinici v Vanganelu im v B-eritoiklih, kj-er je bil doisedaj ■pouk v neprimernih prastarih, ker drugače m: bito mogoče. Sedaj jih čakata idv-e navli šolski- poslopji, čakata njihove pridnosti ta dobre volje do učenja.
pozoiriti -naše delovne kolektive na nevarnost, v katero bi prišli, če ne bomo znali pravilno gospodariti z razpoložljivimi fondi.
Kar Se tiče vsebinskih sprememb predpisov o socialnem zavarovanju so v glavnem tiste, kot s-o- prišle do izraza v vseh ostalih odlokih. Posledice -proste trgovine jn odprava vseh vrst nakaznic in bonov imajo svoj odraz tud; v socialnem zavarovanju, Vse dajatve iz socialnega zavarovanja, katerih koristnik je prejemal denarne zneske in nakaznice, bo sedaj prejemal samo denarne zneske i-n vrednost nakaznic, odraženo v denarju. Zato so se povišali zneski za materialno oskrbo otrok, za minimalne pokojnine, rente itd. Zaradi teh spre-meimto se znatno dvigne proračun socialnega zavarovanja, kar bo zahtevalo večjo kontrolo izvajanja socialnega zavarovanja.
Novi odlok -o socialnem zavarovanju pa je pri-nes-el bistvene razširitve pravic iz socialnega zavarovanja. S temi razširjenimi pravicam; pa ne bomo smeli nekontrolirano razpolagati. Tu bo šlo za milijone, za desetine milijonov, ki bj nam pr; Slabem gospodarstvu in pri nedovoljni pazljivosti in često -potrebni strogosti lahko ušli.
Danes je gotovo, že vsem- znano, da prejemajo zavarovanci v primeru bolezni stoodstotno oskrbnino.- Vendar pa to velja za osebo, k; je v delovnem razmerju več kot 6 mesecev. O-sebe, ki delajo več kot 3, a manj kot 6 mesecev, dobijo 80 odstotkov, ose-. be, ki delajo manj kot 3 mesece, dobijo 60 odstotkov od plače.
Z novim- odtokom so .dobili pravico do klimatskega in kopališkega zdravljenja tudi upokojenci i-n družinski člani zavarovanca. Pri odločanju o teh pravicah -pa bomo morali biti -dokal previdni. Število prostorov v slovenskih okrevališčih, kamor pošiljamo naše zavarovance, je omejeno. Zato bomo v pr v; vrsti skrbeli, da vrnemo-zdravje i-n moč tistim osebam, -ki od-
pravljajo težja (in važnejša dela ,a šele potem bodo prišli na vrsto ostali upravičenci.
Takoj po objav; gornjega odloka- so mnogi -svojci naših zavarovancev zaprosili za špirejem v okrevališča. Med temi so toilli^tudii talki, kj Ibi želeli iti v Slovenijo “šam-o na nekak oddih na račun socialnega zavarovanja. Naravno, da bomo morali take prošnje odklanjati, ker -bi sicer onemogočili o-krevanje resnično potrebnim in zaslužnim delavcem.
V mnogih državah na svetu plačujejo zavarovanci del stroškov za vsa1 orto-pe-dflčna dala. Nekateri strokovnjaki iso celo pr-eidlagalli, da bi tudi pri nag tako postopali, vendar pa ta predlog ni bil osvojen, v -pričakovanju, da bodo -naš; zavarovanci znali koristiti prav-ice i,z socialnega za-varo” vanja v pravilni meri.
Ponekod plačujejo, zavarovane! tudi del -računa, za zdravila, in celo zdravniške obiske in to v bogatih državah z razvito iiduatrijo. Pri -nas je vse to brezplačno. Ce bo pa izkoriščanje le preveliko, bo potrebno iskati načine, smotrnejšega in pravilnejšega trošenja razpoložljivih kreditov.
Zavod za socialno zavarovanje razpolaga sicer z visokimi zneski, k; pa s-o omejeni. Zato morajo biti tudi zneski za stroške omejeni.
O vseh teh vprašanjih bo potrebno še mnogo razpravljati. Potrebno bo i-met; ožji stik s sindikalnimi podružnicami in delavskim; sveti ter skupna reševati vse konkretne sporne primes re. Dejstvo namreč je, da se če se bo potrošilo .preveč na eni postavki, boi potrebno -pr-ištediti pr; drugi.
.S pričujočim člankom smo hoteli <J-pozoriti naše zava,rovan.ee, da bom-0 morali biti pri izvajanju socialnega zavarovanja pravično strogi in odločni, ako hočemo, da bo to naše zava*. -rovalije, to socialistično zavarovanje res tako, da bo vsak zavarovanec lahko nanje ponosen.
Bitežnik Bogomil
LOPAR. — Zakaj še ni prišla K nam mlatilnica? .2,e petnajst dni od -tega so oto ljuto Ili., da bo prišla k nam mlatilnica i-n da bomo -tako končali ml-aičev. Toda še zdaj je ni. Ce bo de-ž, je nevarno, da nam pšenica se-gin-ije i-n kdo too potem kriv? Sami bomo morali to- potrpeti. Zato smo mnenja in prosimo odgovorne ljudi, ki zato skrbijo, da pride tudi v našo va-s- čimprej mliaitlilln-ica.
*
BURJI. — Tudi mi še nismo končali mlače-v. -Vsako leto smo bili pri tem prvi, letos pa pravijo, da .bomo zadnji, čeprav je- mlatilnica .naša. Zato smo tudi mi v skrbeh in se zato bojimo dežja. Poleg tega p-a je toka suša, da -nismo pričakovali take.
*
MAREZIGE. — Ker ni denarja, gradnja zadružnega doma stoji. Pred
dnevi je odbor za gradnjo zadružnega doma odpustit pet dela-vcev,- tri Zidarje- in dva težaka, ki so delali pri gradnji zadružnega -doma, zaradi tega, 'ker ..nimajo kredita, da bi z delom nadaljevani. Torej to -naj- bi bil vzrok, da gradnja zadružnega doma. ne napreduje.. Vsekakor, po našem mnenj-u ni siamo to vizrok. Pač .pa, če bi se bil odbor za gradnjo zadružnega doma vseskozi več zairiima-li, bi lahko zadružni dom že služili svojemu namenu. Saj1 ga že štiri leta d-ei.aimo i.n, če bi vsi skupaj resneje .prijeli za delo, bi. bil zadrtiž,ni dom lahko že zgrajen. Tako pa še .ni iin niti -ne vemo kdaj ho, če se inihče ne zgane.
*
IZOLA. — Naj reši mestni ljudski odbor. Morda se to-o kdo vprašal, kaj bi bilo takega, da toi moral reševati. M,LO. Je- ipa-č zelo preprosta zaideva, namreč to, da v Izolo pride vsak dah .polno osličkov, -konj, mul., vprežne živine- itd., s katerimi pripeljejo kmetje pridelke naprodaj, ali pridejo- po kaj itd. Toda te živali marajo pustiti kjer koli, na. -ulici, cesti itd. Kaj -bi ne bilo prav, da mestni, odbor -poskrbi za- zgraditev mastnega h-levia?
*
KiRMCI. — Kaj se res ne da pomagati v nesreči? Kmet Plahuta Avgust iz Krmicev .pri Marezigah je imel te d:ni veliko n-esr-ečo. Ko je gnal- piti kravo, miu je padila v vodnjak in si zflomiita nogo. Takoj je poklical veterinarja:. .Pa še zidaj ni prišel. Krajevni ljudski odbor je -prosil, naj miu ilzda dovoljenje, da toi kravo zakia.1. Toda niti, KLO mu ne more pomagati. Kaj se res ne da pomagati v taki in-eEr.eči?
*
SABADINI. — Kako Je z vodovodom v naši va-si? Ze- lani so -nam nakazali kredit za zgraditev .ceste skozi našo va-s in za vodovod. Toda nimamo- še ceste kakor tudi ne -vodovoda. Za kredit .pa inihče več -n.e ve. Najbrže je zgubljen. In kje so za to vzroki? Res je, -da .nlisimo imeli niti načrta
'i-n materiala. Vendar, če- bi brilli pri .tem vsi bollj odločni, bi si vise to .lahko že .sami zgradili. Manjka nam že precej odločne volje, zato je tudi tako.
*
SV. ANTON. — Zadružni dom je treba dokončati, pa naj si bo to kakorkoli! Izgradnja zadružnega doma v naši vasi j-e' prepuščena lastni iniciativi. Do zdaj, da smo ga lahko ,pokrili j.e vsaka družina dala za zadružni dom povprečno nad 6.000 dinarjev samo prostovoljnih prispevkov. Poleig tega moramo računati še delo. Toda skilein-ili smo, da bomo zadružni dom z dobro voljo vseh vaščanov tudi dokončali.
*
IZOLA — Tudi kinodvorane je treba popraviti. V Izoli sta dve kinodvorani. V eni se sliši malo, v drugi nič. Zarad; tega nastaja vprašanje, kako bo hodilo 8.000 ljudi v kino? Mestni odbor naj le poskrbi za popravilo kinodvoran.
*
ŠMARJE — V nedeljo sm-o -pokopali tovariša Marfkeži.ča Jožefa, člana kmečke obdelovalne zadruge, ki se je v petek zvečer smrtno ponesrečil pri pa.dcu s senika. V soboto je podlegel poškodbam, k; jih je dobil pri padcu. V nedeljo dopoldne j-e pokojnika spremila na pokopališče velika množica iz Puč, Koštabone, Pomjana, Kampel— Salare, Ankarana, Kr-oga in od -drugod. Zaln-e koračnice je odigrala godba iz Marezig, ob odprtem grobu je spregovoril za slovo tov. Vatovec Ernest, ki je orisal delo pokojnega, ki je bil znan kot odločen antifašist še v času Italije. Bil j.e med prvimi borci proti fašizmu in je tudi prvi, stopil v kmečko obdelovalno zadrugo. Nenadna izguba je zelo .prizadela družino in tud; vaščane ,saj je imel -pokojni, Mar-kežiič šele 50 let. S tem izrekamo družini naše iskreno in globoko sožalje.	Ciani KDZ
•
KOPER — Šofer Mikac Silvam, zaposlen pri podjetju »Adria«, je 13. t. m. dobil 14. ure zavozil z avtomobilom »Opel Olimpia«, -evidenčna številka STT 2158, v desetmetrski prepad v bližini Rik-orva (Izola). Šofer je dobil težje telesne poškodbe in je bil prepeljan v bolnišnico v Izoli. Vzroki nesreče niso znani.
*
SEČOVLJE — Šofer Zutoin Andrej iz Sečovelj ki je vozjil tovorni avto STT 2032, se j-e 12. t. m. zaletel v dve leti staro telico, k; je hotela prekoračiti cesto v bližini Kaštela. Omenjeni šofer je to dejanje zagrešil namenoma, ker mi zmanjšal brzine, čeprav je imel -za to dovolj časa.
*
IZOLA. — Odmev novih odlokov.
— Trgovsko omrežje v Izoli je še precej razširjeno. Vendar delovanje .trgovskih podjetij je nezadovoljivo, čeprav so zdaj z -novimi 'ukre.pi v na-
- ■ ,‘i
RI
H p®
s>rv
BHBpnl


tflH■

. 4,. •
ISllSi
I
BMBH
■ m *
is!»
21
1§J =£»’ * 5 , - ** ”5
laliiii
18!
šem .gospodarstvu .popolnoma sproščena in- imajo vse možnosti iin pogoje, da lahko trgujejo tudi izven pieja našega okrožja. Posledice tega nezadovoljivega delovanja se -predvsem kažejo v cenah in včasih tudi Zato jepotrebn-o, da razširijo trgov- " v pomanjkanju nekaterih artiklov, istoa -podjetja svojo mrežo in da trgujejo izven svojega območja ter na ta način zagotovijo potrošnikom dovoljne količine raznovrstnega blaga, ki £a v našem okrožju ne .proizvajamo,
*
IZOLA. — Ulica Calle larga še vedno nima električne luči. Ze precej časa je odkar so delavci podjetja Lite postaviti drogove v ulico Calle .larga v -Izoli z naim-einoim, da bi tu napenjali električni tok. Toda drogovi so postavljeni, luči pa še ni, če-prav ,bi ž.e mo-gla svetiti, kakor je podietje Elite obljubilo. Prebivalci te ulice se sprašujejo, kdaj to-o tudi v njiho-vih hišah zasvetila električna luč.
*
IZOLA. — Zakaj še nimajo nekatera Podjetja napisov. Marsikdo, ki gre .po opravkih mora preleteti vise mesto .preden in-a-jlde ustanovo, s katero bi. imel opraviti. Včasih se zgoda, da nekdo, ki ima opravka v nekem urada, gr.e tudi nekajkrat mimo dotične .ustanove, .pa ne- more ničesar opraviti, ker -ne ve, kje se ta nahaja. P-a se vprašujemo, zakaj toliko Izgube časa? Odgovor je dokaj .lahek: ker -ni napiso-v! V Izoli je več podjetij ta ustanov brez napisov ta človek n,e ve, kako im kam, če iima s temi opraviti. ITa.ko je na. primer v Izoli novo trgovsko podj-etje .»Progres.«, za katero marsikdo, siploh ine- ve, -da- obstoja. Saj so prodajalne .tega podjetja,“uradi in skladišča .brez napisov.
VANGANEL. — Ciani SIAU prire. dijo v nedeljo izlet na Bled. Organizacija SIAU -v Vanganelu priredi v .nedeljo skupni i-zil.et na Biled, kjer .bodo. med drugim lahko videli m-eid. narodne tekme padalcev, ki bqdo v Lescah pni Bledu. Za ta izlet se je že vpisalo nad 30 tovarišev. Potovali bodo s kamionom 'kmečke zadruge iz ■Vanganela.
*
VANGANEL. — Zakaj je naša mladinska organizacija nedelavna? Prejšnja. leta .smo -lahko bili vsi priča dobremu .delu mladinske orga.n-izaici.je v Vanganelu, saj j.e bilia .ena izmed najboljših organizacij v okrožju. Zdaj. se to mladino niti ne- čuti, niti ne vidi, da .hi delala .na kakršnem koli področju. Vzroke- tega je predvsem iskati v vodstvu, ki- se sploh .n.e- zmeni za mobe.no stvar. Mladinski sekretariat v Vanganelu bi .biilo dotoro, da si ogleda delo organizacije ZAM v svoji vaisi pred dvema /letoma, ko je mladina delala .na vs-eih področjih (tizkul turni, kulturi, raznih zabavnih prireditvah itd.). Morda n.i samo ta ‘krivda! Verjetno se premalo zanima tudi okrajni odbor ZAM, da bi organizacijam .po terenu del več pomoči iin j-iih dvignili s te nedelavnosti, ki je, laihlko rečemo, zajela skoraj vse mllađimisk-e aktive.
*
VANGANEL. — Te dni so bili po vseh bazah zbori volivcev. Ker je
KLO Vangain-ei precej rastresen je .biilo težko, sklicati sk-upn.i zbor volivcev. Zato je krajevni odbor sklenili, da imajo zbore -volivcev po bazah, po viseih naseljih, kjer obstajajo osnovne organizacije S-IA.U. Te dni so bili zbori -volivcev ipo vseh bazah. Razpravljalli -so predvsem -o- novih gospodarskih ukrepih. Pritoževali so se, da je leito-s razmeroma- slaba letina kov -neprimerno visoke. Opaža se, da kmetje v Vanganelu še niso razumeli pravega pomena novih gospodarskih ukrepov. Zaradi preloma so tudi mnoge pomanjkljivosti razumljive. Teh pa bo čedalje manj. Gotovo je, da je marsikaterega kmeta iz Vanganela suša-precej potrla, toda ljudska- oblast bo po potrebi g-otovo .priskočila na pomoč.
*
MAREZIGE. — Obnovitvena za-druga ;c te dni poKrila dve novi hiši, ki so jih začetili delati pred tremi meseci.

ISTRSKI MOTIV
...................................................................................m...mm...	................................i..
(Nadaljevanje in konec)
V dneh, ko sem oddal članek o špon-tah v .tisk, se mi je dogodita nezgoda, ki je in.e .bom .pozabil. Opisati jo hočem po vrsti, kot so hiše v Trsti. V opofö mii too popis -botezmi o-trošike kltalilke št. 6845-1948. V njem piše med drugim: «Kllinilčna diagnoza: Mediastinitis tuber.cullasa. Dipbte-ria masi. Serum — »idS-osyncrasia».
Po mediioi-niskem načiniu poipisovan-ja je primer pojasnjen. Za boljše razumevanje bo potretomiti nakaj več besed:
Učenka M. S. me je opozorila nase s svojo resnostjo to z nenavadno utrujenostjo. Gojenke enoletne- šole za otroške .negovalke s-o imele1 preveč -predavanj, vsakdanja praksa po bolniških oddelkih ji.h je utrujala bolj s težkimi doživljaji kot z deltom, internatsko življenje .pod ljubljanskim gradom pa tudi ni potekalo zelo blagodejno, brez straha in jeze iin solz. Toda Primorka iM. S. j-e živela težje od drugih. Videl sem, da hira in zaslutil se vzrok, :ko me je počakala po predavanju na hodniku trt prosila za pozornost n-aipram njenemu otroku, n;a klinik-i.
Dežurni zdravnik je odkril prvi del zgodbe s temi sprejemnimi -podatki-: »V prvem letu je toil otrok zdrav. iShddil j,e z devetimi meseci. Dokler ini šla mati v .šolo za .negovalke v Ljubljano, je skrbela za o-troka sama. Oče neznano kje.«
(Rojstno .leto: 1944. Rojstni kraj: Trst).
»Začasno osknhuje otroka OLO Sežana. Zadnji čas Iga je -redila materina svakinja, kj ima štiri zdrave
Dr. BRANKO ŠALAMUN:
O SPONTAH
-otroke. Iz gor iške splošne bolnice, kjer je ležal otrok dievet mesecev, ga pošilja dr. K. z diagnozo: Scraphuto-sis. Pleu-romeidiiastimStiis tuberculosa.
Drugih pod-atkov spremljevalec, ne ve.«
Tonifiefc S. se je ina kliniki popravil. Z materjo, gojenko naše šole, smo -se sporazumeli, -da. ga ibarno poslali domov, k svakinji. Dovolj dolgo je ležal Tonček po .bolnicah,
12. mairica 1948. .mi je- sporočil dr. B., da je »njegov mad; astiin-itis« pozitiven. -Preiskava sumljivega izcedka iz ne» je odkrita bacile dav,tee. Smola — sva ir.ekla. Prav jutri smo .ga hoteli dati iiz bolnice. D-aviica v nosu .sicer in;i- nevarna, vendar bo fa.nt nevaren drugim otrokom. Vsekakor maj d-btoi serum, pet tisoč enot, toda raje ne vsega obrnem.. V goiriški bolnlicj je ležal ce-li.h devet mesecev in med potrebnimi lin n-epotr,stonimi špontami j-e dobil bržkone tudi že .serum. Iz .previdnosti mu dajte najprej le nekaj kapljic, po Besredikii. 'Da ne napravimo škode — sem rekel.
Pet minut pozneje je pridrvel dr. B. iz prvega padstroipj.a toleid in razburjen. Mediastinitis je .brez zavesti!
■Obujali srna na -pol mrtvega otroika k življenju tri ure- dolgo -z umetnim dihanjem., kqpaljo, lobelinom, leipta.-mi-nom in z lizpreimeinJijiviim upanjem, pobil je .še eno šipoqto, adrenalin
direktno v srce. Kmalu -nato je srice neizprosno i-n dokončno zastalo.
Obducent je odkril razširjeno mili armo 'tiuberkal-ozo in .prisodil otir-oku le nekaj mesec življenja — če bi -ne dobil seruma. Profesor isoldine medicine je vložil sodno -prijavo.
Pričela so .se zasliševanja. Zakaj delajo mladi .zdravniki na otroški kliniki ib.r.ez .pravega nadzorstva? Zakaj je dali dr. B. dva- kubika seruma?' Zakaj j-e dal .doktor B. dva kubika seruma? Zakaj ni določil dr. S. do-ze? Zakaj . .. iin ikldo ... iin kaj?
Javni tožilec je tožbo umaknil. Pridružil .se je profesorju sodine mer diioiine - ki je - podpisal str-okovino mnenje, da- toi- pra-viilino dozirane kapljic-e .seruma, izzvale smrt verjetno e-naifca, kat sta jo izzvala napravilino dozirana dva kubika. Vsl-ed iidiosiin-kirazije, t. j. vsl-ed .izjemne preobčutljivosti na-praim serumu.
Dr. B. je 'mora; s klinike. Ne radi dveh ccm. Vendar .njegova zgodba nli -zanimiva za primer, čigar smrt je izzvana šponita in ki sem- ga opisal, ker .ni ne- prvi in 'ne zadnji, ki je umrl, ker so si dali zdravniki preveč opravka z njim. V svoji prizadevno-stii .so presegli pravo m-erd, ki. je predvsem pri .otrocih rahlo- začrtana im .hitro presežena. Zato ibi naj zdravniki ne. .streljali s -težkimi topovi, na tište rouihe, ki nadlegujejo deco. Pri takšni Jtorajži se zgodi, da muhe od-
letijo, obležijo pa otroci.
Od-raseil 'bolnik prenese marisi-kaj. Prava reč na primer, če požre pet -aspirinov mesto enega. Mati .pa, k,i je popila pe.t navadnih praškov s fama-ceitinom, je zastrupita z nji-mii svojega novorojenčka. Na kliniki nismo razumeli zastrupitve, dokler nismo ■prečrtali v priznani učn-i knjigi, da je količina fenacetina, ki j-e prišla z materinim -mlekom ot-rpku v kri, .smrtna doza za dojenčka.
Kaj vse (požirajo z vnemo pravi in namišUen.i .bolniki dan za. dnem! Kot Moličr-jev gospod Arigan sklepajo radi, da se morajo počutiti slabše samo zato, ker so iadiaili za zdravila manj denarja, ali ker jih niso dobili .naravnost iz Trsta.
Na nesrečo ne obstajajo me pri praških in in-e pri, sebi. Z doktorsko, pomočjo fo.i -hoteli porezati vsem nedolžnim 'otročičem — zaenkrat ion-zile. lin prav otroci takšno vsiljivo pozornost majistatoSe prenašajo.
Visak zdravnik ve, da ne sme predpisovati zdravil in-osečlm im ne doječim. Al-i vsaj: čim manj, tem bolje. Zaradi otroka. Ce .zdravnik na otroško občutljivost pozabi, v naglici — ki nikjer ni dobra — ali iz razvade predpisovanja, potem svojo naglico in razvado kaj kmalu obžaluje. Ce zdravnik še umre neveden, poteim obžalujejo njegovo naglico iin predpisovanje prej ali alej drugi. Medicinske -navade se .namreč menjajo — v kratkem času sem videl, da je prišlo iz imtfde marsikaj — .resnica pa ostane preprosta skozi -učenosti in postane it>r-ej ali -slej očita.
Brez rešilne injekcije seruma proti davici, tetan-usu ali kačjemu piku bi bila mnoga mlada življenja izgubljena. Nekdanji neučinkoviti načini zdravljenja -davke, -tetanusa in kačjega pika ,so pozabljeni in že desetletja rešujejo življenje in zdravje pri teh 'boleznih po vsem svetu s špontami.
Obenem dajejo šponite že desetletja po -vsem -svetu — predvsem v zanemarjenih, primitivnih deželah im sredi 'najbolj civillialranih mest — v vse večji meri in vedno bolj razbrzdano: brez točne medicinske indikacije, kar pomeni: šponte dajejo brez .potrebe, toraz koristi, marsikaj v škodo.
Starli im ma.nj učinkoviti načini zdravljenja se .umikajo pred modernimi ta večinoma, boljšimi; vsekakor pa to-olj radikalnimi, zdravili. Vštric z .njimi ži-viijo nekateri zastareli predpisi nekdanje šolske medten-ne iz daljnje preteklosti še danes v konzervativni .ljudski medicini. Nešolani posamezniki se oklepajo včasih izredno trdovratno resnic fin zmot že davno mrtvih šolanih lj-udi. Osin-ovna zdravniška zapoved »ne škodovati«, skupna 'najstarejšim .iin najbolj priznanim medicinskim kulturam vsem časov pa ni ta ne bo z astia reta. Velike .pridobitve znanstvene medicine je .niso omajale. Tudi najbolj vzorna organizacija sodobne zdravstvene službe -ne more odvzeti zdravstvenim .delavcem- ošabne -odgovornosti, ki jo motri in nadzira ljudski gllias bolj ali mainj ostro, bolj 'ali manj preudarno i:n izkušeno — vendar vedno z živo .zavestjo, da predvsem zdravnik ne ame škodovati.
Zakaj športno društvo iz Nove vasi ne tekmuje v medvaškem turnirju
Bred .nekaj meseci so se zbran mladinci iz Nove vasi, da bi ustanovili športno .društvo: .to resi so sklicali mladinski, sestanek, se skoraj vsii vpisali v predlagano društvo, in si izvolili odbor.
Ml.affi športniki so s trdno voljo začeli delati. Takoj po usta.novj.tvl so si kupili žogo ;im začeli -trenirati. Seveda je šlo zelo počasi, ker do takrat so Novovaščani malo igrali nogomet. Prvič so igrali v .Šmarjah, kj-er so -izgubili za, 5 golov : 0; za tem so igrali nekajkrat s Sv. Petrčani 'i.n vsakokrat zmagali z velikim rezultatom.
-Najteže je za Novaščane, ker nimajo -igrišča, to se pravi, da rimajo kje igrati in, ne trenirati. Mladinci so pripravljeni si zgraditi- sami igrišče saimio, č-e bi jim K.L.O dodelil prostor, kar it»i -lahko storil. Pomanjkanja igrišča in brezbrižje vaških organi, zacij je največja ovira mladih športnikov. Zahvaljujejo pa se ZDTv za pomoč in obljubljajo, da -bodo storili vse, kar je v njihovi moči za razvoj športa.
Do sedaj je priredilo športno društvo .»MLADI ROD« iz Nove vasi že dvakrat ples im si s item .pridobilo najpotrebnejša sredstva za- napredek. V kratkem bodo speit priredili še enega, ki bo dvignil njihova finančna sredstva i,n tako bodo lahko poravnali dolg ZDTV.
Prepričani srno, da se bo to dr-uštvo kljub vsem tem oviram v kratkem okrepilo in da bo drugo leto tekmovalo v msdvašk-e-m turnirju.
Te težlkoč-e in pomanjkljivosti so -glavni vzrok, da n-i to društvo tekmovalo v letošnjem- medvašk-em tur-n.l.rju,	S,	P,
STRAN 3
PRED IZIDOM JURIJA KOZJAKA
JOSIP JURČIČ
je pisal vse svoje žive dini« ss je
Stiritar pravi, da je od 'nekdaj hvalil in poveličeval proti drugim narodom narod slovanski, . da tako pridno lin zvesto prebira, „a ne samo to, da si s tako ganljivo požrtvovalnostjo omililja slavistov eine, izdelke. —. Tega in a rodov ega priznanja je bil predvsem deležen Josiip Jurčič, ki je od svojih prvih povest} dio danes ostal naš najpriljubnejši ljudski pisatelj.. — Danes, ko imamo skoraj v vsaki hiši že majhno kinjižnlico, si težko predstavljamo, kako je bilo ob časih, ko še ni bilo dobrih ljudskih povesti. Besedo so imeli modri stari pripovedovalci, k: So imel; sijajen spomin, vedeli zgodbe starih časov im jih znali 'lepe, zanimivo pripovedovati. Tako je bilo zlasti v dolgih zimskih večerih pri predicati in pri raznih domačih opravkih, kamor so se zbirali sosedje na skupno delo. KakoT je bila babica ali stara teta živa knjiga bajk in pravljic za otroke, tako je bil ded ali stari stric zabaven pripovednik za odrasle. Razen pratike in pobožnih knjig ni bilo nič tiskanega pri hiši. Sele ob Prešernovih časih smo dobili nekaj prevodov znanih Smidovih povesti, mied njimi n. pr. »Svt- Genovefo«, ki so jo mnogo bral; po slovenskih hišah. V tem času se je rodila tudi prva dioimiača povest »Sireča1 v nesreči«, iki jo je deta 1836. izdal župnik Janez Cigler,, Ta povest, ki so j; rekli tudi »bukv$ od' Svetinov«, se je od leta dio leta, prebirala na zimskih večerih. Nato ,go prišle »Novice«. Za njimi pobočne »Drobtinice« i>n Mohorjeva družba. A manjkalo je dobrih ljudskih pisateljev. Pp letu 1848 sp se začeli oglašati Janez Trdina, Duka Svetee in , drugi; najbolj jè pospeševal naše pripovedno slovstvo leposlovni list »Slovenski glasnik«, iki ga je izajel leta 1858. v Celovcu izdajati prof, À. Janežič ih so pri njem sodelovali pisatelji; Fran Levstik, Frani Erjavec, dr. Janez Mencinger, Simon Jenko, Fran Cegnar in drugj. A vse je s svojo pripovedno umetnosti prekosil Josip Jurčič, ki se je pojavil med njimi.
Rodila nam : ga Je dolenjska vas Mol j ävh. Težko sin je misliti bolj primeren kraj, ki bi mogel dati pisatelju toliko zgtodoViniških spominov, toliko vsakdanjih domačih dogodkov in tako zanimivih , narodnih tipov, kakor jih ima okolica Muljava. Se danes se nahajajo po teh krajih ljudski originali,, zabavne osebe in staropreprosti ljudje, ki jih srečamo v Jurčičevih povestih. Tudi jezik tega okraja je nekaj posebnega: poln hudomušnih primer, prijeten in šaljiv, rad nekoliko zbadljiv, ' poleg tega pa bogat z izrazi in narodnimi pregovori. Tako se je vse pripovedno in jezikovno bogastvo tega kraja združilo v Jurčiču in cin ga je s svojim izrednim leposlovnim talentom prinesel v slovensko literaturo in dal svojemu narodu vrsto najlepših ljudskih' ikinijiig;.........
•»Slovenskim pisateljem se Je od preprostega naroda učiti, a ne po tujih zgledih in po svoji glavi pisati — ta zlati -nauk s; je Jurčič globoko vtisnil v svojo dušo, po tem nauku
Jurčič osvojil. Tako jie Levstik našel svojega pravega učenca. To je bilo tem ibolj mogoče, keT je Jurčič prinesel z Muljave bogat zaklad ,narodnega jezika in njegovih priipovesiti. — Poslej' Jurčič doma na počitnicah neprestano zapisuje narodne izraze in vsebino narodnih pripovedk. Takoj se pokaže njegov sijajni pripovedni talent. 2e ikot četrtošolec začne javno pisateljevati in v »Spominih .na deda« poda one zanimive stare zgodbe, ki jih pozna danes vsak slovenski Otrok, in. pr.: »Kozlovska sodba v Višnji gori«, »Raztrgana Višnja gora in zakrpani Žužemberk«, »Večer na slovenski preji«, itd. Tik nato se loti svojega prvega večjega dela »Jurija Kozjaka«. Lahko rečema: za »Bukvami o Svetinih« prva dobra slovenska ljudska knjiga. Mohorjeva družba, ki jo je leta 1864. izdala, jo je morala dvakrat natisniti. Jurčič, kj je bil takrat sedmošoiec, je dobili zanjo častno nagrado. S to povestjo se je med ljudstvom posebno povzdignila ljubezen do lepe knjige. »Živahno dejanje, postavljeno nazaj v strašne čase turških vojska, krepko risani značaji in znameiitosti, zlasti Dolenjcem znani kraji, kakor staroslavni grad Kozjak, velevažmi stiski samostan, sloveča božja pot na Krki in cerkev Matere božje na Muljavi, vse to je zbudilo zaninimlamje za izborno, s krepkim realističnim peresom pisano povest«, pravi Fran Levec. »Stari stiski župnik Hi.nek je tri nedelje zaporedoma pridigoval samo o Juriju Kozjaku in iz vse okolice so ljudje kar vreli v cerkev..«
Po maturi je odšel Jurčič ina Dunaj, kjer se je seznanil s Stritarjem teir.s svojim'marljivimi delom tudi tega našega isvetovineg.a potnika pridobil za slovensko literaturo. V prvih letih na Dunaju je pisal Jurčič »Desetega brata«. Izšel je leta 1866. — »Deseti brat« je prvi slovenski roman in lahko rečemo, da je še danes prvi roman, ki , ga bere vsak Slovenec in vsaka Slovenka. Osebe tega romana, ki so tako naše, slovenske jim resnične, nam stopijo tako živo pred oči, da se jih z veseljem spominjamo vse življenje toct svojih dragih mladostnih znancev.
Toda od slave se ne «Ja živeti. Vkljub veliki marljivosti, s katero je pisal Jurčič za naše liste, ni mogel izhajati na Dunaju. Zato je leta 1868. odšeii v Maribor .kot urednik k »Slovenskemu narodu«. Cas je bil buren in Jurčič se je poleg svojega rojaka Tomšiča z vso vnemo lotil dela za list. Gotovo je, da je pri terni trpelo njegovo pisateljsko delo. Leta 1871. je odšel celo v Sisek, da bj tam urejal nemški list, pisan v jugoslovanskem duhu. Jurčič je bil namreč tudi v politiki zvest učenec svojega učitelja Levstika in je iz vsem prepričanjem zagovarjal narodno jugoslovansko smer,, ki je dobivala v teh letih že svoje jasnejše obrise. A to je drugi del njegovega življenja. Leta 1872. se je kot urednik »Slovanskega naroda« preselil v Ljubljano, kjer je podnevi delal za list, ponoči pa do pozne ure pisal svoje romane in po-
vesti. V tem času soi nastala njegova dela: »Doktor Zober«, »Med dlvema stoloma«, »Erazem Tattenibach«, »Lepa Vida« itd, ki so še danes najljuibše čtivo vseh naših bralcev. Jurčič je imel poseben dar pripovedovanja, s katerim .si je mahoma pridobil občinstvo vseh vrst. Njegov; romani so klju.b predsodkom proti tej »pohujš-ljivi« vrsti leposlovja siegli v široke vrste naroda. Junčičevla velika zai-sluga je, 'da je privabil k dobri slovenski knjigi naše ljudstvo ob času, ko so star; domači pripovedovalci že izumirali, in odpri pot našemiu leposlovju v kroge, ki so doslej poznali le tuje knjige. V besedi in dejanju je njegovo ‘pripovedovanje priljudno zanimivo, naravno in živahno, da gle-
Pravzapraiv je teih glumačev več vrst, ki so si med seboj precej slični; tolda ha .ribjem trgu nilso tako natančni, da bi šteli vsako piko na telesu hm pa ali je ta ali ona plavut daljša ali kraijša. V Trstu pravijo vsem« skupaj guati. Guati so dobre ribe in gospodinje zalo povprašujejo po njih posebno jeseni, ko je njjh meso najboljše.
Glamoči so pri nas zelo navadne in zelo 'znane ribe. Greš tam za obalo,
Ipa jih vifliiš, kako sede ali čepe z najlonsko vrvico v šoki, oni dei s trn,ki pa v morju. Čakajo 'iin z veliko ročnostjo vlečejo in potezajo vrvico. Ko ise kaj ujame, oni na obali vleče in vleče, stavili bi, da se od desetih rib, ki se ujamejo, ujame prav gotovo o. sem glaimaičev.
Glamoči se drže namreč obale, tam med rast Umijem in kamenjem čakajo ina svoj vsakdanji kruh in če ga jim ribič na trnku vrže v morje, takoj planejo nanj iin nekaj hipov pozneje so že na obali. Emi bolj ljubijo skalnato dno, drugi bolj talato, tretjim so .nadvse Všeč rastline, vsi pa se na dno nekam pritrdijo. Trebušni plavuti se zelo približata iin po eini strani med seboj zrast,eita, ali po celi strani ali ,pa vsaj delno. Tako nastane širša ploskev, s to ploskvijo se pritisnejo ob podlago. S tem da dobro skrčijo mišice te ploskve, se pritrde. Sedaj pa preže. Telo vrte isem iin lija, oči jim švigajo na vse strani, ne hi li kaj o-,pazili, kar bi se dalo v mijiiih želodcu s pridem iakoriäti/bi. Ko se jim zdi, da bi utegnilo kaj biti, kot puščica švignejo tja, se hipoma ustavijo, pojedo, če je kaj za pod zob; zopet preže, se vrte in bistro opazujejo in zopet se poženejo. Človek, ki ibi jih opazoval, bi se spomnil lepe otroške igric e, kako se »škarjice 'brusijo«. Človeku se zdi, 'kot bi glamoči talko za kratek čas na dimu morja »škarjice brusil«. Po dolgem času bi pa le spoznali, da to ■njihovo »brušenje škarjic« velja, črvom, ki se zvijajo na morskem dnu, in pa malim rakcem, ki drug za drugim zgineva jo v njih nenasitna žrela. V ustih je vse polno. majhnih Ostrih zobcev, pa da bi ji,h bila samo ena vrsta, toda te priprave imaio oni več .vrst. Z abaki so zelo ostri in trdno prirasli, torej prav primerni za obrt glamoče-v.
Glamoči so rjave barve, eni bolj svetli,- drugi temnejši, kakor je pač vrsta. Na hrbtu ata dve hrbtni plavuti, repna plavut ni izrezana in dolga, marveč je cela in nekoliko izbočena; \ predreipna plavut je dolga, pod prsnima pa sita več ali manj zrasli trebušni plavuti. Plavuti se lahko ločijo od telesa, so temnejše ali pa svetlejše, pa so ilahfco tudi p'lkaste. Tudi po vsem telesu morejo nekatere vrste imeit'1 pilke. Večina ima zelo majhno škrž.no adprltlino, zato morejo ti, ki imajo to majhno dihalno odprtinico vzdržati nekaj časa tuidii izven vode.
damo pred seboj resnično življenje in ljudi, kakor so živel; in žive po naših vaseh in mestih, po kočah in gradovih. V,se njegove spise ipreipleta živa fantazija, napet razvoj dogodkov in izvirna narodna šaljivost, ki je z Jurčičevimi originali stopila v naš književni svet. Zato bodlo njegova dela ostala .pravi zaklad našega narodnega življenja.
Leta 1876. je Jurčič izdal svoje veliko dramatično delo »Tugomer«. Pokazal nam je dogodke iz zgodovine polabskih Slovanov in z njimi iraz-ikrival svojo narodno usodo.
Jurčič je stal v teh letih .sredi najhujšega domačega političnega boja, 'ki ga je kot urednik vodil v duhu napredka in svobode. Njegovi članki v »Slovenskem narodu» so kazali narodu pravo ipot sredi političnih zmed in spletk.
Kljub vsemi vihar,nimi političnim: dogodkom, ki so mu dali pri uredništvu mntogo posla, je Jurčič zvesto živel svoji pripovedni umetnosti. Smrt pa ga je iztrgala sredi velikih načrtov, med njim,; je »Rokovnjače« .nadaljeval njegov prijatelj' Janko Kers-
nifc-	: . ! i ; j lil iilllil®
Velike ribe glamoči ravno miso. Navadno so dolgi od poldrugega decimetrov, pa so tudi 5e man®. Le poglejte včasih tam na obalii, kakšen drobiž vlečejo iz morija. Res je, včasih mladiče, včasih pa prav majhne vrste, Kajti so nekatere vrste glomačev, 'ki so izredno majhni.
'Pravijo, da glamoč: prilepiljajo jajčeca na podlago, paše več pripovedujejo, da samci narede včasih prav posebna gnezda, pa vsaj varujejo na skale pritrjena jajčeca. Ko se iz. jajčec izleže ono, ki še ni pravi glamoS, marveč ličinka glamoča, jo zanese tek vode to valov na odprto morje. Te majhne' ribice, ki še plavajo po odprtem morju, imajo še mehur, ko pa se starajo in doraščajo, gredo v domovino svojih oičetov na obalo. Mehur jim otkrne, njih potepuško življenje •neha, glamoči se ustalijo in se drže obale in dna.
Pravim, da je glamočev več vrst, ki se v malenkostih mied seboj razlikujejo. Pa ne samo 'to, da jilh je več vrst, tudi sameic in samice se čestokrat v barvi tako razlikujeta, da ju imajo četo oni, ki se na te stvari doibro spoznajo, včasih za dve različni vrsti; v resnaiai ista pa on iin ona iste vrste, samo drugače opravljena.;
Meso iglaimočev je kaj prikladno za juhe in omake, pa tudi pečeno je prav okusno.
ZANIMIVOSTI
REKORDEN POLET POTNIŠKEGA LETALA — Pr-ctotoip potniškega letala na reakcijski pogon angleške tovarne »The Hevillamd« Stliiriimotomi »Carnet« je preletel pot med Londonom iin Johamasbungiom. v Južnoafriški Uniji v 14 urah in '53 minutah. Med potjo se je letalo ustavilo samo dvakrat lin sicer v Kairu »n, En'teibeyu. Zračna ,pot med Londonom in Joha-ne,stanghimi je doiga 9.950 km. Letalo je prispelo na cilj tri in pol ure pred določenim časom im skoraj deset ur pred štiriimotormlim letalom »Con-stelattorni«, ki r,edino leta na tej zračni. progi! Novo pot,nilsko letalo bo začeto redno letati med Londonom iin Južno afriko v začetku prihodnjega *
PROIZVODNJA SUROVEGA KAVČUKA. — Zaloge surovega kavčuka na svetu so dosegle doslej največjo številko iin znažajo okrog en in pol trilijona ton, kar pomeni 300.000 ton več kot leta 1945. Pričakujejo, da bodo do konca leta idosegle zaloge več kot id,va milijna itoti, ne računajoč proizvodnje surovega kavčuka v Sovjetsski zvezi in, v vzhodno,evropskih državah. Čeprav pa se proizvodnja surovega kavčuka ,povečuje, potrošnja čedalje bolj .pada zaradi, vedno večje proizvodnje sintetičnega kavčuka. Pričakujejo, da Ibo ipotroišinija surovega kavčuka letos padla na okrog en 'im, pol milijona ton proti 1,6 milijona ton v preteklem letu.
BLED
Beneško-tržaška vojna v 60 in 70 letih XIV. stoletja
(Nadaljevanje)
Jernej, sin Stojana. Da bi, mogli Benečani čimbolj uspeti s svojimi težkimi pogoji', najprej očitaj» Tržačanom, da. se niso nikdar držati pogodb in priseg, ki so jih dali Benetkam in njihovim predstavnikom v trinajstem stoletju. Talk,o vidimo, da omenjajo ■Poglodibe iz leta 1202, 1233, 1285, 1291. To ,naštevanje ima svoj odkrit namen. Jasno je tolto treba dokazati Tržačanom, da je njihovo mesto že zdav-no pripadlo Benetkam in da je krivda Tržačanov tem večja, ker se skozi dve stoletji niso držati prisrtopireh listin, ki so jih »prostovoljno« podpisali. Vrhu vsega pa še zadnji dogodki, ki so stare krivde Tržačanov mnogo povečali. Zato Benetke postavijo trde pogoje mlinu in «pristopa«: 1. vrnitev ladje, ki iso jo zajeli tržaški gusarji na začetku vojne v tržaškem pristanišču;
2.	prisega zvestobe beneškemu dožu Andreju Contarliimiju 'in vsem njegovim naslednikom; 3. Trst bo moral sprejeti od doža Comtoanirija in od vsakega njegovega naslednika zastavo sv. Marka in j,o ,bo moraj obesiti ina vidno mesto občinske palače od vzhoda do zahoda sanica vsaj enkrat na mesec, ob vsakem nastopal novega doza, ob vseh največ j,ih .praz-ri-Mih razen velikega petka; 4. Trst se too moral držati v,seh pogodb,, ki jih je sklenil z Benetkami od leta 1202 dalje; 5. Trist mora takoj predati vse ljudi, kii so sodelovali v napadu na beneško ladjo. Seveda so morali sprejeti Tržačani: tudi 'beneškega župana. To so 'glavne določbe listine. Na prvi' pogled ni n,ič strašnega, toda ako bi naštevati vse pogodbe od teta 1202 dalje, bi prišli do zaključka, da je sprejel Trst strašne .pogoje miru im še strašinajše poigoje pristopa v sestav beneške reipulbke.
To stanje pa ni trajalo dolgo. Tedaj so bile Benetke v vojni proti Genovi. Genovežani, kj so leta 1368 križarili po Jadranu, so se konec leta polastili tudi Trsta in so ga podvrgli patriarhu. Toda nekaj mesecev pozneje se spet pojavijo pred Trstom Benečani z vso razpoložljivo mornarico iin kopno vojsko ter ga zopet zavzamejo. Toda tudi to pot niso mogli Benečani obdržati mesta v svojih rolkah. Že lieta 1369 iso se Tržačani u-prli. »Posledica« — pravijo viri — »novega upora je bila ponovna vojna.« Benečani so poslal; svoje najboljše sile proti Trstu. Tržačani so bili zopet v velik; stiski. Mestna oligarhija, je sklepala, da bi se podala cesarju Karlu IV., a sklenila je, da se poda Albertu, vojvodi avstrijskemu iz rodu Habsburžanov. To je torej že drugič, da išče Trst rešitve v Nemčiji. Tržaški poslanci so sicer primer sli iz Gradca ugoden odgovor. Voj,voda je sprejel tržaško ponudbo. A na žalost, njegova Pomoč ni prišla o pravem času.
Med tem je Andrea Contarimi zbiral sile, da jih pošlje v tržaški zaliv.
V Trevizu so našli deževno pismo, s katerim ukazuje mestni občimi, da takoj zbere 80 najboljših pešcev, da bi jih mogel poslati proti uipormemu Trstu; dve .taki pismi so našli tudi V Coneglianu. Prvo ukazuje, naj občini mobilizira v vsaki hiši po enega moža. Na komcu tega pisma je oonegli-anski notar pristavil: »Dne 26. januarja je svet v Ooraegaianp zbral 25 konj eni'kov in 50 pešcev s potrebnimi oficirji, oziroma Ikaipiilfcami, .in jiih poslal proti Tržačanom v tabor Benečanov.« Nekaj mesecev pozneje piše Andrea Contarmi še drugo pismo v Co« neglian. Tu zahteva, naj župan pošlje dva rušilca iz vsake vasi njegovega okraja, iker so potrebni beneški vojski, da bi dokončno razrušila Trst.
V Trstu samem imamo revolucionarne reforme, ki uničujejo vse ostanke beneške uprave. Predvsem' izginejo županj (podestà), da bi dali mesto rektorjem (rettori).
Benečani, ki so že zbrali velike sile okoli Trsta, napadajo. Iz vseh virov Pa se vidi, da je tržaška prostovoljna predaja avstrijskemu vojvodi silno vplivala na okolico. 'Na primer Videm pošilja oglednike v bližino Trsta z 'naročilom, da stalno poročajo o dogodkih. Ta ukaz je ohranjen, niso pa ohranjena poročila oglednikov.
Konec oktobra pa je prišla pomoč Habsburžana. A bilo je prepozno. Viri sicer govorijo o desetih tisočih avstrijskih vojakov, a to število je vsekakor pretirano. Nemogoče je, da bi
se — za tedanje razmere — tako velikanska jn, v kolikor moremo razbrati iz virov, dobro organizirana vojska, borila z dvomljivim uspehom. Vsekakor je treba znižat; to število najmanj za polovico ali pa še več. Vir; pravijo, da je bilo v dolini Moko v a mnogo mrtvih na obeh straneh. Bitko je odločila v korist Benetkam beneška mornarica, ki jo je odmiral Taddeo 'Giustiniani izkrcal na suho in jo povedel za hrbet Avstrijcev. Vojvoda se je moral torej umakniti.
17.	novembra 1369 se je Trst ponovno pcuda-l Benetkam. Tozadevna listina, ki je ohranjena, v Beneškem arhivu, nam podaja strašno sliko o pogojih predaje. Ne bomo jih posebej naštevali. Dovolj nam je vedeti, da so morali Tržačani ponovno sprejeti politične izgnance, to je pristaše Benetk, da je dobil dož pravico spreminjati T>° svoji volji tržaškSe Statute, da so Benečani sramotno razorožili Tržačane, da so spremenili v talce in poslalj v Benetke štirideset najodličnejših tržaških meščanov.
Res je sicer, da niso po zmag, prelivali krvi, da so dali Trstu 20.000 malih liver, da bi si opomogel od vojne, vendar kaj. je vse to protj sami možnosti, da so smeli Benečani spreminjati tržaške Statute?
V miru, ki Je bil podpisan v Ljubljani 12. novembra 1370, so se morali avstrijski vojvode odpovedati gospostvu nad Trstom.
Kazalo je, da bo Tirat mirno prenašaj svojo usodo. Toda niso še potekla polna trj leta, ko so v Trstu zvedeli za nekatere poraze, ki jih je vojska Genove zadala Benetkam. Tedaj se v Trstu pojavi nov rivoliucioma-ni val. Leta 1372, ko so se Genovežani polastili Umaga, izženejo Tržačani beneško posadko, ki je štela 1000 pešcev in 400 konjenikov. Naravno je, da je Trst tudi to piot 'iskal zaščitnika. V naglici se je podal patriarhu.
Benetke so molčale. A ko Je leta 1377 trenutno nehala vojina aroti Genovi in patriarhu, se je dož odločil ponovno zasesti Trst. In Tržačani so kljub patriarhov; pomoči ponovno podlegli. A tudi sedaj niso ostali dolgo pod jarmom Republike, že le‘a 1379, ko se začne ponovna vojna med' Benetkami in Genovo, so Tržačani ponovno izgnali beneško posadko in se podali Ogleju. A Benetke so se držale trdo. Dož je poslal svojo mornarico in kopno vojsko pr^-d Trst in skušal na vse načine, da bi ga osvojil,. Zopet sio Tržačani mislili na avstrijske vojvode. A ti so bili daleč in njihova pomoč ni prišla pravočasno. Trst je zopet podlegel. Tedaj se je pojavil v severnem Jadranu genove-žanski admiral Matteo Maruffo, ki je premagal Benečane in daroval Trst patriarhu Marcairdu.
Turinsiki mir, ki je bil sklenjen leta 1381 med Genovo in patriarhom na enj in Benetkami na drugi strani, je določil, da Trst ne bo pripadel niti patriarhu niti Benetkam. To pomeni, da je dobil Trst obliko in vsebino svobodne države. In razen starih dajatev benešk; republiki, ki So vsebovale med drugim tud; sto, brent
najboljšega vina, ni imel Trst nobenih drugih dajatev.
Tako se je končala skoraj dvajsetletna vojna, ki je vrgla Trst zdaj e-nemu, zdaj drugemu gospodarju v roke. Morda bi določbe tur inskega miru tudi obvejale, če bi Tržačani ne vedeli, da so se zgodovinski pogoji zelo spremenili.
Toda v čem obstoje te spremembe? Predvsem je treba poudariti, da je celo 14. stoletje doba, ko se je fevdalni pairtiikul.ari.zem nahajal v krizi. To vidimo v Italiji prav tako kot v Nemčiji in Sloveniji. Posamezni centri, kj imajo pogoje za to, osvajajo okolico in z njo vred tudi manjše centre. ” Italiji izginjajo svobodne komune, in novo nastala zaokrožena ozemlja imajo monarhično oblast. To s o signori je — gospostva —, ki se bodo kmalu spremenila v principale — prava monarhična ozemlja z absolutno monarhijo. Medici v Florenci, Sforza v Milanu itd. V Nemčiji je sicer ta razvoj zakasnil, fevdalna razdrobljenost ostaja tam se vedno enaka. Nit; najmočnejši cesarj; ne" uspejo zaokrožiti svojih posestev in uvesti enotno državo. Drugače je v Avstriji. Ze prej obstoječi dinastični teritoriju se polagoma združuje v roke ene vojvodske hiše, ki združi ne samo raztresena posestva v Avstriji, marveč tudi na Štajerskem in Kranjskem. Prodira vedno bolj v Primorje in Istro, kjer si pridobiva novih vazalov, predvsem na račun oglejskega patriarha. To je rodbina Habsburžan nov.
Z druge strani, da se ne oddaljimo od našega Trsta, moramo spoznati še dve dejstvi: še vedno naraščajočo moč Benetk iin padajočo moč oglejskih patriarhov. Benetke so postavljene na točki, ki je topografično zelo neugodna. za razvoj menjalne trgovine. Ugodnejšo točko imamo vsekakor na vzhodni obali Jadrana in v sevom; Istri. Kljub temu je bilo Beneško pristanišče dolgo časa tipični center menjave, nekako stalno tržišče, kjer so našli zaščito ljudje in blago, najprej zaradi varnega in lahko ubranljivega položaja mesta samega, končno pa tudi zaradi zakonov, ki jih je garantiral močan državni organizem. Toda, kako so mogle Benetke toliko časa držati v rokah tako velikansko trgovino? Na to vpraša,nje so odgovarjali zgodovinarji poznega srednjega veka in modernega veka. Odgovori so se vedno sukali okoli močnega državnega organizma in močne mornarice, češ da sta ta dva faktorja omogočila tudi trgovsko moč ali, bolje rečeno, splošno gospodarsko moč Republike. Mi pa vemo, da je moč državnega organizma, z njim vred pa tud; vojska, odvisna od gospodarske moči države. To pomeni, da je morala znanost odgovoriti drugače. Marx in Engenls sta nekje zapisala, da so se Benetke lahko razvile samo z izkoriščanjem nevednosti in zaostalosti ljudstev, ki so bila naseljena na obeh obalah Jadranskega morja, šele v drugem momentu je prišla v poštev njihova politična in vojaška moč.
ROGAŠKA SLATINA
«nimiHiiiiHiiimiiHiiiiii)niiuiiuiiimiiiiiHiiimnHiiiiiHiiiiiimiiiiiiimiitiiiimmm!iiiimiiimmHiiiiiiniimiiiiui;n<mimiiiin!iiiiiiiiii!i!iii iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiuiiiiiMiiiiiiiitiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiuuiiiilHiiiiiiiniiiniiiiiimtiiitiiiiinfmtiiiniinniiiiuiuiiiiiiiitwhiwiliiuiitiiiMitiiiiiiiniiiMiiiiiuiiitiHiiHiMmiitiUiiL' ntiiiiiiiiiiiuiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiii
VEJALE KOVUSßWE
stavliti take neumnosti?' Kaj ni med
.	IV. .
V zadnjih desetih letih smo doživeli Slovenci toliko novega, kakor prej kdo ve kolitob' tfeseletij ne: sovražne čete razkosajo našo zemljo, tuj ci začno izseljevati in!preganjati domačine; potem izbruhne upor, napetost raiste, zob za zob in glavo za glavo, svoboda, veselje; zemljo tistemu, iki jo obdeluje,, tovarne delavcem; težave, ki jih neuklonljiva volja zmaga,'iskanje novih'poti, prihodnost...
Kdo bi mogel v inekaj besedah zajeti velike spremembe, ki nas spremljajo vsa ta leta, kdo bi mogel sproti do dna doumeti vse, kar se okrog naši eqdi, lodo bi musei že dames vedeti, käko globoke sledove bo v delu, življenju in mišljenju ljudi pustilo to obdobje naše zgodovine?
In jezik? Kaj še tudi v slovenskem jeziku 'pozna velika spre-rhemba, kaj tudi ta čuti utrip vsakdanjosti, kaj je čas tudi vanj vtisnil svojo podobo? Da. Ce vzamete v roko knjigo, ki je bila napisana pred desetimi, dvajsetimi ali ■ cello' tridesetimi leti, in jo primerjate z današnjo, boste živo začutili,1 kako tudi jezik iz dneva v dan raste, kako živi in se spreminja. Res je. v njem premikov ni zapaziti kar čez noč, da injeimu ni mogoče z odtokom predpisati, kaj in kako naj se 'predrugači — vendar ga mi vsi, ki ga- govorimo in piš-emo-, venomer ■ sp-re-min-järho, ker se sami spreminjamo. In čim več je gospodarskih, političnih pretresov iin čim hitreje teče življenje, tem večje so tudi -spremembe v materinem jeiziku. Pri tej stvari posameznik nič ne pomeni, Izjema je le resnično velik umetnik, tak, 'ki se nam rodi. morda vsakih sto let: on ga preoblikuje sam (Prešeren, Cankar) iin mu da svojo podobo, ker piše im govori več rodovom,' ker minoigi njegova dela bero, jih’ občudujejo in tudi posnemajo.
Vsaka doba vtisne torej jeziku svoj pečat, včasih budi popolnoma v nasprotju s težnjami, ki jiih jezik sam v sebi nosi že iz otroških let. Zato 6o jezikoslovci dolžni, da kažejo ljudem te spremembe, predvsem pa da
jih •opozarja'j o, Že. greže, če delajo jeziku silo, če. ga kvarijo, če ga po-, tiskajo s tisočletne razvojne smeri, ki je jezik ne sme in. ne more nikoli zapustiti. Seveda je odvisno, potem od posameznika, koliko te nasvete. posluša, 'ko-l ko se trudi, da bi jih prenesel v življenje, to je v govor in pisavo. Pa starih napak, ki so n,als .nanje kje iže opozorili, se še izogibamo! Ali tiste, ki .so nove, «moderne», ki jih še ne poznamo, nam same silijo pod pero — in te so najnevarnejše: zajedajo se v živo govorico kot ovijalke na mlado drevo in ji sesajo sokove, ki so namenjeni tepi iin svobodni rasti. Jezik ne propade zaradi tega, ker je premočan, saij je preživel že vse drugačne potrese in bolezni; vendar — ni ,11 škoda, da bi bisere valjali ipo Matu?
Danes, ko imamo toliko skrbi za vsakdanje življenje, ko je okrog nas toliko zapletem,ih vprašanj, se marsikdaj trpko nasmehmeno tristi, da bi morali — na svoj govor .paziti... Po osvoboditvi se j,e že toliko govorilo o tem, toliko knjig je izšlo, toliko člankov je. bilo napisanih, toliko etra je .ton» vznieimiiTjanega z jezikovnimi pogovori, da bii moralo biti bolje, da bi moral vsak Slovenec spoznati, kaj je njegova človeška, kaj narodna dolžnost. Ali vendar srečaš vsak dan toliko, toliko stvari, ki ne moreš mimo rujih, me 'da bi grenko dejali: (»Cernu?! Vise je bob ob steno — jez ik bo šel po poti, ki mu jo bo začrtala slovnično malo izobražena množica, ipa če je nekaterim še tako neljuba. Jezik se je vedno kaj malo melmil za 'želje im nasvete tistih, ki so ga ljubili: ljubezni ni poznal im je ne potrebuje. Saj samo živi in daje, daje . . .«
Ali vrag naj me vzame, če poštenih ljudi res ,ne bo mogoče navdušiti iza 'lepoto iin njih prepričati, da slovenščina ni jezik, ki bi z njim lahko muhe otepali, ki bi bil na u-slU'go vsakemu, da ga mrcvari, kot se njemu zdi. Ali je prav in pametno, da .na njem vsak preizkuša svoje zmožnosti, da ga prenapenja, nateza na
kopito, da ga ne spoštuje niti toliko, kolikor sebe in svojo mater? Alii v Kopru posebej res nji človeka, ki bi mogel prepovedati tiskanje iin razohe-šain-je vseh nemogočih, jezikovno napačnih razglasov, og.laisoiv, objav? Kaj ' ni v tiskarni delavca, ki bi se uprl,
Nič posebnega, kajne. Tudi napalk pi. Morda je kaka malenkost, ki bi se .ohnjo spotikali pikolovci, ker nimajo drugega dela, kakor da brskajo za jezikovnimi idrotanar-iijamii ... Ni res! .Lepak je površno sestavljen, pravopisno zgrešen,, stilno ohlapen, a n,e ,najslaibši med proizvodi črne umetnosti na Kopriskem! Da to dokažem, bom prebiral besedo za besedo, povedal, kaj je zanič, pripisal razlago jn nasvetoval boljšo obliko.
Najprej bi nas zanimalo, kdo nas vabi na predavanje. Prirediteljevega podpisa ni. Pač — na nekaterih razglasih je zmazan pečat okrajnega odbora EiS CE-RiS?) STO. Premalo! V tej reči naj okrajni odbor drugič posnema gledališče ,ali Ljuidslko univerzo! Potem: kdo bo predaval? Tu sta mogoči dve .stvari: alli pri reditelj še zjutraj ni vedeli, Indo bo zvečer govoril ati pa se je predavatelj zaradi prevelike skromnosti hote skril. O-boje napačno. Prepričam sem, da ljudje,. veliko rajši prihajajo k predavanjem, če vedo, kdo bo govoril, o čem in kje. Na te stvari je treba paziti
nami ljubitelja lepe besede, ki bi rekel, da je tega dovolj?
Ce boste prišli v Ložo na vrček piva, ozrite se mimogrede na steber! Tam vise že diva tedna takile leipaki modre barve:
torej že zaradi uspešnejše propagande!
Danes zvečer 3. avgusta 1951. ob 20.
uri — tako se .začne. Ne vem več natančno, ali so nalepili ta vabila res
3.	avgusta zjutraj ali ne. Ce so jih prej (n. pr. drugega avgusta), ni prav, 'kajti beseda danes v tem primeru bralca samo meša. Danes zvečer ob 20. uri! Ali more biti tudi zjutraj ob 20. uri? Dovolj too, če rečemo danes ob
20.	uri alli pa zvečer ob 8. uri. Za danes zvečer imamo Slovenci lepo domačo besedo: drevi. Ali se ne spominjate narodne pesmi, ki pravi; »Za enega (konjiča) jaz prosil bom, da drevi v vas pojeadil bom. ..«? To besedo uporabljamo le tedaj, kadar mislimo dopoldne ali popoldne na ve-jčer istega dne. Ce pa se že večeri, iče je že noč, potem rečemo nocoj (beseda pomeinii: to n>oč). Njega dni smo vasovali in peli; »Nocoj je en ìap večer, jutri ,bo svetel dan«. Ako čez dan govorimo o prejšnji noči ali o jutru, pravimo: nocoj in davi. N. pr.: Nocoj se mi je sanjalo, nocoj je deževalo; je ,pa davi slanica pala, da-
vi sem zamudil avtobus. Ponovimo: .ne danes zvečer, danes zjutraj, danes ponoči, pač pa drevi, davi, nocoj. Danes 3. avgusta.. . Tudi to je napak.. Danes je tako -imenovano pris,lovno določilo časa, ki Sa 3. avgusta dopolnjuje. Zato mora biti ta razlaga (v islovmici jo imenujemo, pristavek ali apozicija) z vejicama ločena od stavka. Torej borno pravilno pisali: Danes, 3. avgusta 1951, bo . .. Tako tudi: V nedeljo, 19. avgusta, bomo šli na j'Zllet. France Prešeren, največji Slovanski pesnik, se je rodil v V,ribi. Ivan. jTuršič, mizar.
Seidaj pa glagol vršiti in vršiti se. Kida ibi izračunal, koliko črnila je že steklo, v boju s to besedo, koliko v boju zanjo. Nekaterim je že kar domača, brez nje ne znajlo oblikovati stavkov, drugi se je branijo in boje. Kdo ima prav? Beseda je sama po sebi že stara, saj ima mnogo različnih pomenov iin veliko družino. Pomeni: spravljati kaj v vrh, obsipavati krompir, opravljati «ako delo, mlatiti žito itd. (Zato pravimo mesecu avgustu po slovensko vršenj alii veliki srpan.) Glagolske izvedenke so: dovršiti, izvršiti, izvrševati, izvršen, jzvršilen, vršilec, vršitev itd. Vse to je dobro. A ta glagol je postaj dandanes vsemogočem: zdaj je pomožni glagol, ljubimo ga v trpini obliki, v brezosebni zvezi, za vse nam rabi. ..
Posušajte, kako govorimo in pišemo: vršiti finančno kontrw», nadzorstvo, vršiti delo, poizvedbe, nalogo, službo, popisovanje, izterjevanje; vrši pe delitev nakaznic, vrši se trgatev, vrši se svadba, vrši se borba, vrši ,se nacionalno zatiranje, vršijo se pogajanja, izvrši se imenovanje novega zastopnika, vrši se proces, komisija izvršuje ureditev poslovanja; sestanek, seja, tečaj se vrši, dejanje se vrši, krožki se vriše, predavanje se ,vrše, stavka se vrši, tisk se vrši;
jvrSe se volitve, vršijo se akcije čiščenja drevja, po Drini se vrši splavarstvo, vrši se delo po bazah itd., itd.
Vse to ni po naše. Nekaj so nam .darovali Nemci (stattfimiLTeh), nekaj (drugi in že skoro sto let se otepamo s temi neumnimi napakami. Ali ni krajše, jasneje in tudi lepše, če rečemo: nadzor ovati, pregledovati, delati, poizvedovati, iapulnlti nalogo, o-pravljati službo, popisovati, izterjevati; delimo nakaznice, trgamo ali beremo grozdje, svatba je ali sva-tuijemo, borijo se, zatirajo, pogajajo se, imenujejo zastopnika, proices teče, komisija urejuje; sestanek, seja, tečaj je, dejanje se godli, .krožki so, predavajo, stavkajo, tiskajo; volijo ali vo-f'm'0, volitve so a® bodo, svetujejo .kmetom, naj očistijo drevje, les splav-jjajo, dela ja...-?
Slovenci imamo namreč samo en .pomožni glagol iin to je: biti. Glagoli imeti, vršiti se, postati, dati, delati itd. -so lahko pomožni- glagoli v drugih jezikih (prim.: ho paiu-ra, state attenti, Platz nehmen, fair mal, dom-ner audience), pri nas ne. Zato bomo popravili naš napis predavanje se vrši ali se bo vršilo v predavanje bo.
, Sedaj pa mi, ljubi bralec, draga bralka, povejta, kako razumeta le-te besede: v Prostorih male dvorane gle-idaiišča v Kopru! Kolliko je ,prostorov, koliko dvoran? Tudi tebi se zdi, da je samo ena. Kako torej v prostorih? Tudi v prostoru je odveč. Ker se ponavljata ipoleg tega predloga v . . . v, bomo zvezo preudarili in an predlog ppustili, rekoč: v mali dvorani koprskega gledališča.
Predavanje v slovenščini. Ali ne diši po prevodu »in lingua slovena,«? Ali je slovensko predavanje res taka izjema, da moramo ina -slovenskih objavah še posebej poudariti, da predavanje ne bo italijansko? Ali nam je £e res prešlo v meso in kri reči: »Ker ■vsi. Slovenci razumejo italijanski, parleremo dumqu-e in italiano. . .«? Fe ili« qui p-otiut reinu-m cognoscere causasi!
Ne prezrimo besede družben, ki je italikokriat v rabi, pa jo navadno na-
pak naglasimo. Pravimo inamr-ač: družbena ureditev, družlbčn! odnosi. Ni prav. Kakor naiglašamo slava, sla-|ve:n, glava, glavan, služba, služben, (tako bomo tudi to besedo in rekli: družba, družben (z naglasom na u in polglasnikom na koncu!).
Upravljanje. Dandanes na ta izraz ipoigosto naletimo; odkar so delavski sveti vzeli v upravo ali v upravljanje, odkar so začel; upravljati podjetja, ga srečamo vsak dan v naših pogovorih dn časnikih. Beseda upravljati, ki smo jo dobili 1860 i.z ruščine, je povečini paidome-stlila staro slovensko besedo opravljati. Ukor-emimiilla se je in dobila približno takole domovinsko pravico: upravnik kolonije, šolski upravitelj, uprava lista, upravljati z denarjem. iNesmiislIno bi bilo, če b.i te zveze preganjali. Besedo upravo lahko enačimo s tujko administracijo, to-(riej s p’sariniškimli posli. Dela-vci pa jin delavski sveti manda s pisarjenjem 'nimajo veliko opraviti; zakaij bi po-temitàkam njihovo delo označevali z besedo, ki Ima. pri nas že drugačen! pomen? 'Delavci ne pišejo, ne tipkajo, ne prepisujejo, me plačujejo, pač pa j/dijo. Delavci ne upravljajo podjetij, temveč podjetja vodijo, v njih gosPodarjjo! Talko se reče! Ker je novih besed im besednih zvez toliko, da • jih .povprečno .izobražen človek sproti me more doumeti, jim daje približen., včasih čisto zgrešen ipomein. Take naipake se množe, ena se naslanja na drugo — in učeča se mladima navdušeno zapiše: po izpitih nam bodo dali mesta, katera jih bomo morali u-pravljati.
Naj bo dovolj! Kako bi se torej morala glasiti objava? Kakorkoli, različno, samo 'tako me, kakor se .. . Postavim; Danes, 3. avgusta 1951, bo v ‘mali divorami predavanje. XY ho govoril o delavskem vodstvu (gospodarskih) podjetij im o vlogi (ne pa: vloga!) sindikata. Ali: govoril bo o tem, kako delavski (z malo začetnico!) sveti vodijo podjetja. Ali: Vloga delavskih svetov in .sindikata v maših) podjetjih. Ali: Delavski sveti in sinn .dikat ipo naših podjetjih, S. S,
anes zvečer 3. avgusta 1951. eli ZO. uri se bo vršilo v prostorih
male dvorane gledališča v Kopru
PREDAVANJE V SLOVENŠČINI
0 mm Đ80Ž3EHEGH D?MVUIMJ1 GOSPODARSKIH PODJETIJ po Delavskih svetih in vloga sinUikatov
spodnji strani. Kdo bo šal, kako visoko mora
			“Trni	
r lK l " r	” i	ĐMM	U	ud.
shranjujemo krompir
K*j)mpjr ^ozareva Risiiti na izkopavanje. S
treba je mi-tern v zvezi pa je nujno .potrebno, da si po svojih močeh tudi uredimo shrambe za krompir v toliko, da .bodo vsaj dellnol ustrezale 'dobri krompirjevi kleti. Kakšnega pomena je dobra irr kako usodna utegne postati slaba .krompirjeva shramba, o tem smo se že lahko dostikrat prepričati v hudih zimah, ko je krompir v vseh slabih shrambah zmrznil in ko so samo nekatere kleti očuvale kalilno sposobnost semenskega krompirja.
Ne smemo misliti', ko spravljamo krompir, da ne bo hude zirne. Torej vsakdo 'je dolžan, dar pred vskladi-ščenjem letošnjega krompirja kleti tako, priredi' d'a bo krompir v naj-hujšem mrazu varen, pred zmrzovanjem. , In ne samo to. Klet za shrambo krompirja mora biti tako prirejena, da ostane v njej krompir zdrav, da ne gnije, da n.e začne prehitro in nepravilno kliti im da je mogoče posamezne sorte medsebojno ločiti.
Klet za shrambo krompirja mora biti brezpogojno varna pred zmrzovanjem. Da večina naših kmetij do sedaj tej zahtevi ne ustreza, vemo iz izkušenj preteklih 'zim. Zato je itreba naše že obstoječe kleti za krompir v dvojni meri zavarovati pred mrazom.
Preiden začnemo klet v tem oziru popravljati, moramo ugotoviti vzrok, zakaj krompir zmrzuje. Vzroki so, .bodisi pretenke ali. iz nepravilnega gradiva zgrajene stene, bodisi pomanjkljivo izdelana ali nameščena otava.‘in. vrata, ali ipa nezadostna oziroma nepravilna k/letna oprema.
Najbolj, varne pred mrazom so ’krompirjeve Mleti., katerih stene so donela v zemlji. Čimbolj pa se dvigajo kletne stane1 izpod tal, tem v.e.čjai je nevarnost zmrizorvamja, .posebno še,
če so stene kleti iiz morda komaj pol metra debelega kameniitega zidu1 ali celo iz betona.
V takih primerih je brezpogojno potrebno, da si .kletne stene zavarujemo ali izoliramo proti mrazu. To .napravimo lahko na različne1 načine. Najenostavnejši od teh je, ako debelino stene povečamo. V ta namen prizidamo ob notranji strani kletnih sten iz votle zidne opeke še eno zidno plast ali oblogo. Kako debelo plast- ali oblogo moramo- prizidati, to je, kakšno (navadno votlo zidno ali samo tanko poisetbno izolirano) opeko moramo .uporabiti, je Odvisno od debeline prvotne 'stene. Namesto da bi klet izolirali pred mrazom, z opečno zidno oblogo, lahko obložimo stene s primerno debelimi izoljnnlmi ploščami.
Krompir lahko zmrzuje v kleti tudi ob dovolj močnih in. mra.zova.r-nih stenah, ako .na primer, okna (ali morda šipe v njih) sploh manjkajo, ali če se oikna ne dajo docela zapreti. Visekafccir morajo biti na kleti .za ikrompir dvojne oknice, od teh naj bodo notranje- snemljive, to pa zato, ker so potrebne samo pozimi. V času. Iko je treba klet stalno zračiti bt .nam bile samo v napotje.
Tudi vrata v kleti za krompir morajo biti brezpogojno dvojna, ako je vhod neposredno iz prostega. Se1 bolje je v takem iprimsr.u, da prezidamo zunaj ali vzidamo znotraj malo pr.ed-klet, kar brani, da se zrak v kleti: ob vratih me shlajuje preveč, še posebno, kadar v mrzlem vremenu prihajamo v klet. Da morajo biti kletna vrata dovolj močna, to je dovolj debela, in se morajo dati tesno zapirati, ni potrebno posebej poudarjati.
Omenil sem, da lahko kromp'r v kleti zmrzuje tudi. zaradi nezadostne ali nepravilne, kletne opreme, naj-
NAGRADNA KRIŽANKA
1	2	3	4	5	6	gggg iggg	7	8 •	9	10	11	12-	13	
fi	14					15	nano DRUM ini BUM	16						if
17	ssss n	18					19	Egg| SEES	20					21
22	23	ii	24					25 «	fi	26				
27		28	ili	29					30	if	31			
32			33	nüBü KB" naan	34					35	EES3 ■■■■ ■■■■	36		
37				38 '	■■an :sss ■■■■	39					40	■sna ■■■■ ■SBB BBBB	41	
42					43	11	44					'45	iff!	
46						47	s ■■■■ ■OHO	48					49 ,	
	BHBIH Esa	50					51	■	52					ii
53	54	S™9 S	55					56	see: ESSE	57				58
59		60	SEE less	61					62	fi	63			
64				in tans SÜSS aiflMB	65							BSBH ■■■■ gBBB	66	
(koza, lev in kača v enem bitju); 25. proibii vallee pokrajine v Stari Grčiji; 28. sodnik (srbohrv.), pripadnik ljud. istvä, ki je v starem veku živeto na naših tleh; 33: svojilni zaimek, 35. brezbrižen, brezčuten; 38. vrsta tiskovin (dvojima); 40. mesto v Sovjetski zvezi-; 43. poceni (srednji spol); 45. rezultati; 47. kričim vpijem (srbo-ihrv.); 49. starodavno mesto v Siriji; 51. vrsta maščobe; 54 okrajšano moško ime; 56. bajeslovje; 53. reka v Afriki; 60 iigrailina karta; 62. predlog.
večkrat pa, .ker kletne opreme sploh mi. Jasno je, da mora zmrzniti krompir, .ki se v hudem, mrazu dotika. mrzlih sten. in betonskih tal. O pravilni- kletni opremi bomo govorili nekoliko .pozneje, za sedaj si zapomnimo samo, da je pravilna oprema y krompirjevi kleti važna kot obramba pred zmrzovanjem krompirja.
Klet za krompir ne sme biti niti pretopla. Kot v premrzli kleti krompir lahko zmrzne, tako začne v pretopli prehitro gniti, oziroma, odganjati. Toplina zraka v krompirjevi kleti ne sme 'biti nikdar nad 8° C, kakor ine sme nikdar pasti, izpod 2° C; pravilna .toplina za krompirjeve kleti je 4 do 6“ C.
Za shranjevanje krompirja so torej neuporabni kletni prostori, ki mejijo ali celo služijo kot pralnice itd. Vse, kar sem mavedel kot znai-či.lno za zavarovanje kleti pred zmrzovanjem, služi istočasno tu-di kot zavarovanje kleti pred visoko toploto. Razen tega je mogoče toplino zraka v Mleti za krompir iadatno uravnavati tudi z zračenjem ob primernem času, namreč takrat, ko je toplina zunanjega zraka najbliže :zahtevani toplini krompirjeve kleti.
Klet za .krompir ne sme biti vlažna, ker vlaga povzroča gnitje krompirja. V obrambo proti vlagi je treba stene in, betonska tla izolirati, najbolje -.tako,- da -stene In tlak namažemo s primernim vlagoizaliranim sredstvom., kakrSrtvh je več ha razpolago. Tudi primerno zračenje .zmanjšuje vlažnost kleti.'
Klet Za krompir -mora biti primerno svetla, to se pravi toliko, da onemogoča krompirju, da bi začel prekmalu kaliti in da, kadar začne jkaliti, he dela dolgih belih, marveč kratke, močne, rdečkaste ali zelene kali. Nadalje mora biti klet to-Kkoi svetla, da Je mogoče ob zaprtih vratih krompir prebirati in pri tem razločevati različno barvan krompir posameznih sort. Ker pa presvetla klet z neposredno sončno svetlobo zopet ni dobra, smemo, če so okna velika, na južni strani1, v takih primerih šipe namazati z apnom.
Klet za krompir mora biti snažna. To pomeni: stene morajo biti gladko ometane in vsako jesen pred spravljanjem 1pridelka' sveže1 prebeli jen e: tlak mora biti betonski ali iz opeke. ;V kleti za (krompir ne sme biti shranjena. vsa mogoča šara itd.
Končno mora biti klet za shranjevanje krompirja primerno otpremljena. Vodilo pri urejevanju te opreme naj nam'bo zavest, da ostane krompir v shrambi zdrav samo, ako je k vsem gomoljem omogočen svežemu zraku prost dostop 'in slabemu zraku odhod. Z drugo besedo, omogočeno mora biti kroženje zraka okrog in skozi, krompirjeve kupe.
To' kroženje zraka omogočimo, ako krompirja ne nasi,pijemo neposredno na tla, marveč na oder ali pograd, katerega dno naj bo vsaj 15 cm dvignjeno od ta.1 im na,pravljeno iz močnih latev ali ozkih desk, med katerimi naj bo približno 3 cm špranj. Prav' tako se krompir ne sme dotikati '‘Stene, ampak moramo postaviti joto steni pokoneu približilo 12 cm Sirčke. stebre, ,n'a katere pribijemo počez latve z enako širokimi špranjami. Ta opaž in. latev mora biti tako visok, kolikor visoko bo šegei kuip krompirja. Na ta način ostane med steno jin latvastb pregrajo tako širok prazen prostor, kot so stebrički debeli ,(n. pr. 12 cm).
,Po potrebi pripravimo deske tudi za zgraditev .krompirjevega kupa na
Vodoravno: 1. slovensko mesto; 7. travniška skakalka» -4. španski .narddimt ples, 13. dušiti; 18. poljsko o-irodje; 20. čadaate; 22. vzlkilik; 24. angelu; 26. za kar se zanimamo, če vpra-Samo kako; 27. velika divja mačka;
<29. begati, izigubljern-o hoditi; 31. primanjkljaj, pni blagu; 32. nedotakljiv, zavarovan; 34. bavarski vojvoda (742-794)|. ki, se je uprl francoskemu vladarju Karlu Velikemu; 36. pritok re-, ike Varie, 37. del kolesa; 39. uničevati1 (,enkratno dejanje); 41. dva v abecedi sosednja soglasnika; 42. Indoevropejec; 44. priznanja, izrazi ljubezni1, 46. zanikanje; 48. neipozoreinc •50. južno sadje; 52. spoštujem; določam ■■vrednost; 53. kazalni zaimek; 55,
■ob siljen s snegom; 57. vrsta sukna; i59. gora na Kreti; 61. sredstvo za barve; 63 otok ima Jadranu, Omnož); 64. iptiči; 65. ovito; 63. prvina.
Navpično: 2. predlog; 3. moško ime; 4. mestece ob Donavi ob vznožju Krušite gore; 5. vrsta ropota, ujdarjanj.a; 6. gora v Armeniji; 8. ipreètog'; 9. pevski glas; 10. moško lime,' lil. melioracijsko področje na Rriidforskem; 12. preibiivaltec otoka v Jonskem morju; 13. ineuniformitan; 15. ohräihjern; 17i Filozof Aristotelove šole; '19. pripadnik dinastije arabskih ■kalifov1 ' v Beogradu; 21. velikanski, siten,, (tujka); 23. bajeslovna pošast
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiitniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiP^iiiiiiiiiiiiiibiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiitiitiiiiii
kapljica v pijači «novega veselja, to si lahko mislimo.
morda vpra-biti krompir v kleti na tak oder nasut To je odtisno' od več okoliščin. Ce shranjujemo dovolj .siuh in ohlajen krompir v shrambo, kjer bo ostal: samo čez zimo, ga isimemo nasuti meter, da, pelo poldrugi meter visoko. Vendar ■moramo v tem primeru postaviti v kuipe ina vsakih nekaj metrov površine po en oddušn'ik. Take oddušnike napravimo iz latev, ki jim nabijemo okvirje primernih izmer (na primer 25X25 cm) tako, da so med latvami tako, široke špranje kot znaša širina latev.
Ce pa moramo spraviti / klet moker krompir, gS ne smemo nasuti pad pol metra. Visoko. Istotako ne sme spomladi, ko se zbudi v krompirju zopet življenje, biti krompir nasut nad poli metra visoko. Zato moramo imeti na razpolago tolikšne kleti za krompir, da lahko' krompir, ki nam ostane v zalogi spomladi, ko začenja kliti, razgrnemo, ne da bi moral biti nad pol metra nasut. Prav priporočljivo je, napraviti n<a vsak poldniBli meter kletne Širine; še po en ležeči odSušek, enako iz latev, vendar obijemo okvir samo od treh strani, s četrto teži. namreč okvir na odru. Okvir naj bo pri ležečem od-dušku pravokoten, na primer 13 cm širok im 45 cm visok. Tako 'ležeči odduški nam služijo razen za prezra-čenje krompirja tudi kot merilo krompirjevega kupa. Nasujemo ga enostavno do višine gornjega robu oddušnikov. Nadalje lahko po .ležečih oddiÉRtkih h~’di!mo kot po stezicah meid vrtnin.' gredami, ne da bi
kroiriipir kaj fp .škodovali.
K opremi kleti za shranjevanje krompirja spada brezpogojno tildi toplomer lin zaboj s prahom živega apna.
In še nekaj. Oder ali prepad mora biti s pregrajami — enako iz latev
—	razdeljenih v toliko oddelkov, kolikor sort oziroma kolikor debelost-nlh skupin bomo morali ločeno shraniti. Seveda, če imamo na razpolago zadosti prostorne kleti, da nam ni treba krompirja nasipati v.eč kot pol metra na debelo, lahko pregrajo na-domeistujejo ležeči dušiniki, katere nadomestimo kot pregrajo med kupi.
Za shranjevanje semenskega krompirja pa je. najbolje, da se poslužujemo nalašč pripravljenih polic ali pa zabojev v izmeri 60x60x100 cm. Ti zaboji pa morajo' imeti na vseh štirih vogalih po 10 cm visoke podstavke, tako da lahko položimo po več zabojev drugega vrti drugega.
Semenski krompir izkopljemo šele takrat, ko je krompirjeviica že posušena. Izkopan krompir pustimo razgrnjen, da se dodobra poisuši. Spraviti ga smemo šele, ko je popolnoma suh in dovolj ohlajen., ine pa morda od sonca razgret.
SVETOVNA PORABA SLADKORJA.
—	»Tl Solei« z dne 17. julija prinaša statistični .pregled letne porabe sladkorja v raznih predelih sveta, .iz katerega je razvidno, da znaša svetovna .potrošnja sedaj 4,360.000 ton, od česar odpade na dežele britanske skupnosti narodov (razen Indije in Pakistana) 943.000 ton, na francoski imperij 75.000 ton, na evropske1 države ',(pr:i čemer so upoštevane Avstrija, Irska, Firaska, Zahodna Nemčija, Grčija, Islandja, Italija, Holandija, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica, Trst itn. Jugoslavija) 1,722.000 fon; a-meriiške države, ki so navezane na u-voz (razen držav, ko so del britanskega imperija) 380.000 ton; azijske države in. države Oceanije, v kolikor so navezane na uvoz (razen dežel britanskega .in francoskega imperija) 1,110.000 ton; afriške dežele, ki uvažajo' (razen področij britanskega ,in francoskega imperija) 130.000 tem. Za izvoz določene količine ocenjujejo v letošnjem letu na 4,400.000 toin, to je v primeri s potrebam« uvoza 40.000 torn presežka, kar pa imi mnogo» kar: sladkorja .po izbruhu korejške vojne v vseh državah hudo primanjkuje. Najbolj ,jasen dokaz za to je dvilg cen sladkorja na londonski borzi (številke za tono sladkorja): junij 1950 do.1, ,1.15.96; avgust in september d(ol. 126.98; ■marec 1951: dol. 145.22.
SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU
■Pretekli teden so bila v Celju izbirna tekmovanja kolesarjev za svetovno prvenstvo. Na te dirke so bili povabljeni najboljši jugoslovanski kolesarji, med njimi tuld; naša Kiuret im Rimateli.
Prot; vsakemu pričakovanju so se na vseh dirkah uveljavili mladi, še neizkušeni kolesarji, ki so še pred kratkim, kakor Levačič in Ješič, tekmovali med mladinci.
Tekmovanja so obsegala tri dirke. Prva je bila na 120 km progi Celje— Maribor—Celje. V tej dirki sta se takoj na Startu oddvojila Jeišič in Levačič. Za njima se je po nekaj, kilonjetrlh spustil še Ročič, medtem ko so »asi« v grupi opazovali drug drugega. Ce ob begu morda ni nihče mislil 'na zmago mlade trojice, je to ob- koncu postalo dejstvo, za favorite toliko manj častno, Mer so prišli na cilj nič manj kot 19 minut za prvimi, med katerimi je v Sprintu zmagal Ješiič pred Levačičem, tretji pa je bij Ročič dve minuti za prvim.
Druga izbirna dimka je bila napornejša, ker so kolesarji v posameznem Startu morali prevoziti 80 km dolgo progo ’Celje—-Slovenska Bistrica—Celje. Izmed vseh se je najbolj izkazal Slovenec Lulik, ki sj je predvsem, v drugem povratnem delu proge zagotovil dovoilj prednosti, da je lahko s sigurnostjo zmagal. Drugi je bil Zorič, tretji .Ročič, nato Siironi, Viđali, Osrečld, Todorovič in drugi.
Tretji dan tekmovanj je -bi.1 majo a* pornejši vsleid daljše iproge in nepre-
I. SVETOVNO PRVENSTVO V PADALSTVU NA BLEDU
Jugoslovanski, padalski zvez; je zaradi odličnih rezultatov in kvalitete jugoslovanskih športnih padalcev pripadla čast, da organizira prvo svetovno prvenstvo športnega padalstva, ki bo na Bledu od 16. do 20. avgusta.
Za nastope najboljših svetovnih padalcev vlada veliko zanimanje ne samo v Jugoslaviji, temveč po vsemi svetu. Saj to ni nič čudnega, ker bo ta prireditev, bodisi po kvaliteti, kakor tudi po številu sodelujočih držav, najvažnejša od vseh, kar jih je bilo te vrste do sedaj na svetu.
Za to tekmovanje so se že prijavile reprezentance Francije, Anglije, Belgije,, Holandske, Svice, Nemčije, Avstrije, Argentine, Italije in Jugoslavije.	1	!
st an eg a dežja, ki je precej oviral sodelujoče. Proga -sama, ki je bila razdeljena na dva dela, je skupno merila 157 km. V prvem so kolesarji Startali posamezno, v drugem pa skupno« Edini od favoritov, ki se je tokrat izkazal, je bil Petrovič, medtem ’ko so vsi ostali razočarali tehnično komisijo, ki je po vseh treh izbirnih dirkah določila, da raprezen-tanca Jugoslavije bo sestavljena samo iz štirih, -ne pa iz šestih kolesarjev, kot so predvidevali. Jugoslavijo bodo tako zastopali na svetovnem cestnem prvenstvu zarad; slabe kondicije vrhunskih kolesarjev mladi Lulik, Petrovič, Ročič in Levačič, Viđali bo tekmoval v hitrostni vožnji na 4000 metrov.
Tehnična komisija je določila tudi reprezentanci, ki bosta zastopali Jugoslavijo na mednarodni etapni dirki okrog Hrvatske in Slovenije, in sicer: Jugoslavija A: Strain, Zorič, Todorovič, Petrovič, Bat B. ;n Varga. Jugoslavija B: Lulik, Viđali, Ročič, Sifoni in Ješič,
TEŽKI PORAZ PARTIZANA
V II. povratnem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva so ljubitelji športne stave doživeli marsikatero presenečenje. Prvo po obsegu in važnosti predstavlja težki poraz Partizana na domačem igrišču, kjer je neslavno kapituliral pred slabimi moštvom Mačve pod težkim bremenom treh golov. Po tem porazu bo moral Partizan opustiti vse nađe, da bi si osvojih letošnje prvenstvo, za katero se borita samo še zagrebški Dinamo in lanskoletni prvak Hajduk, ki sta tudi v nedeljo, prv; teže, drugi laže, -osvojila o’be točki in tako utrdila svoj položaj na vrhu lestvice.
Drugi nepričakovani rezultat je ;z-šei iz' srečanja Vojvodina : BSK, v katerem je proti vsakemu pričakovanju zmagalo moštvo BSK z 2:0.
Ostali, povsem pričakovani rezultati, so bili naslednji:
Hajduk : Borac 4:1, Rdeča zvezda : Spartak 2:0, Dinamo : Napredak 1:0, Lokomotiva : Sarajevo 4:2.
Lestvico vodi Dinamo s 24 točkami, sledijo mu Hajduk z 20, Rdeča zvezda in Partizan s 16, Lokomotiva in Sarajevo ;z 12, Borac in Vojvodina z 11, Mačva, BiSK in Spartak z 10 točkami' .j :	:
Delaj, delaj, dekle pušelj
Delaj, delaj, dekle pušelj za to rajžo žalostno!
Saj ga bodem naredila z rožmarina
zelen’ga,
s črno svilo ga povila, s solzami zalivala,
za klobuk t’ga bom pripela z eno zlato
iglico.
Pa te bodo srečevale, pa te bodo vpraševale:
Imaš ženo poročeno, imaš dekle ljubljeno?
Nimam žene poročene, imam dekle ljubljeno;
ona lepa je mladenka — moja prava ljubica.
Jaz sem Kranjčičev Jurij
Jaz sem Kranjčičev Jurij, Marička, odpri duri, ha, ha! Sem čeden fant, k’mam ves nov gvant!
Pa marn’ea odpre duri, jo Jurij koj odkuri, ha, ha!
Ti čedni fant, k’maš ves nov gvant!
Srkjanč’k se v zrak vzdiguje, se fantu posmehuje; ha, ha! Doma bi ostal, pa bi bil zdrav!
Dekle kdo bo tebe troštal
»Dekle, kdo bo tebe troštal, ko te jaz zapustil bom, drugo dekle ljubil bom?«
Troštale me bodo ptičke, ki po zraku letajo, kratke čase delajo.«
Dekle kdo .. . itd.
Troštale me bodo rib’ce, ki po vodi plavajo, kratke čase delajo.
Dekle, kdo ... itd.
Troštal! me bodo rož’ce, ki po travci rasejo, kratke čase delajo.
Dekle, kdo.
itd.
Troštali me bodo fantje, ki po vasi pojejo,
mladinci in NEREGISTRIRANI V NEDELJO PO ISTRSKIH CESTAH	”
SSD Proleter ;z Kopra orgarmizira v nedeljo 19. t. m. kolesarsko dirko za mladince in neregistrirane kolesarje. Kolesarji bodo morali prevoziti ’dvakrat iproigio Koper, Izola, Sv. Lucija, Sv. Jernej, Sečovlje, Križišče ipri Sv. Petru, Križišče pri Šmarjah, Koiper ’za skupnih 76 kilometrov.
Doslej so se prijavili vsi kolesarji koprskega Froteterja in SSD Solin, pričakujejo pa še prijave tržašikih kolesarjev, k; so že potrdili svoje sodelovanje.	«
Start bo v Kopru .pred novo tržnico točno ob 8. urita pol.
ODLIČNI USPEH SEGEDINA V LONDONU
Mladi sred’njepro’graš Segedin je postal eden najpriljubljenejših lahko-atletov za publiko severnih dežel. Saj ga že vsi poznajo od Švedov do Angležev, ker od časa do časa se pojavi na njihovih najkvalitetnejših lahkoatletskih tekmovanjih in vedno zmaga.
Prejšnji teden je sodeloval na podobni priTediitvft mednarodnega slovesa v Londonu In zmagal, meditem ko so vsi ostali najboljši svetovni tekači na 3000 m čez ovire prišli da. leč za jugoslovansko dvojico.
Segediin se je te dn; vrnil v domovino, ikjer bo sodeloval na ’lahkoatletskem dvoiboju med Anglijo in Jugoslavijo, ki bo prihodnje dni vi Beogradu»	il oftBE
DANES BO
v Kopru veliko boksarsko srečanje
SODELUJEJO NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI BOKSARJI
Danes zvečer bodo prišli na svoj rančun ljubitelji boksa. V Kopru bodo namreč nastopili najboljši jugoslovanski boksarji, člani »Partizana«, ki je letos osvojil moštveno prvenstvo.
Naši športniki bodo imeli! priliko videti in pozdraviti .celemu svetu znane boksarje, kot so Sovljanski, kapetan evropske raprezenfnance in šestkratni državni prvak, Lekovič, ki se je pa letošnjem evropskem prvenstvu plasiral na II. mesto. Poleg teh dveh, bosta nastopila tudi evropska reprezeintativca Paljič in Radanov in državnj prvaki FLRJ Golič, Redli, Miloševič I in Miloševič II.
Ker je ta izredna prilika za naše šlportnike, smo prepričani, da bodo ti .priromali v Koper iz vseh naselji našega okrožja, kajti za uspeh tega večera jamčijo že sama imena nastopa jiočih.	! ' i; .i i. i vm
Program srečanj, ki se bodo pričela točno- ob 20. uri, je naslednji: muha: Paljič, evr. raprez., 3 kratnl državni prvak proti Boroviču;
battami Radanov, evr. raiprez. proti Paljiču D.;	’j VI
perolahka: Lekovič, II. na evropskem prvenstvu, proti Stefaneku;
lahka: Redli, državni .prvak, proti Totu;
lahka: Rakič proti Mariču welter: Sovljanski, kapetan evropske reprezentance, proti Goliču, petkratnemu državnemu .prvaku; srednja: Surič proti Zdravkoviču; ’Srednja: Miloševič I., državni prvak, proti Pavliču;
srednje težka; Miloševič II., državni prvak, proti Stojnovu. težka: Sojč proti Dudžasu.
VtiaU oglasi
dva MLADA KONJA PRODAM. Cena po sporazumu. Oglasite le v pisarni kmečke delovne zadruge na Marezigah!
DOBRO OHRANJENO OMARO in posteljo prodam. Naslov v uredništvu. DOBRO OHRANJEN BICIKEL kupim.
Naslov v upravi.	1
Uredništvo in .uprava »Istrskega tednika« v Kioipru — Odgovorni urednik:
, Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran v Kopru
V koprskem letnem
KINU
-j_r
JOSIP JURČIČ
_F

2!
s Petrom v grad »Kakršno življenje,
junu kozjak
_ d SLOVENSKI JANIČAR ]
V gradu ni bilo veselja ne konca ne kraja, ko se je razširila: novica, zlasti med starejšimi hlaipci.
Ko bi bil Bog s svojo mogočno strelo Petra z vedrega neba udaril, bi se ne bil bolj prestrašil, kakor ga je prestrašilo naznanilo, da se vračata na njegov grad ,po njem na Turško prodani bratranec in brat Marko, da je vsa njegova hudobija, prišla na dan, da mu ni'več živeti med ljudmi. Kar sla hlapca poročila, da, je nekaj veleval stari gospod Marko, da je pozabljeno’ tega Peter že ni slišal, kakor hlapca nista vedela, kaij govorita.
»Proč je preči« je vpil Peter z glasom, ki je vse prestrašil, ki so ga culi. »Pogubljen sem na večno.« Rekši, je bežal ven in nihče ni šel gledat za injim.
Ko se je vse veselilo im kričalo v gradu, videč novega gospoda v turški obleki, je manjkalo Petra. Zastonj je stari Marko, ves solzan od samega veselja, za njim povpraševal, zastonj so družinai ves grad pre-staknili. Petra ni bilo. Tudi cigana ni bilo videti.
išele drugo jutro navsezgodaj (je prišel mlad hlapec strahoma pravit staremu Marku grozovito novico, da gospod Peter doli pod gradom v gozdu — visi mrtev na veji. Da je bilo to naznanilo grenka grenka
Opat Udalrik, ki je bil že poprej prišel, je rekel z žalostnim glasom: taka smrt.«
Ljudje, katerim je bilo zaukazano, da so na tihem snelli Petrovo truplo z veje in ga pokopali, so pozneje pravili, da je cigan iz gošče pristopil in smeje se mrtvecu rekel: »Zakaj si me dal v vodo vreči, trap! Ne bi se ti bilo treba sicer obešati.« To so bile zadnje besede, ki jih je kdo čul iz ciganovih ust, kajti od tistega dne ga ni nihče več videl v slovenskih krajih. Ne dolgo potem je bila dežela rešena nemilega gosta: Turki, siti prelite krvi im morije, so se pomaknili spet
Zopet se prikažejo slovenski kmetje, ki niso bili padli v boju z ljulim vragom pod krivo sabljo ali ki niso morali, v sužnost med nečloveške Turke. Pela je sekira V starem hrastovem gozdu; razkopavali so upepeljene kupe, ostanke svojih poprejšnjih stanovanj, in k Bogu zdihovaje so si stavili nova pohištva.
Opati LIdabrik je dal s pomočijo okoli stanujočih plemenitašev, posebno mladega Kozjaka, sezidati nov klo-šter v Stični. Sploh pa so si prizadevali po vsej deželi, da bi zacelili rane, ki so jih vsekati Turki.
Manko Kozjak mudar mi dolgo užival veselja, da bi živel pri svojem sinu, ki je hi! vsem sosedoml čudež, najboljši mož med kranjskimi plemenitaši. Ime janičar mu je bilo sicer ostalo; vendar nobena tistih grozovitih lastnosti, katere so se vezale navadno s temi imenom. Kmalu je Jurij pokopal svojega očeta, ki je umrl rad in vdan v previdhost božjo, ki mu je bila tolikanj oslaj-šala zadnji del življenja. Tudi opat Udalrik je šel kmalu za njim počivat v Bogu, ki vse dobro plačuje, vse hudo kaznuje. Bodi torej češčen in hvaljen!
REŠITEV KRIŽANKE IZ 31. ŠTEV.
Vodoravno: L demokracija, 11. egida, 12. Gcirica, 15. Morava, 17. Arde,ni, 18. Avala, 19. NZ, 21. gram, 24. KLO, 26. cin, 27. od, 28. ekipa, 30. mi, 32. ko, 33 geodet, '34. LR, 36.	38. ič,
39. ironija, 41. ag,a, 43 IG, 44. reja, 45. do, 46. astra, 48. akord, 51. aaa, 52. a-pel, 55. a o, 56. LLL, 57» premirje, 60. Adam, 62. aliterai, 64. no, 65. in, 66. JR, 67. do, 68. en,
'Navpično: 1. demagogija, 2. ego, 3. Miirna, 4. oda, 5. kava, 6. ad, 7. igral, 8. jod, 9. Aree, 10. ta, 13. m, 14. cinik, 16. avdito-r, 17. alkalij, 20. znova, 22. rdeč, 23. medigra, 25. OM, 29. ker, 31. M, 35. rja, 37. Lado, 40. Neapelj, 42. gora, 43. Itala, 47. saldo, 49. Kairo, 50. dom., 52, 'ara, 53. erniir, 54. lit, 56. lan, 58. red, 59. ea, 61. mi, 63. te.
NAGRADNI NATEČAJ ZA' SLIKANICE
Založba L!pa v Kopru razpisuje natečaj za najboljše večbarvne slikanice z 'besedilom' ali brez njega, namenjene otrokom iodi 4. do 7. leta.
Za dive .najiboljš; slikanici. Ml ju bo izbral in ocenil poiseben odbor, bo založba podelila nagradi ;.n sicer:
I. nagrado 15.000 din ta II. nagrado 10.000 din.
Poleg nagrade prejme nagrajenec tud’ običajni honorar. Založba bo odkupila Èe citala dobra dela in .si pridržuje .pravico, da razpolaga z njimi.
'Dela, ki naj bodo označena z geslom, v zaprti kuverti pa naj bo priložen naslov natečajnika, je treba poslati ravnateljstvu založbe Lipa v Kopru do 15. oktobra 1951.
DCIXI
m useU