mo
(J delu arhivov in /horovan|ih
ARHIVI XXI ]<JBR
različne zbirke (načrti, plakati fotografije in ra/ glcdnice ...). inkunabuk (prve tiskane knjige) itd. Vsega arhivskega gradiva j. prinlii.no 800 tckočtl, metrov.
Iz tega bogatega piranskega arhivskega gradivu so domači in tuji avtorji oziroma raziskovalci (i/. Italije. Hrvaške, Nemčije Švice, Avstrije in eelo /.DA) napisali številne zgodovinske knjige, razprave, referate, diplomske naloge, doktorske disertacijo. Osnovnošolcem in srednješolcem je piransko arhivsko gradivo rahilo za pripravo več raziskovalnih nalog, študentom pa za seminarska in diplomska dela. Napisani so bili številni članki, pri prav lj ne razstave s katalogi, posnete radijske in TV-oddajc
Piranski arhiv obišče vsako leto več raz;skovalecv. 1/j eni no veliko zanimanje kažejo tudi srednje ir. osnovne šok. tako iz slovenske I ;tre ko! i/, notranjosti Slovenije.
Ob 120-letnici smo v avli piranskega arhiva pripravili razstavo, ki na patih pan ijih p ika/nje akte o nastanku in domovanju ar>iva v preteklosti, v sedmih vitrinah pa primerke nekaterih zanimivejših doknnientov različnih fondov i/ zbirk ter nekaj pomembnejših publikacij, ki so nastale na podlagi raziskovanj piranskega arhivskega «rad'va. Na zidovih je razobešenih nekaj zanimivejših plakatov ... Vse to je seveda le delček neprecenljivega bogastva, ki ga arhiv hrani.
Odprtje razstave, ki jo je pripravil arhivski strokovni sodelavec piranskega arhiva Alberto Puccr, je bilo 17 decern bi a 1997.
Na enem od dveh kamnitih stebrov za zastave oh vhodu na Tartintjcv trg je vklesan stavek ki se v prevodu glasi; "Po naših mo'itvah boš varna ostala zemlja Piranska" Danes lahko z zanosom ugotovimo, da je del te piranske zemlic luči piranski arhiv, na katerega so hili ponosni naši predniki, smo ponosni mi in bode h rev dvoma tudi naši zanamci, kajti arhiv je osebna izkaznica in duša mesta.
S tem kratkim zapisom želim seznanili tudi druge slovenske arhivske (in druge) sodelavec s to pomembno obletnico, da le ne bi šla tako neopazno mimo. čeprav si brez dvoma zasluži še večjo pozor nest.
Aihcrto Puccr
Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana
Zelo malo je v Sloveniji kulturnih ustanov, šc manj pa arhivskih javnih zavodov k bi pra/.novali lOO-letnico obstoja in še manj takšnih, ki bi lahko pokazali tako velike rezultate prav na vseli področjih svojega delovanja od zakonsko določenih nalog varstva arhivske kiiltnrne dediščine, prek arhivistike do zgodo'. inc, pa od izrazito dejavnega vključevanja v domačo 'n tujo arhivsko službo dc zelo širokega udejstvovanja na upravnem, izohraževalncm, razisko-
valnem ter se posebej n:1 kulturnem področju kot je to Zgodovmski arhiv Ljnbljaua. Prav vpetost arhivskega strokovnega dela med zgodovinopisje in širša kulturna dogajanja v sloven ¡kem prostoru daje temu arliivn poseben pomen in ptcat v vsem obdohju delovanja. Glede na ohseg in pomen zbranega arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev m Slovenije ter stopnjo njegove strokovne ohdelavc pa ga moramo uvrstiti med slovenske državotvorne uslanevc.
Zgodovinski arhiv Ljubljana se je iz najstarejše ljubljanske mestne usianove v začetku sedemdesetih let razvil v največji in hkrati osrednji slovenski državni regionalni arhiv, ki ¡e ne samo evropsko primerljiv temveč je bil v ohdohjn po letu J 950 doina in na tuj:i» vseskozi tud' model oziroma zgled organiziranosti in strokovnega dela.
Na uspešen razvoj in rezultate lega arhiva med drugim kažejo zelo številne in podrohne "biografije" ozirom.i /godovinsk1 pregledi ra/voja in delovanja od nastavitve slovenskega pesnika Antona Aškcrca za ljubljanskega mestnega arhivarja leta 1898 do zadnjega ustanovitvenega sklepa Vlade Republike Slovenije konec 'eta 1997, s katerim je hilo na podlagi novega Zakona o arhivskem gradivu in arhivih ustanoviteljsko Zgodovinskega arhiva Ljubljana kot javnega zavoda preneseno ed nekdanjih 19 ohčin in M<sta Ljubljane na Republiko Slovenijo. Skorajda ni slovenske kulturne nslanovc, o kateri bi hilo toliko napisanega, čeprav je njen a dejavnost v širši javnosti /ar.ndi narave dela nekoliko manj poznana in opazna. Prspevkn prilagamo najpomembnejšo bihliografijo o arhivu. K temu naj dodamo Še, da ji arhi^ po svoii 80-letniri delovanji leta 1979 na predlog Zveze zgodovinskih društev Slovenije dobil visoko državno odliko vnie predsednika republike Jo™ipa Broza Tita "Red zar.lng /a narod z zlato zvezdo". Ob 100-letnici g a je na predlog Arh vskega društva Slovenije predsednik Republike Slovenije Milan Knčan odlikoval častnim znakom svobode Republike Slovenije za prispevek pri ohrai janjn kulturne dediščine.
Od ustanovitve ljubljanskega mestnega arhiva dalje ie imel aruiv različen status, notranjo organizacijo, fi nans i ran j c, delovne in sklad i Se ne piostore, opremo, kadrovsko za.sedbo itd., prav tako pa tudi različne; pristojnost nad arhivskim gradivom, V sto let dolgem ohdnhjn tndi v dejavnosti in usmeritvah strokovnega dela opazimo nihanja ter različno intenziteto de I ova nja, vendar ob nenehnem doseganji! ter presedanju strokovnega in raziskovalnega nivoja.
Arhiv je hil od leta 1898 do srečk šestdesetih let priMojen za arhivsko gradivo Mesta Ljnhljane in ljubljanskih mestnih inštitueij Leta 1973 jc v skladu z novonveljavljeno slovensko arhivsko mrežo ibrmalno, v resnici pa že v šestdesetih letih dodatno začel opravljati varstvo arhivskega gradiva še na območju 19 občin oziroma sedanjih upravnih enot: Cerknica, ( rnomclj, Domžale, Grosuplje, Idrija. Jescniec, Kam nik Kočevje, Kranj, Litija, Logatec, Metlika. Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Skofja Loka, Trchrje, Tržič in Vrhnika. Območno pokrila torej ozemlje nekdanje Kranjske. Po zadnjem Zakonn o arhivskem gradivu in arhivih je na navedenem ohmočjn pristojen
ARHIVI XXI 1998
Q (Mu arhivov m zborovanpli
lOj
/■ varstvo arhivskega gradivu državnih organov, organizacijskih enot državnih organov Iti i/.vajalccv javnilt pooblačil oziroma javnih služh, prav tako pa tudi /.a arhivsko gradi *o organov lokalnih samo npravnili skupnosti, če te nc ustanovijo svojega last nt ga arhiva.
V želji, da arhivsko gradivo ostane na ohmotipi, kjt-.r jc nastalo, in da se čimbolj približa uporahn ikoni /a raziskovalne študijske, upravne, pravne, osebne ni druge namene. Zgodovinski arhiv Ljubljana organi zacijsko deluje v Lnoti za Ljubljano in Itnoti za obljiibhansko območje v iRbljani, linoti za Gorenjsko v Kranju, Enoti za Dolenjsko in Belo krai; 10 v Novem mestu, linoti za kolje L,oko ter v Oddelku v Idriji. Zbrano arhivsko gradivo z navedenega območja. ki obsega /daj že približno 2670 arhivskih Ton do v ni zbirk v skupni količini skoraj 8100 dol žinskih metrov od 14, stotega do danes, hrani adiiv v 16 bolj ali manj nsircziiil arhivskih depojih od Jesenic do Drašičev v lieli krajini ter od Litije do Idrije Naloge varstva zadniili dvajset let opravlja pihližno 35 strokovno zelo dobro usposobljenih arhivskih delavcev, kar ustreza norm ali voni in standardom za arhivsko področje. Skupaj je bilo v tem arhivu zaposlen ih 99 delavcev. Arlii v se j J večkrat selil u ima ponekod še vedno prostorsko stisko glede de lojnih in skladišču i li prostorov, je pa sodobno tehnično opremljen, tudi glede raeuiiihnškc opreme ter laboratorija za niikrofiimanjc, ki je bi. v slovenskih splošnih arhivih leta 1973 sploh prvi. V svetovnem merilu od lela 1995 prednjači '/. vkhiičil i jo tačii-nalmško podprtega informaeijskcga SL.aenia v internet, z računalniško obdelavo p(xlatkov pa se j •■ kol pr"i slovenski javni arliiv začel ukvarjati že leta 1985.
Rezu hal i so še toliko vrednejši, če se zavedamo, d:i jih je arhiv dosegal v vsem svojem obdobju oh zelo skromnih finančnih sredstvih ter ob skrajno veiiki i ter neprestanih prosloiskili stiskali za arhivske depnje in delovne prostore, ki so sicer pogoj za normalno zagotavljanje varstva arhivskega gradiva. Ogromno časa in strokovnih potencialov jc arhiv predvsem v obdobju družbenega samoupravljanja in delegatskega rastema porabil za iskanje linanenih sredstev ■ i prostorskih možnosti pri 20 ustanoviteljih (Me.stn Ljubljana i-i 19 občinah) in pri ravno tolikih kulturnih skupnostih. Razmere so se izboljšale šele po letu 1988. ko ie d-javnost arhiva začela finansirati Kulturna skupnost Slovenije oziroma sedanje in ■mtrstvo za kulturo. Uspehi so predvsem rezultat pogosto "fanatične" zagnanosti m predanosti arhivski stroki visoko strokovno usposobljenih dolgoletnih ravnateljev arhiva, od Antona Aškerca (1898 I9!2), Vladislava Fabjančiča (1923-1950). akademika prof. dr Sergija Vilfana (1950-1972), prof. dr. Jo/eta Žontnrja (19721992) do sedanjega ravnatelja prof. Janeza Kopača (1992 dalje) ter velike večine vseh strokov ni j, ,n drugih delavcev lega arhiva. Ome iti velja, da so se v arhivu v t'sem povojnem obdobju "kalil " ugledni slovenski univerzitetni profesorji, zgodt vinan in arhiv;sti, ki so nadaljevali službovanje v drugih ustanovah.
Arhiv je vseskozi skrbel za izobraževanje svojih, pa tudi vseh drugih slovcns-.h arlii vsk»i delavcev.
predvsem v okviru Arhivskega društva Slovenije in nekdanje Skupnosti arhivov Slovenije. Leta 1978 je hil med pobudniki in naio med izvajalci študija arhivistike na Oddelku za zgodovino na niozofiki fakulteti v Ljubljani. Sergij Vilfan in Jože ^ntar sla avtorja učbenika Arhivistika r/ leta 1973. soavtorja jugoslovanskega učbenika Arhivistika lete 1977, Jože -lontar pa je leta 1984 i/dai srednješolski učbenik Arhivistika. Arhiv skrbi permanentno tudi za izobra zevanje delavee\ ki delajo z dokumentarnim in arlii 'skun gradivom pri tako imenovanih ustvarjalcih gradila, od lela 1980 dalje skupaj z Visoko upravno šolo v Ljubljani m delavskimi univerzami. Zanje jc že leta 1970 pripravil pripioenik Odbiranje arhivskega gradiva "z regisiratiirnega gradiva v gospodarskih organizacijah leta 1984 Priročnik za delavce, ki de Eijo z dokumentarnim gradivom, in lela 1986 priročnik Varstvo arhivskega gradiva društev.
Ra7Mava oh ¡(¡0-letnici Zgodovinskega avl um l.:in!){j(iii(i v atriju ljubljanskega magistra ¡a, junija septembra 199$
Najpomembnejša dejavnost arhiva je vsekakor /hiranje, hranjenje in strokovna obdelava arhivskega gradiva kot dela kulturne dediščine ter dajanje gradiva v uporabo za najrazMenejše namene. V tem smislu jc treha šteti opravljeno delo arhiva ne samo za kulturno dejavnost posebnega družbenega pomena, temveč tudi za državotvorno, predvsem glede obsega in pomena zbranih zgodovinskih virov od -rede 19. stoletja dal je, ko se začen;a slovenski nacionalni, gospodarski, socialni, kulturni in politični dvig. Slarcišc zbtano arhivsko gradivo arhLa ima svoje koren.ne v ljubljanski mestni registra!uri, poleg tega po >c arhiv prevzel tudi arhivsko gradivo, ki so ga zbrali muzejska društva in nekateri muzeji, na p i mer v Skofji Loki, Idri', Novem mestu. Metliki, Kočevju in drugod. Najstarejša ljubljanska listina, v zbirki listin sega v Ic.o 1320, rokopisno gradivo ljubljanske mestne uprave in mestn.h uradov (zapisniki sej, računske knjige, urbarji, spisi) pa kontinuirano tečejo od leta 1520 dci danes. K temu moramo prišteli za L ubljano zelo pomembno zbirko načrtov, gradivo cchov, zbirko
O dcln arhivov in zborovanjih
AR "J /1 (XI 1998
zemljevidov, kari i Id. Za obdobje od .srede 19. stoletja dalje pa je arhiv /a vse območje, ki ga pokriva, /bral skoraj celotno ohranjeno arhivsko gradivo državnih upravnih organov in organov avtonomnih lokalni! skupnosti {okrajnih glavarslcv in občin ter okraj ni J mestnih, občinskih in krajevnih liodskil: odborov po Iclu 1945 itd }, gradivo jirr.vosodnin organov (predvsem okrožnih in okrajnih sodišč ler notariatov), fonde s področja gospodarstva in zadružništva (gc;podarske zbornice podjetja, zadruge, hranilnice in posojilnice), šoJslva (osnovne in srednje šolo), fondi, družbenopolitičnih organizacij po leiu 1945 izjemno dragocene fonde društev, porameznikov ir dolžin.
Razstava oh 100-letnici 7,g<>(h>\'i)\ske£it avla a Ljubljana atole v Klanju, sepicinhro I90H
Šc bi lahko naštevali. Izjemno kakovosten pregled nad gradivom ponujajo uporabnikom kar trije voduik; po tondih in zbirkah, ki jih je arhiv izdal v letn ]959 (prvi slovenski vodnik ^p]r>h!1980 in 1992. z opozorilom, da je z.adn|i vodnik že ir lela dostopen tudi na inlemeHi V vodnikih so zbrane osnovne informacije o zbranem arhivskem grad. vi i, kol rezu! tal strokovnega dela vseli generacij arhivistov ley a arhiva. Odraž.ijo zelo visoko stopnjo urejeno;! i in strokovne obdelave vseli fondov in zb.rk Za zbirke so izdelani tudi knkovosini arhivski popisi, inventarji in drugi propomoeki za uporabo. Arhiv zelo vzorno vodi vse predpisane evidcncc o arh vskem gradivu. Od srede peideseiih let je arhiv v slovenskem in jugoslovanskem okviru vedno prednjačil v melodologJii si roko vn e obdelave arhivskega grad i "a, vaki, zaeijt gradiva ler drugib postopkov strokovnega dela v arhivih. ¿e prvi vodnik po fondih arhiva leta 1959 je pomenil uidi prvo sintezo urhicističnih proučevanj v arhivu in poni eni bn o stopnjo v razvoju slovenske arhivistike. Povsem enako je s preostal ma dvema vodnikoma. V vseh irch sc teorija prepleta s prakso in nasprolno. Zato ni čudno, da je imel arhiv v vsem povojnem obdobju odločilni vpliv na razvoj slovenske arhivistike, pa Uidi odločilno vlogo pri nastanku slovenske in nekdanje jugoslovanske arhivske zakonodaje, zlasti pomemben je prispevek pi arhivskih zakonih v leiih J 964. 196(\ 1973, 1981 in 1997 ter pri
vseli republiških podzakonskih predpisih. Delavci arhiva so strokovni povezan- z Arhivskim drušivoni Slovenije od njegove ustanovitve leia 1954 in v njem tndi zelo dejavni, v mednarodnem ineriln pa je arhiv član Mednarodnega arhivskega sveta. Od srede petdcseiih ki je bil arhiv povezan s številnimi srednjeevropskimi pa Uidi drugim, arhivi po sveln. Tudi po njegovi zaslugi slovenska arhivistika in arhivska služba v leni času m bila izolirana.
Po opravljenem strokovnem delu na arhivskem gradivu ler po dosežkih na področju arhivistike, arhivske zakonodaje ler izobraževanja arhivskih delavcev ga hrez poi >islekov moramo postavili na prvo mesto in vi\ zgled vsem drugim slovenskim javnim in zasebnim arhivom.
Se bolj obsežna kol bibliografija o arhivu pa je bibliografija publikacii in razslnvnih kaialogov lega arhiva Za vse obdobje po letu )9 M) je bilo za arhivske delavec, čeprav v. občasnimi nihanji, ob arhivskem strokovnem delil značilno /.nanstveno-raziskovalno cielo na področju arhivislike in zgodovine. Poudarek jc predvsem na krajevnem oziroma niesi nem zgodovinopisju, na gospod;»,i k i in družbeni zgodovini ler na objavljanju arhivskega gradi va o/, i roma arhivskih viiov. Sredi pekleselih lel se je arhiv vključil v projekt Zgodovina Ljubljane in leia 19 5 5 sodeloval pr: izdaji prve knjige. V naslednjih lelib je i/dal nekaj samo.slaj.ih publikacij o Ljubljani in njeni zgodovin v Knjižnici Kranike. V sedemdeseiih letih je ailiiv ruzšir raziskovanje krajevne zgodovine na vse območje, ki ga pokriva. P i icm nc moremo mimo sodelovanja z Zvezo zgodovinskih društev .Slovenije in njeno Sikero za krajevno zgodovino, v okviru kalcrc je tirgamzira simpozije o krajevni zgodovini (Domžale, Kamnik, Ljubljana Kranj). Dolgoletno je bi1 i 111<1 ■ sodelovanje v uredništvu Kronike, časopisa z.a slovensko krajevno zgodovino. Publikacije arhiva so v lel i h od 1958 do 1977 izhajale v «erij; publikacij z naslovom Razprave (4 publikacije), že lela 1956 pa j-; /aeela '.hjjuti serija edicij viiov z naslovom Gradivo z.a zgodovino Ljubljane v srednjem veku; v le-tej je do leia 19(i8 izšlo kar 10 zvezkov. Večina arhivskih strokovnih, pa ludi zgodovir.sk i h publikacij arhiva je po leni I979 izšlo v novi seriji Gradivo in razprave (skupaj IS pnh.ikacij). V tej seii|i so objavljeni rezulu-t arhivskega slrokovncga dcln (vodi iki, inventarji, objave zgodovinskih virov), pa uidi znanslvcno-razjskotalnega dela (članki, razprave, monografije, učbeniki). Sit vi I ne objave delavcev ar hiva zašla imo (udi v arhivskih in zgodovinskih glasilih Arhivi, Arhivisi, Sodobni aihivi. Kronika, Zgodovinski časopis, l oški razgledi ild ler v številnih k rajevnozgodo vinskih zbornikih (kranjski, domžalski kamniški, ljubljanski). Raziskovalno delo od lela 1970 poteka v raziskoval ni enoli omenjenega arlnva, deloma jia v okviru raziskovalnih projektov pri Znansi vcneni ihšlilntu Pilozolske fakiillete v Ljubljani.
Arhiv je od lela 1957 dalje poslavil v Ljubljani in po drugih slovenskih meslih (Idnja, Novo mesto, Kamnik, Kranj) večje število (več kol 20) strokovno zelo dobro pri pravi jen ih ler hkrali odmevnih arhivskih rnzslav. Tri leni se je dosledno ravnal po načelu.
AUH1VI XXI 199*1
O (Iclu arhivov in zborovanj h
10'3
"Razstava mine, razslavni katalog z objavljenimi dci-kumcnli in zgodovinskim: razprav imr p;' (isir.no". Takšnih kalalogov naštejemo lahko kur 12.
7,a kanec nuj poudarimo, da je težko pisati o irhivski ustanovi, pri kalcri ni niti enega področja varstva arhivske kulturne dediščine, ki ga ne hi brlo tre ha posebej poudariti. Arhiv o/iroma njegov kolektiv je v 100 Idili delovanja v primerjavi z domačuni in tujimi javnimi arhivi vsekakor dosegel nadpovprečne rczullale, ki s<] bili v vsej njegovi zgodovini drugim ustanovam predvsem na področju varstva kullim* dediščine v strokovno oporo iti za zgled.
Zgodovinski arhiv Ljobljana in nj-.gove pred hod uike od Aniona Aškerca dalje odlikuje prid vsem njegov neposredni p-iipevek k zbiranje, strokovni obdelavi in predsiuvitvi arhivske kulturne dediščine, osrednja vloga v razvoju slovenske arn v;stike in ar hivske službe ter nenazadnje znaten prispevek k slovenskemu zgodovinopisju na področju krajevne, gospodarske in družbene zgodovine.
Zalo delavcem arhiva Fh jiftileju iskreno eest 'aiiio ter jim še naprej želimo uspešno varstvo ter pre-zentacijo zgodovinskih zapisov. Pravijo, da gre prvih sto Iel lež.ko, P<1'cm pa že ^re.
Pomembnejša I ti lil i ogrnil j ¡i o /godovi nskeni n rliivn Ljubljana:
Pubjančič, Vladislav; Ljub lansk. mestni arhiv. - Zgodovinski časopis. I,'l!)47. št. 1-4, sir. 174-1X3 Vilfan Sergij: Anton Aškerc - mesmi arhivar ljubljanski. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. IV, 1956. šl. 2 sir. 99 107. Villan, Sergij s sodelavci; 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega ■ Ljubljana, 1959. (Publikaciji. Mcslncgu arhiva ljubljanskega. Poročila iii pregledi gradiva; 1.) Arhivi (xl pisarne do zakladnice zgodovine. Ljubljana, 1967.
Villan, Sergij: Sedemdeset Iel Mcslnega arhiva ljubljanskega. Kronika, časopis za slovensko krajevno zeodevmo. XVI, 1968, šl 1 str. 161-164. \ rhiv i v Sloveniji Ljubljana I970. / mlar, Jože: 75 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V- Siatejša ljubljanska industrija: razstavni kala-log. Ljubljana. 1973, str. 9 11. Smole, Majda: Zgodovina arhivisiikc in arhivske službe. Ljubljana. 1(>76. str. 38-45. Žunier Vladimir: Zgodovinski arhiv Ljubljana SO let varslvn knllume dediščine. Arluvi, M', 1979, str. 91-92.
Kopač. Janez: Zgodovinski arhiv Ljdbl ana fI898-1978). V: Vodnik po londili Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, 1980, sir «-33. (Gradivo in razprave; 2.)
Vaje, Ignacij: Ob podelitvi odlikovanja Zgodovinskemu arhivu v Ljubljani. Kronik«, časopi; /a slovensko krajevno zgodovino. XXVIII, I9S0, št. L str. 5-9.
/Contar, Jože: Devetdesel Iel Zgodovinskega arluva Ljubljana. - Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, XXXVL 1988 št. 1-2, str. 10K-I17.
Kopne, Janez; Zgodovinski arhiv Ljubljana (18981988). - Ljubljana, 1988. - (Zbirka| vodnikov Kul-lurn. in naravni spomeniki Slovenije; 161.) Kopač, Janez: Nekaj poudarkov iz zgodovine arhiva V Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljub-Ijaua, 1902, str 7 10. - (Gradivo in razprave: 11.) 100 Iel Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1898-1998.
Ljobljana 1998. Katalog. Pred si a vil ev na INTBliNLTU http:Vwww.za! -lj si.
Vladi»lir ',uawr
Sto let od ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja in njegov arhivski oddelek
Sialetna navzočnost .Slovenskega šolskega muzeja lako v slovenskem kulturnem kot ludi v ožjem šol skem prosloru 11 najbolj znana. Ki 'ib temu, daje bilo delovanje muzeja že nd samih začel kov olež.eno /a radi dolgoročno nerešenih denarnih virov in pro-slorskih problemov, ki so povzročili prenehanje mu zejskega delovanja v letih od 3912 do 1938, se muzej od ustanovil ve Icla 1898 poslavlja kol prvi vseslovenski ..1 prvi specialni muzej na Slovenskem Najsi arejši muzeji na SJoven ikem: De/dni muzej v Ljubljani (1821) ter mestna muzeja v Celju (188?) in na Mufl (1891) so naslali pred Slovenskim šolskim muzej :!!! po vzoro sorodnih avslrijskih muzejev in so muzeji splošnega značaja. Zbirali so zgodovinske gradivo muzejskega in tudi arhivskega izvora z vseh podroei. človeškega usi vaijanj a in iz vseh zgodovinskih, obdobij. Za njihovo ustanovile v in delo so se najprej zavzela naslajajoča muzejska in nalo zgo dovinska drušiva. ki so iz romaniične vznesenosti pospeševala zanimanje za deželno (kranjsko muzejsko ni nato historično drušiva v Ljubljani) ali ožje mestno in pokrajirsko zgodovino (mestni muzejski društvi v Ceiju it j na Ptuju).
Slovenski šolski muzej, po starosti čcrii slovenski muzej, : naslal na drugačni podlagi. Njegova usta-noviiev je posledica pti/.adcvnega delovanja slovenskih (osnovnošolskih) učiteljskih društev in zlasti posjme/.nib učiteljev, ki so se zavedali pomena muzeja za narodno in stanovsko zavesi učileljstva. Ker se je. podobno kol drugi šolski muzeji, razvil iz sialnih razslav učil, ki so imela izobraževalno vlogo pri pedagoška didaktičnem izpopolnjevanju učiteljev, 11; iprej ni bil "zgodovinski", lemvee "sodobni" muzej. Poleg učil, ki so v Drugi polo"iei 19, Rtoltija doživela velik razvoj in vse večjo ponudbo, so v muzeju razslavljali še izdelke (liierarne in ročne) učeneev in učiteljev ler šolske knjige ir. učbenike različnih šolskih z.aiožb, Vceje zanimanj'! za zgodovinski razvoj
IVvi (iti\c/.ncj\i pregled /goitoviric ,SIi)Vc»i.sk;yJ šol .kc^a muzej, 1 jc otipali F. Osr.-mck, Slovenski šolski mu/cj v Ljubljani, 1/itjt slovenski šolski mu/cj Ljuhljjn;i, ty5f).