16. številka. Ljubljana, rtorefc 21. januarju. VI. leto. 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneva po praznikih, ter vetja po pusti prejeman, za avstro-ogerske dežele M celo leto 16 golil., za po! leta C gold., za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljana brez pošiljanja na doni za celo 'leto 13 gold., za četrfiota 3 gold. 30 kr., za on mesec I g.Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celoleto 20 gold., za pol lota 10 golil. — Za goipodc učitelje na ljudskih "šolali in za dijake volja znižana eetia in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 guld. 50 kr., po pošti prejeman za čotrt leta 3 golil. — Za oznanila .so plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če a« oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat »o plača štempelj M 30 kr. Dopisi naj so izvolu frankirati. — Hoknpisi se ne vračajo. — U r e d n i 11 v o jo v Ljubljani na celovški custi v Tavčarjevi hiši „Hotel Kvropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni* v Tavčarjevi hiši Do cesarja. (Ješki narod je zopet v prvi vrati bori« teljev za pravico korak storil, katerega posnemati bi se tudi Slovencem priporočalo. Vsi deli narodne stranke na CcŠkcm so se zložili v tem, da se pošlje velika peticija na cesarja, in Češki časopisi prinašajo vsi ob enem besede te peticije proti nasilstvu direktnih volitev. Peticija opominja Nj. vel. cesarja, da je 12. sept. 1871 deželnemu zboru češkemu s cesarskim pismom priznal pravice češkega kraljestva • narod je bil vesel slišati te cesarske besede. A hiter preobrat mu je upanje vzel. Med tem ko je tadanja vlada Nj. Vel. hotela narode pomiriti, dela zdanja raT'no protivno, in zdaj nastopa pot, kjer končanje državopravnih prepirov uij mogoče tudi v prihodnje. Poslednji čas se je na tem potu tako daleč prišlo, da se hoče zastopstvom dati osnova, ki je v protivji s pravicami dežel in z enako pravico vseh narodov v Avstriji. Pravice kraljestev in dežel so utrjene z diplomo od 20. okt. 18GO, katero ste V V. kot nepreklicljivo osnovno postavo izdali. Za to povzdigujemo glas v tem imenitnem trenotku. „Mi pribežimo — pravi peticija — k posvečenemu prestolu Vašega Veličanstva, da se ustavi oni pravce, ki vodi v pogubo države in k uničenju vsega onega, kar velja v češkem kraljestvu za sveto, da se prestane hoditi po potu, na katerem nij mogoče doseči zadovoljenja narodov, kateri so pod žezlom V. V. zedinjeni. .. Naj vaše veličanstvo blagovoli zopet svoje milostive oči obrniti na svoj češki narod, kateri nema silnejŠe želje, nego s svojim kraljem storiti na novo zvezo v poroštvo miru, če Bog da na veke nezrušljivo. Vaše Veličanstvo naj blagovoli z nova v svoj svet poklicati može, kateri ne vživajo samo poverjenja ene narodnosti, da celo samo ene straukc, ampak take može, kateri bi v pravem avstrijanskem duhu skušali pomiriti vse avstrijske narode. Naj Vaše Veličanstvo prej prodno se ustvarijo razmere, katere bi mogle celo posredujoči moči krone ovire delati, svojo najvišjo voljo za to za stavi, da se zgodi vsem narodom, ki k Vašemu vzvišenemu prestolu gledajo kakor k viru svoje blagosti, enaka pravičnost, kot ravnopravnim udom avstrijske monarhije." To je vredno in dostojno govorjenje če škega naroda, ki zasluži da se mu pridružijo vsi narodi in stranke, ki enako mi slijo, katerim žuga z direktnimi volitvami edna in ista nevarnost. Da je ta korak ob pravem času storjen, to kaže divji krik srditosti ustavaške klike. Govor poslanca dr. Zamika za politično svobodo učiteljev, v t*.*) seji dež. zbora kranjskoga. (Konec.) Ako se je učitelj pregrešil in se ima kaznovati, saj imamo kazenski zakonik, veljaven za vse državljane, in v njem žarečo ■''■) Ne v 71. kakor jo zadnjič po pomoti stalo. Ur. in plamteče paragrafe f>8, 0;") in 3O0V Naša postava je že tako na vse strani, kar se političnih hudodelstev in političnih prestopkov tiče, uredjena, da je nij mogoče bolj poostriti in je še bolj dvomno narediti. Se v liberalnih nemških krogih se vedno čujejo Btare vedno ponavljajoče se in opravičeno pritožbe, da je naš kazenski zakon v političnih zadevah tako elastičen, da se da od vsake vlade na vse strani z vso ostrino rabiti. Zakaj bi ravno pri učiteljih i z j c m k c delali, da bi jim nad tem drakoničnim kazenskim zakonikom še neka hujša pošast z f>2. paragrafom pretila? Ako se je učitelj pregrešil zoper postave, zoper državne naredbe, dobro! po postavi naj se kaznuje, naj so postava zoper njega tako izvršuje, kakor zoper vsakega drugega državljana, ne pa, da bi se tak učitelj dajal nanabruŠcni nož samovolje in pašalikstva dotičnoga inšpektorja, kateri bi ravno slučajno veliki mlinski kamen v šolskem svetu vrtil. Meni se bode ugovarjalo in reklo: Vi hočete učitelje za narodne agitatorje imeti; učitelj se pa ne sme s politiko pečati, učitelj naj politiko drugim ljudem prepusti! Gospoda moja, ravno ta stavek je kriv! Dokler ne bomo imeli zakona, ki bi se glasil: Priviligi-rani stanovi za politiko so ti in ti, toliko časa ne bode samo vsakemu državljanu, katerega stanu si hodi, dovoljeno se s politiko pečati, temuč je in bo vsakega državljana sveta dolžnost se kolikor mogočo v politično življenje vtikati. Ivan Erazem Tatenbah. Izviren historičen roman i/, slovensko zgodovine. (12. nadaljevanje.) Visoko na hribu je stal utrjen grad Podčetrtek. Za obzidjem je na površini hriba bil mal vrtiČ. Gospoda so ljubili cvetje, iu po letu je moral oskrbnik ta vrt zelen in cvetoč ohraniti. Med senčnim drevjem so morale biti uravnane lepe grede. Tako jo bila navada od nekdaj, in tudi zdaj, ko je ukazoval tu grof Tatenbah in je vladal novi oskrbnik Gornik. In zdaj je bilo vrt in cvetje lehko oskrbovati, ker oskrbnik Gornik je imel mlado hčerko, Marijanico. In kako veselje je Mari-janica precej od početka imela z vrtom iu cvetjem. To jo oskrbovala vso sama, z ljubeznijo iu pridnostjo. Kaj ne bi, saj je znala ljubo in mehko govoriti z vsako rožico, z vsakim cvetom, z vsako bilko. Vse so bilo lepe in nedolžne kot njeno srce. Vse, vse te lepe cvetice bi bila potrgala, pa jih dala njemu, ljubljenemu! On naj bi se jih veselil! Precej od početka je bilo namreč tako. A zdaj ? Mnogo mesecev je bilo prošlo od tedaj ko smo jo zadnjič videli. Pop61udno je, na mrak se dan bliža. Marijanica je na vrtu, in opravlja svoj posel, rože in cvetlice poliva. Ali mladostne rudeče barve na belem lici, te barve, ki jo je tako lepo kinčala, ko sta z očetom sem prišla — nij več. Oko, ki jo nekdaj veselo po vsem svetu pogledovalo, bilo je zdaj najraje v tla uprto in tihega holenja mokro. Mehanično, brez radosti so delale roke, iz navade. Grof je bil večkrat sam na Podčetrtku. Ljubo iu lepo je znal od početka visoki, krasni gospod z njo delati. Kaj jo hotel, prej nij vedela. Zato jej je dopalo. Zdaj? Grof je dva dnij že zopet tu. Sam je prišel. Delo je zvršeno. Na robu, vrhu zunanjega obzidja, deklica spusti z rok svojo posodo in pogleda — ne da bi baš kaj videti hotela — po dolini. Cesta se vije od grada, daleč vidna. In po cesti proti gradu jadrno jaše jezdec. »Še je daleč, tako daleč, da nij izpoznati kakov je, tem menj kdo je. A vendar kaj ti je, deklica lepa, da se stresaš? Da ti vsi živci igrajo od straha, ko pozoriš na prišleca vedno z večjo razburjenostjo, Čem bolj se bliža? Da prav jo slutilo tvoje notranje, prav ti kaže ugibajoča duša, vedno bolj razločujejo tvoje napete oči: — on je! On, Baltazar Kibelj, na katerem je cela tvoja deviška duša visela, katerega misli si mislila, kateremu si srce in dušo z usten pila, ko je šo k tebi hodil v tihi vinograd. Zdaj, le-scm ga dolgo nij bilo. Poročal je pač očetu in njej, da časa nema. Zakaj ti ne zavriska srce v prsih, ko zdaj zopet prihaja? Že je pod gradom, in žejezasuknil upehanega konja proti gradu navkreber. Motiti se ne da več, Baltazar Ribelj je, ženin njen. Deklica se vsede na travnat jarek; skrije se pred njim. Boko dene na oči, in izmed prstov teko solze, ne solze radosti, temuč solze, ki prihajajo prekasno, — po grehu ! Srce njeno je njegovo. Vlečejo k njemu. Pala bi pred njega in ga prosila za odpuščanje, ter za odpuščanje njegovo bi dala zemljo in nebo, — ali noge so preslabe, teži jih kakor centi težka vest, in morilna zavest, da nij vredna več njegove ljubezni. Odpustiti? Ali on more? Nikdar! To se tudi duhovnom dan za dnevom očita, zakaj se s politiko pečajo, ker bi se morali le prižnice, spovedniee in krščanskega nauka držati. Na isti način in po taisti logiki bi smelo dosledno državljanu vsakega stanu reči: Ostani v delokroga svojega privatnega življenja, politiko pusti na stran, ker ta te nič ne briga. Na primer, odvetniku bi se reklo, naj ostane pri svojih tožbah in pravdah! Kavno tako se lahko reče vsakemu uradniku : ..Zakopaj se v svoje akte iu pusti politiko in konštitucijonelno društvo v miru!" — in tako na dalje zvonarju, rokovičarju, marelarju, usnjarju, krojaču in črcvljarju. Na zadnje bi samo še ministri imeli pravico se s politiko pečati, pa še ti komaj! (»Smeh in veselost!) Tako logikovanjc je po mojem mnenji abotuo in brezumno! Kavno v konsti-tucijonahnli ali ustavnih deželah je želeti, da se vsi stanovi s politiko pečajo, ako hočemo kaj gibanja v javnem življenji imeti, ako ne čemo, da bi vse stagniralo, ako nočemo koroškega rLcilassenw za svoje načelo vzeti. Učitelj, kije pri nas na deželi z župnikom in kaplanom večjidel edini inteligentni mož, gotovo sme in sc tudi mora s politiko pečati. Odkritosrčno jaz izrečem, da od slovenskega učitelja zahtevam in pričakujem, da bode on učencu povedal, da je uc samo Slovenec, temuč tudi Slovan, da je s o rojak tistega naroda, ki šteje v Evropi uad 100 miljonov duš. Potem se ne bo več tako godilo, kakor dandenes, da sc s „kranjsko špraho" nikamor ne pi ide, ker mož o slovanskem rodu in o slovauski žlahti nič ne ve, ker mu njega dni v šoli nij so drugega v glavo ucepali nego : voja Ast, šilo Ahlc, drevo Kaum i. t. d. Druzcga sc mož nij nikoli učil in to je edini uzrok, da zdaj jezik svojega naroda tako temeljito zaničuje. Da bi bile naše šole tudi v narodnem smislu boljše, bil je eden poglavitnih uzro-kov za narodne poslance našega zbora, da so s sklepom te postave učiteljskemu stanu njegovo gmotno stanje poboljšali, ker večina tega slavnega zbora pričakuje, da bode slovenski učitelj v slovenski šoli Slovenec in Kača, — ki je prvo žensko zavela, da je pala v izku.šnjavi, oglasi se tudi tu. Kdo ve tvoj greli? Samo on, grof, zapeljivec. On bode molčal. Hog? Ta je milostljiv. — Deklica si izbriše oči, sklone se po konci. Hoče ■se premagati, vesela mu hoče nasproti priti, kakor nekdaj. Ali pa nij na njenem čelu zapisan znak njene sramote, njeno tajne nezvestobe! Zaide med grmovje globlje od grada. Tu naj jo poišče. Med tem Časom pride vsa pamet, zbero se moči. Jurij Gornik je imel na dvoru opraviti, ko Ribolj prijaše. „Kjc je Marijanica?" bilo je Ribljevo prvo vprašanje. „DeklinaV Na vrtu sem jo prej videl."j ..Sicer kaj novega?" ..Nič," odgovori Gornik. „Je-li res, da je bil grof že večkrat tukaj, kar men?, nij bilo?" „P.il," pravi stari. — Da je tudi zdaj tu, to se starcu ali nij zdelo zanimivo povedati, ali je morda mislil, da mora Ribclj to sam vedeti. Grofov tajnik zavije potem okolo ogla proti vrtu. (Dalje prjh.) Slovan, kakor se to za poštenjaka spodobi Zarad tega moramo odpraviti ta odstavek iz 52. paragrafa, da ne primoramo sami narod nega učitelja k obupnemu koraku, da bi za voljo nesigurnosti svoje službe v proti narodni tabor prešel! Gospoda moja, saj se učitelji tako. ako ravno se zakoni jasno in odločno za njihovo korist glase, odpuščajo brez vse preiskave Vi ste brali interpelacijo stavljeno v Graškcra deželnem zboru po dr. Vošnjaku zavoljo odpusta profesorjev P a j k a in Sumana, katerem posilnem činu so liberalni Nemci sami rekli, da je s tem ministerstvo jasni zakon prelomilo (živio, pohvala!), ko je to storilo. Sumana in Pajka je ministerstvo odpustilo brez kakšne disciplinarne preiskave. Graška ,.Tagcspost" sama imenuje ta mon ^olski Strcmavcrjcv čin „einen rcinen Oc w al tak t!" Kaj bi se še le tedaj pri nas z našimi ljudskimi učitelji godilo, ako bi mi kaj tacega v postavo vzeli, da se smejo iz političnih uzrokov odpuščati, kakor bi se šolskemu nadzorniku hotelo ?! Predlagam tedaj, da se v §. 52. besede: ali kateri se je v državljanskih zadevah tako obnašal, da se to ne strinja z njegovo službo" „oder einesmitder dienstlichen Stel-lung unvercinbarcn staatshllrgerlichcn Vcr-haltcns schuldig gemacht hat," — izpuste. (Živa pohvala.) Politični rrazgled. Potrti nje «l<»ž<»1e. Da je H'ftfiftfft rc/niviin iznemirila avstrijske narode, to priznava sama „Wiencr Abendpost", večerna izdaja oficijelne „W. Z". Skuša tedaj pomiriti, češ da dozdaj razglašene posameznosti o volilnih okrajih nijso avtentične in sploh še ministerstvo nij izdelalo celega predloga. Za kranjsko vsaj vemo, kako stojimo iu če prav „N. Fr. P." na pol obeta, da se enega poslanca več dobimo, s tem enim še ni poravnana krivica, katera sc vsem Slovencem godi. Sploh pa raste upor proti direktnim volitvam, čem bližje je tre-notek, da stopi ministerstvo h svojim predlogom pred zbornico. In to se je morebiti že denes zgodilo. *V.*7»rf monstre-peticija se je začela že podpisavati in nij dvomiti, da bodo vsi za-stopi, občinski in okrajni, kot en mož stopili pred svojega vladarja, in narod 5 miljonov utegne vendar imeti dovolj močan glas, da se usliši. i*o/J.9ktw emigracija stopa med verne ustavoverce, a Poljaci sami demontirajo te svoje begunce iz domačih tal, kateri nepo-znajoči domačih razmer, iz tujine hote vladati svoje rojake. Vllt&1lJ<» tlržttv€». V f#r*# .»•#■# zbornici je predložilo ministerstvo postavo o izobraževanji duhovnikov, preduo stopajo v semenišča in dokazuje potrebo take postave, po kateri sc prav nobena sila duhovnikom ne bo godila. Tudi »'tf.Tk* dvor žaluje po Napoleonu III. skozi 1!» dni. Sicer pa se zdaj delajo proti Ki vi resne priprave in se zbira vojska, da bo udarila na Kivi: poveljnik jej bo general Kuufmnn. Grof .Siut*'tt.T.%ig jc v znanem prepiru Gramnnt-Kcustovcin stopil na bojno polje, seveda no z mečem , ampak s peresom in in umiva Beusta od vseh prpgrehov, katere je Gramont tako indeskret bil odkrivati. Zakaj bi tudi Andrasuvj te Ijubesajivo&ti uc storil svojemu prijatlu Henstu, ki mu jo o svojem čau tako pohlevno svoje namene držal , da jo po njih viteški Audrassv se spel na Kcustov sedež. Dopisi. 1% I*»umiki* 18. jan. (Izv. dop.j Morda nij mesta na Kranjskem enake velikosti z našim Kamnikom, ki bi imelo tako premoženje kakor naše, ali bolj zapuščenega in zanemarjenega boš težko kje drugod našel. Vse premoženje gre skozi nesposobne roke, na vsakem dejanji naših očetov se jim vidijo starikaste grče in trme, oni hočejo biti povsod in vse, pa ne morejo nič do konca izpeljati. Za denes hočem sporočati samo o onej mestni zadevi, ki nas vse, ki ne moremo biti že ob 5. uri zvečer doma kakor hišne pute, včasi prav boleče zadeva. Naš župan, ki se drži županovega stola kakor klošč kože, in ž njimi mestni očetje so storili modri sklep, da sc celili 18 mestnih svetilnic prižge samo ob istih časih, kadar meseca nij. Ali letošnjo zimo smo le malokedaj bili tako srečni, da bi nam pri luči mestnih svetilnic ne bilo treba s palico šlatati po tleh, ali ne leži kje kak drog ali skala na cesti, in ali ne stoji kje kak voz, ob katerega štango suniti seje človek v ved ni nevarnosti. Denes 17. jan. bo prišel mesec še le ob 10 uri, uoč jc pa ob petih, ali mislite da zori kje kaka še tako majhna lučica? Zastonj jo bodeš iskal 5 od Krištofa do Dcbevca in do Matere Božje na Grabnu nij nobene j kaj bi bilo, ako bi se iz prodajalnic ne bliščalo, človek bi ne vedel več, kje da je in bi v mestnem blatu obtičal, ali bi si pa svoj nos ob kakem zidu pokvečil. Kako bi pa bilo drugače mogoče, da je bil v takej peklenskej temi nek ud ce-nilno komisije na našem glasovitom klancu ob 8 zvečer napaden, iu da jc pred Hafnerjevo hišo, na katerej je svctilnica namestena, bil nek fant težko ranjen in da velikoj temi svojega poškodovaloa še poznati nij mogel. Vse to imajo mestni očetje na vesti in oni, katerih čast to zadeva, naj to odgovarjajo. Potem še pa naj kdo reče, naj ostane pri starem z našim žnpantvom! — Po naključhi jc pri razglaševanji odbornikov Kamniške čitalnice izostalo ime g.Prelesnika, kar s tem jaz popravim. Iz J*hljtl 12. jan. I Izv. dop.) (Kadro no-Ptujska, — ali Radgono- 0 r m u-ška železnica?), to vprašanje jc sedaj pri nas na dnevnem redu, in zanima Ptuj, Ljutomer, Ormuž, Središče iu Varaždin v enakej meri. Kakor je znano , se četiri društva za dovoljenje poteza jo, Železnico iz Dunaja, črez Kadgono, in dalje do južnega morja zidati. Do Radgone so vseh totili 'dvnštcv načrti skoro enaki, in gotovo jo, da Radgona železnico dobi. Na potu od Radgone dni jc se društva ločijo. Bdi hočejo železnico mimo štajerško-ogerske meje črez Ljutomer, Ormuž ali Središče, potem skozi Varaždin proti Zagrebu in odtod dalje proti morju izvesti, drugega društva načrt pa je ta, da železnica od Radgone dalje črez Ptuj, skozi Haloze, Rogatec, Zagreb proti morju pel ju. Na čelu zadnjega društva stoji baron Sch\varz, glava svetovne razstave na Dunaji, in baron Wim-pllen, za česar voljo se to društvo tudi , SoliAvarz^VimpIlen-C'on^orti'im" imenuje. 3— Vsaka proga ima dosti za se, vsaka pa ima tudi svoje protivnike, in to jc gotovo, da zmagala ne bode tista, katera jc * bolj koristna in cenejša, nego katera ima več 'prijateljev in men j sovražnikov, kakor jc v Avstriji od nekdaj glavno načelo, da vladajo nsobe, na okolščinc pa se ■ n'ikak obzir ne jemlje. Do sedaj še ima vsako društvo upanje, da bode njena črta dovoljena. Kakor vendar v sedanjem trenutku stvari stojć, se vaga bolj na Radgono-Oriuužko progo nagiblje, in ta bode najbrže tudi na zadnje obveljala. Kar se Radgono-Ptujske proge tiče, mora sc pri-poznati, da ima dosti telituih razlogov za so. Zemljevid nam kaže, da jc steza od Dunaja črez Ptuj, do morja naj krajša, posebno pa je do Trsta 25 milj bolj kratka kakor sedanja južna železnica, in prereže rodovitnejši del Spodnje-Avstrije, in .Štajerske dežele, kakor mnogo mest in trgov. Za zcmljedcljstvo, obrtnijo in trgovino bi tedaj ta proga neizmerne veljave bila. Za vinogradnike med Muro in Dravo kakor za Haloze pa se s tem odpira najlepša prihodnjost, Ljutomersko, Radgonsko, Ormužko, Ptujsko in Haložko vino bi sc po tej cesti lože in cenejše izvažalo, iu v enaki meri bi tudi vinska cena posko čila. Iz narodno gospodarskega obzira je tedaj ta črta neprecenljivega prida. — Ravno tako govorć tehnični razlogi za progo, ker je naj krajša, in večji del po ravninah vodi. — Naj važuiša pa je ta cesta v stra-tegičnem obziru, — Že v stari dobi so se po tej črti velike vojske vodile. To se jc tudi v srednjem veku večkrat godilo. V prihodnje pa bi se na Dravsko polje, kjer vlada stalno taborišče napraviti namerava, vojska naj lože in naj pred spravila. — Ali bodo razlogi zmagali, je dvomiti, ker sc proti tej progi od druge struni z vso močjo agitira. Protivni elementi imajo vcčjidcl v Mariboru svoj sedež. Južna železnica mora iz samopridnega stališča proti tej železnici biti, ker ž njo nikako konkurirati ne more. Ako južna železuica ceno za 10% zniža, jo Dunaj-Ptujska železnica lehko na 15% niže postavi, ker je krajša in njeno vzdržavanjc menje stoji. Južna železnica nje tedaj v tem no more slediti, ako neče na svojo škodo delati. Dosledno jo pričakovati, da bi sc tudi blago za naprej najbolj črez Ptuj prevažalo, in da se bodo potniki rajši kračje ceste posluževali. To jc spet mestom, na južni železnici ležečim, sc ve da na kvar. Spod-njc-štajerska državna poslanca gg. Scidl iu IJraudstetter sta sc tedaj baje Mariborčanom obvezala, z vso močjo v državnem zboru i u pri vladi proti Radgono-Ptujski železnici delati. To se njima bode lože vspešilo, ker je g. Brandstetter v državnem zboru poročevalec o tej železnici. — Od drugo strani pa spet Ljutomeržani, Varaždinci in Ormužanci vse strune napenjajo, da bi železnico dobili: in k temu še se uc da tajiti, da Itudgono-Ljutomcr-Ormužka proga še muogo rodovit-nejo '."Muljo proseča, in brž ko ue bodo ta obveljala, posebno ker se je Varaždincem od vlade obljubilo, da sedaj železnico na vsaki način dobiti mora. To je tudi za Varaždin neobhodno potrebno, drugače bode iz slavnega, po velikosti drugega mesta hrvaške dežele siromaška resnica postala. Ln dobiček pa nam je sigu: on, namreč ta, da se bomo od seli dob cenejše vozili, ker cena južne železnice je bila že od mnogih let jako pretirana. Domače stvari. — (Iz deželne bolnišnice.) Te dni jc si. deželni odbor kranjski redu milosrčnih sestra vsled direktne vloge začasno dovolil znatno p o v i š a u j e cene za k r u h (zemlje). Ali je bilo to za deželno mošnjo dosta znamenito povišanje potrebno, ne bodemo pre-iskavali in Ic omenimo, da ima z as ob ni najemnik režije v vojaški bolnišnici dokaj nižji tarif in vrhu tega še mora odtegniti si dati več odstotkov, pa pri vsem tem dobro izhaja. Pri tej stvari jc le dvoje čudno: prvič to, da ima najemnik režije v deželni bolnišnici, t. j. v tem slučaji red milosrčnih sestra pravico, preziraj« ravnateljstvo boluišuicc neposredne vloge izročati deželnemu odboru, in iu drugič to, da deželni odbor take vlogo reši, ne vprašaje ravnateljstva za njegov votum. Cemu pa je potem ravnateljstvo, in krajše bi bilo, da se ravnateljstvo čisto odpravi in deželni odbor dobrodejne naprave neposredno oski bljuje! Ce se take stvari gode pod stalnim ravnateljstvom, kako bi bilo še le, če bi se volil ravnatelj, ki Iti bil seveda popol-uem odvisen od milosti odborovo. (O tej zadevi, namreč o uredbi ravnateljstva deželnih dobrodejnih uaprav, izpregovorili bomo o priliki obširneje.) — (Drugi ples v ljubljanski čitalnici) v nedeljo jc bil, kakor prvi, dobro obiskan. Godba dobra, ples živahen do ranega jutra, arrangemcnt plesov po g. Juvan-čiču izvrsten; tedaj občna polivala med ple-salnim občinstvom. — (,,B 11 r ge r k r ii u z o h e n") na strelišči v soboto jc precejšno število čestilcev Terpslhore zvabil: a zabava, kakor se nam poroča, nij bila posebna. Vse nekako hladno; tudi vodja plesov nij bil kos svoji nalogi, tako da so pri eni preveč raztegneui kadrili godci Štrajkali. Se eno smo slišali. Med plesom jc neka nemška plesalka drugi jezik pokazala v zrcalo, vsled tega huda jeza druge, Kako sc jc maščevala nad pivo jezično, nam uij znano. — ..(Vcrtec"), časopis s podobami za slovensko mladost, jo s 1. januarjem t. I. začel svoje 8. leto, G. Ivan Tomšič, učitelj v Ljubljani, ustreza s tem listom na Sej uježnej mladini. Zato želimo, naj se „Vcrtco" najde v vsakej hiši, kjer sc slovenski otroci izrejajo. v družbo v. Mohora za leto 1873. I K one*1.) Letošnje družbine knjige, se tiskajo v 21 —2J.000 fetiših v lastni drnžbini tiskarni, katera izvistno tiredjena, vstic/.a najpred družhitiint potrebam, — zvršuje pa tudi druga naročila hitro, okusno in po ceni. Vsak ud prejme letos (> knjig in sicer: 1. Življenje svetnikov in svetnic Božjih. VIII. snopič s podobami. 2. Kristusu v o ž i v 1 j c nj 6 in s m r t. Drugi del 1. snopič. 3. Izdajavcc, povest za prosto ljudstvo. BpiSai rajni Fr. Slemcnik. Obsega !» ! „ pol iu razvija mikavno in podučno misel: „Za dragi dom, za vero. Ne gflej nikdar na mero." -1. 1*111110 kletarstvo, Spisal dr. Jožo Vodnjak. Poduk, kako ravnati z vinom1, daje okusno, zdravo iu stanovitno., jako potreben vsem slov. vinorejoem, krčiuar-jeni, kupČevnlcem itd. V obsegu 11 tiskanih pol z 12 podobami, 5. Živali v p o dol) a h. IV. del, nadaljuje g. prof. L rjaveč; obsega opis golazni, kač, žab itd. s 3$ podob. 6. Koledar za leto 1S74 s popolnim imenikom letošnjih udov in domaČim podukom o novi meri. Pri oglaševanji iu vpisovanji naj se blagovoljno pazi ua to-le: 1. Nabira sc sklene z zadnjim dnevom marca 1873. 2. Letnina za vsako osobo ali ustanovo iznaša 1 gld.; dosmrtnina 15 gld. na enkrat aH pa po 8 gld. dvakrat v teku enega leta. ."J. Kdor prvikrat v družbo stopi, naj izrecno pove, da je nov družuik; imena naj se zapišejo razločno in sicer iz vsake fare zapored. Tudi dosmrtni udje naj se vsako leto vpišejo, da se njdi ime nc spregleda. Poudarjati imamo, da se dosmrtni ud prenicniti ne more in ne sme; naj se vsako leto zapiše tisto ime, katero jc bilo vpisano iz začetka. Lepo prosimo število udov, deka nij o in zadnjo poŠto na čelu vpi-sovauskib pol zaznamovati, ob koncu pa dostaviti, koliko je starih, koliko novih udov iu po kateri poti naj se knjige o svojem času odpošljejo. Imena družuikov naj se pošiljajo z denarjem vred pod naslovom: ,, Družba sv. Mohora" franko v Celovec do 10. aprila 1873. •I. Kdor izmed novih udov želi s knjigami vred prejeti tudi kak snopič doslej izdanega „Življenja s v e t u i ko v" ali ,,K r i-s tu so ve ga življenja" ali ,,Žival v p o-dobah", ta naj pošlje z letniuo vred za vsak (1—7) snopič „Življenja svetnikov" po 50 kr. , za vsak (1—4) ,,Kristusovega življenja" po 40 kr. In ravno toliko za vsak snopič (1, 8, 4) „Živali". 6. Vsak naj sprejme svoje bukve v tistej dekani ji in fari, v katerej sc je vpisal. Dostavimo o tej priložnosti, da se nabira za JanežiČevo ustanovitev tudi letos še nadaljuje. Po odbitju stroških za grobni spominek znašajo dosedanji Čisti doneski 053 gl. 25 kr. Rodoljube, ki jim jc Janež i če v spomin mil in drag, uljudno vabimo, da vsak po svoji moči podpirajo daljno nabiro. V Celovcu dne 2. januarja 1873. 0 d b o r. Razne vesti. * (izumiranje magj.arskcga plemena.) V ogerskem parlamentu se veliko rogobori iu vpije o velikosti in bodočnosti ma-gjarske države j Magjari si glave belijo, kako bi Hrvate. Srbe, Runmue, Slovake zatlačili, iztok podjarmili itd. A pri tem nc vidijo črva, ki jim f;loje na korenini. Tega črva so drugi že davno videli, a 13. jan. tega leta ga je v mngjarski akademiji ogerski akademik dr. Veselovski na grozo in stiah magja irskemu poslušalstvu sani pokazal, rekši da: ,. ni a g j a r b k o m u narodu žuga poguba, ter črez sto let inagjarskega naroda ne bode več." To je Magjar sam dokazal. Med tem namreč, ko drugi narodi v Kvropi rastejo, Magjari (kljubu temu da drug.- narode magjarijo) vedno številno upadajo. Statistika kaže, da je v zadnjih desetih letih izumrlo vsako leto 6t0 tisoč Magjutov. Torej v K) letih je en milijon Magjarov menj. Ker gre to od leta do leta iiuprcj, jih čez 10O let nc bo nič. ko bi jih zdaj bilo 1<> miliju -nov (pa jih jo komaj" milijonov). Zanimiva prikazen je ta, da najbolj otroci mrj6, ifplo-vica vsako Leto umrlih, je otrok pod 5 letom. Torej Maujaikc slabe otroke rode. Ten.f«-a. 1H. jan n a r j B. l'ri I:it'faulu: Km- is hunaja. — BrOU* i/. Dunaja. — Cassio i/. Dalmacijo, — Jfcrubau i/. Ka- E Utvar*. — Jozefina Pesarič iz Olja. — vitez pL apus iz Kainno Gorico. — Gorjup iz Gorice. Pri M»ll«ux Urlančič iz Preddvora. — Stal-/. ; i/ štiri'. — Gagern 'z Dunaja. — Obereigner i' Verzdenca. — Bouček. Dunajska boraa januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni diž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo .... London ........ Kreditno akcijo..... Akcijo narodne banko . . Napol......... C. k. cokini...... Srebro SI gld 80 kr 71 „ •r,<> . io:t u 80 , 108 „ m „ 80 n 971 , 8 i. n 86 „ 106 " 75 . Na prsih in plučah bolnni ne po nnrtivncm pot« tiitll v obupnih in od iilruvnikov ni nt-orilravljiv«; i i / t,-U .. n i h »lučili i h rnillkiilno ozilrnvlJ»Jo brez zdravila. Po nntiinrniim popisu bolezni pove pismeno več Dir. .J. II. JFickert, Bcrlill. VVall-Strassp No. 23. Ilononir .1 gld. n. v., ki so naj pismu priloZI. 1(168—88) brez zdravila PluČna sušica je ozdravljiva! dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu na dau prišla in katerej uže m u oja o < i > «>«'• novo n |»o m I a «1 mAtI jii zahvaljuje. Način lečenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. Aucrbach-a. t it vljcil jc j« prosio. »ti*o*»l4i mali. pov-»<»«l ral>ljivo. tmiioIi rtMli-kiil4kii. Dobiva se na pošiljatcv 1 tolarja 6 sreb. grošev 2 gl. frank. 40 Cts. od (247—12) J. V. Albertu MuiHhcii, Maximilijinsstr. Nr. 3 7. Tolažba in pomoč na plutih bolnim. Gospod dvomi naloanik .lun. ilofi'. glavna naloga na l>unajit !*»(. .'* liohM i ali ing :i. poprej: Kttrntnerring št. 11. V Postojni 28. novembra. Vn.ši čokoladni praški so .se jako dobro izkazali, prosim pošljite zopet 1 fnnt kakor hitro mogoče. Jak. Ogrinec, e. kr. naddesotnik okrajne deželne hrambe. L n d m il r a ti 29. marca 1872. Prosim Vas uljudno pc za 30 sklcnic zdravilnega piva. iz sladovib izločkov , in 15 skatljico sladnih bonbonov zn prsa, kakor navadno po poštnem povzetji. Prosim, tole malo naročilo kmalo izpeljati, ker sem so Vaših sladovib preparatov, kateri mojim bolelinim plačam tako dobro činijo, užu navadil. Franc Sedlacek. G yalu (.pri Velikim Varadinu) 9. marca. Veseli uspeh in olajšanje mojega dolgoletnega kašlja v prsih kar morem edino le zavživnnji Vaše mnogo hvaljene sladove čoko lade pripisovati, veže me starega moža, Vam svojo prisrčno hvalo izreči. Ne bodeni opuščal, to ..dohrodejno zdravilo" tudi drugim lietežnim tega okraja priporočati. Ob enem prosim za 6 funtov sladove čokolade št. 1 in 1 škatljo čokladnih praškov. Vencel Petrasek, (9—1) kr. ogerski veliki založnik tobaka. Dobiva se pravo v Ljubljani pri g. Mart. (iollobu in Ed. Malini, v Vipavi pti g. A nt. Deperisn. o o E cd .o M cd Kupčijsko naznanilo. 1'odpiisani ni čestita v občo naznaniti, da jo iVOjO pekarijo v Ljubljani, mesto, Lingove ulice št. 275, znatno povckšal in raznovrstne pekarijo s tem pomnožil, da pripravlja vsake vrste finega suhorja, kakor. Grmtkega, poininkogi, janeieregi in rešilnega. Ob enem so tudi nannanja, da so vsaki dan ob Hih v jutro mladi orehovi in "makovi rogački pripravljeni Med tem da sc podpisani za dozdajno zaupanje vzabaljujo, priporoča so so za naprej prijaznemu, množneniu obiskovanji čestitoga občinstva. (2:5—1) Udani Frane Kocderl. i Podpisani naznanjajo, s tožnim in žalost-min srcom, vsim znancem in žlabti , da se jo Bogu dopadlo, našega očeta Pavla Drzečnik-a 17. t. m. ob 9. uri dopoldne v 58. lotu, po dolgi bolezni k sebi poklicati , po providenji 86 sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb je bil v nedeljo 19. t. m. ob 11. uri dopoldne. VRtbnloi na Štajerskem dno 21. januarja 1873. (24) Luka in Maria Drzečnik, otroka. Ljuboslav Pivec, omožena Drzečnik. Razglas. Da ustreže od vce strani izrečenim željam, je c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi za Štajersko, Koroško in Kranjsko ustanovila posebni oddelek za zavarovanja premakljivega blaga proti požarni škodi in zavaruje tedaj odsihmal tudi stroje (mašine) , blaga, pridelke , zaloge in sploh premakljive stvari. Ker ima društvo dozdaj že 185.000 predmetov za «0,443.000 gld. zavarovanih, ker pri letnem dohodku nad 500.000 gld. čez 720.000 gld. reservnega denarja gospodari in ker stoji z zaupljivimi domačimi in tujimi zavarovalnimi društvi v protizavarovanji, je zmožno zavarovanja vsakega zneska pri popolni varnosti in proti nizki premiji prevzeti. Zavarovalne ponudbe sprejemajo ae v družbeni pisarnici v Gradcu, Fliegenplatz, št. 5, II. nadstropji, dalej pri glavnemu zastopu v Ljubljani, starim trgu št. 48 in pri okrajnih komisarijatih, koder se tudi opravilna razjasnila voljno podelijo. Cvradec 11, januarja 187.->. (20-1) Vodstvo c. k. priv. vzajemne zavarovalnice zoper požare za Štajersko, Koroško in Krajnsko. Lastnina in ti*k „Narodne tiskarne"