—-o^v-— Izdaje in zalaga Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljai Star vojak in njegova rejenka. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Egrova tiskarna). 1875 . za —— Izdaje in zalaga Ivan Tomšič, na c. kr. vadnici v Ljubljani. Star vojak in njegova rejenka. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Egrova tiskarna). 1875 . Naprosilo me je mnogo prijateljev slovenske mladine, naj bi gledališke igre, kakoršne je pri¬ našal „Vertec,“ izdajal v posebnih zvezkih na svitlo, ker bi je tem potem mladina laže in hitrejše do¬ bila v roke. Ustrezajdč tej želji, dal sem pervo daljšo igro: Star vojak in njegova rejenka, poslovenila Barbka Hochtel-nova, ponatisniti iz „Yertca,“ da se uverim, je-li res treba tacih gledaliških iger našej mladini. Kakor hitro se pervega zvezka razpech toliko, da morem poplačati tiskarske troske, takoj se lotim dela, da izidejo še drugi zvezki z daljšimi in krajšimi igrami. V predgovoru bodi rečeno samo toliko, da se mladina najhitrejše uči slovenskega jezika s pred¬ stavljanjem kratkih, v čistem in pravilnem jeziku pisanih gledaliških iger. A ihhče naj ne misli, da odobravam gledališke predstave, kakoršne se vidijo Star vojak in njegova rejenka. 1 po velikih gledališčih. Dosti je, ako se otroci nauče dotičnih nalog ter je z učiteljevo pripomočjo izver- ševajo onhko, kakor kaže dejanje za predstavo na¬ menjene igre. Otrok ne bode nihče kritikoval. Y predstavo tudi nij treba posebnih in dragocenih priprav. Šolska ali kaka druga izba, prostor pod milim nebom, dovolj so pripravni za predstavljanje kratkih, v otročjem duhu pisanih iger. Tu otroci nemajo druge težave, nego to, da se jim je treba igro dobro naučiti na izust. S predstavljanjem gledaliških iger se najbolj kerči pot k zavesti slovenske mladine ter se s tem mnogo več doseže, nego se samim čitaujem. Zatorej podpirajte, prijatelji slovenske mladine, to novo moje podvzetje. Ako se ta pervi zvezek sprejme in razširi tako, kakor mu želim, imela bode slovenska mladina v malo letih lepo zbirko gledaliških iger in drugih v predstavljanje primernih sestavkov, katerih nam v slovenskem slovstvu do zdaj še zelo pomanjkuje. V Ljubljani, meseca julija 1875. Ivan Tomšič. Gledališka igra v dveh dejanjih. Poslovenila Barbka Hiichtel-nova. V LJUBLJANI. Tiskala Klein in Kovač (Egrova tiskarna). 1875 . OSOBE: Miško, star vojak v pokoji. Stepanek, sin ranocelnikov. Radovanček, njegov brat. Anička, 1 > učenki. Katmka, ) Ti ni c a, sirota brez očeta. Več dečkov in deklic iz vasi. Igrališče v vasi pod milim nebom. PEBYI PEIZOE. Miško (sedeč pod drevesom plete košaro; levo oko ima zavezano s čeruim robcem). Tinica (sedeč pri njem podaje vitrice). Miško. Zakaj te denes nij v učilnici, Ti¬ nica? Tinica. Manjši otroci se učimo popoludne; mati je se starejšo sestro šla v najem delat, in vesela je, če vam mervico pomorem. Tudi jaz bi se rada naučila košare plesti. — Mati mi je cesto rekla, da ostanem šibka ter da se ne bodem mogla nositi s težkim delom', in da bi se mi za¬ torej bilo čemu druzemu naučiti. — Samo ako bi znala šivati! — A presiromašni smo; maticam jedva toliko more prislužiti, da se branimo. Miško. Ali res? Žalostno je; a potoMži se! Siromaštvo nij sramota in bogastvo še nij 6 sreča. Bogat je on, kertor je zadovoljen. Kedor je vesel dela, ta se ne ustraši življenja. Še je mnogo dobrih ljndij na svetu; stari Bog tudi še živi. Tini c a. Vsak dan ga prosim, da bi se nas usmilil! Miško. Prav je to, bl&go dete! Njegove pomoči ne bodeš pogrešala. (Vzame kos kruha iz žepa.) Zdaj si hočem malo založiti, a ti mi pomozi; po¬ magaš mi pri delu, pomozi mi tudi pri jelu. „Vsak delavec je svojega plačila vreden.“ N&! (Tinica se hrani.) Nci, n d! jaz imam dovolj, in tebi menim, da bode tudi godilo. „Kar se človeku d&, to mu ne tare sercd,“ uči star pregovor. Tinica. Bog vam pid ti! Vaš kruh se mi zdi boljši od našega. Miško. Kruh, ki si ga ked6 pošteno pri¬ služi, nikoli ne priseda. — A povej mi, Tinica, zakaj si tako rada pri meni? Tinica (zmetena). Nu, zato, ker sem rada pri vas. Vi veste toliko lepih pripovedek, lepih pregovorov, in vse to jaz rada poslušam; tudi uže mnogo vašega vem. Miško. Povej mi, kaj uže veš? 7 Ti ni c a. Ko je včeraj kamenje Radov&nček metal za racami, takoj ste ga zapčdili, a nam ste rekli: Živilec mučiti ne smej nikdir, Živil je vsaka tudi božja stvar! Miško. Prav je, Tinica, prav! Ali so drugi otroci tudi radi pri meni, da poslušajo moje pre¬ govore, — kaj ? Tinica, O, vsi, posebno, kedar ste dobre volje. Miško (z nasmehom). Zato ste mi tudi vzdeli priimek „govorič,“ nij li res, Tinica? (Tinica molči.) Nu, tega se nič ne boj povedati; nič nij hudega; sam sem slišal, ko so otroci dejili: zdaj pojdimo h govoričil, da nam kaj pove! — Ali nij res, Tinica? — Samo če so moje besede dobre, to je vse dobro; imenujte me tako ali drugače, — nič me ne peče. Poslušaj, Tinica: „kedor dobro blago imi, vselej z lihka ga prodi “ — Evo, evo, baš zdaj je učenje minolo. Otroci gredo iz učilnice! — Nu, rad bi vedel, kaj nama novega nes6. 8 DRUGI PRIZOR. Stepanek, Anička, Katinka, Radovanček, (kateri nekoliko zadaj ostane ter skrivaje posluša.) Več dečkov in deklic s knjigami. Prejšnja. Stepanek. Dober dan, oča Miško! Uže li vse dopoludne delate? Miško. Kaj hočem? Delati je treba. Delo sladi življenje. Kedor pridno dela, tak je zdrav in čverst. Ali ste me razumeli, otroci? Stepanek. Yse dobroumejemo, oča Miško! Miško. Ali ste se denes lepo učili? Anička. Semkaj pogledite! Dobila sem krasno podobico od gospoda kaplana, ker sem kerščanski nauk znala. Kžtinka. Mene je pohvalil gospod učitelj, ker sem lepo čitala. Miško. To je nekaj vredno, otroci! Take stvari jaz rad poslušam. — A Radovanček ? — Zakaj stoji tam zadaj ? Ali ga je kaj žalega zadelo? Stepanek (na pol glasno Mišku) : Znal nij in zato je v zadnjej klopi sedel. Miško. To ne velj& nič, Radovdnček! Sram 9 te bodi, če si res tak! Nu, ako se poboljšaš, potlej rudečica ne pokv&ri tvojega lica. — A ti, Anička, ker toliko znaš, da si podobico dobila, povej mi, katero pisme je v sredi mej ABC? Anička. čakajte malo, da pomislim! (Misli ter šteje na perste.) Miško. Ne muči se, ne',,ljuba moja! Srednje pisme mej A B C je B. (Otroci se zasmejo.) Anička. E nu, to ve vsak otrok! Miško. Stopi k meni, Kštinka! Povej mi, koliko graha gre v lonec? K d t i n k a. Koliko ? — Koliko ? — Kolikoršen je lonec. Miško. Nobeden ne gre, ker nema nog; vreči ga je treba. (Otroci se zasmejo.) Stepanek. Povejte še katero uganko, mo¬ rebiti jo uganemo. Miško. Tise delaš posebno modrega, zdaj pokaži modrost! Stepanek. Vprašajte nu! Miško. Vem za 25 bratov; nič si nijso podobni, a vendar so si zelo prijatelji. Mej njimi je 20 nemih, a samo pet jih govori za vse druge. Pervi široko odpira usta; drugi j6če, kakor dete 10 v zibeli; tretji cvili, kakor miška; četerti vpije, kakor voznik; peti kriči, kakor sova po noči. Povej mi, kedo so ti bratje? Stepanek. Tega živ kerst ne ugane; pre¬ težko je. Anička. Jaz, oča Miško, jaz! Miško. Povej, Anička, če veš. Anička. To so pismena — Stepanek (naglo jej prekine besedo). Pismena, pismena! Kaj ne bi? Soglasniki in samoglasniki! Miško. Prepozno, Stepanek, prepozno! Anič¬ ka je modrejša in hitrejša od tebe. (Otroci se zopet zasmejo.) Stepanek. Povejte nam rajši, kako ste voj&čili! Jaz rad poslušam o voj&cih. Otroci (vsi). Jaz tudi, jaz tudi! Stepanek. Posebno, kedar pripovedujete o vojni in bitvah. Miško. Ti, Stepanek, govoriš, ne vedi, kaj. Vsi ne umejete, kaj je vojna, koliko kervi in ko¬ liko solz preteče v boji. Mnogo jih umerje daleč od očeta in matere, od bratov in sester, v žalosti in bridkosti; oni zopet izgube roko ali nogo, da so potem do smerti hromi. Otroci, prosite Boga, da 11 M nam dal ljubi mir ter nas branil sovražnika. (Vstane.) Zdaj treba iti malo domov; nekaj sem po¬ zabil. Tinica, ostaneš li tukaj ? Skoraj se povernem. Ti ni c a. Idite, oda Miško! Jaz ostanem, da vam vitriee malo v red denem. (Miško, Radov&nček, Anička, K&- tinka in drugi otroci otido). TRETJI PRIZOR. Stepanek. Tmica. Stepanek. Tinica! jaz nekaj vem. Tl ni c a. Kaj veš? Ali nečeš meni po¬ vedati ? Stepanek. Tebi še najprej, ker sta si največja prijatelja z Miškom, našim govorečem. Poslušaj me! Denes je sveti Mihel, — Miškov god. Kaj bi mu storili, da ga razveselimo? Tinica. Ne vem; ničesa mu nemarno dati. Stepanek. Veš li, kak6? Pri nas doma pod streho je deska, ki je visela nad slavnimi vrati, skozi katera so se on dan vojaci vračali z 12 "bojišča preko naše vasi domov. Tudi venci leže pod streho, res uže rumeni in suhi a vendar še zdaj lepi. Alibinehilo prav, ako hi desko semkaj prinesli ter jo obesili na drevo, z venci in cve¬ ticami olepšano? To bi Miška jako veselilo. Na deski je v zlatih pismenih citati: „ Hvaležna domovina dobrim sinovom!“ To tudi nanj meri; tudi on je bil na vojski in je tam oko izgubil. Ti ni c a (vesela). Dobro si se umislil. Tako storimo! Hitro idi po desko, predno pride Miško. Stepanek. To se ne d& takoj storiti; deska je težka, sam jej ne morem kaj; treba, da še ti pomoreš. Ti ni c a. Ne utegnem, ker mi je tukaj ostati in paziti Miškovih stvarij. Stepanek. Ne bodi preprosta! Ked6 ti pride knist Miškovih stvarij ? Ti niča. Res, — a vendar — Stepanek. Nu, vsa naša misel naj ostane, kakor je bila; deske ne morem sam prinesti, a druzega nemam nikogar, ki bi mi pomogel. Ti niča. Ali se hitro verne va? Stepanek. V dveh minutah. 13 T i n i c a (terdno). Idiva v imenu božjem! — vendar — Stepanek. Uže zopet tvoj vendar! — čas preide; ne obotavljaj se ! T i n i c a. Zatorej berzo, berzo ! — Bog ne daj, da bi se v tem kaj zlega primerilo. (Otideta.) Cetekti prizor. Radovanček (tiho prileze ter bojazljiv gleda okolo sebe). Zdaj sem tukaj sam. — Vsi so odšli, — nihče me ne vidi. Najlepša prilika se mi ponuja, da povernem staremu govoričil. Po kaj me vedno draži in svari v pričo drugih otrok? Ali ima on to pravico? Včeraj mi je pritisnil gorko zaušnico, ker sem kamenje metal v race. — Kaj njemu do tega? On nij postavljen, da bi meni prepovedoval ali zapovedoval! — Kaj bi mu li storil, kar bi ga jezilo? Ali mu vitre prerežem na košari, ki je uže do polovice spletena? (Ustraši se.) Kaj je bilo to ? Gori na drevesu je nekaj zašumelo. (Gleda na drevo.) Nič nij, nič; bila je kaka ptica.— 14 A on si takoj naplete drugo košaro. Bolje, ako mu vzamem nož; brez noža ne more vitric delati. (Vzame nož.) Kako je lep! Kako se sveti! Oster je tudi in lepe platnice ima! Če ga zaklopnem ter v žep vtaknem? Živ kerst ne ugane, kam je izginil. Oh, toličko, da se nijsem vrezal. — Uže kri mi teče iz persta. — Nož rajši položim, kjer je bil. — Pervič sem zdaj hotel krasti. — Perst bi me utegnil ovaditi. — A ne, noža ne dam! Roko denem v žep; nihče se ne domisli, da ga imam jaz. A to je treba hitro storiti, dokler sem še sam. Ti stari govoreč, nož bodi moj! (Nož vtakne v žep ter naglo otide.) PETI PRIZOR. Stepanek in Tinica (neseta desko in venec). Step a ne k. Prišla sva. Ne gubiva časa; desko hitro obesiva na drevo! Tinica. Vozla ne morem odvozlati. Stepanek. Kje? Daj meni to stvar! — Niti jaz ga ne morem razvozlati. Kje je nož, da ga prerežem? Ondu na klopi je ležal poprej. 15 Tinica (išče noža). Dragi Bog! kam je pre¬ šel nož? Nikjer ga ne najdem. Nekdo ga je vzel, kadar naju nij bilo. Stepanek. E, kdo li? V teh kratkih hip¬ cih, kar naju nij bilo, nihče nij mogel sem priti. Nu, zdaj nama je konec veselja. Miško bi ne bil noža dal za vse ne vem kaj. Morda še poreče, da sem ga mu vzel jaz ali ti. Tinica. Tega ne poreče; tega si o naju ne more misliti. — Ali bi ne bilo bolje, ako bi jaz bila tukaj ostala? Stepanek. Dobro sva menila; če se je to prigodilo, kaj hočeva ? Midva nij sva kriva. Evo, Miško gre in cela družina otrok ž njim! Tinica. Povej, kam deneva desko in venec? Stepanek. Hitro skriva! Zadaj tja za derva deniva! (Odnese desko in venec.) Tinica (jokaje). Oh, denes, ko je njegov god — in jaz sem vsega kriva! Zakaj li nij sem tukaj ostala ? Stepanek. Molči! Ne jokaj! Nož se uže najde. Jaz Mišku vse odkrito povem. A poslušaj me! O deski ne zini — niti besedice ne! 16 ŠESTI PRIZOR. Miško, Radovanček, Katinka, Anička. Dečki in deklice. Prejšnja. Miško. Meni se ne more nič zgoditi, ko imam toliko otrok v družino okolo sebe. (Ugleda Tinico, deržeoo si zastor pred očmi.) Kaj ti je, Tliuca, ka se jokaš? Kdo ti je kaj storil? A ne Ste- panek? — Stepanek povedi, kaj je Tlnici? Stepanek. Oh, oča, Miško! Kadar ste bili odšli, prosil sem Tinice, da bi z menoj šla, po¬ magat nekaj prinesti. Takoj sva se vernila, a v tem je nekdo vam nož ukradel. Miško. Kaj? Moj nož? To mi nij, kar si bodi. Kdo bi ga li vzel? Ali sta koga videla? Stepanek. Kij bilo žive duše, razven naju, in potlej ste prišli vi z drugimi otroki. (Dečkom.) Če je kdo izmej vas vzel nož morda v šali, daj ga semkaj! (Dečki molče.) Oca Miško, preišeite vse naše žepe, ter nož se dohode tam, kjer je. Miško. Kaj ti je na umu! Jaz da bi vam preiskoval žepe ? Tega ne storim, otroci! Kdor mi je vzel nož, sam ga je dolžan poverniti; jaz se 17 nikogar ne dotaknem. Drugače si znam pomoči. Pridite sem k meni, otroci, ter stopite v versto, s herbtom oberneni k meni. (Postavlja je v versto.) Tako; vse je v redu. Zdaj me poslušajte in dobro pazite, kaj porečem. Jaz jamern šteti: jedna, — dve, — tri. Ko porečem „tri, “ takoj se z licem obernite k meni. Videli bodete nekaj. Tist, kdor je nož vzel, ne bode se mogel oberniti; kajti ko izpregovorim: „tri,“ nož mu v žepu tako oteži, da se mu niti z mesta ne bode, geniti. Ali ste raz¬ umeli? Dečki. Razupieli, razumeli, samo štejte, oča Miško! Miško. Pozor, otroci! Jedna, — dve, •— m (v tem hipu se zeverti Radovanček, a drugi otroci še stoje.) Tako; zdaj je uže dobro. Kij treba, da bi rekel: „tri“, nož se je uže pokazal. Radov&nček, daj ga z lepa sem! Radov&nček (svojeglaven). Jaz nožanemam. Miško (prijemši ga za roko). Ne upiraj se; ako noža z lepa ne daš, preiščem ti žepe, in če ga najdem, gorje tebi! E a d o v d n č e k. Mirujte! Nič žalega mi ne morete storiti. Ne deržite me tako terdo za roko! Star vojak in njegova rejenka. 2 18 Miško (Stepanku). Stepanek, pojdi po očeta; otčdi sem ga videl domov prišedšega. Stepanek. Potečem, kolikor morem. Radovdnček. Stoj, Stepanek, stoj! Nož hočem dati. (Izleče ga iz žepa ter da Mišku.) Nu, mi¬ rujte zdaj; nož sem vam dal. Miško. Dobro sem vedel, kje je nož; p6m- nite si, otroci: „mlad tat se sam ov&di.“ Kaj ti je na roči? Vrezal si se! Ali te je morebiti moj zvesti nož vgriznil? (Radovanček se mu hoče iz rok iztergati.) Počakaj še malo! tako z Mhka mi nog ne odneseš. Jaz sem star voj&k; vojaški te bo¬ demo sodili. Zas&čili smo te na tatvini in skozi šibe pojdeš. Moj nož nij zam&n narezal verbovih šib; zdaj nam bodo v tvojo kazen. Dajte sem šibe! Tvoj oča je ranocelec in treba mu je ost¬ rega noža, izrezati rano iz telesa; šiba je še ostrejša, kajti otrokom iztrebi raznokatero dušno slabost. Ti ni c a. Oh, oča Miško! ne delajte mu žalega, — oprostite mu zdaj! Poboljša se Rado- vdnček, jaz vam sem poročica. — Ali nij res, Radov&nček, da se poboljšaš? — Tudi sem jaz kriva vsega tega. 19 Miško. Nil, če ti zanj prosiš, oproščam mu; ! a kazni vendar ne otide. Stepa n ek (oči si briše). Dolžen sem očetu povedati, koliko nam je storil sramote Eadov&nček; žal mi je, ka je moj brat! Miško. To si res dolžen; greh bi bilo inol- I čati. Zaslužena kazen ga utegne poboljšati. (Rado- vančku.) Pojdi, kamor hočeš! Me morem te pri sebi imeti, dokler se ne poboljšaš. (Radovanček otide.) SEDMI PRIZOR. Prejšnji brez Radovančka. Miško. Zdaj ste videli, kako slaba vest Človeka ovddi. Eesničen je pregovor: „Kdor slabo vest imd, Ljudem se sam izdh.“ Stepanek. Ali ste uže tak6j vedeli, da je nož on ukradel? Miško. Zdelo se mi je, da je on. Videl sem ga malo poprej, bežečega mimo mojega okna, kakor bi se me bal. Ees imam samo jedno oko, n ž njim vidim bolje, nego li raznokedo z obema. 20 Ko je Radov&nček sem prišel, bil je tako nemiren, da sem takoj videl, kakor bi ga vest pekla. Žal bi mi bilo dečka, ako se ne poboljša, ker ima . dobrega očeta in verlega brata Stepanka. „Iver vendar ne p&di predaleč od parobka.“ (Pogleda, koliko je ura.) Nu, zdaj treba hitro iti k županu; j rekel mi je ob tem času priti. Ako bi se skoraj ne povernil, Tinica, pospravi ti moje stvari v hižo. j Nož vzamem se soboj, da se nihče ne obreže, j Mislim, da ne bode nič važnega ter skoraj se ver- : nem. — Da ste mi zdravi! (Otide.) OSMI PRIZOR. Prejšnji brez Miška. Stepanek. Baš prav, Tinica! da je odšel Miško; zdaj nama tudi drugi otroci lehko pomogo. A nič k a. Kaj li namerjata? Stepanek Takoj zveš. Tinica, povedi jim; jaz stopim hitro po desko in po venec, (otide.) Tinica. Denes je Miškov god in Stepanek bi mu tukaj na drevo rad nekaj naredil. 21 Kdtinka. Naj vama tudi jaz pomorem. ’ Otroci. Tudi mi, tudi mi.hočemo poma¬ gati! Stepanek (prinese desko). Da, tudi vi treba dapomorete; čim več nas je, tem bolje! Pomozite mi zdaj desko postaviti na klop ter na drevo na- I sloniti. (otroci poprimo desko.) Tako je dobro. (Stopi na stran ter desko ogleduje.) Verlo dobl '0 stoji, ali ne, otroci? A zdaj hitro venec in cvetice! DEVETI PRIZOR. Radovanček (plah nastopi). Prejšnji. Eadovdnček. Daj, Stepanek, dasamojedno besedico s toboj izpregovorim. Stepanek. Pojdi! S toboj se nečem dru¬ žiti. Eadovdnček. Stepanek, prosim — Stepanek. Anti vidiš, ka zdaj ne uteg¬ nem, — počakaj, da — E a d o v a n 6 e k, Ne, dragi bratec moj! takoj želim s toboj govoriti; poslušaj me, lepo te prosim! Ti ni c a. Pojdi, Stepanek, pojdi! Tako milo 22 te prosi; ne bilo bi lepo, če ga osorno odpodiš. Y tem z Aničko in Katin ko jaz obesim vence okolo deske. Stepanek. Nu, bodi si, ker si ti rekla. (Stopi k Radovančku.) Kaj bi rad? Povedi bitro! Radov&nček (obotavljaje se). Stepanek, ali res očetu poveš? Stepanek (ostro). Di, dolžnost je, — žal mi je. Radov&n če k. Oča me ubije; veš, kak¬ šen je. Stepanek. Tega ne stori; a v tvojej koži bi vendar ne hotel biti. Zaslužil si ljuto kazen, in treba da jo preterpiš. Radov&nček. Stepanek, pervič sem to storil; po sedaj uže nikoli ne storim; prosim te, ne pripoveduj očetu. Stepanek. O tem poprej še Miška pov¬ prašam. Veš li kako? Kadar pride, stopi k njemu ter poprosi ga oprostila! Ako ti on oprosti, potlej očetu ne povem, a drugače sem prisiljen. Radovdnček. Storim, kakor si mi rekel; prositi ga hočem, kar morem. A dovoli mi zdaj, da bi se tudi jaz rado val z vami. Step a n e k. Če vsi otroci na to pristanejo, jaz ti ne branim. (Otrokom.) Čujte, more li Rado- vdnček pri nas ostati, dokler pride Miško? (Otroci molče.) Vidiš, Radovdnček, otroci te nečejo. Radovdneek. Lepo vas prosim, da bi se z vami radoval! Poboljšam se res. Tini c a. Ker tako lepo prosi. Meni se smili. Anička. Jaz ga ne podim. Otroci. Naj bode pri nas! Stepanek. Lepa vam hvala v imenu mo¬ jega brata. Prizadeval si bode, udostojiti se vaše ljubezni. — Zdaj je vse gotovo. Nu, res bi lepo bilo, ako bi Miško nazaj ne prišel. Ti ni c a. Evo ga! Jaz ga uže vidim. Ozrite se tja, kako hiti in to v najlepšej suknji. Vidi se mu, da je vesel. Stepanek. „Mundura“ (uniforma) se ime¬ nuje; ti ničesar ne veš. Stopite zdaj na levo in desno, a ti Radovdnček, veš, kaj si obetal. R a d o v d n č e k. Storim, kakor sem rekel. 24 DESETI P El Z O K. Miško. Prejšnji. Miško. Ali ste še vsi skupaj? Skoraj poldne zazvoni in iti kode li kosilu. (Zapazi desko na drevesu.) Kaj je to? (Ozira se po otrocih.) Kdo se je to izmislil? St e pan ek. Tako nas ljubite, in denes je vaš god, hoteli smo — Miško. Aha, — vem, hoteli ste me po- slaviti ter izbrali ste si v to moj prostor. Otroci! lepa vam hvala. Druzega vam ne morem dati. Ako hi kaj imel, rad hi vam dal, to ve Bog v nebesih. Stepanek. Jaz hi vas vendar nečesa po¬ prosil. Miško. Kaj hi rad? Stepanek. Moj bratKadov&nček hi z vami govoril. Rado v d n č e k (pristopi). Prosim vas, dobri oča Miško, da mi oprostite! (joka.) Miško. Podaj mi roko, Radov&nček; roka poštenega moža je, ki ti jo dajem; prizadevaj si, 25 da tudi ti ostaneš pošten vse svoje življenje, kajti pčnmi! „Kakoršen človek, taka mu čast. “ Vse bodi pozabljeno ter oproščeno; največje veselje mi storiš, ako se res poboljšaš ter bodeš dober in pameten deček. — A zdaj vam nekaj povem, kar vas bode veselilo. Župan mi je baš prečital pismo, s katerim je cesar meni dovolil mirovmo. Odslej bodem laže dihal, ker se mi ne bode tako mučiti za vsakdanji kruh, kakor do sedaj. Star sem in uže težko delam. Stepanek. Bog daj, da bi še mnogo let srečno in zdravo živeli! Miško. Vse, kakor Bog hoče. A zdaj se bodete še bolj čudili, ko vam pokažem dar, ki sem ga dobil za god; lep in drag je. Tl ni c a (radovedna). Kje je, oča Miško? Po¬ kažite ! Miško. Prosim, da malo poterplte! Skoraj Tam ga odkrijem. Stopite k meni, da vam pokažem lepo hčerko, svoj denašnji dar. Zelo pridna in ljubeznjiva deklica je. T1 n i c a (čudeč se in bojazljiva). Deklica ? Miško. Da, deklica; baš tolika je in tako 26 pridna, kakor ti. To deklico sem denes vzel n svojo hčer; skerbeti hočem za-njo, dokler živim, a kadar se postaram, stregla hode ona meni. če me Bog pokliče s tega sveta, zatisne mi oči ter na mojej gomili tam na kopališči hode molila za-me. (Tinica se strani oberne in joka.) Tinica, kaj ti je? Čemu se jokaš ? Tinica. Potlej uže jaz ne hodem mogla pri vas hiti, poz&hite me — Miško. Ked6 ti je to dej&l? Ti hodeš mojo hčerko ljubila, kakor sama sebe; prijazni si hodeti mej soboj. Stopi bliže k meni, Tinica; jaz dobro znam tebe in tvojo mater; tudi vem, da sta siromašni. Otodi sem govoril z materjo, in ti, — baš ti bodeš po sedaj moja hčerka. Ali se tega braniš Tinica ? Tinica (poljubivši mu roko). O, z veseljem bodem vaša hči, ljubi oča! Bog vam pldti! Stepanek. A tudi nas po vsem ne po¬ zabite, ker vas tudi mi vsi ljubimo. Miško. To se umeje samo ob sebi; „stara ljubezen ne zrujavi, devet krat se verne, ponovi .“ A zdaj idimo h kosilu, jed nam pojde v slast. Moja hčerka gre z menoj. Stepanek, tvojega očeta 27 poprosim, da mi podari to desko; on je ne potre¬ buje. Jaz jo dam lepo popraviti ter nit-njo se zlatimi pismeni zapisati — Stepanek. Kaj li? Miško. „ Dobri otroci staremu govorilen .“ Ali ste zadovoljni? Otroci. Da, tako storite, oča Miško! Miško. In če vam je drago, pojdemo z večera vsi skupaj na hribec gori v cerkvico, Boga bvalit za veselje, katero smo denes uživali, da se ne poreče: „Ves dan so se vese l il i A Boga so pozabili." Ali čujete? Poldne zvoni. Zdaj idite domov in pozdravite mi roditelje. Da ste mi zdravi! Pojdi, Tinica, hčerka moja! (Prime Tinico za roko. — Vsi otido.) (Zagrinjalo pade.) 28 Tri leta pozneje. PERVI PRIZOR. Anička in Katinka (sedeč pod drevesom citati na knjigo). A nič k a. Ali se hitro mrači! Jedva je od¬ zvonilo „zdravo Marijo,“ in nže je terna, da se ne vidi citati. Mene kar oči bolita, — nd knjigo; to lepo povest hočevi jutri okončati. A da veš, ne čitaj brez mene. Knjigo moreš odpreti samo tedaj, kadar bodevi obe skupaj; tako je naročila Tinica, v spomin jo nama dajdč. Kdtinka. Ne boj se; knjiga bode pri meni dobro shranjena, — tudi nijsem ni tako zvedava, da bi brez tebe čitala. A še nekaj, Anička! Veš li, ka je baš denes minolo tri leta, kar smo bili očeta Miška z desko na tem drevesu razveselili? Anička. Kako bi to pozabila? Bil je naj¬ lepši, najveselejši dan vsem otrokom. Tedaj je bil 29 pokojni Miško Tinico vzel za svojo rejenko, — in Kadov&nček, poprej zloben deček, bil se je potlej ves poboljšal. Stari Miško ga je zadnjo dobo ljubil zel6. K&tinka. Žal, ka smo ga tako hitro iz¬ gubili. Tlniea je bila jedva leto pri njem, ko je naglo izbolel, in — A nič k a. Ljuba K&tinka! ne govorivi o tem; meni je težko ob serci, kadar se ga opomnim; vsi smo ga ljubili. Kii ti n k a. I zakaj bi ne govorili o njem? Sam je nam velel. Ne veš li, kako lepo nas je učil, ko smo jokdje klečali okrog njegove postelje ? ■— „Čemu jokate, ljubi otroci? Ali ne veste, kaj je smert? Prestop v boljše življenje, v hižo ne¬ beškega očeta. Bodite pridni, pošteni in pobožni ter zopet se bodemo tamkaj gori videli. Ne da bi pozabili svojega starega prijatelja Miška, nego cesto govorite o njem.“ Anička (briše si oči). In še je dostavil izrek: „konec dober, vse dobro!“ K&tinka. Skoraj potem je ugasnil tako tiho in mirno, da smo vsi mislili, zaspal je. Anička. Nij ga bilo človeka, kateri bi ne bil žaloval po njem, •— a kako je bilo ubogej Ti- 30 niči, ki je izgubila ž njim dobrotnika in očeta! — Iz početka je sirota bila vsa onemela, ni jokati nij mogla. To hoče biti bridko. K&tinka. Ko je k malu potem odšla v mesto, bila je še poprej na pokopališči, spremila sem jo tudi jaz. — Pokleknivši na gomilo si je lici zakrila z rokama, — mislila sem , da jej serce poči, — a naposled je zopet vstala in oči sta jej prečudno sijali ter z roko je pokazala nebo in rekla: „tam gori je zdaj naš Miško. “ Te ure ne pozabim, dokler bodem živa. Anička. Kako li je to, da je Tinica tako naglo odšla v mesto ? Slišala sem govorico, da je Miško malo pred smertjo nečemu plemenitemu gospodu tja pisal, a nijsem ničesar za terdno mogla o tem zvedeti. Kdtinka. Niti jaz ne vem mnogo več nego tl. •— Mislim, da je tist gospod nekov general, — a evo, tam ide Stepanek, kakor nalašč; nesel je bil otodi zdravila bolniku Gregorju; on utegne več povedati o tej stvdri, kajti njemu je znano vseoTlnici. (Kliče.) Stepanek! pojdi sem, če hočeš nekaj povedati. 31 DRUGI PRIZOR. Stepanek. Prejšnji. S t e p a n e k. Kaj M radi? Prosim, vprašajta naglo, ker se liže mrači in posla imam domd obilo. K&tinka. Ne misli vi te muditi, Stepanek. Anička in jaz govorivi baš o pokojnem Mišku in o Tinici. Povej nama, kako, da je šla Tinica v mesto? — Ti veš! Stepanek. Kako bi ne vedel! Moj oča sam je čital oporoko in tudi pismo do generala, — ime sem uže pozabil, nekako čudno je. Anička. Kako je govorilo pismo? Stepanek. Miško je pisal, kakor je znal besedovati, a pisal je dobro. Samo toliko še zdaj vem, daje bilo zapisano tudi to: „gospod general! Poka roko umiva in dobro delo je vredno dobrega dela. Ko sem vas otel sovražniku iz pesti in vam ohranil življenje, izgubil sem pri tem delu sam svoje oko. Bila je vaša želja, naj bi vam uže tedaj povedal, kako bi mi vi to povernili. Zdaj vam hočem povedati. Imam rejenko, pridno in dobro 32 deklico, — rad bi jo še dalje pazil pod svojim očesom, ali čutim, da se mi bliža smert in treba se bode prestaviti. Vzemite deklico k sebi, naj vam bode Miškova ostalina, ter skerbite zd-njo.“ — Toliko pomnim da je bilo v tem Miškovem pismu. Kdtinka. Ali se je pismo oddalo? Stepanek. Oddalo. •— Volja umirajočega človeka je sveta. K malu potem iz mesta pride lep voz in na vozu imenitna gospčda, ki je šla na gomilo pokojnega Miška ter jeTinico potlej se soboj vzela s privolitvo nje matere. A nič k a. Da, vse to še dobro pomnim; vem, kako smo jokali, ko je odhajala. — Kaj li počenja? Samo nje mati nam časi pripoveduje, da živi srečna ter da nas pozdravlja. Stepanek. Po gosposki jo goje ter učiti in učiti se je treba, kakor menim. Kdtinka. Bog zna, pride li šekedajknam? Stepanek. Ali misliš, da stori, kar se nj e j hoče ? In kaj bi si počela taka gospdda v našej vdsi? K d ti n k a. Ali bi jo znali, ako bi k nam prišla iz nenada? 33 Anic k a. Jaz pervi hip; anti se nij mogla tako izpremeniti. Stepanek. Povedal sem vama, kar sta že¬ leli, zdaj idem. Kdtinka. Postdj, Stepanek! Stepanek. Ne utegnem, EAtinka; ako bi vama hotel odgovarjati k vsem vprašanjem, to kedaj bi potem bil domd ? Lehko noč ! A nič k a. Vselej se česa domisliš, da nas podražiš. Lehko noč, zaspanec! Stepanek. Kakor vidim, dobodeti družbo. Zdi se mi, da je tam 6no dekle, ki semkaj prihaja, prosjačica. Baš prav; povprašajta je, odkod? kam? kedaj? kje? itd. (Otide smejoč se.) TEETJI P EI Z O E. Prejšnji brez Stepanka. Anička (gledajoč za kulise.) Tuje dekle je, na vse strani se ozira. Ali ne bi šli tja, da je pov- prašavi — K&tinka. Ostani, — uže naju vidi, sama Star vojak in njegova rejenka. 3 34 pride sem, ter naju ogovori. Tujim ljudem nij tak6j upati. Anička. Bliža se nama. Ali je počakavi? K&tinka. Počakajvi! Vprašajvije, česaišče. Anička. Nu, zdaj zdaj bode tukaj. ČETERTI PRIZOR. Tinica (ubožno oblečena, z majhenim zvežnjem v roči. Na glavi ima robec, kateri jej pokriva nekoliko obličja). Prejšnji. Tinica. Ljubi dekleti! ali mi ne bi pove¬ dali, kje najdem dobre ljudi, kateri bi me nočili? Uže pozno je ter dalje iti ne smejem. Anička in K&tinka. Idite z nama, — pri nas lehko prenočite. Tinica. Hvala vam lepa na vašej dobroti; a nijsem sama, mater imam pri sebi; zunaj vasi malo počiva, trudna je ter ne more iti dalje, sirota nosi težek zveženj. Anička. Ali jedna ali dve, do tega nij to¬ liko , — moja roditelja vaju rada vzameta na st£n. Idite z nama! 35 K&tinka. Ouj, Anička, naša hiža je bliže nego li vaša; bolje, ako ideti z menoj. Ti ni c a. Kako vama zahvalim, dobri de¬ kleti, ker sta tako usmiljeni ubogim sirotam? Anička. To je dolžnost. Hitro pokličite mater; vaju tukaj počakavi. PETI PRIZOR. Radovanček (z lopato na rami). Prejšnje. R a d o v a n č e k. Dober večer! (Na tihoma A- nički.) Kdo je ta uboga deklica ? Anička. Prosila je stanu sebi in svojej materi, a pri nas bodeta. K&tinka. To se še ne ve, ali ostaneta pri vas, — deklica še nij pristala na to. Radovžnček. Ako se mislita prepirati zaradi ubozega dekleta, jaz jo vzamem s soboj: dovolj imamo pri nas prostora, in takoj bode pravde konec. Ali sta pozabili, kako je rekel pokojni go¬ voreč: „kjer se prepirata dva, tretji dobiček iml <£ Kje je dekličina mati ? 36 Anička. Baš je ide klicat; zunaj pred vasjo malo počiva, ker nese težek zveženj. Radov&nček. Zveženj jaz odnesem, močen sem dosti. (Tinici.) Ali smem z vami iti? Tini c a (ganena.) Hvala ti lepa, dragi Rado- vdnček! Radov&nček ‘(čudeč se.) Kaj? Radovdnček? Od kod li me zna uboga deklica? Ti niča. Ali vas nijso tako imenovali? Zdi se mi, kakor bi to ime bila uže slišala. (Sama se soboj.) Toličko da se nijsem zagovorila. — (Na glas.) Moj bratranec se tudi tako imenuje. R a d o v d n č e k. Mislite si, da sem jaz vaš bratranec ter z vami da idem! T i n i c a (razvezavši zveženj.) Da mi ne bode treba sem ter tja prenašati, prosim vaju, shranita mi te stvari. (Poda vsakej po svileno ruto.) Imejta ruti; skoraj se vernem. (Radovančku.) Idiva! (Otideta oba.) 37 ŠESTI PRIZOR. Anička in Katinka (spogledujeta se). Anička. Kaj deš, Katinka, kaj sije to? Pogledi prelepe svilene rute! (Razvije jo.) K&tinka. A moja! Še vsa nova, nič še nij ponošena. Anička. Deni jo za vrat, kako ti prf- stoji ? (Katinka jo dene za vrat.) Krasno ti prfstoji! Samo o praznicih bi jo nosila. K&tinka. Zel6 čudno mi je v serci. Po¬ misli, to ubogo dekle razdaje drage svilene rute! Kako se to veže? Yeš li kaj, vse to nič nij po moje. Anička. Prav govoriš; tudi jaz imam o deklici stimnjo. — Kaj, ako bi ruti bili ukradeni? K&tinka. Strahota! Jaz svoje rute uže ne morem deržati v roči, peče me, kakor živ ogenj; semkaj na klop jo položim. Anička. Jaz tudi. (Ruti deneta na klop.) Zdaj mi je laže. A ubogej deklici nij bilo videti na obrazu tatice. Katinka. Vendar nij mogla nama v 6či pogledati, kar je zlo znamenje. 38 A n i č k a. Koz materjo semkaj prišedši ruti ugleda na klopi, kako misliš, kaj li poreče? A če je nedolžna, kako jo bode bolelo, — po krivem koga dolžiti, nij lepo. K i t i n k a. Zopet prav govoriš, a kaj li je nama storiti? Ali bi ruti imeli, ali je semkaj denevi? A n i Č k a (uterga nekoliko travnih bilek). Takoj zvevi. Evo dve bilki, ta krajša, ona daljša; krajša govori „imejvi,“ daljša „odverzivi.“ Potegni! Kdtinka (potegne krajšo bilko). Nu, kako je? A ni 6 k a. Imejvi! Krajša bilka je. Zelo me veseli; zdaj ruti zopet vzemivi. (Vzameta, a v tem nastopi Tinica, katere ne opazita.) SEDMI PRI Z OB. Prejšnji. Tinica (gosposki a prosto oblečena). Tinica. Kaj delati ? Evo, evo , izprelepi svileni ruti! (Anička in Katinka se ustrašita in se plaho spogledujeta.) Kdo je vama ruti dal? Anička (Katinki na uho). Kaj li odgovorim? Kdo je ta lepa deklica ? 39 K&tinka. Ni jaz je ne znam; prišla je baje iz mesta. A nič k a (Tinici). Ubogo dekle je nama ruti dalo hranit. Tinica (nasmehnivši se). To nij ubogo dekle, ki daruje svilene rute. K&tinka. Nama ju nij podarila, nij ste prav slišala. Tinica. Kako li ju vama nij podarila ? Jaz znam to nbogo dekle; Tinica se imenuje in hotela je prijateljicama Anički in Katinki dati ne¬ koliko spominka. Anička (reče Katinki). V glavi se mi verti; ali more to res Tinica hiti? A midve je nisvi znali? (Tinica). Kam li je šla ? Prosim vas, povedite nama! Tinica. Kam je šla? Pred vama stoji, — ali uže ne znata svoje Tinice? Anička in K&tinka. Da, ti si, Tinica, naju preljuba Tinica ! O vele radost velika ! Anička. I kje sem li imela oči, da te nij- sem takoj znala! Ali te je svobodno tikati? Tinica (objemši jo). O prosim, vedno svi pri¬ jateljici. 40 K a t i n k a. In kako si prišla sem k nama toli iz nenada? Ti ni c a. Zdi se mi, da je uže večnost, dokler me nij bilo v preljubem domačem kraji! Bogu hvala, da sem zopet zdaj pri vaju. Vidim, da je še vse tako, kakor je bilo. 6no staro drevc! (Vzdahne.) O kolikrat sem sedela v njega senci! A n i č k a. Povej nama, kako si ? Imaš li blaga hranitelja? Tini c a. Boljših ne bi mogla imeti. Oča Miško je zd-me dobro skerbel; zdi se mi, da me še z nebes pdzi ter je nevidoma vselej pri meni. Moja dobra hranitelja sta na to pristala, da bodem nekoliko dnij tukaj pri materi; potlej sama prideta po-me. K d t i n k a. Veselje bode jutri mej otroki, kadar zvedo, da je prišla Tinica, in — da nam je še vedno prijazniva, kakor je bila tedaj, kadar je živela mej nami. Tinica. Vam prijazniva? Ali sem zdaj uže kaj več, nego sem bila tedaj, kadar smo še vkupej živeli? — Tedaj sem bila sirota, kar sem še zdaj, kajti vse, kar imam, prejela sem iz rok svojih do¬ brotnikov , in veseli me, ka me še ljubite. Zatorej 41 storita mi ljubav ter vzemita od mene svileni ruti. Anička. Predragi sta; kaj porečeta moja roditelja ? K a t i n k a. Takih rut nositi hi nama ne bilo nikakor svobodno; prelepi sta! T i n i c a. Molčimo o vsem tem; nosili ji bosta, kadar odrasteta, a do tedaj ju spravita v skrinjo. Zdaj malo sedimo na klop sem pod to drevo; znata, da je meni ta kraj svet, nepozabljen. Koliko sladkih spominov se mi tukaj budi v serci! Anička. Prav si rekla; sedi mej naju sem¬ kaj v sredo. (Sedejo.) Zdaj povej, kako ti godi mesto? Veš li, toličko da ti nijsem zavidiljiva, ka bivaš v mestu! V našej v&si je zelo otožno živeti. Tini c a. Ali si pozabila, kar je oča Miško dej&l: „česar človek nema, to se mu zdi najlepše, a zopet nij zlato vse, kar se blešči . 41 Res, jaz imam vsega, česar potrebujem, a vendar se često želim iz mestnega hrupa nazaj v prijetno in mirno vasico. Ob svojem vsakdanjem delu ste vedno zdravi in veseli; vsak večer vam ptički ščebet&jo večerno pesen in za jutra vas pozdravljajo zopet. 42 Hiže vam stoje mej lepimi travniki in rodovitim poljem, čisti studenci in potoči vas poje; v mirnej tihej v&si je mnogo prijetneje, nego li tam v ve- licem mestu, hrupovitem in napolnjenem posvetnega veselja. Verjemite, da znam vaše in svoje veselje. Kil ti nk a. Veš li, Anička, mene zdaj uže nič ne mika iti v mesto; mnogo zadovoljnejša sem tukaj. Tini c a. Prav sodiš; meni se ne l)i nič tožilo, ako bi mi bilo ostati vedno pri vas v do- mačej v&si. Evo! Kij li tam Stepanek ? Pomozita mi, da ga podražim; nij me še videl, in Rado- v&nček mi je obetal, ničesar mu ne povedati o mojem prihodu. Anička, Radi ti pomorevi. Ti ni c a. Jaz se skrijem za drevo. Bog ve, ali me bode mogel poznati ? — (Skrije se za drevo.) K & t i n k a (pokliče). Stepanek! stopi malo bliže, nekaj zelo važnega ti povem. 43 OSMI PRIZOR. Stepanek. Prejšnje. Stepan e k. Evo deklet, kako še zdaj vku- pej stojita in govoričita ! Ostaneta li vso noč tukaj ? K&tinka. Ne, — a mislim, da ostaneš tudi ti malo pri naju. Stepanek. Lepo bi bilo, kakor ne bi imel boljšega dela ! Z Bogom! Anička. Počakaj malo, da ti gospodična za drevesom (pokaže Tinico, stopivšo izza drevesa) po¬ zdrav izroči iz mesta. Stepanek. Meni? —• Pozdrav — iz mesta? Ne znam živega kersta v mestu. Ti ni c a. Zel6 kesnega uma ste, ka toli hitro pozabite prijateljico. Ali se ne opominjate uže Ti- ničnega imena? Stepanek. Tinica? Menite li siroto Tinico, ki je iz naše vasi šla v mesto? Tinica. Da, tisto menim! Stepanek. Kako se vlada? Ali je zelo vzrastla ? Tinica. Tolika je, kolikoršna baš jaz. 44 Stepanek (gleda jo po strani). Ali nas je uže pozabila ? Kaj govori ? — Pride li še kedaj k nam ? Tini c a. Ne verjamem. — Ne utegne priti iz mesta. Stepanek (osupel). Zakaj ne? Alije bolna? ali — Anička (smejoč se). Zdaj uže res ne more priti iz mesta, ker pred toboj stoji vsa, kolikor je je. K&tinka. A modri Stepanek je nij upoznal. Stepanek. O ti si, Tinica! Zdaj te znam; prej ti nijsem smel v lice pogledati. (Prime jo za roko.) Serce se miraduje, ka si zopet prišla ter nijsi pozabila nekdanjih prijateljev. Tinica. Kako bi mogla pozabiti? — Veš li, Stepanek, ka sva pred tremi leti z veliko skerbjo in težavo sem na drevo obešala desko ter ž njo mnogo razveselila očeta Miška? Stepanek. Da, vesel in srečen dan je bil, a za tem dnem so naglo prišli drugi. Dragi Bog je zopet vse prav obernil. Tinica. Povej mi, Stepanek, kje je zdaj dna deska, ki sva jo bila pred tremi leti semkaj prinesla ? Stepanek. O ne boj se, dobro smo jo shra- 45 nili. Ako bi imel novcev, dal bi jo prenoviti in v zlatih pismenih nd-njo zapisati: „verlej hčeri po¬ kojnega govordča na spomin, nje zvesti prijatelji.“ Tinica. Naj bode, kakoršna je, tako je naj¬ bolje. Stepanek. Dokle ostaneš pri nas? Tinica. Dokler moja hranitelja ne prideta po-me, nekoliko dnij. — Uro je nže, kar sem prišla iz mesta, a hotela sem vas izkusiti, ali me še znate. Evo, nihče me nij upoznal, ni Anička ni Kdtinka ni Stepanek ni Radov&nček. Stepanek. Verjemi, izpremenila si se ne¬ koliko; videti si, kakor cvetoča roža. Tinica. Samo po vnenjem, če je to res, v serci sem še vedno, kakoršna sem bila, kadar smo še vkupej živeli. — Uže se mrači in jaz imam še posla, ki ga ne morem do jutri odlagati. Anička. Kak posel, če je svobodno vprašati ? Tinica. Še nocoj sem dolžna iti k njemu, od katerega imam vso dobroto, — anti veš, k očetu Mišku. K 41 i n k a. Toli pozno hočeš na pokopališče hoditi ? Tinica. Ali uže ne pomnite besedij, katere 46 je govoril, ko me je za hčer jemal? Eekel je: „če me Bog pokliče s tega sveta, zatisne mi oči ter na mojej gomili tam na pokopališči bode molila z£-me!“ Njega besede bodite resnične. Ani čk a. Tudi mi pojdemo s toboj, ako ti je po volji? Ti niča Zelo mi ustrežete, a poprej treba še stopiti k materi, povedat, kam pojdem. Tukaj se zopet snidemo. — Kdtinka, ali me spremiš? (Tinica in Katinka otideta.) DEVETI PRIZOR. Radovanček (z lopato na rami.) Prejšnji. Stepanek. Veš li, Badovanček, da je Ti¬ nica prišla ? Radov&nček. To sem znal prej nego li ti; hodil sem nekaj časa ž njo, misleč, da je kako ubogo dekle, a ona se mi nasmeje ter se razodene. Stepanek. Od kod si prišel z lopato na rami? Ves pot&n si, gotovo si težko delal. Badovdnček. Ne vem, ali bi ti povedal, ali ne. 47 Stepanek. Anti ne bode nič slabega; akoli nečeš, nikdo te ne more siliti. A nič k a (dobrikaje se). Povej, Radov&nček! Bil si zelo priden, kakor se vidi. Radov&nček. Poslušajte! Tinica mi je s potjo pripovedovala, da pojde še nocoj molit na go¬ milo očeta Miška. Takoj se opomnim, da se je Miškova gomila uže vsa s travo obrastla ter niti križ da lepo ne stoji po konci. Mislim si, ne bilo bi prav, če Tinica tako najde. Utegnila bi misliti, da smo res Miška do kraja pozabili, ker ne pžzimo njegove gomile, in to bi jo žalilo. Takoj pobitim na pokopališče — lopato sem imel pri sebi — ter za¬ čnem popravljati. Zdaj je gomila spet lepo v redu, kakor na vseh vernih duš dan. Okitil sem jo se zelenim mahom in z rudečimi jagodicami, a okrog sem posul belega peska. Stepanek. To li si storil ti, Radovdnček. (Prime ga za roko.) Zdaj si dolg plačal pokojnemu očetu Mišku; radujem se, ka si moj 'brat. A n i č k a. Radov&nček, ako ti kedaj morem s čim ustreči, prosim te, povej mi! Stepanek. Evo, Tinica in ž njo četa otrok! 48 DESETI PRIZOR. Tinica. Več dečkov in deklic. Prejšnji. Ti ni c a. Zopet smo vsi vkupej, kakor nekdaj. Idite zdaj z Miškovo hčerjo, kakor ste ž njim ho¬ dili. Njega uže nij mej nami, a njegovi lepi nauki so zasadili globoke korenine v našem serci; to svedoči sloga in ljubezen mej nami. Tako je prav ker moremo jedrno s tem spomin pokojnega moža čestiti, kakor je zaslužil. — A zdaj idimo na pokopališče. Ondu se hočemo novic zareči, da ostanemo do smerti dobri in pobožni. Da-si ga v telesu mej soboj ne vidimo, vendar živi (pokaže v nebo) tam gori v nebesih in tudi •— nam v serci, dokler nam bode v persih gibdlo. (Polagoma otido.) NRRODNR IN UMIUERZITETNfl KNJI2NICR 00000412691