PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. nestaie 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 241 (9243) TRST, petek, 17. oktobra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. USPESEN ZAKLJUČEK POGAJANJ NA PREDSEDSTVU VLADE Sporazum med vlado in sindikalno federacijo o državnih uslužbencih Dogovorili so se tudi o začetku globalnega reševanja vprašanj vseh strok javne uprave - Takojšen začetek pogajanj z železničarji in poštarji preureditev in posodobljenje železniških ter poštnih in telekomunikacijskih naprav. RIM, 16. — Na današnjem sestanku med vlado in sindikalno federacijo so dosegli sporazum v zvezi s sindikalnimi zahtevami državnih uslužbencev. Sporazum je globalen in bodo zato o posameznih strokah državnih uslužbencev ali uslužbencev tako imenovanih državnih ustanov ločeno razpravljali in sklepali v okviru današnjega dogovora. Srečanje je bilo na predsedstvu vlade. Za vlado so bili navzoči predsednik Moro, podpredsednik La Malfa ter ministri Andreotti, Colombo, Cossiga in Visentin; za sindikalno federacijo pa glavni ♦ajnik CGIL Lama, pridruženi tajnik C1SL Macario in tajniki posameznih *frok državnih uslužbencev. Po sestanku je bilo objavljeno skupno sporočilo vlade in sindikatov, v katerem je obrazloženo, da so se dogovorili za sklicanje čimprejšnjih sestankov, na katerih naj se začnejo reševati vsa vprašanja za preureditev javne uprave in državnih avtonomnih podjetij. Na teh sestankih, pravi sporočilo, bo treba vzeti v poštev potrebo po šim večji učinkovitosti javne uprave in izboljšanju storitev. Zato bo treba vpeljati zelo strogo politiko nameščanja uslužbencev v javne službe. Dogovorili so se, da bedo morala biti vsa delovna mesta zasedena izključno z natečaji. Poleg tega se bodo dogovorili tudi o premestitvi uslužbencev z e-ttega na drugo delovno področje jav-he uprave, kar pa ne bo smelo škodovati prizadetemu v pogledu Plače in morebitne kariere. Na prihodnjih sestankih bodo začeli razpravljati tudi o ukrepih, ki se nanašajo na izboljšanje organizacije dela, delovne učinkovitosti, delovnega urnika, dopustov, medtedenskih praznikov in nadurnega dela. Tudi sindikalna federacija je pozneje objavila sporočilo, v katerem ugodno ocenjuje zaključke srečanja z vlado, ki predvidevajo takojšnji začetek pogajanj za rešitev vseh sindikalnih sporov v teku in začetek razprave o triletnih delovnih pogodbah za razna področja državnih u-službencev. Vse to, pravi sindikalna federacija, odpira možnost odkritega soočenja o najrazličnejših vprašanjih, pri katerem bo morala Priti do izraza volja vlade, da hoče stvarno nekaj narediti za prenovitev državne uprave. SporočPo nadalje poudarja, da je dogovor o načinu nadaljnjih poga-junj jamstvo, da bo sindikalna federacija skrbela za čim bolj stvarno in enotno rešitev sindikalnih sporov v državni in splošni javni u-Pravi za premostitev razlik v plačah ni delovnih pogojih med posamezni-nu strokami javnih uslužbencev, za dosego reforme celotnega javnega upravnega ustroja na vseh delovnih ravneh. V tej zvezi je tajništvo sindikalne federacije že sporočilo vladi, da bo čimprej sestavilo predloge sestavo srednjeročnega načrta, da se y najkrajšem času določi no-0 srečanje med vlado in sindikati. Nekateri sindikalisti so po sestan-u z vlado dali nekaj ugodnih o-n o dogovoru o javnih uslužbencih, sporočili so tudi, da bo o izidih i. ?asnjega srečanja jutri razprav-iai° tajništvo sindikalne federacije. Ottu6™ 50 Povedali, da bo že 20. cobra prvi sestanek z nekaterimi slrn*8 - na katerem se bodo dejan-sm zaùola pogajanja za rešitev iiV)r.a’ ki je nastal po zahtevah že-"'uurjev glede obnovitve delovne Pogodbe. ean0t°k?i sastanek bo čimprej skli-u„, tubi za rešitev zahtev poštnih uzhencev, uslužbencev državne-“ouopola in ostalih državnih u- štal' HCeV' bm. pa se bodo se-; ' ua uredijo vprašanje upoko-J ‘Cfcv javnih ustanov. V v. uradnih sporočilih ter za taTah S’udikalistov ni omenjeno žele-? 0''-ICC se kodo povišale plače !ie v i r-iev in Polnih uslužbencev, da i«n ir lz vseb izjav razvidno, v'ada pristala na povišanje «ohodkoy tistim uslužbencem, ki i- Seja centralnega komiteja PSI RIM, 16. — Na zasedanju centralnega komiteja PSI, ki se je začelo danes v kongresni palači v EUR, je tajnik stranke De Martino prečital svoje poročilo, ki ga je že soglasno odobrilo osrednje vodstvo stranke. V uvodu je De Martino poudaril, da ga veseli, da je lahko po dvajsetih letih podal v cen- I gresa ter o pravilih o izvolitvi de-tralnem komiteju enotno poročilo o- I legatov. srednjega vodstva. Dodal je, da je to dejstvo sad uskladitve mnenj in stališč vseh komponent PSI, v okviru nujne in potrebne demokratične dialektike v odkritem in iskrenem soočanju različnih mnenj in stališč v stranki. Sklicujoč se na soglasno odobritev njegovega poročila na seji osrednjega vodstva je De Martino poudaril, da to dokazuje velik čut odgovornosti vseh tovarišev, ki so se potrudili in vložili vse svoje r. jpore za združitev stranke pred zaskrbljujočimi pojavi razkola, ki se pojavlja v družbi zaradi hude politične in gospodarske krize. Nato je De Martino prečital poročilo, ki bo po odobritvi centralnega komiteja postalo politična osnova za prihodnji vsedržavni kongres PSI. Po zaključku današnjega zasedanja, ki se bo nadaljevalo jutri, se je sestalo osrednje vodstvo, ki je proučilo delo in predloge posebne komisije, ki ima nalogo, da da predloge centralnemu komiteju o poteku prihodnjega vsedržavnega kon- PREP ZAČETKOM POGAJANJ 0 OBNOVITVI DELOVNIH POGODB Confindustria skuša dramatizirati zahteve sindikalnih organizacij Federacija CGIL, CISL, UIL odločno zavrnila obtožbe industrijcev Danes seja osrednjega vodstva D RIM, 16. — Osrednje vodstvo krščanske demokracije se bo sestalo jutri na sedežu stranke v Rimu in odločalo o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Pred jutrišnjo sejo še je tajnik stranke Zaccagnini danes pogovarjal s senatorjem Fanfani-jem in z. zakladnim ministrom Co-lombom. RIM, 16. — Predsednik evropskega parlamenta Georges Spenale bo 21. in 22. t.m. obiskal Rim. V teku njegovega obiska ga bo sprejel predsednik Leone, sestal pa se bo tudi s predsednikom vlade Morom in z zunanjim ministrom Rumorjem. RIM, 16. — Tukaj so sporočili, da bo 22. in 23. oktobra zasedanje glavnega sveta CGIL. Razpravljali bodo o pobudah za premostitev gospodarske krize, o obrambi življenjskih pogojev delavcev ter o pobudah in boju za sindikalno enotnost. iiiii(iiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijj||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii PO SKLEPU PREDSEDNIKOV POSLANSKIH SKUPIN Zbornica ne bo razpravljala o poslanici predsednika Leoneja 0 morebitni razpravi o Leonejevi poslanici v senatu bodo odločali prihodnjo sredo - Umirjeni komentarji o Leonejevih predlogih in ugotovitvah odv. Gianni Agnelli RIM, 16. — Konferenca predsednikov poslanskih skupin je na današnji seji, ki ji je predsedoval predsèdnik zbornice Pertini, sklenila, da zbornica ne bo dala pobude za razpravo o poslanici predsednika republike Leoneja parlamentu. Na seji, ki je trajala več kot tri ure, so vsi predsedniki poslanskih skupin, razen misovcev, ugotovili, da bi ne bilo primerno razpravljati v zbornici o Leonejevi poslanici, ker bi s tem lahko ustvarili resen precedens ustavnega značaja. V a° tajniT^L važi„’ r'a 80 se dogovorili o zelo Drav111 Uličnem vprašanju, se ja ao državnega oseb- Prav nnJ'0lltiki' ki nai za'j£rnči, če-postopno, razvoj gospodarstva. Macario opozaria tudi na poskuse Javnih’*'''’* fleJavcev in »a ščuvanje d..,; ‘"••-'■v Proti sindikalni fe- dikartt1'/^i:':!o"iia P«- da se bo sin-Pravt*. Cu,cr?f!'ia odločno zavzela za Ijtda 't?'- p‘ac:i!"" Politiko, ki bo ve-kot n’"'0 za delavce na zasebnem Števni» 3avn,em Področju, ki bo upo skil, l,iredTYsem koristi vseh delav da je 1 V H io ‘udi dejal Pelar»-, '°'a to kar je na raz. Vičiio m C,Ri'rav razdeli*! pia co najoelj. potrebnimi delavci sedn^i- n°ido 'meli seveda glavno be- Post i Ufluzbencev. Največja --------- čarief °brnj.er,a na sindikate železni, sprožilim po*tnih uslužbencev, ki so Pripeljal Se,danjl ‘sP°r , z vlado, ki je Pjeea n d° in do današ- vlado * ,govo.ra . med federacijo in ci ,„V, e esničarji in poštni uslužben-ker a uni-prò s: Prof05';?, P?zneje, 20. februarja bo Ijane n!aalmir Kleracnčič iz Ljubkih Dsou dava! °. Prostorskih učin-sledila Jeva?!a’ čemur bo 5. marca ti a miza na temo «aspek- Sodelova?1,18^0 “reditve Benečije». člTn 7 a a bosta dr- Matjaž Jeršič, vanie ,rvTodaza Prostorsko načrto-Pietrn ,.yu. Jani ter arh. Giovanni Zavoda 'Nlmis’ član pordenonskega 26. maro3 ,ozerneljsko načrtovanje. Profesor ac b° ,prof‘ Darko Bratina, niver?? sociologije na turinski u-nostih ’Bpredaval 0 etničnih poseb- pa bo monfeSRke ,Sl0Vemje- 23‘ aPrila w Prof. Svetozar Ilešič, član SA ZU, govoril o vlogi Beneške Slovenije med sosednimi pokrajinami. Sredi maja, točneje 14., bo dr. Stane Bernik, direktor revije «Sinteza», predaval o oblikovanju naselij v Benečiji. Študijske dneve bo zaključil 11. junija prof. Nace šumi s predavanjem o likovni kulturi v Beneški Sloveniji. Prireditelji «študijskih dni» poudarjajo, da posvečajo posebno pozornost prav povezovalni vlogi Benečije med slovenskim zaledjem in Furlansko nižino. Teme razprav pa bodo pomembne tudi za načrtovalce beneške gorske skupnosti, ki bodo morali izdelati ustrezni razvojni načrt. Prav zato bodo ves material objavili v posebni publikaciji. Zakonski osnutek za večjo podporo ronskemu letališču Peta stalna deželna komisija je včeraj pod predsedstvom svetovalca Manzona z večino glasov odobrila zakonski osnutek, ki dopolnjuje ustrezni deželni zakon in predvideva večji prispevek dežele za Ustanovo za ronško letališče. Dežela se s tem zakonskim osnutkom obvezuje, da bo do leta 1977 prispevala za omenjeno ustanovo po 150 milijonov letno. Pri glasovanju so se svetovalci KPI, PLI ter mi-sovci vzdržali. Na splošno pa lahko ugotovimo, da je pri nas vse premalo zanimanja za stike s Koroško, kar je resnična škoda, saj so pri naših rojakih dobri zbori, ki bi radi prišli k nam gostovat in tudi sami so dojemljivi za vse vrste delovanja, ki jih pri nas gojimo. V. K. ® Te dni so se zbrali na rednem občnem zboru člani tržaške organizacije Junior Chamber. Po poročilu o delu, opravljenem v zadnjem letu, ki ga je podal dosedanji predsednik ing. L. Babos, je občni zbor izvolil novo vodstvo organizacije. Za predsednika je bil izvoljen arh. G. Berni, za tajhika F. Ursini, za svetovalce pa' ing. L. Babos, dr. F; Gropaiz, dr. P. Toresella, ing. N. Gonzini in dr. F. Tabacco. Morda le avto cesta Trst - Videm - Trbiž Vest, da se bo vlada zavzela za uresničitev avto ceste Videm - Trbiž kljub znanemu odloku, ki je svoj čas zaradi krize zamrznil gradnjo vseh nenačetih avto cest v Italiji, je zbudila širše odobravanje v naši deželi. Med senatno razpravo je namreč vlada sprejela kot priporočilo resolucijo, ki so jo vložili senatorji Burtolo, Lepre, Martina in Montini in ki izraža skrb tukajšnjih poslovnih krogov ob sklepu, da se hkrati z drugimi avto cestami odloži tudi gradnja avto ceste Videm - Trbiž na odseku od Amara dalje proti severu. Avto cesta Trst - Videm - Trbiž, so poudarili v resoluciji omenjeni senatorji, je življenjskega pomena za tržaško pristanišče, saj je edina avtocestna povezava med severovzhodno Italijo in srednjo Evropo. Avto cesta bo še posebej potrebna v trenutku, pravi dalje resolucija, ko bo stekla proizvodnja v okviru proste industrijske cone na meji med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik deželnega odbora Comelli je poslal štirim parlamentarcem iz Furlanije - Julijske krajine brzojavko, v kateri jim izraža priznanje za prizadevnost in hvaležnost za njihovo stalno sodelovanje z deželno upravo. Naša dežela na sejmih 1976 Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper se je v sredo sestal s predsedniki tržaške, goriške, videmske in pordenonske trgovinske zbornice, s predstavniki Deželnega združenja za razvoj obrtništva, Deželnega združenja za razvoj kmetijstva, predstavniki tržaškega in go-riškega urada Zavoda za zunanjo trgovino IGE in z nekaterimi gospodarstveniki iz Furlanije - Julijske krajine. Razpravljali so o uradnem sodelovanju deželne uprave na raznih sejemskih prireditvah na tujem v letu 1976. V tenj okviru je bil dosežen načelen sporazum, da se bo deželna uprava uradno udeležila mednarodnih sejemskih prireditev v Ljubljani (sejem Alpe Adria), Celovcu (mednarodni lesni sejem), Zagrebu (mednarodni jesenski sejem), na Dunaju, v Gradcu in v Muenchnu. Predstavnik tržaške pristaniške u-prave se je med razpravo zavzel za to, da bi Furlanija - Julijska krajina uradno nastopila tudi na specializiranem sejmu z naslovom «Mednarodni promet» v Hamburgu. Poudarek, ki naj ga imajo posamezne uradne udeležbe na tujih sejmih (na tranzitni vlogi Trsta, industrijski in obrtniški proizvodnji, itd.) bodo določili na novem srečanju. Za goriške tovarne slaščic in likerjev je novi zakon o prosti coni nujno potreben Položaj v teh tovarnah so analizirali na sestanku sindikaiistov CGIL • Svoje zmogljivosti je v zadnjem času povečala samo tovarna slaščic «La Giulia» v Gorici Na nedavnem sestanku delavcev zaposlenih v industriji jestvin, ki so včlanjeni v sindikat FILZIAT-CGIL, je tajnik sindikata Luciano Pini podal obširno poročilo, v katerem je izčrpno analiziral položaj industrije jestvin v državi in še posebej na Goriškem. V vsedržavnem merilu opažamo močan proces združevanja, ki mu botrujejo podjetja z državno udeležbo in ki gre na račun malih podjetij. število podjetij z več kot 250 zaposlenimi se je v zadnjem letu povečalo z 18 na 22 odstotkov, med malimi podjetji pa je opaziti proces zamiranja. V zadnjem letu je tako odpadlo kar trinajst odstotkov malih podjetij. V glavnem so vskočila v to področje podjetja z državno udeležbo in še zlasti koncern Montecatini, ki je spravil pod svoje okrilje veliko število tovarn jestvin-skega področja. Na Goriškem deluje živilska industrija skoro izključno v Gorici. Izven mesta je samo tovarna ribjih konzerv v Gradežu. Osredotočenje te industrije v Gorici je treba pripisati finančnim olajšavam proste cone, zaradi katerih so tu zrastle tovarne slaščic in likerjev. Tovarne so v Gorici le zaradi že omenjenih olajšav, nimajo pa tu prodajnega zaledja in se morajo naslanjati na velike trgovsko - prodajne mreže. Prav tako ne služi tukajšnja živilska industrija predelovanju domačih kmetijskih pridelkov, čeprav bi tudi za to obstajale določene možnosti. Sindikat jestvinskih delavcev kritizira dejstvo, da ni bilo mogoče, kljub olajšavam proste cone, ustvariti v Gorici trdne živilske industrije. Povojne izkušnje dokazujejo, da so prišli v Gorico mnogi industrije!, ki so bili deležni precej finančnih olajšav in ki so po nekaj letih dela, zapustili naše mesto, zaprli tovarne in pustih na cedilu delavce. Izjemo predstavlja slaščičarska tovarna «La Giulia», ki je s precejšnjimi naložbami, zlasti v zadnjem času, povečala svoj obrat. V tej tovarni je zaposlenih 320 ljudi; tovarna dobro prodaja svoje izdelke, tudi v sodelovanju z velikimi tovarnami in prodajnimi skupinami. Precejšnjo možnost za razširitev obrata ima sicer že veliko podjetje De Licia, Srečno, srečno Ijubca moja, saj ti moja več ne boš. Slišal sem, da se boš možila. mene zapustila boš. V soboto, 25. oktobra, ob 20.35 v dvorani Vailetta del Corno ki jè pred kratkim prišlo v sklop znanega podjetja Sapori iz Siene, to pa si je, kot so poročali časopisi, zagotovilo občuten priliv britanskega kapitala. Ostala podjetja so manjša in v njih ni, vsaj sodeč po zadnjih rezultatih, možnosti za povečanje števila zaposlenih. Slabša je sindikalna analiza o položaju v tovarnah likerjev. Sedanje tovarne imajo omejene zmogljivosti, v njih je zaposlenih okrog sto ljudi, lani so te tovarne predelale 2.600 hektolitrov alkohola proste cone. Sindikat jestvinarjev meni, da je treba zakon o prosti coni obnoviti, vendar je treba v njem zagotoviti pravo mesto potrebi po večjih kontingentih za potrebe industrije in nato uporabo teh kontingentov tudi nadzorovati. V sindikatu jestvinarjev FILZIAT-CGIL je danes včlanjenih 420 delavcev, kar je skoro dvakrat toliko kot pred tremi leti. Zadali so si nalogo doseči 500 vpisanih, kar bi pomenilo velik uspeh, saj je vseh zaposlenih na tem področju tisoč. Prav tako si bodo prizadevali doseči najširšo enotnost s sorodnima sindikatoma CISL in UIL. Sindikat si bo tudi prizadeval, da se na področju goriške industrijske cone uredi delavska menza, treba pa bo u-rediti tudi otroške jasli in vrtce za otroke žensk, ki so zaposlene v tej industriji. Novembra volitve v dveh občinah Furlanije 16. in 17. novembra bodo občinske volitve v dveh občinah videmske pokrajine, t.j. v občinah Corno di Rosazzo in Forni di Sopra. V Corno di Rosazzo, občini na cesti med Krminom in Čedadom, so listo prvi predložili socialisti. Na čelu te liste je župan Iginio Visintin, ki je vodil občino, odkar so jo levičarji pred petimi leti iztrgali krščanskim demokratom. Učenci in dijaki, ki obiskujejo slovenske šole v Ulici Randaccio, so imeli včeraj v učilnicah toplo. Občinski uslužbenec je poskrbel ter zakuril vse peči v poslopju, potem ko so prizadeti v ta namen nastopili pri občinski upravi. V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU v Cez dva tedna tudi v Gorici pričetek gledališke sezone Z Leskovčevo dramo «Dva bregova» bo sezono pričelo Stalno slovensko gledališče Čez dva tedna, v torek, 28. oktobra, se bo v Verdijevem gledališču v Gorici, pričela slovenska abonmajska gledališka sezona. Nastopili bodo tržaški gledališki igralci z Leskovčevo dramo «Dva bregova», ki je v sredo zvečer na premieri v tržaškem Kulturnem domu doživela prodoren uspeh. Stalno slovensko gledališče je tako pričelo svojo jubilejno sezono in tudi v Gorici bomo imeli letos možnost gledati vrsto lepih gledaliških predstav, na katerih bodo nastopali tako igralci našega zamejskega gledališča kot nekaterih jugoslovanskih gledališč. Kot smo že pred časom poročali, bo tudi letos organizacija goriške sezone v skupni priredbi SSG, SPZ in ZSKP. V ta namen je bil tudi osnovan skupen odbor, v katerem so tako zastopniki gledališča kot o-beh prosvetnih zvez. Odbor se je prejšnji večer že sestal in skrbel bo, da bo akcija za uspešno sezono potekala v redu. Letošnja gledališka sezona se bo pričela konec oktobra, z enotedensko zamudo. Obstajale so namreč nekatere težave z uporabo dvorane Verdijevega gledališča za vse gledališke skupine, tako slovenske kot italijanske. Težave pa so bile sedaj odpravljene in gledališče bo upo- iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiisiiniiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuinjiiiiiiiiiiiiiiiiiu DMV/ V GORICI SEJA OBČINSKEGA SVETA Prvo uro bodo svetovalci posvetili razpravi o nekaterih interpelacijah Nerazumljivo In neutemeljeno preganjanje nekaterih stanovalcev v kazermetah Drevi se v Gorici ponovno sestane občinski svet. Prvo uro svojega delovnega časa bodo svetovalci posvetili interpelacijam. Goriški župan je v tem tednu prejel pet interpelacij, in sicer tri od svetovalcev KPI ter po eno od PSI in MSI. V prvi interpelaciji svetovalci KPI pozivajo župana, naj izrazi solidarnost s petimi občani, ki stanujejo v kazermetah ter jih sodno preganjajo zaradi «prisvojitve korcev in tramov». Proces, ki bo danes pred okrožnim sodiščem v Gorici, je sprožila občinska podporna ustanova ECA, ker je pet občanov, ki stanujejo v kazermetah, uporabilo star material, ki je nastal pri podiranju obstoječih zgradb, za popravilo strehe, ki pušča, ter za gretje stanovanja. ■ Podpisniki interpelacije pozivajo župana, naj posreduje pri ECA in pri prefekturi, da zaradi neznatnosti dejanja odstopita od tožbe, ki ima ves značaj preganjanja. Med drugim so te dni zahtevali od prebivalcev kazermet plačilo stanarine za zasedbo nekih prostorov, ki jih je občinska uprava sklenila podreti. Socialistični svetovalci pa seznanjajo župana z vsebino pisma, ki ga je 50 prebivalcev ulic Faiti in Garzarolli poslalo županu in v katerem se pritožujejo nad zanemarjenostjo teh dveh cest, zaradi česar nastajajo težave v prometu. Podpisniki pričakujejo od župana in odgovornega ' za javna dela, da čim-prej sporočita, kdaj bodo cesti popravili. Komunistična svetovalca Cocianni in Pirella sprašujeta župana, če namerava po izglasovanju resolucije v deželnem svetu o možnosti publi-cizacije goriškega glasbenega zavoda omogočiti v imenu odbora in ob- liiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinMniuimiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiii P0 POŠKODBI KOSTNICE STRELA V KOBARIDU JE BILA IZREDNO MOČNA S strelovodom je bila zavarovana samo cerkvica nad kostnico Izvedeli smo še za nekatere podrobnosti v zvezi s strelo, ki je v torek opoldne udarila v spomenik italijanskim vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni in ki stoji na griču sv. Antona v Kobaridu. Za razlago, kako je mogla strela povzročiti na spomeniku takšno razdejanje, je predvsem pomembno to, da je bil strelovod pritrjen na vrhu cerkvenega zvonika, ki stoji nad kostnico, in da se ozemljitev končuje ob vznožju cerkvice, tako, da si je strela od cerkve poiskala pot do zemlje skozi celotno grobnico zgrajeno v obliki treh velikih stopnišč. Na svoji poti je razbila velike kamnite bloke, poškodovala je hišico oskrbnika ter električno in vodovodno napeljavo. Strelo so videli številni domačini. Iz njihovega pripovedovanja je mogoče sklepati, da je bila tako močna, da se kaj takšnega ne spominjajo niti najstarejši občani. V Kobaridu je poškodovala številne električne števce; ker je strela deloma «stekla» po vodovodu, je nastala okvara tudi na omrežju. V kraju je zmanjkala luč, razletele so se številne šipe, pokvaril pa se je tudi motor na črpališču vode. Po pripovedovanju delavcev v tovarni igel «Tik» je strela imela obliko velikega ognjenega zublja. Kakor smo že napisali, je strela povzročila največ škode prav na spomeniku. Če bi bila streiovodna žica speljana do tal kostnice, ne Pa samo do vznožja cerkvice, ki stoji nad grobnico, bi takšnih posledic za spomenik ne bilo. Generalni konzul Italije Gennaro Messina Se je z občinsko upravo v Tolminu dogovoril glede popravila, ki se bo predvidoma pričelo prihodnjo pomlad. Razbite marmornate plošče bodo morali zamenjati s ploščami, ki jih bodo pripeljali iz Italije, in sicer iz kamnoloma, kjer so bile izdelane prve. Kostnico so postavili v spomin na padle italijanske in druge vojake v prvi svetovni vojni. Skupno je v njej pokopanih okoli 6.000 italijanskih ter veliko število neznanih vojakov. činskega sveta srečanje z deželnim odbornikom za vzgojo Volpejem, da bi dosegli posredovanje dežele za premostitev težav pri tej zaslužni ustanovi. Iz vrst komunističnih svetovalcev je prišla tudi nujna interpelacija v zvezi z obnovitvijo zakona o prosti coni. Svetovalci predlagajo odboru, naj seznani ostale svetovalce o svojem stališču glede proste cone in naj zlasti sporoči, če je zanj še veljavno stališče, ki ga je zavzel poprejšnji občinski svet. Svetovalci KPI nadalje predlagajo javno razpravo, ki naj ponpvno poudari veljavnost poprejšnje usmeritve ter podre . akcije odbora za obnovitev zakona. Poleg tega želijo izvedeti za dosedanje stike na vladni ravni in za vladno stališče. Končno predlagajo, naj v skladu z enotno odločitvijo, sprejeto lansko leto, pooblastijo parlamentarne predstavnike, da pričnejo z akcijo za obnovitev zakona. V obrazložitvi svojega stališča svetovalci obžalujejo, da je'zaradi pritiska gospodarskih skupin prišlo do zakasnitve pri obnavljanju zakona o prosti coni. Te gospodarske skupine imajo tudi pomemben političen vpliv, tako da že tretje leto zaporedoma prihaja do zakasnitev, kar po eni strani vzbuja zaskrbljenost pri občanih, po drugi strani pa takšno izvajanje zakona dejansko omogoča nekaterim gospodarstvenikom, da si ustvarjajo rente. Takšno vodenje proste cone pomeni norčevati se iz proizvajalnih sil ter ga demokratične sile ne morejo sprejeti. V ponedeljek se prične pouk v okviru tečaja za otroške vrtnarice V ponedeljek 20. oktobra se bo pričel pouk v dveh razredih tečaja za otroške vrtnarice, ki deluje v sklopu slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici. Kot smo že pisali, bodo v tem šolskem letu o-biskovale prvi razred tri dijakinje, v drugem pa jih bo kar enajst. Tečaj so prvič ustanovili v lanskem šolskem Getu, zato obstajajo še danes težave s prostori. Začasno bo, kot javlja ravnateljstvo učiteljišča, pouk v popoldanskih urah. Dijakinje obeh razredov naj se zberejo v šolski stavbi v Ulici Croce v ponedeljek 20. oktobra, ob 15. uri. Spet usposobiti razstavno halo v Rrminu V Krminu se zavzemajo za to, da bi prišlo do ponovne uporabe stavbe, ki je bila zgrajena pred leti z javnim denarjem za razstavne potrebe krminskih izdelovalcev pohištva. Stavbo je zgradila trgovinska zbornica, zemljišče pa je brezplačno dala na razpolago krmin-ska občina. Stavbo so pred leti na ves glas zahtevali krminski mizarji, zgrajena je bila ob glavni cesti Gorica - Videm in je precej velika z lepim razstavnim prostorom. Do pred nekaj leti jo je u-pravljala deželna ustanova za razvoj obrti, sedaj pa je že nekaj let prazna. Škoda je seveda precejšnja, kajti tak objekt se ne sme zanemariti. Občinski svetovalci PSI so krminskemu županu poslali pismo, v katerem zahtevajo, da se občina pozanima za to, da bi stavba spet služila v javne namene. Dario Drufuca tajnik sekcije PRI Novi politični tajnik goriške sekcije PRI je Dario Drufuca, podtajnika sta Ascari in Danzino, organizacijski tajnik Tavagnutti, upravni tajnik pa Del Neri. Te odgovornosti so določili na prvi seji novega odbora, ki so ga izvolili na skupščini članov, sklicani z namenom. da obnovijo vodstvene organe ter opredelijo svoje stališče do poglavitnih aktualnih političnih vprašanj. S tem v zvezi naj najprej navedemo sestavo izvršnega odbora, ki bo v letih 1975 - 1976 vodil mestno sekcijo PRI: sestavljajo ga dr. Mario Ascari, dr. Dante Bertela, geometer Gianni Colautti, Giacomo Collenz, Marco Giorgio Del Neri, Dario Drufuca, Silvio Fantino, dr. Francesco Danzino, prof. Nereo Tavagnutti, major Giorgio Gruden, Giuseppe Muto, Luigi Segati, Milovan Bressan, Romeo Castagnob in geom. Oscar Franzot. Na skupščini so odobrili resolucijo o položaju na pokrajinski upravi. PRI sodi, da se stranke sicer ne morejo vtikati v sklepe drugih strank, vendar sodi, da se morajo sprejemati takšne odločitve, ki bodo preprečevale nastajanje sporov ob sami sklenitvi sporazuma, ter omogočale sodelovanje sil, ki sodelujejo v pokrajinskem odboru. Republikanci so še posebej kritični do sestave odbora, ker so v njem sami demokristjani, ki jih druge stranke podpirajo od zunaj. Nadalje poudarjajo, da je takšna neprepričljiva izbira prišla do izraza tudi v zadržanju nekaterih uslužbencev pokrajinske uprave, kakor izhaja iz časopisnih vesti. PRI vidi v sestavi odbora politično stališče KD, ki ga bo spremljala «pazljivo in kritično.» Nesreča mopedista na Korzu Italija V goriško bolnišnico se je včeraj zjutraj zatekel 17-letni mehanik Nevio Pesarino iz Ulice Cordaioli 33/B, kateremu so ugotovib poškodbe na levi nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti teden dni. Mladenič se je v jutranjih urah vozil z mopedom po Korzu Italija, ko je na križišču z Ulico Trento trčil v fiat 128 GO 67807, last 40-let-nega uradnika Perfetta Gerometta s Korza Itabja 78. Zaradi udarca je mladeničev moped odbilo v parkirani citroen, ki je last Luciana Toscana. rabljivo za podobne predstave tudi v tej sezoni. Fašisti hoče]} ljudska stanovanja v Štandrežu Fašisti hočejo, da bi ljudske stanovanjske hiše gradili v neposredni bližini sedanje industrijske cone, t.j. pri štandrežu. Tako izhaja iz tiskovnega poročila MSI, ki ga je včeraj objavil tukajšnji italijanski dnevnik. Fašistični svetovalci so se s tem vprašanjem ubadali na sestanku s svojim zastopnikom v rajonski konzulti v Ločniku, in sicer v zvezi s predlogom občinskega odbora, o katerem bo razprava v občinskem svetu, da se področje pri Ločniku da na razpolago zavodu za ljudske hiše, da tu zgradi nekaj stanovanj. Prebivalci v Ločniku so bili proti taki rešitvi in stvar se je prei volitvami ustavila. Fašisti pa skušajo to nezadovoljstvo ločniškega prebivalstva izkoristiti in zahtevajo, da se ljudske hiše zgradijo na Majnici in v neposredni bližini industrijske cone, t.j. v Štandrežu. Pri tem seveda nočejo upoštevati, da veljajo za področje Štandreža isti razlogi, ki veljajo v Ločniku proti takim gradnjam. Vendarle pa so fašisti za tako rešitev, ki bi oškodovala predvsem Slovence. Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 «Ultime grida dalla Savana». Barvni dokumentarec prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «Roma violenta». M. Merh, D. Giordano. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Cabaret». L. Minelli in M. York. Barvni film. CENTRALE 16.30—21.30 «La meravigliosa favola di Biancaneve». Barvni film. VITTORIA 15.30—21.30 «Quo vadis». R. Taylor, D. Kerr. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Terremoto». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Con tanti cari... cadaveri». Barvni film. J\ova Gorica SOČA «Ljubila sem sleparja», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Simbadovo zlato potovanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Priča je morala umreti», ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel 72-701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto. Korzo Italija 244, tel 83-538. Prosvetno društvo «Sovodnje» poklanja v spomin pokojnega Karla Krimančiča 15.000 lir za Dijaški dom v Gorici. V isti namen poklanja So vedenjski nonet 15.000 lir za Dijaško matico. MuiiimimiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiifiiHiiiiiiiiiiitiiiiriiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiMi UKRADENO BLAGO JE ŽE PRODAL Karabinjerji so aretirali trgovca ki je ukradel 30 stotov mesa Gre za 30-letnega trgovca na debelo Daria Porcarija iz Tržiča Karabinjerji iz Portogruara so včeraj aretirab 30-letnega trgovca na debelo Daria Porcarija iz Tržiča, Ul. Galilei 61, ker je sodeloval pri tatvini 30 stotov mesa, ki so jo neznanci opravib v ponedeljek v San Vitu al Tagliamento. Kot smo o tem že poročali, so neznanci u-kradli trgovcu na debelu Aldu Di Blasu iz San Vita al Tagbamento tovornjak-hladilnik, v katerem je bilo okoli 30 stotov govejega in prašičjega mesa za približno 9 milijonov lir vrednosti. Neznanci so s tovornjakom privozili do Vermelja-na, kjer so meso naložili na dva mala tovornjaka (preiskovalci so namreč opazili sledove tovomjako-vih gum). Preiskovalci so usmerili svoje preiskave predvsem na tržiško področje, kar jih je privedlo na pravo pot. Včeraj zjutraj so namreč aretirali trgovca Daria Porcarija, ki je priznal krajo, saj so preiskovalci med drugim ugotovili, da sta bila mala tovornjaka njegova last. Takoj po tatvini je Porcari poskrbel, da je meso prodal nekaterim mesarjem s Tržiškega, tako da bodo ti imeli težave s sodno oblastjo, kolikor so kupili ukradeno meso. Preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti, kdo so bili drugi sodelavci Pri tatvini, kajti nemogoče si je misliti, da bi vse to opravil sam Porcari. Slednjega pa so že odvedli v goriški zapor. Tržiški trgo-ve? J6 ze znan sodnim oblastem, saj je bil že obsojen, ker je prodajal meso brez ustreznega dovoljenja. V nedeljo v Gorici kolesarska prireditev rekreacijskega značaja Goriško kolesarsko društvo «In-terbartolo» bo priredilo v nedeljo, 19. t.m., kolesarsko tekmovanje rekreacijskega značaja. Svojevrstne manifestacije se lahko udeležijo prebivalci s te in one strani meje, ki so dopolnili dvanajsto leto starosti. Proga, ki bo dolga približno 25 km, bo od Gorice vodila po Madon,nini, Majnici, Fari, Gradišču, Morani, Koprivnem, Moši, Ločniku spet v Gorico, kjer bo cilj v Ulici Brigata Campobasso. Prireditelji obveščajo vse, ki se nameravajo udeležiti kolesarske prireditve, naj se v nedeljo ob 8.30 zberejo na Trgu Cesare Battisti, kjer bodo dobib vsa pojasnila. Vpisovanje sprejemajo do sobote na sedežu društva v Ulici Giustiniani 58, tel. 83-822. Nagrajevanje najboljših bo v popoldanskih urah v restavraciji «Alla Madonnina» M. Carnelut bo predstavil knjigo svojih pesmi Jutri ob 18. uri bodo na sedežu krožka «G. Salvemini» v Ulici 9. avgusta 2- predstavili knjigo pesmi mladega goriškega pesnika Maria Cameluta. ZAKLJUČNA GRADNJA ŠOLE ■ SPOMENIKA NOB V CERKNEM Sola v Cerknem naj bo žarišče nove vzgoje bodočih razumnikov Tiskovna konferenca ob začetku gradnje zadnjega trakta - Nastopil je zbor osnovne šole ■ Recitacije Počastitev Mihe Marinka, predsednika društva prijateljev šole * Posvetovanje turističnih delavcev Zgradba osnovne šole - spomenika NOB v Cerknem, na koncu katere CERKNO, oktober. — Sneg je že pobelil vrh Porezna in druge okoliške hribe v višini nad 1000 m. V dolinici, kjer se razvija novo in bogatejše življenje od tistega nekdanjega pod okupacijo, posebno fašistično, pa sije sonce in je kar prav prijetno. V tem jesenskem okolju, ki že cika na zimo, ki bo verjetno kmalu nastopila, je bilo predvčerajšnjim srečanje Društva prijateljev osnovne šole — spomenika NOB v Cerknem s predstavniki slovenskega tiska in slovenske radiotelevizije. Čeprav se je srečanje odvijalo v treh različnih momentih, pa je vse. to povezovala ena sama rdeča nit navezanosti današnjih dogajanj s tem, kar se je odigravalo po teh cerkljanskih, idrijskih in tolminskih grapah pred več kot 30 leti. Ta rdeča nit, ki še danes združuje današnje dogodke ne samo v duhu nekdanjih udeležencev velike epopeje slovenskega naroda, temveč tudi duševno razpoloženje mladih rodov, je še vedno in bo ostala do poznih rodov, veliki narodnoosvobodilni boj. In prav cerkljanska osnovna šola — spomenik NOB, ki je bila zgrajena, toda ne dograjena, pred tremi leti s prispevki vse slovenske javnosti, podjetij in zasebnikov ter javnih oblasti, je morda eden od najpomembnejših vzvodov za ohranitev trajnega spomenika velikega boja, ki ga je slovenski narod in pri nas še posebej primorsko ljudstvo vodilo za dosego bistvenega cilja osvoboditve izpod tujega jarma ter nadaljnjega družbenega napredka. Predvčerajšnje cerkljansko srečanje s tiskom je bilo posvečeno predvsem vprašanju dograditve šole. Taka pot je zrasla pred tremi leti, je bila nepopolna, saj ji je manjkal desni sprednji trakt. Sedaj so se začela dela za njegovo zgraditev. Stroški? Morda okoli 100 milijonov starih dinarjev, upošte- vajoč pri tem tudi opremo učilnic, kamor se bodo preselili po dograditvi otroci iz nižjih, razredov. Kje dobiti ta sredstva? Prav gotovo ne z akcijo, ki bi bila podobna tisti, ki je omogočila izgradnjo prvega in glavnega dela šole. Posamezniki, podjetja, ustanove, širša republiška skupnost so poklicani, da prispevajo k dokončni izgradnji tega spomenika osvobodilnemu boju primorskega ljudstva. Te misli so prišle do izraza na tiskovni konferenci, ki so se je u-deležili tov. Miha Marinko, predsednik Društva prijateljev osnovne šole — spomenika NOB, dr. Joža Vilfan, Davorin, Ferligoj in drugi- Osnovna šola — spomenik NOB v Cerknem ni navadna šola. V njej se sicer poučuje tako kot v drugih šolah, toda poleg te normalne dejavnosti ji pritiče še veliko bolj pomembna naloga eksperimentalne šole, šole pilota v vzgajanju novih rodov v duhu bogatih tradicij narodnoosvobodilnega boja. Zato ima ta šola poseben značaj in pomen ter bi morala biti deležna tudi posebnega statusa, ki naj bi ji pomagal tudi gmotno, da poskrbi za izvajanje tega poslanstva ii« da se ne bi zgodilo, da bi finančna bremena padla izključno na idrijsko občino. V tem duhu se je odvijala celotna tiskovna konferenca pri kateri co sodelovali tov. Miha Marinko, ravnatelj šole Jože Štucin, dr. Joža Vilfan, predstavniki raznih odborov društva ter še posebej stari prvoborec na Cerkljanskem Jože Primožič - Miklavž. V tem duhu je bila pred tiskovno konferenco prisrčna slovesnost ob sprejemu tov. Mihe Marinka, ki so jo priredili cekrljanski osnovnošolski otroci v čast predsednika društva prijateljev šole ob njegovi 75-letnici rojstva. Pod vodstvom tov. Vojke Felc je nastopil začela gradnja zadnjega trakta otroški pevski zbor, sledile so recitacije pesmi, nagovor in nazadnje še pozdrava dveh piopirjev (dečka in deklice). Prisrčno vzdušje in iskreno izražanje čustev malčkov so globoko odjeknila v srcih vseh navzočih. Ne moremo mimo misli, ki jo je izrazil dr. Joža Vilfan potem na tiskovni konferenci, ko je dejal, da bo Društvo prijateljev osnovne šole — spomenika NOB še na-daljne «izkoristilo» ime in revolucionarno preteklost in navezanost tega slovenskega intelektualca, ki je zrasel iz vrst trboveljskih rudarjev, da bi tako naprej najbolj uspešno povezovali vsakdanjo stvarnost z rastjo delavskega gibanja ter še posebej z vzgojo slovenskih delavskih intelektualcev. Otipljiv porok za te bodoče pobude pa naj bo med drugimi tudi cerkljanska osnovna šola. V prvem delu predvčerajšnje slovesnosti pa je bilo srečanje turističnih delavce'/ Cerkljanskega in sploh idrijske občine. Vsa ta pokrajina je posejana z obeležji iz narodnoosvobodilnega gibanja in partizanskih bojev. Gre za neprecenljiv zaklad, saj poleg domačih turistov iz vse Jugoslavije, prihajajo sem zlasti Italijani, pa tudi Amerikanci. Prišla sta celo dva Eskima, ki sta se zanimala za šolo in njen pomen. Toda občutiti je pomanjkanje gostinskih obratov. Sredstva so pičla, toda kljub težavam bodo poskrbeli za njihovo izboljšanje v bližini bolnice Franja itd. Udeleženci pa so poudarili tudi gospodarsko plat vprašanja, ker menijo, da je treba pomesti pri ljudeh z miselnostjo, da morajo ravnati tudi danes tako kot med vojno, ko so vse dajali od sebe brez vsakršnega koristoljubja. LETOS PONOVNO V PESARU Posebno zanimiva filmska razstava Brazilski «cinema novo» in tri italijanske retrospektive (Naš dopisnik poroča) Letošnja filmska razstava v Pesar«, ki je prišla tako do 11. izdaje, je bila razdeljena v dva dela: v obširno retrospektivo brazilskega «cinema novo», v kateri je bilo prikazanih nekaj novejših latinsko-ameriških filmov, ter v retrospektivo treh režiserjev italijanskega filma pod fašizmom. Festival, če ga lahko tako imenujemo. se je torej skoraj v celoti spremenil j retrospektivno, študijsko manifestacijo. Brazilski «dnema novo» je sedaj v zastoju, po reakcionarni usmeritvi tamkajšnje politične o-blasti. Zanimivo je bilo gledati toliko proizvodov te nove kinematografije 60. let, predvsem zato. da poskusimo rešiti problem, ki si ga večkrat postavljamo ob vsaki «novi» kinematografiji: se pravi. ali je tudi izven klasičnega filma možna filmska produkcija, ki naj ne pomeni le skupino posameznih del. impak tud:, neki skupni korak v domišljiji ki jo film lahko proizvaja. Briznati moramo, da tega nismo našli niti v brazilskem filmu, ki ima vendar spričo mnogih drugih neko skupno vrednost kot kulturno-po-litično gibanje (toda morda manj kot italijanski neorealizem — in s tem seveda nočemo soditi o večji ali manjši politični naprednosti) Dela posameznih režiserjev pa so ne le različna, kar je logične, ampak predstavljajo celo nasprotujoče si filmske usmeritve. Posebno zanimivi avtorji so Glauber Kocha, Nelson Pereira dos San- iiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiil ŽIVLJENJE V VIETNAMU SE NORMALIZIRA Prevzgojene marince vračajo v življenje Tri mesece so preživeli v posebni «šoli» v taborišču, ki Je bilo nekoč baza ameriških mornariških strelcev ■ Prevzgojeni ljudje se zahvaljujejo Konec «prevzgoje» je v precejšnji meri spominjal na zaključek šolskega leta, ko se najbolj pridnim učencejm izročajo nagrade. «Prevzgojeni» mladi ljudje mirno sedijo v togo razvrščenih lesenih klopieh ih čakajo, da se izpolnijo tudi poslednje formalnosti, ki jih bodo vrnile v normalno življenje. Navzoči so člani njihovih družin, pa tudi kakih 30 domačih in tujih časnikarjev je tu. Gre za zaključek nekaj mesecev trajajoče — prekvalifikacije. Ta scena se dogaja v Tu Du-ku, v obsežnem taborišču, v katerem so se pred leti južnoviet-namski «marinci» s precejšnjim uspehom trudili, da bi bili kar se da podobni in enakovredni svojim ameriškim vzornikom, kolegom. Revolucionarna armada je po osvoboditvi dežele to taborišče prevzela in ga spremenila v središče, v katerem bivši častniki in lllllllllllllllllllllll•llllllllllllll■llllllllllllllllll■Mlfl1llllIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllll|||||||||||||||lIlllllltIlMllllllllllllllllllllllllllllll1lllIl■l1lll■llllllll9ln Patronat KZ - INAC svetuje Novi zavarovalni prispevki za trgovce in obrtnike V zadnjih tednih je zavladalo v vrstah zavarovancev pri posebnem upravljanju trgovcev in obrtnikov človeško gledano upravičeno razburjene in negodovanje, saj jim je pristojna davčna izterje-valnica odposlala na dom običajne «kartele», na katerih je nakazan znesek zavarovalnih prispevkov (za pokojninski sklad in za zdravstveno oskrbo). Vendar precej neobičajna, predvsem glede na «staro» mero odmerjanja prispevkov, je nova višina obveznih zavarovalnih dajatev neprimerno višja, saj morajo zavarovanci v primerjavi s prispevki pred dvemi leti odšteti kar 200 odstotkov višji zavarovalni znesek. Zato je pač razumljiv trenutni bes, zato je razumljivo, da se zavarovanci z novimi računi v rokah pritožujejo pri sindikalnih in gospodarskih ustanovah, na patronatih in na INPS, da je bila najbrž pomotoma odmerjena previsoka mera pritpevkov, vendar pa vse skupaj nič ne zaleže. To pa iz enostavnega razloga, ker je novi zahtevek le posledica izvajanja nove zakonodaje. Da ne bo več dvomov, si bomo skupaj ogledali novo višino zavarovalnih prispevkov za trgovske in obrtniške avtonomne delavce. Člen 21 zakona z dne 3. junija 1975 št. 160, ki uvaja nova določila za izboljšanje pokojninskih prejemkov in za povezavo le-teh z mezdno dinamiko, predvideva, da s 1. januarjem 1975 znaša mesečni prispevek trgovcev in obrtnikov za izenačenje pokojnin 6.000 lir, od katerih je 1.000 lir določenih za sanacijo odgovarjajočih posebnih pokojninskih skladov za avtonomne delavce. Točen mesečni znesek za lastnike in njihove družinske člane, ki jim pomagajo pri delu. je torej z letošnjim letom «poskočil» na skupno 6.089,40 lir pro-capite, od katerih gre 6.000 lir za pokojninsko izenačenje, 44 lir je osnovni prispevek, 4 Ure znaša osnovni prispevek za ENAOLI (vsedržavna ustanova za pomoč sirotam) in končno 41,40 lir kot dopolnilni prispevek za ENAOLI Z administrativne plati so nove zavarovalne prispevke vpisali za obrtnike v osnovne sezname meseca julija letos; za trgovce pa, ki so bili že vpisani v osnovne Po daljšem poletnem premoru obnavljamo z današnjim dnem rubriko Patronata Kmečke zveze INAC, ki jo bomo do nadaljnjega objavljali ob petkih. Morebitne informacije in vprašanja se patronatu lahko postavljajo tudi preko našega uredništva. sezname meseca februarja letos za nakazanje letošnjih orispekov, je potrebno z novimi seznami «nadoknaditi» zavarovalne razlike, ki za leto 1975 znašajo 3.500 lir mesečno pro-capite. Nove obremenitve, ki zadevajo zavarovalne prispevke v prvi polovici letošnjega leta, so torej utemeljene in prizadeti zavarovanci jih morajo obvezno poravnati. Kar se tiče obrtnikov, bodo na podlagi osnovnih in dopolnilnih seznamov (kodeks 526) zahtevali zavarovalne prispevke za letošnje leto in zaostale zneske iz prejšnjih let. medtem ko bodo na osnovi dopolnilnih seznamov (kodeks 553) izračunali dodatne zneske, ki so dozoreli kot obresti zakasnelega plačila ali kot civilna kazen. Davkarija bo izterjevala prispevke po 6.089,40 lir mesečno na podlagi osnovnih seznamov v dveh obro- kih (septembra in novembra letos); na podlagi dopolnilnih seznamov pa bodo prispevke za leto 1974 (2.589,40 lir mesečno) in za prejšnja leta (1.289,40 lir mesečno) ter negativne obresti razdelili na štiri obroke: septembra in novembra letos ter februarja in a-prila 1976. Za zavarovance pri posebnem trgovskem upravljanju pa je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo sklenilo, da že na podlagi osnovnih seznamov (kodeks 551) takoj zaračunajo tudi zaostale zavarovalne razlike (3.500 lir oro-capite), ki jih uvaja omenjeni zakon št. 160/1975 čl. 21. Davkarija bo odposlala kartele septembra in novembra letos. K omenjenim zakonskim določilom naj dodamo še nekaj pojasnil. Novi mesečni znesek za obrtnike in trgovce v višini 6.089,40 lir ne predstavlja celotne vsote, ki jo mora lastnik obvezno plačati zase in za družinske člane, ki mu pomagajo pri delu, temveč je le del celotnega prispevka, ki je namenjen za izenačenje pokojninskih skladov Posebej pride zaračunan še prispevek za zdravstveno oskrbo pri vzajemni obrtniški in trgovski bolniški blagajni, ki ga bodo na podlagi čistih dohodkov trgovskih obratov na novo izračunali in razporedili v razne jakostne kategorije. Čeprav je skupni letni znesek za vsakega zavarovanca v primerjavi s prejšnjimi dajatvami precej višji, pa ne smemo spregledati tudi velikih ugodnosti, ki jih sedaj uživajo avtonomni delavci ob upokojitvi, saj s 1 julijem letos prejemajo vsi zavarovanci pri posebnih u-pravljanjih INPS (trgovci, obrtniki in neposredni obdelovalci) enake minimalne pokojninske zneske kot podrejeni delavci pri splošnem obveznem zavarovanju (55.950 lir mesečno). Za pravico do višjega pokojninskega zneska pa je logično treba plačati višje prispevke, ker bi sicer pokojninski sklad ne mogel kriti neprimerno višjih izdatkov. funkcionarji sajgonskega področja prestajajo prekvalifikacijo, to je prevzgojo, ki jo vodi politični komisar Date Kuong. Vreme ni niti malo lepo. Nalivi se drug za drugim vrstijo in po kovinastih strehah hangarjev u-darjajo pljuski tako močno, da ropot pregluši glas govornika. Zemlja je vsa razmočena in kolesa petih zelenih vojaških vozil, ki bodo «prevzgojene» bivše marince prepeljala v Saigon, se vrtijo na mestu. Na koncu hangarja, nasproti približno sto ljudem, po večini profesorjem in zdravnikom, katerim bodo po končanem uradnem govoru izročili potrdila s pečatom vojaških oblasti, da so z uspehom zaključili svojo - «prevzgojo», se dviga veliki Hošiminhov barvni portret, ob njem pa še zastava južnovietnamske osvobodilne fronte. Serijo govorov je začel pravzaprav komandant taborišča. On je pojasnil navzočim, da so tisti, ki se danes vračajo med svoje družine in v normalno življenje, v taborišču dobili revolucionarno vzgojo in da je trajanje prevzgoje bilo odvisno od sposobnosti vsakogar za asimilacijo naukov in principov nove družbe, nove stvarnosti. Komisar taborišča pa je rekel, da se «prevzgoja» ne zaključi z odhodom prevzgojenih ljudi iz taborišča Tu Duk, pač pa da bodo vsi tisti, ki zapuščajo taborišče, vsi tisti, ki so v taborišču preživeli krajšo ali daljšo dobo, deležni dopolnilne vzgoje, ki jim bo dana ali v njihovih mestnih četrtih ali v njihovih vaseh, kjer se pač nameravajo naseliti. Na koncu jim je tudi rekel, da bodo, načelno, lahko nadaljevali s svojim prejšnjim poklicem, vendar «odslej le v službi revolucije in domovine». Po komandantu in komisarju sta spregovorila dva bivša poročnika. Potem ko sta potegnila iz žepa beležnico, sta oba izjavila, da ju je «prevzgoja» povsem spremenila. Oba sta se zahvalila tistim, ki so jih poučevali. «Prijateljski in iskren pozdrav», ki so ga «prevzgojeni» bivši marinci in funkcionarji naslovili na častnike in vojake v taborišču, preden so stopili v že omenjenih pet zelenih vojaških vozil, je dajal vtis, da so bili odnosi med vzgojitelji in vzgajanimi zares zadovoljiv. E-den od govornikov je tudi izjavil, da sedaj ve, kdo so «njegovi pravi prijatelji in kdo sovražniki». Sovražniki so, je rekel, «ameriški napadalci». Po osvoboditvi, je nadaljeval, zmagovalci ne le niso začeli proti premagancem z represalijami, s pritiskom na o-sebje Hvšega režima, pač pa so se nasproti bivšim okupatorjevim pomagačem obnašali kot, nasproti «izgubljenim članom družine». Eden od dveh bivših poročnikov je na koncu recitiral tudi pesem, ki jo je sam sestavil v čast «velikemu Hošiminhu» in v kateri se večkrat ponavlja sloviti Hošiminhov rek da «nič ni bolj dragoceno od neodvisnosti in svobode». Po govorih članov poveljstva in dveh poročnikov v imenu prevzgojenih so povzeli besedo predstavniki članov družin «prevzgojenih», zapeljanih članov «vietnamske družine». Precej obilna ženska v beli kmečki srajci je požela s svojim kratkim govorom največji uspeh. Med drugim je rekla: «Zahvaljujem se vladi za to, kar je za nas storila. Upam pa, da nam bo odslej še bolj pomagala». Neki oče pa je javno priznal, da ni «bil sposoben pravilno vzgojiti svojega sina». «V zadnjih 15 letih, je dodal, ni moj sin napravil ničesar, kar bi bilo v korist ljudstvu. In sedaj, v samih treh mesecih je vladi uspelo storiti to, česar jaz nisem znal v tolikem času. Želim se zahvaliti vladi za prevzgojo, ki jo je dala mojemu dečku». Po govorih in po končanem u-radnem programu so se časnikarji pomešali s skupinami bivših častnikov. Častniki so jim pripovedovali o sebi, navajali so jim svoje spomine iz časa «prevzgoje», niso pa hoteli povedati, kje so pretežni del časa prebili. tos, Leon Hirszman, Gustavo Dahi, Carlos Diegues, Joaquim Pedro de Andrade, Ruy Guerra, Arnaldo J obor idr.; ni bilo pa filmov Majice Marinsa, ki ga Kocha zelo ceni. Drugi del manifestacije je bil posvečen italijanskemu filmu med leti 1929 in 1943, se pravi za časa fašizma. Letos je bil le pripravljalni del raziskave in se navezoval na lansko retrospektivo o neorealizmu. Prikazani so bili tako le film treh tedanjih večjih režiserjev, Alessandra Blasettija, Maria Camerinija in Ferdinanda Marie Poggiolija. Manjkala so tako med drugim dela nekaterih režiserjev, ki so morda na istem ali vsaj ne preveč oddaljenem nivoju, kot Augusta Cenine, Rafia-eia Matùrazza, Maria Mattolija, Goffreda Alessandrinija. Maria Soldatija. . . Največ čudovitih filmov je bilo morda v Camerinijevi retrospektivi: v Trstu se nam je lani že nudila priložnost spoznati tega kot tudi nekatere druge tedanje italijanske režiserje. Med Cameri-nijevimi filmi so vredni občudovanja «Rotaie», «Figaro e la sua gran giornata», «Gli uomini che mascalzoni», «T’amerò sempre», «Giallo», «Il cappello a tre punte», «Come le foglie», «Batticuore», «Il signor Max», «Grandi magazzini»; le film «1 promessi sposi» je med prikazanimi deli iz razumljivih razlogov malo u-spel. Tudi med Blasettijevimi filmi je nekaj mojstrovin: «Sole», «Nerone», «Terra madre», «1860>:, pa-veliko zanimivih del — «Palio», «La tavola dei poveri», «Vecchia guardia», «Ettore Fieramosca», «Un’avventura di Salvator Rosa», «La corona di ferro», «Le cena delle beffe», «4 passi fra le nuvole». Med Poggiolijemmi filmi nam najbolj ugajata «Addio giovinezza» in «Sorelle Materassi»; zanimivi so ostali — «Sissignora», «Gelosia», «La morte civile», «Il cappello da prete». Na okrogli mizi, ki smo se je udeležili poleg drugih izvedencev te dobe italijanskega filma, je marsikdo z navdušenjem sprejel prikazane filme, kar je seveda zaskrbelo bolj konformistično kritiko italijanskih dnevnikov. Obe retrospektivi je letos, kot že prejšnja leta, spremljala bogata dokumentacija. Omenimo predvsem zvezek o italijanski retrospektivi, ki je prava knjiga z več kot 350 stranmi in - ki jo je pripravil Adriano Aprà in vsebuje filmografijo, bibliografijo in antologijo tekstov za tri režiserje, poleg nekaterih prispevkov, med katerimi je tudi naš esej o kronološki razdelitvi obdobja. Upamo, da se bodo prihodnje leto hude finančne razmere, pred katerimi se je festival znašel že letos (direktor Lino Micciché je celo predvidel možnost preselitve v kako «ugodnejše» mesto), izboljšale in omogočile čim bolje organiziran razvoj drugega dela retrospektive, ki bi ga bilo treba začeti pripravljati čimprej S.G. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiimi ITALIJANSKI IN FRANCOSKI STROKOVNJAKI L letalom NASA na lov za «zvezdnim prahom» 12.30 12.55 13.25 13.30 17.00 17.15 17.45 18.15 18.45 20.00 20.40 21.45 22.45 17.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 LECCE, 16. — Da bi mogli podrobneje proučevati «zvezdni prah», to se pravi tisto snov, ki je v neznatnih količinah razpršena po neskončnem medzvezdnem prostoru, se bo skupina italijanskih in francoskih znanstvenikov odpravila «na delo» s pomočjo štirimotornega reakcijskega letala, ki ga bo dala na razpolago ameriška vesoljska ustanova NASA. Letalo je opremljeno tudi s posebnim teleskopom. Tako je povedal prof. Bussoleti na 19. kongresu italijanskega a-stronomskega združenja v Lec-ceju. Evropska vesoljska ustanova (ESA), observatorij v Mendo-nu pri Parizu ter skupina «Infrarosso» z univerze v Lecceju so organizirali znanstveni poskus, ki ga bodo izpeljali na že omenjenem štirimotornem letalu «C-141». Omenjeni teleskop ima premer 92 cm. Kongres italijanskih astronomov je organiziral zavod za fiziko na univerzi v Lecceju. Na programu je bilo 13 referatov, ki so govorili o «zvezdnem prahu». V nasprotju s tem, kar se v splošnem misli, velikanski prostor med zvezdami in galaksijami ni prazen, pač pa je v tem prostoru veliko molekul, ki pravzaprav o-mogočajo nastanek repatic, meglenic, plinskih oblakov in še marsičesa. Mednarodni inštitut za uran Petnajst let so v krogih atomi-stov in politikov skupine držav izdelovali načrt za ustanovitev skupnega inštituta za uran. In tako je nastal zavod, v katerem je združenih 16 družb iz petih držav in sicer iz Avstralije, Kanade, Francije, Južnoafriške republike in Velike Britanije. Družbe, 8.10, 17.20 17.50 18.05 18.40 19.10 19.30 19.50 20.05 21.40 22.20 19.55 20.15 20.30 22.00 PETEK, 17. OKTOBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Prigode z J. Vernom, tretje nadaljevanje Človek in priroda, dokumentarec Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK Program za najmlajše: Zgodilo se je ... Program za mladino: Prigoda na divji reki PORTRET AVTORJA V oddaji, ki jo pripravlja Simongini o italijanskih velikih moj strih besede, pride tokrat na vrsto Giorgio Caproni, italijanski pesnik, ki se je rodil 1912. leta v Livornu in ki spada med naj večja italijanska 'mena vezane besede. Njegova dela bo pred stavil TV občinstvu Giorgio Albertazzi, vendar bo tudi sam Caproni recitiral kako svoje krajše delo. Pesniku bodo zastavljali vprašanja mladi ljubitelji pesništva in slovstva, ki mu bodo postavili tudi kako kočljivo vprašanje Poljudna znanost: Iranski svet Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Posebne reportaže TV: Kako se spreminja šola Že dolga leta se pri nas govori o nujnosti šolske reforme, še posebej o korenitih spremembah v srednji šoli, ki ne sme več po sedanji poti, ker je neživljenjska, didaktično preživeta, že nemogoča. Govori se in piše, nekaj malega je bilo tudi že storjenega, vendar smo ostali še daleč od tega, kar bi naj ta šola bila. Danes bo TV skušala prikazati, kakšne so tiste šole, ki koliko ustrezajo potrebam novih časov. Gre za eno nemško in eno angleško šolo Cantopopolare Drugo nadaljevanje oddaje, ki jo pripravlja Lilian Terry DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Konjske dirke v Milanu ŠPORTNI DNEVNIK Planet dinozavrov: GOSPODARJI PLANETA V današnjem tretjem nadaljevanju se bomo pobliže spoznali s temi ogromnimi plazilci, ki so že obvladali naš planet v dobi pred sto in še več milijoni let Bogastvo, ki ga je treba rešiti V današnjem že petem nadaljevanju pod tem naslovom se bomo spoznali z nekaterimi odtenki krize, ki zajema zaščito in ohranjevanje, pa tudi uveljavljanje umetniškega bogastva v Italiji, ki je ogromno, žal pa pogosto zanemarjeno. Da pa je to problem težko rešljiv, nam bosta posredno povedala dva podatka: po nekaterih ocenah je v vsej Italiji najmanj 80 milijonov slik, kipov in drugih umetniško veljavnih predmetov, ki zaslužijo zaščito. Kako jih boš vse zavaroval, ko nimaš sredstev, pa čeprav so ti predmeti po nekih računih vredni najmanj 20.000 milijard lir. Sicer pa so vse te ocene in številke hudo relativne, kajti kako boš ocenil materialno vrednost velikanskih umetnin DNEVNIK Angleško gledališče XV111. stoletja: «LO STRATAGEMMA DEI BELLIMBUSTI» Delo je napisal George Farquhar, v italijanščino ga je prevedel Mario Cimnaghi, za TV pa priredil Mario Missiroii, ki je delo tudi režiral. V glavnih vlogah nastopajo: Gianni Agus, Miet-ta Albertini, Giulio.Brogi, A. M. Guarnieri, Michele Placido itd. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 in 14.10 TV ŠOLA: Smer in ravnina, Praživali, Ali ste vedeli, Korozija, Napetost površine, Moja delovna miza, Angleščina itd. Pisani svet Obzornik PEVSKI TABOR: L del Ljubljanska TV začenja serijo oddaj, ki so jih posneli ob tra dicionalnem pevskem taboru v št. Vidu pri Stični, kjer je na stopilo nad 80 pevskih zborov s skupno 2.500 pevci Arhitekt Aalto Arhitekt Alvaro Aalto je po rodu Finec. Njegova življenjska pot se zrcali tudi v njegovem delu. Ljubljanska televizija bo temu velikemu mojstru posvetila dve oddaji, v katerih pa bo govor o njegovi arhitekturi, pa tudi o sodobni arhitekturi nasploh Risanka DNEVNIK Notranjepolitični komentar JOACHIM, DAJ JO V STROJ, češki film Majhne skrivnosti velikih kuharjev DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček, risanke DNEVNIK HLADNOKRVNO Celovečerni film, ki ga je režiral Roberto Rosse! Glasba narodov Jugoslavije TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opodne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert: 19 10 Slovenska povojna lirika: 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno-inštrumentalm koncert; 21.30 Zaplešimo. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Stara glasba, 9,00 Folklora; 9.15 Plošče; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester in zbor; 12.00, 12.45 in 13.35 Glasba po željah; 14.00 Kulturni pregled; 14.10 Plošče; 15.00 Polke in valčki; 16.45 Ansambel Jožeta Bumilca; 17.10 Kulturna panorama; 17 30 Orkestralne melodije; 18.00 Tops-pops; 18.45 Pevski zbori; 19.00 Prenos RL; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.35 Simfonični koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19 00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Izbran program: 12.10 Avtor je Nino Rota; 13.20 Strnjena komedija; 14.45 Znanstvena oddaja: 15.10 Gilbert Becaud; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za najm- ki so se v zadnjem času pomnožile na 19, so ustanovile trgovsko združenje za skupno proučevanje nekaterih problemov, ,s katerimi se bo v prihodnjem srečavala industrija urana, Predvsem je treba vedeti, da se bo poraba urana v prihodnjih dveh desetletjih povečala za desetkrat. Res je, da sta dve najpomembnejši sili na tem področju, ZDA in Sovjetska zveza, glede tega samostojni in neodvisni, toda hkrati sta ti dve državi tudi edini, ki «proizvajata» uporaben u-ran, namreč le v Sovjetski zvezi in v ZDA cplemenjujejo uran ki služi kot gorivo za centrale. Ker pa postaja vedno več držav «a-tomskih», bo treba misliti na večjo proizvodnjo tako uporabnega urana. V zvezi s tem pa se rojeva vrsta problemov, ki zahtevajo rešitev, ki bi bila neodvisna od Moskve in Washingtona. Morda bo združenje, o katerem je govor, rešilo to vprašanje, ki bo postalo zelo resno še posebej po letu 1980, ko bo poraba urana kot goriva močno narasla. ..................................................Illllimill............................................muiiiiilMi""" lajše; 17.05 Radijska priredba 17.25 Komorna in operna glasba 19.30 Sončnica; 2U.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska priredba' 9.55 Pesem za vsakogar, 10.35 Skupen radijski proeram. 12 40 Alto gradimento; 13.00 Hit Parade; 13.35 Dva komika; 14.00 Pto šče: 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Reportaža; 18.40 Radij ske plošče; 19.55 Najnoveiše f>l°' šče; 21.20 Dva komika; 22”.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10 00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ra‘ dijska šola: Mi živimo ob jezeru; 9.30 Jug. narodna glasba, 10-15 Kdaj, kam, kako in po čem?: 11.05 Po Talijinih poteh; 12.10 Revija orkestrov in . solistov; _12.3C Kmetijski nasveti; 12.40 Šopek domačih; 13.30 Priporočajo vam. -; 14.10 Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak», 16.50 človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti: 17.20 «V imenu življenja, radosti in lepote», 18-v Ogledalo našega čaša; 18 15 Zvočni signali; 19.40 Zadovoljni Kranj ci; 19.50 Lahko noč, otroci! 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Besede iz. logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. iiih*1* Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspelo vam bo rešiti neko vprašanje. Dober nasvet vas bo obvaroval pred razočaranjem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite se pred zapletljaji, do katerih lahko pride na osnovi nekaterih predlogov. Ne ozirajte se na kritike. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne sprejmite prenagljenih ukrepov. Razveseljive novosti v zvezi z nekim prijateljem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dokazali boste sposobnost na področju administrativnega delovanja. Na o- stre kritike odgovorite v istem tonu, LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojimi velikimi izkušnjami boste preprečili napad poslovnih nasprotnikov, Pozabite na spor s prijateljem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše razpoloženje vam bo pomagalo premagati težave. Ne bodite preveč zaupljivi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes bodite previdni glede vseh oblik finančnega poslovanja. Pomoč, ki vam jo bo dal prijatelj, bo zelo dobrodošla. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne spuščajte se v posel brez P sebnih navodil, študij in rf®sU, vanje bosta obogatili vašega du’ • STRELEC (od 22.11. do -?0-Vsa strokovna sposobnost bo P dobila na ceni. še bolj se bo u dilo neko prijateljstvo. KOZOROG (od 21.12. do 20.U Potrudite se. da svoje ;. osredotočite v en sam cilj. ^ ša žrtev vam zagotavlja :zr uspeh. 1[)2) VODNAR (od 21.1. d° na Pazite se pobud, ki temei J,1 g sebičnih namenih. Ne prende starih težkoč. „ ,r „n. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V n vib delovnih razmerah se ” popolnoma znašli. Ne vsiljUP6 jih zamisli. PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT ODBOJKA JUTRI ZAČETEK 9. EP PREDEN USPEH OPENSKIH KOTALKARJEV NA DRŽAVNEM PRVENSTVU \ PORDENONU V ŠESTIH JUGOSLOVANSKIH MESTIH Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak osvojila drugo mesto v Italiji PRVE BORBE ZA FINALE V BEOGRADU Jugoslovani in Italijani v isti skupini v Skopju - Jugoslovanke na Reki Jutri se bo pričelo 9. evropsko, odbojkarsko prvenstvo v šestih jugoslovanskih mestih. Ob 18. pa do 20 t.m. bodo na sporedu izločilne tekme, dva dni kasneje pa se bodo v Beogradu pričeli zaključni turnirji za končni vrstni red. Moški bodo igrali v Skopju, Subotici in Kra-Ijevu; ženske pa na Reki, v Banjaluki in Negotinu. V posameznih skupinah igrajo naslednje reprezentance: MOŠKI SKOPJE: Jugoslavija, Italija, Poljska in Madžarska. SUBOTICA: Vzhodna Nemčija, Bolgarija, SZ in Francija. KRALJEVO: Češkoslovaška, Belgija, Nizozemska in Romunija. ŽENSKE REKA: Jugoslavija, Vzhodna in Zahodna Nemčija ter Madžarska. BANJALUKA: Nizozemska, Bolgarija, Romunija in Nizozemska. NEGOTIN: Poljska, Belgija, Češkoslovaška in Italija. Vsak dan se bosta odigrali v vsaki skupini po dve izločilni tekmi. Prva tekma se bo pričela ob 18. uri, druga pa dve uri kasneje, če ne bo seveda zamud, s tem da se posamezne tekme ne zavlečejo, kar je seveda možno. Kot kaže pa ta umik ne bo veljal Povsod, ker se bo v nekaterih mestih pričela prva izločilna tekma pol ure prej zaradi neposrednega televizijskega prenosa. V obeh konkurencah brani evropski naslov SZ, ki je obenem tudi največji kandidat za ponovitev tega uspeha pred štirimi leti v Italiji. Zadnje čase pa je prišlo v evropski odbojki do nekaterih sprememb, saj so Poljaki postali lansko leto v Mehiki svetovni prvaki. To je le eden °d činiteljev, ki napoveduje zanimivo 9. odbojkarsko prvenstvo. Karpov-Fischer v Jugoslaviji? BEOGRAD, 16. — Beograjsko časopisje je danes objavilo, da obstajajo realne možnosti za «šahovski dvoboj stoletja» med svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom in bivšim prvakom Američanom Robertom Fischerjem. Velemojstra naj bi se spoprijela 20. oktobra v Sarajevu. Vabilo Fi-scherju je poslal Dimitrij Bjelica, ki je velik Fischerjev prijatelj in ki je med drugim spisal tudi''knjigo «Moj prijatelj, Bobby Fischer». Knjiga bo izšla te dni. Bjelica je dejal, da se Fischer še ni odzval vabilu, a tudi ga ni odvrnil, če bo jugoslovanskim organizatorjem uspelo prirediti to srečanje, bo nedvomno to izreden, morda edinstven šahovski dogodek v zadnjem desetletju. Znano je nam-reč, da je Fischer odklonil že vr-sto ponudb, čeprav bi za nastope dobil izredne vsote denarja. VSEAMERIŠKE IGRE Brazilce De Oliveira svetovni rekorder v troskoku (17,89 m) CIUDAD MEXICO, 16. — Na vse-Vneriških igrah je Brazilec Joao De Jhveira postavil nov svetovni re- Schmidt (Poljska) 17,03 (1960), Gentile (Italija) 17,10 (1968), Gentile (Italija) 17,22 (1968), Prudencio (Brazilija) 17,27 (1968), Sanejev (Sovjetska zveza) 17,39 (1968), Perez Duenas (Kuba) 17,40 (1971), Sanejev (SZ) 17,44 (1972), De Oliveira (Brazilija) 17,89 (1975). NAMIZNI TENIS nično znanje, ki ga bo moralo društvo v prihodnosti izrabiti za ustanovitev prave ekipe, ki bi nastopila na raznih prvenstvih. Turnir je brez težav zmagal Bubnič, a najbolj duhovito igro šo prikazali najmlajši igralci Mavrici j in Fabij Košuta in pa Edi Tence. FINALNI IZIDI Žerjal - F. Košuta 2:1, Bubnič -Sedmak 2:0, Tence - Bogateč 2:0, M. Košuta - D. Košuta 2:0, Žerjal - M. Košuta 2:1, Bubnič - Tence 2:0,_M. Košuta - Tence 2:1, Bubnič - Žerjal 2:0. KONČNA LESTVICA 1. Bubnič, 2. Žerjal, 3. Košuta, 4. Tence. Prvo mesto je zasedla dvojica Moggia - Guizzon iz Brescie - Naša zastopnika sta bila le za tri točke slabša - izredno veselje v Poletovem taboru V PRIREDBI ŠD VESNA Več talentov V priredbi PD Vesna je bil v ponedeljek v Križu zanimiv namiznoteniški turnir, katerega se je udeležilo 16 mladincev, naraščajnikov in članov, ki pa so se pomerili v eni sami izločilni skupini. Turnir bi se moral vršiti, kot je že v «kriški tradiciji», junija, la zaradi tehničnih ovir so ga organizatorji priredili šele sedaj. Vsi tekmovalci so se zelo potrudili in nekateri so dokazali tudi teh- ...................................................... PARIZ, 16. —- Boksarski dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije med Monzonom in Tonno ne bo 15. novembra v Parizu, ket je bilo določeno. Organizator tega srečanja Jean-Claude Bouttier pa je zagotovil, da bo srečanje gotovo pred koncem leta. Kot smo že včeraj na kratko poročali, se je letošnjega državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju udeležila tudi dvojica Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak, ki sta v kategoriji seniorjev zasedla odlično drugo mesto. To je doslej najvišja uvrstitev katerega koli Poletovega kotalkarja, ki je navdušila openske športnike in navdala s ponosom vse Opence — in lahko rečemo — tudi vse zamejske Slovence. Po televizijski oddaji o Poletovih kotalkarjih, ki jo je italijanskemu občinstvu posredovala koprska televizija, so predvčerajšnjim vsi z velikim zanimanjem pričakovali nastop naše dvojice in, ko sta se Zdenka in Pavel tako v kratkem, ket v tekmovalnem programu pojavila na ploščadi, ju je obakrat sprejelo viharno pozdravljanje občinstva. Zdenka in Pavel se morda nista niti zavedala, kako težka naloga je pred njima, saj nista branila samo barve Poleta in zamejskega športa, tem- PO SIJAJNIH ZMAGAH NA EP Jugoslovani in Nizozemci navdušili Italijani pa se medtem pripravljajo Nizozemska je spet ena svetovnih nogometnih sil - Oblak upravičil sloves kord 17.89 'a postavil nov svetovni re-v troskoku z izredno znamko m. Bil je to seveda osrednji .. m. on je io seve >o> >. skega agenta Juana Ruiza Mumoza. j IFftjHfnC DOSlCuICC Ubit je bil brivec osrednje poli- ' r cijske vojašnice v Barceloni. Padel je pod rafalom brzostrelke iz pe-posredne bližine, ko se je vračal domov. Poleg Jurada je Francova policija aretirala tudi Joseja Jurada Pereza, Francisco Molino Barrio, Antonio Lopez Rodriguez, Pedra San-cheza in Vicenteja Vidala Tunona. Vse so aretirali v neki hiši pri Barceloni, kamor so še zatekli po atentatu. Vsi pripadajo baje teroristični skupini «Frap». ; Te nove aretacije pričajo, da Francov režim trmoglavo nadaljuje svojo represivno taktiko ter hoče zadušiti s terorjem vsak poskus, da bi prišlo v Španiji do demokratičnih sprememb. Nezadovoljstvo, pa se širi povsod. Pred dnevi je moral madridski pomožni škof msgr. Mesta zapustiti svoj sedež ter odpotovati v Rim, kjer sedaj uradno sodeluje pri evropski škofijski konferenci. V resnici pa je moral Mesta zapustiti Španijo, ker bi sicer prišlo do hude krize med cerkvenimi vrhovi in Francovim režimom. Madridski pomožni škof, je namreč poslal župnikom madridske četrti Vallecas pastirsko pismo, ki so ga ti prebrali v nedeljo, 5. oktobra. V pismu je škof obsodil tako terorizem, kakor tudi represivne ukrepe oblasti. V vrhovih španske katoliške cerkve prevladuje še vedno težnja, da bi se ne zaostrili odnosi med cerkvijo in državo, toda v temeljnih verskih skupnostih je ozračje precej bolj bojevito. 25 katoliških združenj vklju-čivši tudi združenja gospodinj v delavski četrti Vallecas, je poslalo madridskemu nadškofu kardinalu Taranconu pismo, v katerem zahtevajo, naj se pomožni škof Iniesta vrne takoj v Madrid in nadaljuje tam svoje poslanstvo. Vsi podpisniki pisma so solidarni s stališčem, ki ga je škof zavzel ter zahtevajo, da se izvajajo krščanska načela sožitja, ki jih je Iniesta nakazal v svojem škofovskem pismu. Iz Hamburga je medtem prišla vest, da je v tem mestu žena baskovskega rodoljuba Joseja Mugice Arreguija priredila tiskovno konferenco, na kateri je izjavila, da govori v imenu organizacije ETA. Gospa Mugica je dejala, da ETA poziva vse evropske vlade, naj popolnoma bojkotirajo Francovo Španijo, ker je to edina rešitev za 11 baskovskih zapornikov, ki jim grozi smrtna obsodba. Med temi je tudi Mugica Arregui, ki so ga Francove policijske oblasti mučile brez prestanka celih devet dni. Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi neki drugi Bask, ki je opozoril Franca, naj preneha z nasiljem, ker bo sicer odgovornost za vse nadaljnje dogodke padla izključno nanj. Čeprav je res, da se je Francov režim nekoliko ustrašil silovite reakcije demokratičnih krogov in množic v Evropi, je pa tudi na dlani, da se je pravzaprav le potuhnil ter ne namerava opustiti metod nasilja in terorja. To je potrdil tudi podpredsednik vlade in minister 'za notranje zadeve Garcia Hernandez, ki je v svojem govoru prejšnji ponedeljek na neki slovesnosti na notranjem ministrstvu dejal, da se Španija prav za prav po domače povedano, požvižga na diplomatske pobude (odpoklic in vrnitev diplomatov v Španijo). V njegovem govoru pa je izzvenela neprikrita grožnja španskim časnikarjem, da bo režim sprejel ustrezne ukrepe «če ne bodo pokazali večjega čuta odgovornosti». Ta poseg, skupaj z nekaterimi drugimi dogodki dokazuje, da je sedanje vzdušje v Španiji skorajda kaotično. Značilna komponenta tega vzdušja je strah. Strah navadnih ljudi, strah ljudi, ki delajo v javnih ustanovah in tudi pri časopisih, ki so vsi, brez razlike, režimsko usmerjeni. Kljub vsemu pa razni časopisi in posamezni časnikarji prejemajo grozilna pisma. To se je zgodilo neodvisnemu dnevniku «Diario de Barcelona», ki pa je pred dnevi napisal, da ga grožnje ne bodo odvrnile od pisanja po začrtani smeri. Tudi list «El noticiero» iz Zaragoze je prejel podobne grožnje. Časnikarji so že vložili pritožbe pri svoji stanovski organizaciji, toda upanja na pozitivno rešitev so dokaj negotova. Pri teh akcijah proti časnikarjem, ki morajo že itak pisati po navodilih režima, se odlikuje zlasti desničarska organizacija «Gverilcev Kristusa kralja». Pri tem razpletu španskih dogodkov je treba še upoštevati, da je sedanji gospodarski položaj te države zelo nestabilen, oziroma celo kritičen, španski proračun za prihodnje leto znaša nekaj več kot 700 milijard pezet (okoli osem ali devet tisoč milijard lir), kar pomeni zvišanje za okoli 17 odst. v primerjavi z lanskim proračunom. Resnica pa je, da so se pa stroški za ministrstvo za notranje zadeve in za obrambo zvišali za vsaj 20 odst. Če se doda k vsemu temu še dejstvo, da je tudi Španijo prizadela huda gospodarska kriza, potem je razumljivo, da novi proračun ne predvideva nobenega načrta za razvoj gospodarstva, kar je režim prej Tung, ki je svetovno znan kot izvedenec za rakaste tvorbe na jetrih, poudaril, da so doslej odkrili pogubne posledice kemijske vojne v Vietnamu, dodal pa je tudi, da še niso odkrili vseh teh posledic. Znanstvenik je tudi obtožil ameriške znanstvenike, da so zelo mlačni do tega vprašanja. NUORO, 16. — V prvih jutranjih urah je bil pri Nuoru osvobojen tridentinski industrijec Ennio De Vecchi, ki je bil ugrabljen 24. avgusta v svoji vili pri Olbii. Banditi, katerim naj bi industrijčevi svojci plačali znatno odkupnino, so konec avgusta vlomili v De Vecchijevo vilo in odvedli industrijca s seboj. Vodja tolpe je tedaj ukazal industrijčevi ženi, naj da možu toplo obleko in težko obuvalo. NENADNA SMRT 20-LETNEGA REKRUTA V CASALU MONFERRATO Vojaško zdravstvo na zatožni klopi Oblasti zastopajo tezo tragičnega naključja - Protest vojakov: Ramadori je umrl zaradi brezbrižnosti RIM, 16. — Več senatorjev raznih ^ ki, zadevajo vsa odprta vprašanja parlamentarnih skupin je naslovilo na ministra za obrambo vprašanja, ki zadevajo nenadno smrt 20-letnega rekruta Clelia Ramadorija, ki je umrl včeraj zjutraj v bolnišnici Molinette v Turinu. V zvezi s to smrtjo, ki je povzročila v vojašnici «Pietro Mazza» v Gasalo Monferrato protest 900 rekrutov 6. bataljona CAR, je ministrstvo za obrambo objavilo sporočilo, v katerem skuša dokazati tezo, da je vojak umrl popolnoma slučajno in da vojaške oblasti, zlasti zdravniške,1 niso 1 odgovorne za; ta nesrečen primer. V sporočilu ministrstva za obrambo je rečeno, da je Ramadori prišel v vojašnico 17. septembra. Napravili so razne zdravniške preglede ter mu vbrizgali polivalentne injekcije. 1. oktobra je vojak šel za štiri dni domov v Tivoli. 5. oktobra se je vrnil v vojašnico. Že naslednji dan je izjavil, da ga bolijo noga in zobje. Poslali so ga v vojaško bolnišnico v Turin, kjer so mu naslednji dan izdrli en zob. 9. oktobra so ga v vojašnici cepili proti črnim kozam ter mu predpisali 48-urni počitek. 11. oktobra zvečer se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo ter so ga zato poslali ponovno ' v vojaško bolnišnico v Turin. Ker so vojaški zdravniki ugotovili, da je skoraj v nezavesti, so ga poslali v civilno bolnišnico Molinette, kjer je umrl med 1. in 2. uro naslednjega dne. Ramadorijeva smrt je povzročila v vojašnici hudo razburjenje. 900 vojakov ni obleklo bojne uniforme, temveč je prišlo na dvorišče v na- i vadnih uniformah ter odbilo, da nastopi pri vojaških vajah. Vojaki trdijo, da je Ramadori umrl zaradi površnosti in brezbrižnosti zdravniških organov. Trdijo tudi, da je Ramadori že prej povedal, da boleha za sladkorno boleznijo, toda vojaški zdravniki tega niso upoštevali. Baje so ga predstojniki prisilili, da je vsaj nekaj dni hodil z drugimi tovariši na vežbanje. Ministrstvo za obrambo je imenovalo preiskovalno komisijo, medtem ko je civilna sodna oblast že poskrbela za obdukcijo, da bi tako ugotovili resnične vzroke nenadne smrti nesrečnega vojaka. Prav v tej zvezi so neodvisni levičarski senatorji Bonazzi, Galante, Garrone in Farri zahtevali, naj vlada pove, če se ji ne zdi morda umestno, da bi zbrala vse informacije ter vse potrebne podatke glede tega dogodka v 6. bataljonu CAR v Casalu Monferrato. Omenjeni senatorji pravijo, da se vsiljuje pri tem absurdnem in tragičnem dogodku mladega vojaka domneva o absolutni nepristojnosti vojaških oblasti, katero spremljajo hude pomanjkljivosti zdravniške službe. Omenjeni senatorji zahtevajo, naj ministrstvo ugotovi zadevne odgovornosti ter uvede postopek proti odgovornim osebam. Tudi republikanski senator Venan-zetti je zahteval pojasnila o preiskavi vojaških oblasti. Poleg tega je zahteval tudi pojasnila glede ustreznih ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili v vojašnicah nujno zdravstveno pomoč. Tudi demokristjanski sen. Spora je na podlagi časopisnih vesti ugotovil, da gre v tem primeru za težke obtožbe proti vojaški zdravniški službi. Zato je tudi on zahteval, da se poskrbi v največji meri za zdravniško službo v vojski. Nadalje je zahteval tudi pojasnila glede demonstrativne akcije rekrutov v vojašnici «Mazza», trgovinske izmenjave med državama. Gre predvsem za sporazum o ribolovu, tehnični in gospodarski pomoči Italije Tuniziji in kot rečeno izvoza tunizijskega olja v Italijo. Prvi dve vprašanji sta bili v bistvu rešeni, zataknilo pa se je pri olivnem olju. Tunizija zahteva namreč naj Italija uvbzi znatno količino olja, čeprav ima slednja še svojega olja odveč. O nepopustljivem stališču tunizijske vlade bo moral sedaj odločatiRim Irt, dp^o pretehtati, če sporazum za ribolov in tehnično sodelovanje odtehtata breme uvoza olivnega olja. VČERAJ SE JE JAVIL NA MILANSKEM SODISCU Milanski bankir De Luca točne v rokah pravice Sodstvo ga dolži bankrota itn goljufije, vpleten pa je tudi v afero Sindona MILAN, 16. — Ugo De Luca, mi- v Milan imel s seboj nabito polno — 1 _ ! l_ „ „ 1_r — l_r * — 1 •! — 1_Z- — -— U. n M 1* * U ^ V 71 T- r» «dr, rr„ r» r» r, r. . . r. rc r, J lanski bankir, ki je bil obtožen bankrota in je bil tudj vpleten v afero Sindona, se je popoldne javil namestniku milanskega državnega pravdnika Guidu Violi, ki vodi preiskavo. Bankirja je spremljal odvetnik Pallalido. Dr. Viola je v začetku leta podpisal zaporni nalog za bankirja in ga obtožil bankrota, potvorbe upravnih in računovodskih knjig ter nepravilnega opravljanja svojih dolžnosti. Itàlijanska državna banka je 23. januarja s pristankom zakladnega ministrstva sklenila, da zapre zaradi stečaja «Banco di Milano». Iz računovodskih knjig je namreč izhajalo, da je banka dobila za 22 milijard lir pologov, kljub temu pa je imela le šest milijard lir gotovine. Milansko civilno sodišče je zato proglasilo bankrot banke, pri kateri je bil De Luca generalni direktor, s pasivom dveh milijard lir in pol. Skoraj istočasno ih čeprav je sodnik odredil zaplembo bankirjevega potnega lista, je De Luca izginil. • Preden je bil imenovan za generalnega direktorja milanske banke je'De Luca vodil banko «Unione», ki je bila last sicilskega poslovnika Micheleja Sindona. Tudi ta je prišel navzkriž s pravico zaradi drznih finančnih operacij, ki so ga privedle na rob propada. V tem okviru mu je milanski preiskovalni sodnik dr. Urbisci, ki vodi preiskavo o dejavnosti Sindona in ki je podpisal zaporni nalog za sicilskega poslovnika — tudi ta jo je pravočasno pobrisal v tujino — poslal sodno sporočilo. De Luca je po begu našel pribežališče v Švici, kjer ga je med drugim pred nekaj meseci intervjuval urednik milanskega tednika «Panorama». Danes se je končno odločil, da se vrne v Italijo in v ta namen se je zglasil pri finančnih stražnikih na mejnem prehodu Orezzo pri Comu. Od tod so ga odpeljali na milansko sodišče, kjer ga je dr. Viola takoj zaslišal. Pravdnik je v pogovoru s časnikarji poudaril, da bo v najkrajšem času formaliziral preiskavo, ki jo bodo verjetno zaupali preiskovalnemu sodniku dr. Urbisci-ju in ni izključeno, da bo dr. Urbisci združil ta postopek s preiskavo o dejavnosti Micheleja Sindona. Milanski bankir je ob prihodu N@bekv nagrajenec za medicino torbo. Vse kaže, da gre za sveženj dokumentov, s katerimi naj bi hotel dokazati svojo nedolžnost. Poleg vrste bankirjev in poslovnikov naj bi bik v bankrot milanske banke vpleten tudi neki poslanec in sicer demokristjan Aventino Frau, katerega De Luca dolži izsiljevanja. Milanski sodniki pričakujejo, da bodo z zasliševanjem bankirja lahko pojasnili še marsikatero skrivnostno o-koliščino bankrota milanske banke, ki je bila kot rečeno tesno povezana s Sindonovim finančnim imperijem in delno tudi s sicilsko ustanovo za rudarstvo, katere predsednik Verzotto je bil prav tako obtožen goljufije. V tem okviru je dr. Viola poslal poslancu B'rauju sodno sporočilo, aretirana pa sta bila časnikar Romolo Saccomani in odvetniški pripravnik Mario Savol-di. • .............................................................. mBAAlJA PO ZAPLETLJAJIH OB CISCARDOVEM OBISKU V MOSKVS V tolmačenju helsinškega sporazuma vzrok francosko-sovjetskega spora? SZ ni bistveno spremenila svojega odnosa do zahteve Zahoda po svobodnem kroženju idej in ljudi ■ Komentarji francoskih listov MOSKVA, 16. — Francoski predsednik Vàlery Gišcard D’Estaing je v spremstvu zunanjega ministra Sauvagnarguesa prispel danes zjutraj v ukrajinsko prestolnico Kijev Tu so ga sprejeli generalni tajnik ukrajinske komunistične partije in član političnega urada partije Vladimir Ščerbitski ter drugi visoki državni in partijski funkcionarju Na letališču je francoskega gosta pričakalo tudi okrog 200 ljudi, ki so vihteli sovjetske in francoske zastavice. Tudi v tem primeru je bil Gi-scard D’Estaing kot ob svojem prihodu v Moskvo sprejet, dokaj hladno, kar je še vedno odraz negoto- Zastoj v pogajanjih med Italijo in Tunizijo vosti sovjetskega vodstva, ker ni še prodrlo v tako imenovano «Giscar-dovo skrivnost», se pravi, ker novi francoski predsednik, čigar izvolitev je Moskva precej odkrito podprla, še ni dovolj jasno pokazal, kam hoče pripeljati Francijo. Vse do razkritja «skrivnosti» pa bo sovjetska politika do Francije mlačna, kot je bil mlačen predvčerajšnji sprejem Giscarda v Moskvi. Medtem ko se francoski predsednik gre turista — obisk v Kijevu bo namreč trajal 24 ur — se tuji politični komentatorji šfe vedno vprašujejo, zakaj je bilo včeraj nepričakovano odpovedano srečanje Gi-scard - Brežnjev. Kot smo že poročali so s tem v zvezi možne razne domneve in ugibanja, najbolj verjetno pa je vsekakor, da je prišlo do nepričakovanih zapletlja-jev v obisku, ki je bil v napovedih komentatorjev zgolj rutinski. Zataknilo pa se je najbrž pri tolmačenju črke in duha Helsinkov, saj zadobiva Giscardov obisk v Moskvi — prvi obisk zahodnega državnika v Sovjetski zvezi po zaključku evropske konference o varnosti in sodelovanju — pomen izpita praktične uresničljivosti helsinškega sporazuma. To je precej jasno prišlo do izraza med zdravicama Giscarda in Brežnjeva na slovesni večerji. O-ba državnika sta pokazala pripravljenost za tako «helsinško bogatenje», hkrati pa je iz njunih besed prišlo do izraza tudi dejstvo, da se v marsičem razhajata. In jabolko spora je še vedno tako imenovana «ideološka razorožitev», za katero se je Giscard odločno potegnil, medtem ko je bil tajnik sovjetske KP mnenja, da popuščanje napetosti še ne pomeni konca «bitke idej». Kot že na konferenci v Helsinkih je tudi med obiskom francoskega predsednika v Moskvi precej jasno pri-i šlo do izraza dejstvo, da bo ravno 1 svobodno kroženje idej in ljudi predstavljalo najbolj vročo preizkušnjo za uresničitev helsinških sklepov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiniiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiraiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiininunnim Giscard D’Estaing in Leonid Brežnjev se rokujeta ob prihodu francoskega predsednika v Moskvo. Štirje ugrabitelji v rokah policije TURIN, 16. — Turinska kriminalistična policija je dopoldne aretirala štiri južnjake, ki so bili vpleteni v ugrabitev industrijca Tobia Materassija in ki so kot vse kaže pripravljali še eno ugrabitev. Gre za 23-letnega Giuseppa lerina, njegovega 21-letnega brata Antonia, 19-letnega Salvatoreja Miolla in 31-let-nega Salvatoreja Ursinija. Roparje so agenti zasačili v nekem baru na Korzu Vittorio, kjer so se zbirali že nekaj dni in kot kaže kovali načrte za novo. ugrabitev. Preiskava je še v teku in policija ne izključuje senzacionalnejših razpletov. Kaže tudi, čeprav vest ni bila potrjena, da so preiskovalci zaplenili nekaj bankovcev odkupnine, ki jo je plačal rimski draguljar Bulgari. ZARADI POKOLA NA ATENSKEM VSEUČILIŠČU Veijoki grškega fašističnega režima od včeraj znova na zatožni kiopi Glavna obtoženca sta Papadopulos in Joannides, ki sta v krvi zatrla upor atenskih študentov - Tudi tokrat je proces v pirejskem zaporu Korydallos ATENE 16. — V pirejski kaznilnici Korydallos se je danes začel proces proti bivšemu grškemu diktatorju Papadopulosu in drugim 32 veljakom grškega fašističnega režima, ki se bodo morali zagovarjati, ker so v, krvi zatrli upor na atenskem vseučilišču. Atensko civilno sodišče jih- namreč dolži «nenamernega umora, zlorabljanja oblasti, spodbujanja k nasilju, protizakonite uporabe orožja in povzročitve škode državni imovini». Obtožnica, ki jo je davi prebral generalni pravdnik Cancssis se nanaša predvsem na pokol na atenskem vseučilišču, s ica-SANTIAGO DE CHILE, 16. — Čil-! terim je Papadopulos zlomil odpor ska policija je sporočila, da je v ' atenskih študentov novembra 1973. oboroženem spopadu z agenti poli- j p0 gtirih dneh ostrih protirežim-ticne polrcije Dma padel gverilec demonstracij je Papadopulos Da^oberto Perez, baie eden od vo- ,,, . ,, , ... , mtr 17- novembra sklenil, da posije nad Čilska policija ubila aktivista MIR d teljev levičarske organizacije MIR. Po uradnem poročilu naj bi agenti uporno študentarijo, ki se je zaba-presenetili Pereza in drugih 10 gve- ! rikadirala v vseučilišču, tanke in do rilcev v neki kmetiji blizu čilske,20^ oboroženo vojsko. V silovitih prestolnice. V ostrem spopadu naj spopadih je vojska ubila-. 33 študen-TUNIS, 16. — Ob vprašamu bi policija ujela pet odpornikov, | tov, nad tisoč pa je bilo rabjenih. — - - Svojci žrtev so zato prijavili so- dišču generala Papadopulosa, nek olivnega olja so se danes zataknila j drugim petina pa se je posrečilo pogajanja med Italijo in Tunizijo, I pobegniti. danjega poveljnika vojaške pobcije gen. Joannidesa, obrambnega min. E-fessiosa in brata bivšega diktatorja Charalambosa Papadopulosa, tedaj generalnega tajnika ministrstva za javni red kot odgovorne za pokol. Po obtožnici ima Papadopulos največjo odgovornost za zločin, ker je osebno sklenil, da pošlje tanke nad uporne študente, zabarikadirane na vseučilišču. General Joannides je odgovoren za operativni načrt napada in ker je ukazal vojski,, naj se nediskriminirano posluži orožja, da stre upor študentov. S tem pa je hkrati postavil osnovo za državni udar, s katerim so deset dni pozneje vojaški skrajneži strmoglavili diktatorja in uvedli novo diktaturo. Med ostalimi obtoženci — kot rečeno jih je skupno 33 — so načelnik generalštaba grške vojske Demetrioš Zagarianakos, poveljnik tanka, ki je prvi vdrl v univerzo ter vojaški in policijski častniki, ki so ukazali svojim podrejenim, naj streljajo na manifestante. Za sedež procesa so grške oblasti tudi tokrat izbrale pirejsko kaznilnico Korydallos, kjer so že dvakrat sodili veljakom grškega fašističnega režima. Julija in avgusta .je posebno sodišče po dolgi obravnavi obsodilo , na. smrt Papadopulosa, Patta-kosa in Makarezoša, ker so, s sila sprevrnili ustavno • ureditev drža-ve,- Za vse tri je vlada dan po razsodbi zahtevala, naj jim vrhovno sodišče spremeni obsodbo na smrt v dosmrtno ječo. Tudi za kazniva dejanja, zaradi katerih se morajo zagovarjati danes Papadopulos, Joannides in ostali veljaki režima, grški zakonik predpisuje smrtno kazen. Vprašanje je torej, če bo Karamaniisova vlada, v primeru da sodišče spozna obtožence za krive in jih obsodi na smrt, tudi tokrat zahtevala pomislostitev še preden bodo obtoženci sami vložili priziv na vrhovno sodišče. Levičarska opozicija je pred dvema mesecema zelo strogo obsodila ravnanje vlade in tudi voditeli zmerne sredinske stranke Mavros je ožigosal Karamanlisov sklep kot aten tat na grško ustavo. i In Giscard, ki je prvi šel po kostanj v žerjavico, je že takoj lahko spoznal, da se stališče ZSSR tudi po Helsinkih ni v tem pogledu veliko spremenilo. Spričo vsega tega je po mnenju političnih komentatorjev najverjetneje, da gre včerajšnjo odpoved srečanja Giscard - Brežnjev pripisati nejevolji sovjetskih voditeljev, do stališča, ki ga je s tem v zvezi zavzel francoski predsednik. Molk iz uradnih krogov pa je v tem pogledu morda še povečal napetost in dal sponi, vsaj navidezno, tako razsežnost, ki jc dejansko uma. Zapletljaji ob obisku Giscard D’E-stainga v Moskvi so močno odjetknili v vsem francoskem tisku, ki soglaša z osnovno ugotovitvijo, da gre za posledico spora, razhaja pa se v iskanju korenin teh nesoglasij. Za glasilo komunistične partije «Humanité» je spor posledica dejstva, da se Pariz in Moskva razhajata glede vrste pomembnih vprašanj in s tem v zvezi list navaja odpor Francije do pobud za splošno razorožitev, filoatlant-sko francosko zunanjo politiko in dejstvo, da Pariz prodaja orožje na štiri vetrove. Pisanje glasila KPF vsaj delno potrjuje domneve, da so tokrat v Moskvi prisluhnili na opozorila francoske partije, naj ne žrtvuje ideološkega boja na oltarju popuščanja napetosti. Z analizo «Humanité» soglaša tudi gospodarski list «Les Eohos», ki meni da je francosko - ameriško zbližanje znatno ohladilo odnose med Francijo in SZ, medtem ko uvodničar radio Luksemburg trdi, da je jabolko spora različno tolmačenje helsinš kega sporazuma, povezuje pa tudi nepričakovane zapletljaje z uvodnikom komunističnega glasila, v katerem je «Humanité» pred Giscardovim odhodom v Moskvo silovito napadel notranjo in zunanjo politiko francoskega predsednika. Naravnost idilična pa je z druge strani cena francosko - sovjetskih pogovorov, ki jo daje uradna časopisna agencija SZ TASS. V obširnem sestavku diplomatski urednik agencije Kornilov poudarja, da pogovori po tekajo v resnem in konstruktivnem vzdušju ter resnem prizadevanju za izboljšanje odnosov in sodelovanja med Francijo in SZ. člankar je mnenja, da so bili vsi sovjetsko - francoski sestanki na vrhu «doslej vedno plodni, ker so imeli tehtnopolitično vsebino in sedanji pogovori niso izjema ter bodo brez dvoma ojačili odnose ,med državama, zlasti še, ker bodo ob zaključku podpisali pomembne sporazume o vzajemnem sodelovanju.» Omeniti pa gre , vsekakor, da korbentar agencije TASS niti ne namiguje na, včerajšnjo nepričakovano odložitev srečanja Giscard D’Estaing - Brežnjev. STOCKHOLM, 16. - Švedska a-kademija znanosti in umetnosti je podelila letošnjo Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo trem znanstvenikom, ki so dali svoj bistven doprinos pri študiju rakastih tvorb in zlasti o virusih, ki jih povzročajo. Nagrajeni so bili prof. David Baltimore, ki poučuje na zavodu za tehnologijo v Massachussetsu, prof. Howard Termin, ki poučuje na univerzi v Wisconsinu in prof. Renato Dulbecco, ki je sicer ameriški državljan, a je Italijan po rodu in ki dela v laboratoriju za onkološko raziskovanje v Londonu. V utemeljitvi svojega sklepa so švedski znanstveniki poudarili, da doslej ni bilo še neizpodbitno dokazano, da so virusi vzrok rakastih tvorb v človeškem organizmu z izjemo nekaterih tumorov na koži, Baltimore, Termin in Dulbecco pa so s svojim raziskovalnim delom postavili trdne temelje za raziskovanje y tej smeri. Dulbecco je preučil vpliv sorazmerno enostavnega virusa na celicah, ki jih je pridobil v laboratoriju, Termin je razširil to preiskavo na viruse z alternativnimi vzorci genetskega materiala, Baltimore pa je strnil v organsko teorijo izsledke svojih kolegov. V pogovoru s časnikarji je prof. Dulbecco poudaril, da ga je Nobelova nagrada iznenadila, dedal pa je tudi, da je nadvse srečen zaradi tega priznanja. Kar zadeva svoje načrte za prihodnost je izjavil, da bo nadaljeval svoj študij o raku, da bi prispeval k boju proti tej bolezni. Na sliki: prof. Renaio Dulbecco v svojem laboraririju v londonskem onkološkem zavodu. (Telefoto ANSA - UPI) Pet delavcev umrlo v prometni nesreči pri Fogii FOGGIA, 16. - Pet poljskih dninarjev je izgubilo življenje v strahoviti prometni nesreči pri Foggii. Avto, s katerim so potovali, je silovito trčil v cisterno, ki je vozila v nasprotni smeri, in se dobesedno razletel. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je vzrok nesreče prevelika hitrost. Meritve naj bi pokazale, da je avto