43. Številka. Ljubljana, četrtek 21. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. gjhtrt* vsak d*?t, i»v*«mši t/».* H moei". Za Ljubljano ca četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poitt prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ho plačuje od _ čotiriHtop« e ,.«u.t-• r*t« 6 kr., ' o ae oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če se dvakrat iu 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se "um trocikiiatL — Rokupiiti so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Koluiauovej hiši I*. 3 „gledalidka stolba". Opra vn iit vo , na katero \aj ii-peža izvoljen in je spn-jc^l Ime Lco trinajsti. Berlin 19. februarja. V državnem zboru nemškem je na Beningsenovo interpelacijo o orijentalnom vprašanji odgovarjal sam Bis m ar k in rekel: Mirovne podloge se ne dotikajo interesov Nemčije tako, da bi mogla iz svojega dozdanjega vedenja prestopiti. Uojaziii zarad Dardaiml nijso opravičene. Uradnega pojasnila, kako se ima Nemčija držati, Bisniark ne more dati, ker je še le denes dotične dokumente dobil. Bis mark ne veruje v evropsko vojsko, ker bi morale one vlade, ki bi šle proti Rusiji, prevzeti odgovornost za turško dedftčino. Nemčija je za pospeševanje konference, katera bode morda v prvej polovici marca sešla •e. Bisniark odbija odi o 2 no vsa terjanja, naj bi se Nemčija vmešala. Nemčija lioče pošteno posredovati, ali neče imeti ^osla posredovalnega s o d-nika v Evropi. Dunaj 19. februarja. Državnega zbora zbornica poslancev je sprejela s 151) glasovi proti 130 col na kavo z 20 gl., za žgano kavo 26 gl. in za kavine surogate po 6 gl. Carigrad 18. februarja. Britanska flota je šla od Mudanija-baja v Tuzlo, 17 angleških milj od Carigrada. Bolgarija in Bolgari. (Spisal Franjo Potočnik.) Mej vsemi nurodi evropske Turčije stojo Bolgari, bodi si po svojem Številu, bodi »i po razširjenosti Bvojega jezika v prvej vrsti. Bolgarija namreč ni j samo to, kur ju deaes na navadnih zemljevidih pod tem Imenom nuri sanega, ampak bolgarska staništa in bolgarski jezik segajo od severno Dobruče do Soluna na jugu, ud vzhodne arabansko mejo do Črnega morju ; bolgarska Btanišca in bolgarski jezik obsegajo celo staro Mižijo, Macedonijo in Gracijo, črez 40O0 kvadratnih milj z, blizu cest milijoni bolgarskih prebivalcev. Geografija iu zgodovina bolgarskih dežel sta v zadnjih -10 uli 50 letih predmet neprestanih preiskovanj. Itusi, kakor llilferdiiig. Grigorovič, Makušev in tir. ; Srb ILajie, Hrvatu Bački in Matkovic, Čeli Šufnrik, Francozje Ainie Bouo, Ciprian Robert in dr., Nemci Grisebah, Ki epe rt in dr., iu v najnovejfiej dobi Dunaj 11). febr. („Pol. Corr.") To de-našnjih poročilih iz Aten v Tesaliji teče kri precej močno. Turški prostovoljci iz Azije so grške prebivalce iz vasi Pesile in Levke posekali. Na drugej strani raste grška vstaja v Tesaliji. Vstaši iz Pelijona so se v Mokrinici utrdili. V Kpiru so bili krvavi boji pri Rado-vici in Karaoi. Vojska. Angleži so se na morji še malo več od Carigrada proč pomaknili, znamenje, da vendar nemajo poguma vojsko začeti. Tudi naši Magjuri so prenehali vpiti po vojski, tako, da je celo položje mnogo mirneje postalo in menda za kake 14 dnij tudi ostane. Kaj pa potlej, tega nihče ne ve Kakor se „Pol. Corr.M poroča, poslal je veliki knez Nikolaj rumunskemu knezu prve pogoje miru. Poveljniki v Silistriji, rtuščuku in Vidiuu so rekli, da ne morejo prej tvrdnjav izprazniti, p red no iz Carigrada ne dobodo fer mana, zarad česar se je predaja še nekaj časa zakasnila. — Od 13. februarja se iz ruskega glavuega kvartirja telegratira črez Carigrad in Odeso v Rusijo. Dunajska vojaška „Wehr Ztg." jo prinesla nekaj številk, ki bi imele dokazovati, da v kakej avstrijsko-ruskoj vojski bi A v Btrija več vojakov na noge mogla postaviti nego Rusija, in bi torej Avstrija zmagala. Ali „N. Fr, Tr.u pravi na to: ,,Da se „\Vehr Ztg," oglaša za zmago, to nas prav skibi, kajti 1. 18GG je ravno tako s številkami dokazovala in prorokovala, da bode Avstrija nad Brusijo zmagala, 1. 1870 pa, da bedo zmogla Čeha Konstantin Ireček in belix Kanitz, so temoto, katera je £0 v začetku našega stoletja na teh deželah letala, nekaj razsvetlili. line „Balkan" je denes povsodi in vsem znano. Ta Balkan, o katerem so je še v 18. stoletji mislilo, da sega od Jadranskega do Črnega morja, in da jo le ena sama vrsta gorovja od zahoda do vzhoda, brez razpokliu ali rež, se začenja z Ivanovo livado (Ivanovim travnikom), na voglu Srbijo iu paša likov Niša in Vidina. Ime „Balkan" je turško in no pomeni ničesa druzega nego „gorovje" (gebirge) Bolgari imenujejo ves Balkau od njegovega začetka pri Timoku do Črnega morja „Stara planina" m Turki zovejo ravno tudi ta celi Balkan : „Ilodža Balkan", iz tega imena llo-dža Balkan so nekateri nemški geografi skovali: „lio her Balkan". O tem »Ho-her Balkana" ne vedo ui Bolgari ui Turki uičesu, ker sta imeni: „tStaia planina" in Hodža Balkan splošni imeni celega Balkana, od njega začetka pri lvauovej livadi do Črnega morju. Da imajo posamezni kraji Stare planino tudi posamezna imena, je naravno in samo ob sebi razumljivo ; ali tudi Francoska. Njeno zdanje prorokovanje je torej nov uzrok, da naj Avstrija mirna ostane." O ruskih nadaljnih vojnih pripravah se piše iz Bukarešta v „N. Fr. Pr." 12. febr.: Zopet denes sta dva nova ruska polka z več baterijami marširala skozi našo mesto. In to vidimo vsak dan uže več tednov. V Moldnvi je pa vojno gibanje baje še večje. Tu se misli, da jo Rusija odločila se, vse vspehe, k i jih more i meti iz svoj e zmage, prikoristiti Bi. Nobenega svojega uveta ne bodo nazaj vzela. (To se razumejo, in nespametna bi Rusija bila, ko bi nemškutnrjera in Magjarom za ljubo bila zastonj kri prelivala. Ur.) Ali Slovanstvo napreduje? Star pregovor pravi, da se prijatelji sreče prijateljeve vesele; da ga pa zapuste drug za drugim, kadar se mu sreča izneveri. SI o-vaui, zlasti Slovenci nijso bili dozdaj nikoli in nikdar traini ljubimci sreče, tedaj tudi prijateljev nij bilo, kateri bi se ujih zbog sreče držali. Nasprotno, ko so nastopili za Slovanstvo milejši dnevi, zapustili so njih celo prijatelji na videz, iz strahopetuosti in zavida. — Slovanom na jugu uij bilo več živeti pod strašnim jarmom sto in stoletne sužnosti. Brez lastnega posestva, po Bili hlapci iu sužnji po posestvih turških oderuhov in zatiralcev, v veduej smrtnoj nevarnosti, naveličati so se morali nečloveškega rob^tva. Obupali so, iu obup pritisnil jim je meč v roke, da poskusijo borbo za zboljšanje svojega stanja, ali da častno padejo v borbi za svobodo. Nj h pravična borba opozorila je sorodna plemena mej posameznimi imeni nu nahajamo pri najboljših geografih „lloher Balkau", zatorej je le kompletna zmota nemških geografov, ako v zemljevidih Turčije ali Bolgarije: , Staro planino* na zahodnjoj strani pogorja, a v sredi njihov „lloher Balkan" videvamo, kateri samo njihovej domišljiji zahvaljuje eksistenco. Žali-bog se jo ta napaka tudi v naš slovenski a t lan t \ rinila, ker je ravno tudi na zahodnjej strani označena: „Stara planina11, na sredi: „veliki Balkan", a bolj proti vzhodu vidimo: „mali Balkan", in prav na vzhodu pri Čruein morji jo „Ileuius" narisan. Posamezna imena Stare planino od zahoda do vzhoda so, prva: Planina svetega Nikole. To imo je temu kraju dal Kanit/., in sicer zavoljo ondi ležeče, v preteklem in tudi v tem letu večkrat imenovane soteske svetega Nikole (St. Nikoluipass). Drugi posamezni kraji Stare planine so: Berkovska planina, Vračuu-ska planina, Murgoš plnnina, Bunovska planina, Mirkovska planina, Zlntiška planina, Suha planina, Bazenska planina, Kličurska plauina, Trojanska planina, Tverdijska planina iu druge. ter njih je privela črez malo časa na bojišče. Huda in trda borba je nastala, na tisoče zvestih sinov matere Slave je prolilo kri za obstanek svojih bratov. Sreča njim je bila od kraja nemila. Sovrag vzdignil je, zbravši poslednje moči, ponosno svojo glavo — njegovi prijatelji so radosti poskakovali, češ, Slovan-stvo je brž pri vstopu na bojišče zmagano in uničeno, turška sila je nezmagljiva. Ogri 80 razsvitljevali, slavili so zmago Turkov in ugonobljenje Rusov pri Plevni. Strah in trepet izginil bil je na mah iz src vitežkih Ogrov; vpili in zabavljali so po svojih časnikih na Slovanstvo, grdili ga, kolikor so bili po svo-jej surovosti in razburjenej fantaziji le zmožni. Pridigovati boj proti Slovanstvu so opustili, kar so itak Slovanstvo za vselej potrto smatrali. Da so njim turkoljubi vseh držav in dežel zvesto pomagali, nij nikomur neznano. Toda, Slovanstvo je napelo svoje moči, pomnožilo njih ter ni za trenotek nij opustilo svojega cilja. In spremenilo si je res stanje. Kakor Abdul-Kerim nij iztrebil Slovanstva, akoravno so mu bili poslali M agi ari zlat meč v priznanje in v izpodbujo, tako ga tudi Osman-paša s svojo armado v Plevni nij uničil, marveč je prišel s celo svojo vojsko Rusom v roke, tako tudi Turki v Šibki nijso Rusom mogli zabraniti pota do Carigrada. Turki bili bo povsodi tepeni od Rusov, zmagani od Srbov in Črnogorcev. Slovanstvo storilo je v krat kem take velike in nenavadne čine, da je svet jel strmeti, ker njih od Slovanov nij pričakoval. Kaj pa Magjari in njih zavezniki proti Slo vanstvu? No, ti so bili pred svetom zarad svojega krivega prorokovanja, češ, da je Turek Slovanstvo pokopal, osramočeni. Star strah in trepet se njih je zopet lotil. Vsak dan bil je po njih mnenju „casus belli" stvorjen. Agi taci j a za boj proti Rusu in drugim s Turkom se borečim Slovanom jela se je zopet širiti. Po boji so vpili v svojem zboru, po boji so kričali pri vseh javnih shodih. Govorili so celo v imenu Avstrije kakor v imenu „magjar-orsaga", kakor sploh imajo ti „patrijoti", kadar je govor o vojski ali kakem plačilu, Av strijo in le Avstrijo v ustih, čeravno drugod povsod poznajo le svoj magjarorsag in pre- krasen svoj izrek „extra Hungaria non est vita" etc. Magjarski časniki pisali so o Slovanstvu tako, kakor bi bili vsi zblazneli. Polastila se njih je manija, da so začeli odločno preganjati Slovanstvo v lastnej deželi, ker se drugi Slovani za njih vpitje in hujskanje nijso dosti zmenili. Umazane duše so podkupovali zle priče proti čistim slovanskim značajem, samo da so njih spravili v ječo — kakor Mdetić*. Njihovi ljudje puntali so se slobodno na Er deljskem, to nij vznemirjalo patrijotov a la Helfy, Verhovaj in drugih. Slovani pod ogersko krono še šarpije nijso smeli cufati za ranjene brate. Tako razumevajo Magjari in nj;h privrženci enakopravnost, tako so na Ogerskem in še nekje drugod Slovani enako-veljavni pred zakoni. Da še ne mirujejo in ne bodo mirovali, to je naravno, ker je njih brat Turek na pol uže pokopan, ker je od Slovanov odvisno, ali ga zadavijo celo, ali mu velikodušno še puste živeti, dokler sam od slabosti ne pogine. Magjari marveč ravno zdaj z vso Bilo nadaljujejo boj proti Slovanstvu po časnikih in brošurah. Turkoljubi v Avstriji, se ve da, njim zvesto pomagajo. Ko je tedaj pred kratkim prišla v Buda-Pešti knjižica na svitlo pod naslovom „A Fel-vidćk", prinaša „Neue Freie Presse" 14. t. m. članek „der Panslavismus in Uogarn", govoreč o tej knjižuri Bele Grilnvvalda. To delo je po zadržaju delo renegatskega Nemca, kateri dela iz obrekovanja dobiček in posel. Da je pisatelj Grtiovvald magjarsk šovinist, priznava drug magjar ember sam v dopisu. Podlo obrekovanje in denunciranje pa v istini je, ako Grtinvvald v navedenoj knjižici piše, »da se nahaja cela zgornja Ogerska v rokah ruskih (!) agentov, katere plačujemo mi." Kdo je ta mi, nij lehko razumljivo, ker Magjari za druge še potrebne j še reči nemajo denarja, ter jemljejo v „shrambo" onega slovanskih Matic, nemških Saksov, ali hrvatske granice. Kdo pa 80 ti „ruski agenti" po mislih tega učenjaka? Ubogi narodni učitelji in du hovniki. Ali je mogoče, da mož zdravih možja nov kaj takega piše, ali je mogoče kaj takega pisati temu, kdor spoštuje pravico in ljuM resnico? Ne, in stokrat ne. Do takega pisarenja privede človeka le strast, slepo zavidanje. Kar se nahajajo mej Slovani po zgornjej Ogerskej učitelji in duhovniki, kateri ne zatajujejo svoje narodnosti, kateri nijso postali izdajice svojega naroda, Mngiarom na liubo, demuncira njih grda duša višjega uradnika renegata kot „ruske agente". Od prvega do zadnjega preštel je ta „vzor poštenega ogerskega uradnika" vse učitelje in duhovnike, kateri delajo pronagando za „pan-8lavizem" in katerega se Grttnvvald z Ogrl vred bolje boji, kakor hudiča samega. Naštel je vseh vkup 357, in sicer je mej katoliškimi duhovniki 208, mej luteranskim! 09 takih panslavističnih agentov. „Srce boli človeka" — pravi Grtlnvvald — „ako vidi lepe kraje „blažene ogerske dežele" v posestvu Slovanov, kjer nO pred kratkim bili le Magjari". Tamošnji Slovani začeli so se po dolgem zatiranja po Magjarih zavedati svoje narodnosti, osnovali so si narodne učilnice in narodne gimnazije s svojim krvavo zasluženim denarjem, katere so pospeševale duševno povzdigo Slovakov, širile narodno prebujenje. Ker se teh 1.800.000 Slovakov nij po-magjarilo, zategadelj zdihuje in jadikuje Grtln-wald v svojej kniižuri. ker ob enem sam priznava, da so Slovaki najboljši državljani in ljubijo svojo domovino. Ako graja on ogersko vlado, da ne postopa ostro dovoli proti „agentom panslavizma", tako lahko vsakdor izpre-vidi, da je Grtlnwald ena izmej onih surovih in krutih duš, katere niiso s tem zadovoljne, da se ogerskim Slovanom zapirajo učilnice in drugi izobraževalni zavodi, da ne zatira njili jezik, da se niim po sili jemlje denar, namenjen narodnim zavodom. To nij dovolj; morali bi se s silo spreobrniti v Magiare, ali zapreti za vse življenje v temne ječe. Magjar in Turek ustvarjena sta za vladarje, vsi drugi so hlapci. Tako mislijo Magjari in njih pristaši. Toda, čem huje vpijejo in zabavljajo Ma* gjari in njih privrženci proti Slovanom, tem bolj morajo Slovani sprevidati, česa imajo od Mugjarov pričakovati. Boj Rusov s Turkom približal je Slovane druzega druzemu. Moči SIo- Najvišji in najdivjejši del cele Stare planine je mej soteskama Šibko in Slivno, 15 milj dolžine. Skoro vse stoletje je to skoro neprehodljivo gorovje najljubše stanovanje bolgarskim bajdutom. Vsak vrh, vsaka soteska, vsak studenec teh krajev ima pri njih svoje ime, svoje glase ali guče in svoje pesni. Strašnost teh krajev ilustrira hajdutski voje-voda „Panajet Hitio". Panajet Hitio je bil Bin bogatega ovčarja, rojen 1830 leta v Slivni; on je bil junašk, izveden, mož dobrega srca. Razbojni štvo, plenljivost in grabežljivost Turkov so ga zgodaj prisilile, svojo Brečo na Starej planini iskati si, kjer je bil vojevoda „Hajdutov". Pisal je znamenite originalne memoire, katere so bile leta 1872 v Bukareštu natisnene. Panajet piše o divjosti Stare planine tako-le „Silni veter divje brije; beli sneg bliščeče sveti; žalujočo hrumel reke in potoki; volkovi tulijo v goščavi; zimne tice kriče nad nami; Bicer nij videti ni slišati ničesar; strašno težko nam je napiej se pomikati; do beder se človek udira v sneg; to noč nijsmo dalje nego 300 korakov prišli." In preko tega Btrašnega, skoraj nepre-l poti podobno bilo" ; nadalje o romantiki razgleda hodljivega gorovja so Rusi v letošnjej prehu-dej zimi kanone in celi moderni vojaški tren na ramah prenesli! Da, opravičen je izrek avstrijskega časnika, kateri je rekel, da ruski prehod Stare planine višje vredi od prehoda Ilauibalovega preko italijanskih planin. Ako pa pogledamo iz teh divjih krajev Staroplaninskih gozdov, katerih še spekulativna sekira kupčijstva nij dosegla, kjer še dandenes neštevilna debla hrastovine in dru zega, za prihodnjost obrtnije neprecenljivega, lesa stoje, kakov kras, kakova lepota narave se nam kaže v tem čudovitem svetu! Kar severna, južna, vzhodna in zahodna stran Ev rope rodi, to roditi zamore balkanski poluotok; kar Poljaki „Črni zem" imenujejo, kar Banatu bogatijo daje, vse to in še več na hajamo v bolgarskej zemlji. O čarobnoj krasoti bolgarske zemlje pri Belgradžiku piše Blunqui: „Soteske Clioule v Provenre, defile v Pankorbu na Španjskom, italijanske planine, Pirineje, najdivjejši tirolski I in švicarski hribi nemajo nič, kar bi tej le hriba „Rila", od katerega Boue" pravi: ..Dolina Tempe ob visokem Olimpu je romantična, Vodena na Macedonskem je velikanska n prelepa, ali razgled z Bila preseza vse« Kje na svetu," pravi Boue" dalje, „je kaj enakega? Sofija in Ril sta neločivna, kakor Na« polj in Vezuv"; o prelepej, imenitnej, staro-davnej rezidenci bolgarskih čarov, „Trnovem", o sedanjih jezerih in bliščečih krajih reke Strimona. o vsej tej rajskej sliki in o mnogem drugem spregovorim kak drugi krat. Za sedaj sem se bil samo namenil podati nekatere odlomke iz novejše zgodovino bolgarske dežele. O Ikar so bili Turki pred več kakor 400 li*ti jugoslovanske kraje podjarmili, vse do za-čt tka našega stoletja jo bila Bolgarija iz vsega političnega in cerkvenega življenja izbrisana. Učenjaki, kateri so v istem času za-Čeli organizem in razmere slovanskih jezikov preiskovati, so le po dolgem trudu prišli do prvih malih poročil o bolgarskem jeziku. Do-brovski je 1814. leta bolgarščino le za drug dijalekt srbskega jezika držal in 181f>. leta vanstva pokazale so se prvokrat take, da se ne bode več preziralo v bodočnosti. Ta edini cm, da je ravno Slovanstvo največjemu in najhujšemu sovražniku Evrope in evropske kulture dalo smrtni udarec, bode na veke v zgodovini pričal o njegovej moči in velikosti. Ta moč in velikost bode tudi počasi ozdravila ogerski in še kak drug šovinizem, ter bo ohladila sovraštvo do Slovanstva. Politični razgled. Motrim Je dežele. V Ljubljani 20. februarja. Naš c€>9nr je dobil, kakor angleška „Morning Post" pripoveduje, od ruRkega carja pismo, v katerem car skuša različnosti v mislih mej Rusijo in Avstrijo izravnati. Avstrijski Slovani moramo le želeti, da bi se mu to posrečilo. V flraravnent «7»o»*r/ je bil torej sprejet čolni tarif, ki odločuje podraženjekave, od IG gld. na 20 gld. na dvojni cent cola. Kakšna agitacija je bila po vseh ustavovernih mestih in povsod zoper ta finančni col! Koliko peticij se je izročilo proti podraženju kave! Celo ministerstvo je zarad tega bilo odložilo svojo službo, ker so poslanci nekaj trdovratni kazali se. Zdaj se je naSla večina, da je 4 gld. na dopel-cent povišanega cola naložila ! Do/laj imamo le še telegrafično poročilo, torej se še povrnemo k temu. Viiuiifc «lrJžtt-re. Wtismu»'k je govoril in izrekel, da pričakuje, da Be bode občni mir v Evropi ohranil. To je važno. Sicer hočemo počakati, -da čujemo druzih narodov sodbo o odgovoru nemškega in naših ministrov na interpelacijo zarad orijentalnih zadev. Iz M'etf'hnrrjn se piše v angleške „Times", kako ruska družba misli o miru: namreč, da je premalo, kar Rusija terja za izgubo 100.000 mož in milijon rublje v. Sultan naj ima Carigrad in ozko črto evropske zemlje ob morji, da bode čuvaj Dardanel. Avstrija ne more trpeti, da se dalje slabo vlada nad slovanskimi rodovi (v Turčiji), Dulgarija se mora pred razbojniki varovati, zato začasno zasesti. Če Avstrija hoče materijalnih poroštev, naj Bosno in Hercegovino zasede. Iz UWc7*-fwftaljo prili.) Jtvu 147.213 gl. 4 kr. 8. Blužbene kavcije 13.150 gl. t, penzijski zaklad 80.000 gl. 10. vrednost lastnega realnega posestva znese 535 497 gl. 11. inventar in kancelijske oprave 6184 gl. 13 kr. 12. gotovina v kasi 471.926 gl. 65 kr. Skupaj 12,835.385 gl. 67 kr. \l poročila se razvidi, da je bilo vloženih 420 prošenj za posojila na zemljišča, od katerih se je le 44 oviglo zaradi premalo vrednosti dotičnih posestev; 376 prosilcem pa se je dovolilo skupaj 748.536 gl. 62 kr. Hranilnica je manjše posestnike posebno podpirala, ker je več ko četrti del v preteklem letu na hipoteke naloženega denarja sledeče razposodila: 1300 strankam v zneskih od 100 do 300 gl. 1000 strankam v zneskih od 300 do 1000 gl. 500 strankam v zneskih od 1000 do 50OU gl. 200 strankam v zneskih od 5000 do 10.000 gl. druge :7t spadajo na posojila v višjih zneskih Hranilnica je občevala lausko leto s 05.101 strankami; denarni obrat je znesel 10,764 513 gl. 88 kr. Zastavljalnica, katero je usta no vila in jo vzdržuje hranilnica v podporo revnejšega občinstva, je imela zgubo 2047 gl. 41 kr., katere plača hranilnica iz reuervnega zaklada. Kreditno društvo liranilnu-.no tudi ininolo leto nij imelo posebnega vspeha zarad neugodnih kupčijskih in obrtuijskih razmer. Občni zbor je dovolil, da se po predlogu ravnateljstva izplača tudi letos iz reservnega zaklada, ki znaša 932.G91 gl. 91 kr., v dobrodelne in občnokoristne namene: 1. za tukajšnji ubožni zavod 2500 gl. 2. za podeljeno obleko revnim otrokom v ljubijanskej čitalnici 150 gl. 3. za božično slavnost v oskrboval nem zavodu malih otrok 150 gl. 4. za podporo ubožnim dijakom ljubljanske gimnazije 200 gl. 5. ubožnim dijakom gimnazije Kranjske 10O gl. 0. ubožnim dijakom gimnazije Kočevske 100 gl. 7. ubožnim dijakom gimnazije Novomeške 10O gl. 8. ubožnim dijakom ljubljanske realke 2O0 gl. 0. ubožnim dijakom učiteljskega izobraževališča 100 gl. 10. za podporo revnim učencem 1. mestne ljudske dole v Ljubljani 150 gl. 11. 2. mestne šole 250 gl. 12. za napravo učbenih sredstev v narodnih šolah za Kranjsko: a) „narod ne j šoli" 100 gl., b) BSchuIpl'enniguM 100 gl. 13. za podporo šolskih potreb za revna dekleta v tukajšujej nuuskej goli 200 gl. 14. nunskej soli v Škof jej Loki 100 gl. 15. protestantskoj doli 200 gl. 16. za vzdrževanje tukajšnjega oskrbovalnega ustava malih otrok 200 gl. 17. tukajšnjemu bolnišnemu podpornemu in preskrblje-valnemu društvu 1O0 gl. 18. tukajšnjej požarno-stražnej blagajnici 400 gl. 19. Za vzdrževanje tukajšnje Elizabet- detinske boluice 200 gl. 20. v podporo revnim, iz civilne bolnice propuščenim, bolnikom 200 gl. 21. za brezplačne obede na graškej univerzi, s posebnim ozirom na ubožue vseučiliščne dijake Kranjske 150 gl. 22. Delavskej bolnišnej in invalidnej blagajnici 100 gl. 23. za gledališčuo podporo 1877/78 450 gl. 24. revnim učencem ljudske šole za dečke v Novem mestu 100 gl. 25. mestnej godbenej kapeli 200 gl. 26. za revne učence tukajšnjo živiuozdravnišnice 100 gl. 27. tukajšnjej mestnej dekliškej šoli 100 gl. 28. delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gl. 29. za podporo ubozim učenkam ljubljanskega izobraževališča za učiteljice 100 gl. 30. godbenej šoli filhamioničnega društva 150 gl. 31. v podporo tukajšnjemu društvu katoliških pomočnikov 50 gl. 32. Kočevskej dekliškej šoli JiO gl. 33. društvu „bv. Vincenca" za podporo leda tel; in urednik Josip Jurčič. tukajšnjej hiralnici 200 gl. 34. Za podporo ljubljanskega „azila za dečke" 200 gl. 35. „Vincenc-konferenci" pri sv. Jakobu za revne 100 gl. 36. Zdravniškemu društvu za Kranjsko kot pripomoček Loschnerjevej ustanovi za vdove in sirote zdravnikov 100 gl. 37. Tukajšnjej siromašnici za napravo odej in slamnic 200 gl.__ Haziie vesti. * (Pomagaj si kakor si moreš!) Ker je na Dunaji mnogo stanovanj praznih, je nek hišni gospodar, ki je ob jednein tudi zdravnik, jel priporočati stanovališča v svojej hiši s tem, da pravi: „kdor pride v mojo hišo stanovat, mu obljubujem zdravniško pomoč dajati brezplačno, kadar koli bi je tre bal". * (Mestno svetovalstvo v preiskavi.) „Narodni Listytt poročajo, da se je zaradi neke goljufije in izneverenja pričela preiskava proti vsemu mestnemu svetovalstvu večjega mesta na Češkem. * (Morilka.) Na Gališkem je žandarmerija prijela neko M. lVirletovno, katera ženska je za enkratno plačilo jemala od staršev otroke v odgojo, a jih je potem kar prej mogoče z gladom in tepežem morila. Pod podom nje Htauovanja so našli preiskovalci dva mrtva otročiča iu o treh drugih tudi ne taji, da jih je usmrtila. Zatorej po pravici menijo, da ima ta brezsrčnica še več montev na vesti. * (Plesal) in b© dobro zabaval je — kakor se piše češkemu listu „Cesky Vichod** — pri veselici, ki je bila dne 2. t. in. v vasi Veseli blizu Hotiča, nek starec v 10G. letu, Ivan Malek. Mož je še prav čvrst in hodi poldrugo uro daleč kupovat živeža; tudi oči ima še toliko dobre, da lehko vdene nit v 6i-vanko ter si šiva obleko. * (Volkovi) bo v Ujhelvju, meBtu na Ogerskem, tako nesramni, de v bise silijo. Nedavno tega so otroka, ki bo je igral na dvo nšči, raztrgali. Občinski zastop je zatorej proglasil svarilo, da z večera nikdo z doma nema hoditi. Umrli ▼ JLjutoljMiil od 17. do 10. febr. lt>78: Aleksander Pečnik, OBobojnika otrok, 11 m. 21 dnij, v znatnenjskih ulicah št. 4, za inožjansko vodenico. — Anton Potoaar, delavcev otrok, Iti in., na mahu št. 1, za možjanBko vodenica. — Andrej alofcur, pruBJak, 81 L, v bolnici, za inarazin ui. — Amalija Šanda, uraduikova vdova, 57 1., v Selon-burgovih ulicah št. 3, za mrzlico. — Josip Stegu, učenec inžonćrsiva, 25 1, v židovskih ulicah it. ti, za otrpnonjoin pljuč. — Alojzij Krauiaršie, ujetnik, 40 I., na gradu št. 12, z u pljutaio vodenico. — Matija Suiulic, deželnega sodišča uradnik v pokoji, 71 1., na sv. Jakoba trgu št. 8, za bruhanji m krvi. — Marija Cepelmk, črovljarjev otrok, a'/a 1., v mero-sčdnih ul.cah št. 1, za mrzlico. — aiki Telban, ubožica, 74 I., na Franjevem nabrežji št. 13, v a kapjo. Tujci. 19. februarja: Evropa x Lowy iz Siska. fri Bluam Deininger iz Monakova. —■ Svotec iz Litije.— 4Jtawasser iz uunaja. — Fiisa iiTrbovlja. — Siero iz Trsu. — Hoblok iz Litijo. r"ri Malici s Adami k iz Dunaja. — Eckel iz Trsta. — Polak iz Dunaja. — Fink iz Gradca. — hcksttiiu iz Dunaja. Dunajska borza 20 februarja. (Izvirno telegratićuo poročilo.) Luotni drž. di>Jg v bankovcih . 68 gld. 40 kr. Luoiui drž. uoig v srebru , . lili , lil) „ /.laia renta........ 74 „ 80 n icuu drž. posojilo..... 111 „26 a akcije narodno banke .... TOj » — „ Kreditne akcijo...... 2*0 »SO „ LOUtUtll.........llH „ fiU „ aapol.......... jf , 4* v.. kr. cekini....., , 6 „ G'2 „ srebro......... 106 »20 „ Državno marke...... 68 B 40 „ Izurjen slovunukega jezika popolnem zmožen mr koncipijent ~w dobi takoj službo pri advokatu I*r. l.ihlomi Srcbre, (56—1) v Brežicah (Ranu). Prvikrat v Ljubljani!' Prauscher-jev po VBetn svetu znani anaiomiciii muzej .v, deželne rednte dvorani. Vsak dan imajo vanj pristop odrasčeni, od 9. ure z jutra počenši do S), ure z večera. V Ljubljani je videti ta muzoj snrno nolto« lil<<» dokler ne odrine proti Dunaji. V petek je voh dan izkljnHjivo cillorcn damam. Vstop »o kr. (55—1) fttm bolni« moč in zdravje brez iekii in brei stroške? po tivrstni Berclesciera in Banj 30 let mie Je ilj bolenl, ki ki J« m« bil« oidrc-rilt ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i lurocih bros medicin in stroškov; tdravi vse bolesni 9 tulodou, na živcih, daljo prime, i no jotrah; iloz-l naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, ka&elj, nepro-Davljenje, zaprtje, prohlajonje, noapsnje. elabonti, zlato ti 1 o, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iamenje v u fosili, slabosti in olevauje pa nosečih, otoinost, diabet, trganje, ahujšHtiJe, bludicico in pre* dajenje; posebno se priporoča za dojcueo in Je bolje, aego dojničino mleko. — izkaz iz tuej au.d dna do dne >idnoT gnil, in to za prečilo je dolgo cus i moja studile. Cul sem od Vaie čndapolne Re/valeaot&re pričel aem jo rabiti in sagotovian Vss, da is ćutim f)o mesečnem užitku Vase tečne in okusne Bova-eiciere po po nem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cei. o in okusno hrano, kot najboljši pripora«, ček, ter ostanem Val adani Gabri el Te sehne r, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne a pel, 17. aprila 1862. Gospodi Valed neke bolezni na jotrah bilo je moje stanje hujlanja in bolečin \ sake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti citati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespanje, ter som trpela vedno na razdraženji čutnic. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečina zla j šali. V polnej obupnoati poakuBila sem Vašo ttevaleaciere in aedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevalesoiere taeluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčno hvaležnosti iu popoinega spoštovanja M ar k iz o d o 11 re ha n. St. 65.715. Gospodični de Montlouia na nepre-bavljenji, nespanji in hujianji. St. 75.877. Flor. Kbllorja, c. kr. vojaŠk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji Uusiiika, omotici in tifičanp v prBiu. Bevalescičre je 4 krat tečnejia, nego meso, ter se pri odradčenih in otrocih prihrani 50krat več ua ov.ni, ko pri zdravilih. V ^«vuuctih pošicaii po k oi feusia i s-old. M kr., 1 luut ^ gold. 50 kr., 2 ruma -i jjoiU. 00 iirn 6 -on-tov tO gold., 12 funtov 20 gold., 2-i fantov 86 #old. — iiovalecoioro-l5uouiton v puiicuu in Kevaloscioro-Chocolatee v praha M ta« 1 gld, 60 kr,, &i imu '4 $1. .•e ju., 4» tas 4 gl. 60 krM v i>raha ia. 120 tat . j .jk I rtniaje; Dn iiarryr*Uomp. n* DMlIAfti BfsaUf Hmv'đ,*t*iMti »t. 3, kakor v vae^ .-.ostih pri dobria leaavjib in speoeiijskih trgovoik; tr.dl ru^ošilja du-iujaita kisu ua vso kraje po poštnih BakaiPtoah ali povzetjih. V JLjubljitni Ed. U ahv* J. S v o b o da, lekar pri „zlatom orlu", v Kekl pri lekirja J. P r o-damu, v ieloveu pri lekarju Jitrn oaoherju, 7 Hpljetu pn lekarju A. lj i no viču, v Tralu pn aturju Jakobu Serravallo, pri drogerietu P. lio o o a ij J, liirsehu, v Zadru pri .Audrovitiu. (lti'J) Lastnina in tisk »Narodne tisfcurue*.