233
Natoroznanske stvari.
Predznamnja toče.
Zanimivo — ali je res tako ali ne — je to, kar prof. H. Fritz („Gaea" XI. 4. str. 244) odgovarja na vprašanje: zakaj je toče nekatera leta veliko veo kakor druga? Iz skušinj si učeni mož prizadeva dokazati, da takrat, kedar se na solncu opazuje veliko mar6g (Sonnenflecken), je tudi po svetu toče veliko, in to se redno primeri vsacih 11 let. Kakih 250, posebno pa zadnjih 70 let se opazuje ta prikazen, da čem več sončnih marćg, katerih bistvo pa še dandanes ni natanko znano, tem več tudi toče, — čem manj marog, tem manj toče. Prof. Fritz pravi, da največ toče bilo je po svetu leta 18l7, 1830, 1838, 1848 in 1860 in ta točna leta se skladajo z onimi leti, ko je solnce imelo obilo marog. — Se ve da taka opazovanja bi dejansko korist zarad zavarovanja pred škodo toče le tedaj imeia, ko bi se moglo naprej vedeti, kedaj bode solnce zelo marogasto. Potem — če bi se namreč to do dobrega vtrdilo, da je toča v zvezi s solnčnimi marogami — bi se naprej vedelo točno leto, in gospodarji bi raji zavarovali svoja zemljišča pred škodo toče. Ko* nečno prof. Fritz še tudi to trdi, da po takih zimah, v katerih se večkrat prikažejo polnočne zarije (severne luči), toča pogostoma bije. To vse — se ve da — potrebuje pa še velikih študij , predno na take študije oprto prerokovanje vremena nam bi dalo zanesljivo vremensko pratiko.