Odgovori na vprašanja v javni razpravi
POLITIKI V STROKOVNEM SVETU
KaJ delajo polltlkl v ttrokovnem svetu za čistllno napravo?
•  Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je na 9. seji dne 10. 6.1986 sprejel sklep o imenovanju projektivnega sveta za cen-tralno čisttlno napravo Ljubljana. V projektivni svet so imeno-vani: mag. Boris Prešeren, dipl ing., predsednik Mestnega komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze s funk-cljo predsednika Sveta, prof. mag. Vladimir Braco Mušič, dipl. ing., podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane, Nuša Tavčar-Marenk. dipl. ing., članica IS SML, Slavko Matičič, dipl. oec. vodja strokovnih služb komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, Štefan Horvat, dipl. ing., OVS Ljubljanica Sava, Stane Mikuž, dlpl.  ing. predsednik občinskega komiteja za urbanistične, gradbene zadeve in varstvo okolja Moste-Polje, prof. dr. Mitja Rismal, dipl. ing\, FAGG - predstojnlk Katedre za zdravstveno hidrotehniko, Milan Mejač, dipl. ing.. Kemijski inštitut Boris Kldrič, prof. dr. Tlne Koloini, FNT - Katedra za kemijsko inže-nlrstvo, mag. Svetozar Polič, dipl. ing., SEPO - Institut Jožef Stefan, prof. dr. Stantelav Tedeschi, dekan Gradbene fakultete Univerze Zagreb, Tomo Zevnik, direktor TOZO Kanalizacija Ljubljana, vsi kot člani. prof. dr. Jože Kolar, dipl. ing., pomočnik direktorja DO Vodovod  -  Kanalizacija Ljubljana v funkciji sekretarja.  Nekateri od strokovnjakov članov projektivnega sveta po svoji funkciji delajo tudi na odgovornih družbenopoli-tlčnih nalogah.
ZAVEZANCI ZA PLAČILO SAMOPRISPEVKA
Kdo to zavezancl za plačllo samoprlspevka?
•  V  letu  1985 je  bilo  uveljavljeno  prečišfieno  besedilo Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), ki določa, da imajo občani ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka.
Zakon določa, da je zavezanec za samoprispevke občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprlspevek, stalno prebivališče. Z zakonom so določene tudi naslednje osnove za določitev samoprispevka v denarju:
-  osebn! dohodki delavcev in delovnih Ijudi, zmanjšani za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
-  drugi dohodki občanov po Zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ter
-  pokojnine.
Za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka se sprejme sklep. Glede na zakonsko določilo osnutek sklepa za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani določa naslednje zave-zance in osnove za plačilo samoprispevka:
1.  Delavci plačujejo samoprispevek od prejemkov, ki imajo značaj osebnega dohodka in od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka.
Delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic in so obdavčeni od take dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo samoprispevek od osnove, od katere se obračunava prispevek za pokojninsko in Invalidsko zavarovanje.
Občani - upokojenci plačujejo samoprispevek od pokojnlne.
Vsi ti plačujejo samopnspevek tudi od nadomestil osebnih dohodkov - ne oziraje se na to, če od takih nadomestil plaču-jejo davek iz osebnega dohodka ali ne.
2.  Delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic in plačujejo davek od ta.ke
dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samopri-spevke od osnove, od katere se obračunava prispevek za pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje ter od nadomestil osebnega dohodka.
3.  Oelovni Ijudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot postranski poklic, plačujejo samopri-spevek:
-  če   so   obdavčeni   od  take  dejavnosti   po   dejanskem dohodku, od osnove - ostanka čistega dohodka - to je od osnove, od katere plačujejo davek,
-  če so obdavčeni od take dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, je osnova za samoprispevek dvakratni znesek odmerje-nega pavšalnega davka.
4.  Delovni Ijudje in občani, ki občasno opravljajo gospodar-sko ali poklicno dejavnost, plačujejo samoprispevek od osnove - ostanka čistega dohodka, to je od osnove, od katere plaču-jejo davek.
5.   Delovni Ijudje in občani, ki se jim odmerja davke od dohodka \z kmetijske dejavnosti, plačujejo samoprispevek od katastrskega dohodka nezgodnih površin in od vrednosti lesa. odkazanega za posek.
Samoprispevka ne plačujejo delovni Ijudje in občani, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega zneska, do katerega so oproščeni davka od dohodka iz kmetijske dejav-nosti (v letu 1986 - 4.305 din) in zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko ali invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zem-Ijišč ne presega zneska, do katerega so oproščeni davka (v letu 1986 - 4.200 din na družinskega člana). Plačevanja samopri-spevka so oproščeni tudi delovni Ijudje in občani \z višinsklh krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi. Ti kraji so navedeni v odloku o davkih občanov posamezne občine.
6.  Delovni Ijudje in občani plačujejo samoprispevek tudi od priložnostnih dohodkov, ki jih občasno dosegajo z opravlja-njem  kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, od avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davke po odbitku, ko se ob izplačilu takega dohodka odtegne davek.
Osnutek sklepa določa tudi, da samoprispevka ne plačujejo delavci, delovni Ijudje in občani, katerih osebni dohodek ozi-roma pokojnina ne presega zneska 70% povprečnega čistega OD na zaposlenega v Ljubijani v preteklem polletju. Ta določba velja samo za osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja, pokojnine in za tiste občane, ki jim je gospodarska ali poklicna dejavnost glavni poklic.
Ne glede na zgoraj navedeno zavezanci plačiia samopri-spevka lahko prosijo za oprostitev plačevanja samoprispevka, če bi jim le-to ogrozilo nujno preživljanje. Strokovna in admini-strativna dela v zvezi s tem bodo opravljali Centri za socialno delo.
DRUŽBENO-STROKOVNI SVETI
V javni razpravi »o bili predlogi za obllkovanje teles, ki naj neposredno spremljajo Izvrievanje programa.
• Operativni štab je to pobudo vgradil v predlog sklepa o razpisu referenduma. Družbeno - strokovne svete, sestavljene \z predstavnikov občanov in delovnih Ijudi, strokovnjakov iz znanstvenih inštitucij, družbenopolitičnih organizacij in dru-štev, naj bi po tem predlogu imenovala Skupščina mesta Ljub-Ijane za vsak projekt posebej.
Nadzor nad celoto programa je po sklepu razviden iz obrazlo-žitve sklepar, katerega besedilo se objavlja kot priloga gradiva*9>i za razpravo o delegacijah.                                           ^joi
OBVEŠČANJE                                                              ''
Ob dosedan|ih treh samoprlspevkih je bilo med njihovo realizaci|o obvesčanje lavnostl poman|kljlvo. Zakaj?
•  Tudi v sistemu informiranja in v organiziranju dejavnosti za varstvo okolja zaostajamo za potrebami! Operativni štab predlaga MK SZDL Ljubljana kot najvišjemu organu te najširše družbenopolitične organizacije, naj posveti vso skrb rednemu, pogostemu in natančnemu obveščanju najširše javnosti o pro-blemih in poteku dela. Organi četrtega samoprispevka, druž-beno-strokovni sveti ob vsakem objektu, kakor tudi družbeno-politične skupnosti in njihovi organi, pa »Dnevnik« in »Radio Glas Ljubljane«, morajo vsak zase in vsi skupaj odgovorno skrbeti ta obveščanje občanov in delovnih Ijudi vseh petih Ijubljanskih občin.
DOKUMENTACIJA                                                '
Kako |e z dokumentacijo, potrebno za Izvedbo nalog fz predioženega programa samoprispevka?
•  Pri predstavitvi vsakega predlaganega objekta navaja nosi-lec investicije stanje pripravljanja dokumentacije. Za nekatere objekte so projekti in rešitve pripravljene, da bo mogoče takoj pričeti z uresničevanjem nalog iz sajnoprispevka.
V programu so predvideni tudi objekti, za katere so potrebne Se dodatne raziskave in odločitve o najustreznejši rešitvi, pre-den bo pridobljeno ustrezno dovoljenje oz. se bo pričela grad-nja. Pristojne službe in organi bodo obravnavali pripravo pro-jektov in urejanje ustreznih dovoljenj prioritetno - z odgovor-nostjo, da se kvalitetno in v predvidenem roku izpolni program samoprispevka. Nosilci investicij pa so polno odgovorni za pripravo in izvedbo projektov, ko morajo dobiti vsa soglasja in prestati strokovno preverjanje, prav tako pa na natečajih poi-skati najustreznejše izvajalce del.
TEHNOLOŠKA IN PITNA VODA
Zakaf ne preidemo na slstem dvojne otkrbe z vodo (tehnolo-ska, sanltarna, pltna voda)?
• V Ljubljani že imamo tehnoiožke vodovode (dskrba objektov na Trgu revolucije s hladilno vodo 150 l/sek iz Ljubljanice),
oskrba Toplarne Moste s hladno vodo iz Ljubljanice. Poleg tega Imamo tudi idejni projekt za oskrbo s tehnološko vodo za Industrijsko cono v Mostah In v Šiški, vendar je izgradnja dvojnih sistemov izredno draga in bi povzročila še zmanjšanje virov sredstev za reševanje oskrbe s pitno vodo. Če bi preprečili velikim porabnikom, ki črpajo s svojimi vodnjaki podtalnico za tehnološke potrebe (Union, Dekorativna, Delo, Julon itd.), bi zaradi razpršenih lokacij za oskrbo s tehnološko vodo in tran-sport vode bili zaenkrat znatno dražji, kot zagotovitev dodatnih količin pitne vode za rastoče potrebe. Dolgoročno pa se bomo lotili tudi tega problema.
VIŠINADIMNIKA
Povečana višlna dlmnika samo bol| razpriuje onesnaženje (Trbovlje, Zagorje). Zakaj tako?
•  Hovečana višina dimhika služi resnično le razprševanju emitiranih  Skodljivih  snovi  na širše področje.  Pozabiti  ne smemo, da je prav zaradl tega predvidena gradnja filtrov, ki bodo zmanjšali emisijo na vrednosti večkrat nižje od predpisa-nih. Tisto malo, kar bo še vedno šlo iz dimnika, pa je potrebno spravlti izven področja toplotne inverzije v Ljubljani. Dimnik mora namreč to plast prebitl. UpoStevati je treba še vzgon dimnih plinov.
VIŠJI STROŠKI
šliitev kapacltet in mreže pomeni dodatno vzdrževanje, tore| vl*|e atroika. Koga bremenl?
• Z Izgradnjo novega omrežja in kapacitet v energetskih virih je omogočeno večje priključevanje tako obstoječih kot novih objektov na centralna energetska sistema, kar pomeni da pove-čane stroške vzdrževanja novega omrežja in virov plačujejo v načelu ti novi potrošniki. Vsi dodatni stroški pa so vsekakor vključeni v ceno energlje, ki je enotna za vse potrošnike, ki so prlključenl na posamezni energetski sistem.
VODOVOD BRINJE-DOL-DOLSKO
Zaka) v program četrtega samoprispevka ni vključeno nada-Ijevanja gradltve vodovoda na odsaku Brlnje-Dol-Dolsko?
•  Z oblikovanjem planskih dokumentov Ljubljana 2000 se je intenzivnejša gradnja na področju vzhodno od Sentjakoba pri Savi upočasnila, zato nismo planirali nadaljevanja izgradnje vodovodaBP 10 - Dolsko v srednjeročnem planu 1986-1990 in zato tudi ni v programu samoprispevka IV. kot vira financiranja.
Ker je vodovod pomemben za dokončno rešitev preskrbe z vodo na tem področju in na področju vodovodnega sistema Dolsko-Laze, Vinje, Senožeti smo izdelali programsko rešitev in projekt za izvedbo. (Programska rešitev A/V-945/80, Hidroin-ženiring 1981 Projekt primarnega cevovoda e 400 Jarški Brod--Dolsko št. AA^-945/80, Hidroinženiring 1985)
Dejansko je potrebno zgraditi Se 6264 m cevovoda 0 400 od Brinja do Dolskega, za kar bi po trenutnih ocenah bilo potrebno ca. 900 mlo. din.
^   Za obstoječa naselja, ki imajo sicer že zadovoljivo oskrbo, bi ""Vocfovod pomenil zanesljlvejio oskrbo, večjo požarno varnost, predvsem pa bi nezanesljivi vodni vir za sistem Dolsko bil rešljiv z zanestjivo preskrbo po količini in kvaliteti.
Med Investicije programa samoprispevka pa ni bil uvrščen, ker je toliko druglh bolj perečih.