/a
! I—	n -| ■ I I
Izhaja v Trstu
vsaK petelc on 5. pop.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemaj o.
Brtdništro Ii ipriTilttro
ul. del L&vatolo št. J, I.
Telefon 18-67.
11-------------------■
— Posamezna ittv. H prodajajo po 6 otet
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, ia sicer po 8 stot. se vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
N ar o čn in a začelo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmemo.
11	■! I
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Peželna organizacija N. P. 0.
za Trst in okoiico
vabi na
izreini oMni zbor
litična društva, je treba zopet priznati, da je tudi tu bilo in je še vedno narodno delavstvo v ogromni večini, ako ne izključno delujoči element. Kaj pa imamo vendar med narodnim občinstvom, ali da rečemo, med slovenskim narodom v Trstu še drugih slojev, ki bi se upali odločno in brez strahu stopiti v boj za narodne pravice? Kaj slojev, koliko posameznikov, vprašajmo rajši!
ki se vrši
v soboto, dne 17. decembra 1910 ob 8. uri zvečer v gledališki dvor. „Narodnega doma" v Trstu.
DNEVNI RED:
1.	Pojasnila o novih glavnih pravilih in organizacijskem štatutu.
2.	Volitev deželnega izrševalnega odbora.
3 Razno.
»Dtželna organizacija NDO za Trst in okolico" obsega vse na tržaškem ozemlju se nahajajoče podružnice in skupine NDO ter v Borštu, Dolini in Ricmanjih obstoječe podružnice. Na čelu ji stoji ^deželni izvrševalci odbor", ki obstoji iz predsednika, 10 odbornikov in 2 namestnikov, ki jih voli občni zbor deželne organizacije, ter po enega delegata podružnic v Borštu, Dolini in Ricmanjih, izvoljenih na občnem zboru teh podružnic, s pravicami in dolžnostmi odbornika.
Občni zbor dtželne organizacije tvorijo na občnem zboru zbrani člani vseh podružnic, utelešenih v deželni organizaciji, ki imajo pravici) udeleževati se razprave ter glasovati.
Volitev se vrši le po listih, ki se do zaključka volilnega akta lahko dopošljejo tudi po pošti.
Za sklepčnost je treba, da je navzoča na občnem zboru vsaj tretjina rednih članov. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Glasovnice so veljavne le tedaj, ako so obeležene s pečatom Narodne Delavske Organizacije v Trstu. Dobivajo se glasovnice od dne 11. dtcembra t. 1. naprej pri strokovnem tajništvu NDO ob uradnih urah ter pred in med občnim zborom na volišču.
V	smislu § 8 točke 5 društvenih pravil imajo aktivno in pasivno volilno pra-pravico vsi udje, moški in ženski, ki niso v smislu § 9 zaostali nad 4 tedne z vpla-čanjem udnine. Kdor je zaostal s članarino nad 4 tedne, nima pravice voliti in voljen biti. —
Volitev je tajna.
V	TRSTU, dne 30. novembra 1910.
Odbor NDO.
Odkrita beseda.
NDO stoji pred svoj m preporodom. Velikanskega pomena je ta preporod za vse narodno čuteče delavstvo, da, rečemo kar naravnost, nič manjšega, kakor pa ustanovitev NDO sama. V majhnih razmerah se je porodila NDO, bilo je tedaj treba premagati razne predsodke, bilo je treba ustvariti nekaj, česar še ni bilo, nekaj popolnoma novega, a vendar silno potrebnega. Narodno delavstvo je pač imelo nekako organizacijo, bilo je organizirano v raznih narodnih društvih, ali ta društva so bila vse, samo ne stanovska organizacija delavstva. Ako vzamemo spe-cijalno Trst, moramo reči, da je tvorilo m še tvori narodno delavstvo, ki šteje v Trstu po izreku dobrih poznavalcev tržaških razmer gotovo 80°/0 vsega tržaškega slovenskega prebivalstva, res ne samo glavno oporo, temveč, naravnost povedano, pravi temelj slovenske narodno-pohtične organizacije v Trstu. Ako pogledamo dalje v vsa tržaška narodna, takoimenovana nepo-
Velikih obrtnikov Slovencev v Trstu ni, ali pa so tako redko sejani, da sploh ne pridejo vpoštev. Če jih imamo, so pač postali že precej „mednarodni“, kakor je pač mednaroden kapital sploh, kakor se je pomednarodil tudi naš veliki slovenski trgovec v Trstu, ki je naroden največkrat le še med debelimi štirimi stenami, kjer ga ne čuje nihče. Prvi in drugi, oba občujeta navadno italijanski in nemški, a svojo narodnost kažeta morda le na skriv nem še s tem, da imata nekaj svojega kapitala naloženega v kakem narodnem denarnem zavodu in da darujeta na vsake svete čase enkrat „primerno“ svoto za kak naroden namen. Seveda je ta primerna" svota nay«dno prav malo „primerna“ onim svotam, ki jih žrtvujejo drugonarodnjaki v svoje narodne namene. Sicer pa, kakor rečeuo, so narodni veleobrtniki in veletrgovci v Trstu bele vrane. Priznamo tudi, da je morda kaka izjema med njimi, toda tudi ta je silno redka.
Glede malih obrtnikov moramo ravno tako reči, da jih ni bogve kako število. Saj vemo. da gotove stroke male obrti nimajo v Trstu nobenega slovenskega zastopnika. To, kar je, se večinoma more spraviti pod oblačilno (črevljarji in krojači), in stavbeno (zidarji, mizarji, tesarji) in pa gostilničarsko in pekovsko stroko. In to je tudi vse. Glede na velikansko konfekcijsko konkurenco je oblačilna stroka precej pro-letarizirana, mali stavbeniki le težko konkurirajo z veleobrtjo in se morejo baviti le z manjšimi naročbami, zato pa je tudi med precejšnjim delom teh dveh strok malo zanimanja za narodno borbo, ker jim ekzi-stenčni boj ne dopušča v žlic morda njihovi najboljši volji, da bi delavnejše posezali v narodni boj. Da je večina gostilničarjev v Trstu sicer slovanske narodnosti, je splošno znano, ali ravno tako splošno znano je, da je marsikateri gostilničar le toliko časa naroden, dokler ima gostilno po no narodnih gostov, potem pa, seveda, kakor kaže. Javno si upa pokazati svojo narodnost le malokateri gostilničar. Dokaz — le par slovenskih gostilniških napisov v celem Trstu. O pekih moremo konstatirati, da na svojih napisnih deskah vsaj tako grdo ne kvarijo svojih imen, kakor pa večina gostilničarjev.
Ako iščeš po Trstu ob belem dnevu z lučjo v roki slovenskih napisov nad trgovinami, jih no najdeš več, kolikor imaš prstov na eni roki, ali pa tudi toliko ne. Ako bi bile napisne deske merilo za narodno zavednost naših trgovcev, potem bi bila stvar pač še slabša, kakor je v resnici, kajti v resnici je nekoliko boljše, ker so med našimi trgovci vendar možje, ki se ne boje članstva v narodnih društvih in se tudi ne ustrašijo, ako se njihovo ime imenuje v slovenskem listu med darovalci v narodne namene, večina se pa le boji, da ne bi kak neslovenec izpoznal, da je mož Slovenec. Zato tudi v slovenskih listih vse polno oglasov italijanskih trgovcev, a tako malo oglasov slovenskih trgovcev.
Splošno povedano, največ slovenskega I trgovstva v Trstu je prepričanega, da je zadostilo narodni dolžnosti, če je p ačalo svo|o letnino tej ali oni podružnici „I)ružbe sv. Cirila in Metoda" ter morda še enemu ali drugemu narodnemu društvu.
Kakor je torej resnica, obrt in trgovina ne dajeta Slovenstvu v Trstu tiste podlage, na kateri naj bi se nadaljevala slovenska narodnostna stavba.
Kaj pa imamo torej še ? Uradništvo,
! državno in zasebno, odvetništvo in par ! drugih svobodnih poklicev.
Tu je inteligenca doma, tu so voditelji, tu kvas, ki Daj skvasi maso. Je tu torej tisti element, ki naj zida, gradi z materijalom, ki mu je na razpolago, ki naj riše načrte, ki naj izračunava nosnost zidovja, obokov, stavbe, so tu stavbeniki, toda kje je stavbeni materijal, kakšen je, kako obdelan, kako pripravljen za vložitev v stavbo.
80% vsega tržaškega Slovenstva tvori delavstvo! In prav to delavstvo je bilo vedno in vedno tisto, ki je šlo z vsemi svojimi močmi v boj za narodne ideale, to je tista masa, ki je vedno in vselej celo preko svojih moči žrtvovala in še žrtvuje za vsako narodno stvar, zlasti pa za narodno šolstvo v Trstu, to je tisto ljudstvo, ki polni dvorane, kedar gre za razgovor o javnih stvareh, to so tisti, ki se edini upajo nesti svoje narodno prepričanje brez straha in trepeta tudi na vroča tržaška ulična tla!
Evo materijala za narodnostno slovensko stavbo v Trstu. Toda poglejmo, kako se je obdelaval ta materijal z* slovensko narodnostno stavbo v Trstu ?
' Dolga lt ta se ni nihče zmenil za narodno delavstvo. Bilo je prepuščeno samo sebi. Vse, kar se je storilo, se je storilo edino le na šolskem polju s pomoč,o „Družbe sv. Cirila in Metoda". V gospodarskem oziru je ostal delavec prepuščen sam sebi, oziroma svojim izkoriščevalcem, tuje- in svojerodnim. Narodno - politično vodstvo ga je vzgojevalo le v narodnopolitičnem pogledu, za strogo narodno-po-litični boj; ni se pa oziralo na prevažno dejstvo, da more le na eni strani gmotno trdno stoječe, na drugi pa duhu časa primerno soci-jalno naobraženo delavstvo z uspehom in brez svoje lastne škode sodelovati v političnem b oj u.
Kakor smo ža rekli, naše delavstvo je bilo na gospodarskem in socijalnem polju izročeno vsestranskemu izkoriščanju, iu ta svoj položaj je začel naš delavec izpoznavati sam. Saj je videl, kako uspeva, kako koraka od uspeha do uspeha njegov sotrpin delavec, ki se je emancipiral svojih izkoriščevalcev in se osamosvojil na gospodarskem, socijalnem polju, združivši se v močno stanovsko, na razrednem stališču stoječo delavsko organizacijo. In tako .je začela v našem delavstvu vstajati želja po svoji lastni stanovski, na razrednem stališču stoječi delavski organizaciji, v kateri bi bila varovana njegova narodnost, a bi mu bila vendar dana možnost, da si žnjeno pomočjo pridobi prepotrebne socijalne na-obrazbe in prav potem tudi otrese svojih izkoriščevalcev. Tako seje porodila naša NDO iz delavstva samega za delavstvo samo.
Nepolitična, strokovna, stanovska, na razrednem stališču stoječa delavska organizacija, kot taka pa popolnoma neodvisna od kateregakoli drugega činitelja — to si je hotelo naše delavstvo. Ako so drugi umevali stvar drugače, so jo pač umevali napačno, in ako jo umevajo celo danes še drugače, jo umeva o tudi danes napačno. In gremo še dalje ter pravimo: ako Je bilo njihovo umevanje izpočetka napačno, jim ni zamerit’, ker je za vsako novo stvar treba spoznavanja in pride še le po spoznavanju umevanje, a kdor v treh letih ni mogel umeti, kaka in edino kaka sme biti ..Narodna Delavska Organizacija", pač ni hotel, ker je imel z NDO druge namene, kakor pa osamosvojitev narodnega delavstva.
Nikdar in nikoli ni bil namen NDO, da bi posegala v politične boje, ker je NDO kot taka nepolitična, njen namen je čist ia jasen: varovati hoče pravice narodnega delavstva kot takega in ščititi njegove moralne in materijalne interese
posamezne in skupne proti vsa" komur. Članstvo NDO kot tako pozna samo eno „politiko“ : boj narodnega delavca za kruh in boljši kruh na svojih lastnih domačih tleh. Ako uspešni boji narodnega delavstva na tem polju značijo dobiček za splošno narodno stvar, kar bo gotovo priznal vsak, da je resn ca, ako ta dobiček s precejšnjo težo vpliva tudi na narodno-politični tehtnici, je to gotovo v dobro šteti NDO, nikakor pa ne daje pravice politiki, da bi raztezala svoj vpliv na NDO kot tako. Članom NDO seveda izven NDO ne krati in ne bo kratil nihče njihovih pravic in dolžnosti na političnem polju, naj si „prošto vol’jo vero in postave".
Po vsem tem naj pribijemo edino le še eno:
80% tržaškega Slovenstva tvori narodno delavstvo, ki ima svoje zastopstvo v NDO. Pregledali smo druge sloje tržaškega Slovenstva in našli, da je to delavstvo poleg svoje številne moči tudi sicer v vsakem pogledu temelj za vse narodno delo v Trstu. Ako je torej NDO tisti faktor, ki mu je namen okrepiti, moralno in mate-rijalno okrepiti ta temelj tržaškega Slovenstva, potem ima pač ta NDO vso pravico do najizdatnejše podpore s strani vseh tistih, katerim je ležeče na uspešnem razvoju naše narodne stvari v Trstu, ne pa da bi se ji še metala pol na pod noge. Poudarjamo pa, da more NDO sprejemati le tako podporo, ki g r e za u se s ni č e nj e m njenega namena, ki smo ga dovolj jasno očrtali zgoraj, da pa mora z vso odločnostjo odklanjati vsako podporo, pa naj bi prišla odkoderkoli, ki bi imela namen vreči nanjo le senco dvoma o njenem značaju kot nepolitični strokovni, stanovski, na razrednem stališču stoječi delavski organizaciji 1
Naj bi našle te odkrita besede tudi pravega umevanja!
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Socijalno - demokratična preganjanja.
Odkar se je ustanovila Z. J. Ž., so socijalni demokrati kakor na šivankah, bode jih, strahovito bode lepi vzrast ZJZ in bode jih tembolj, ker so bili prepričani, da bo Z. J. Ž. zamrla že takoj po ustanovitvi. Tako trdno so se zanašali na svojo moč, da si kratkomalo niso mogli misliti, da bi mogla poleg njih obstajati druga železničarska organizacija sploh, kaj še-le, da bi jim ta organizacija pretila z njihovo lastno pogubo. Toda socijalni demokrati so obračali, narodni železničarji pa so obrnili.
V Trstu samem se kaže vedno bolj in bolj, da socijalno demokratična železničarska organinacija propada od dne do dne. Socijalni demokrati so imeli v Trstu tri močne železničarske skupine, dve med uslužbenci južne železnice, eno pa med državnimi železničarji. Kaj pa imajo danes ? Skupina državnih železničarjev je popolnoma razkopana, nad prometnimi uslužbenci južne železnice rapidno pada število socijalno-demokratičnih pristašev, drži se edino le še kurilnica, a tudi tu je že marsikaj tako, kakor bi v organizaciji ne smelo biti. V Trstu torej splošen polom.
Izven Trsta so sociialni - demokrati, vsaj na Primorskem, sploh imeli le malo. Edino Nabrežina in Gorica, tu so sploh mogli govoriti o kaki železničarski organizaciji, na progi zunaj pa itak niso imeli ničesar. In sedaj ?
Z. J. Ž. je tekom svojega kratkega delovanja v Trstu samem zavzela tak obseg, kakor se ga je komaj sama nadejala. Ne bomo se dosti zmotili, ako trdimo, da šteje Z. J. Ž. v Trstu skoraj že toliko organiziranih železničarjev, kakor pa socijalna demokracija. In njeno delovanje na zunaj! Podružnica vstaja za "podružnico, same
\
krepke hčerke tržaške centrale, ki imajo vse pogoje za nadaljni uspešni! razvoj. In prav tam, kjer je socijalna demokracija mislila, da je polje popolnoma njeno, prav tam je Z. J. Z. zastavila s svojim delovanjem in to ne brez uspeha. Celo v Nabrežini se giblje in v Gorici že zdavnaj obstoji krepka podružnica Z. J. Z. Nepremagljiva* socijalnc-demokratična trdnjava Jesenice ima že tudi lepo uspevajočo podružnico Z, J. Z. in Maribor, pravo leglo socijalne demokracije, jo ima že tudi.
Umljivo je po vsem tem, da vlada v socijalno-demokratičnih vrstah vsled tega očividnega napredka ZJZ velikansko razburjenje, saj je vendar Z. J. Z., kateri so obetali komaj sto članov, že zdavnaj prekoračila svoj prvi tisoč, umljivo je potem, da bljuje glasilo socijalno-demokra-tčnili železničarjev ogenj in žveplo na narodnjake, na železničarje, katerih ni sram javno priznati, da jih je rodila slovenska mati. Zato taka grozna jeza, zato tolik gnjev na Z. J. Z. vobče, tem večjiv pa še na one posameznike člane Z. J. Z., ki žrtvujejo svoje moči Z. J. Z. in njenim namenom.
Ni je številke „Zelezničarja“, da ne bi socijalni demokrati zlivali svoje gnojnice P9 kakem članu Z. J, Z., da ne bi obrekovali in lagali, kakor more obrekovati in lagati le človek, ki je izgubil že vsak pojem o resnici in pravici. A to jim še ni dovolj. Kakor jastreb na goloba vrebajo na vsako besedico, ki jo izgovori tu ali tam kak član Z. J. Ž. in potem obletajo vsa sodišča, da bi si s pomočjo sodniških razsodb oprali svojo dvomljivo čast. No, toda kakor se pač navadno dogaja lažnjiv-cem in obrekovalcem, tudi vedno pogore s svojimi zvijačnimi tožbami. Redni uspeh teh njihovih sodnijskih pregajanj je njihova lastna sramota.
Uporabljajo pa še neko orožje proti članom ZJZ, katerega se poslužujejo prav radi, kakoršnega pa ne bi se posluževal noben pošten človek, Ako ima kak socialni demokrat le količkaj oblasti nad drugim železničarjem, potem goje temu železničarju, ako je član ZJŽ. Z nesramnim zlorabi,enjem svoje službene oblasti šikanira in pritiska socialni demokrat našega človeka, pa naj ta izpolnuje svoje službene dolžnosti še tako natančno, toliko časa, dokler ne zavre človeku kri in se izpozabi napram svojemu „predpostavljenemu." In prav to je nameraval socialno-demokratični izzivač, kajti potem ima povod, da izrine našinca iz službe ali pa mu vsaj preskrbi slabo kvalifikacijo. Nesramno je to in nevndno poštenih ljudi.
Na tak način torej preganjajo inter-nacijonalci narodne železničarje, toda ali se jim bo obneslo ? Zagotavljamo jih, da se tu jako motijo. Čim grša so njihova sredstva, tem večji bo odpor proti njim. Le nadaljujte s svojimi preganjanji, s tem bodete le še pomnoževali naše vrste. Lumparija med poštenimi ljudmi še nikdar ni našla pristašev in tudi vaša jih ne bo. Kdor je pi štenjak, bo našel pot le k nam!
zjž— Na Bohinjski Bistrici se vrši v nedeljo, dne 4. dec. ob 3v popoludne društveni sestanek ZJŽ. v gostilni g. Bevca na „pošti". Dnevni red: 1. Nagovor delagata. 2. Razmere uslužbencev in delavcev c. kr. državnih železnic. 3. Volitev pripravljalnega odbora in vpisovanje članov. 4. Slučajnosti. Poživljamo že priglašene člane ZJŽ,, da se sestanka udeleže v čim najobilnejšem številu in privedejo seboj tudi še tovariše, ki nameravajo pristopiti naši organizaciji.
zjž— Podružnica ZJŽ. — „Buzet“.
V nedeljo, dne 11. decembra t. 1 ob 1 popoludne se vrši v Flegovi gostilni „pri postaji" v Buzetu ustanovni shod podružnice ZJŽ — „ Buzet" po sle dečem dnevnem redu ; 1. Nagovor delegata;
2. volitev odbora, 3. slučajnosti, i Vabimo priglašene člane, da se udeleže ustanov nega shoda v polnem številu.
zjž— Zahvala. Podpisali se zahva ljujem „Zvezi Jugoslovanskih Železničarjev" za izredno podporo, ki mi jo je podelila v znesku K 10'—.
Trst, dne 29. novembra 1910.
F r. T u r k.
zjž — I. redni občni zbor „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev" se vrši začetkom meseca februarja 1911. Poživljamo torej podružnice ZJŽ., da pravo časno obračunajo in nam tako tudi pravočasno dopošljejo svoje zaključke. Da je to mogoče, naj se člani p,trudijo, da čim
prej poravnajo svoje članske prispevke za mesec december, da se more potem pravočasno zaključiti letni račun. Obenem poživljamo tudi podružnice glede nato, da se občni zbor centrale mora definitivno razpisati že začetkom meseca januarja, da do tedaj pripravijo svoje eventuelne predloge, o katerih naj bi se obravnavalo na občnem zboru, da jih more centralni odbor postaviti na dnevni red občnega zbora. Le tako je mogoče, da se vse izvrši v lepem redu.
zjž— Članom podružnice ZJŽ. »Gorica". Vse one člane naše podružnice. ki tega še niso storili, poživljam, da v najkrajšem času izroče svoje članske knjižice v svrho natančne kontrole meni podpisanemu. Stvar je tem nujnejša, ker je treba leto zaključiti in podati centrali natančen obračun. Naj torej vsak, ki še ni izročil članske knjižice meni, to stori v najkrajšem času, da uredimo stvar čim hitrejše.
Anton L a n g o f t. č. podružnični predsednik. z'ž— Podružnica ZJŽ. — „Rihem-berg“. V nedeljo, dne 27. novembra se je vršil v Rihembergu shod ZJŽ. ki je bil vzlic temu, da je bil sklican na nedeljo, ko je bil velik del podružničnih članov v službi, prav dobro obiskan. Na shodu se je razpravljalo o raznih železničarskih zadevah in potrebah, zlasti pa o vladajoči draginji. Navzoči so se vsi strinjali z izvajanji in le želeli, da bi ZJŽ priredila še več takih shodov, na katerih bi se č ani lahko poučili o dnevnih vprašanjih, zadevajočih železničarske interese. Podružnica bi potem gotovo uspevala še bolj, kakor pa uspeva sedaj. Zato naj bi pa centrala le še tem pogostejše pošiljala k nam govornikov in predavateljev.
zjž — Pozor, zaupniki! Vabimo vse zaupnike vseh kategorij, da se udeleže važnega sestanka, ki se vrši dne 9. dec. t. 1. točno ob 7 uri zveč.r v društvenih prostorih ulica Lavatoio.
Odbor ZJŽ.
zjž— Zahvala. Podpisani se zahvaljujem centrali ZJŽ. za izredno podporo, ki mi jo je naklonila v znesku K 10’—.
Alojzij Trošt.
zjž— Iz kolodvorske restavracije na Opčinah. Tiste gospodične ali gospe, ali kaj so že, ki vodijo kolodvorsko restavracijo na Opčinah, menda res mislijo, da bodo obogatele, kar v par dneh in to po nas železničarjih, o katerih pač mislijo, da smo prisiljeni nositi svoje težko pri-8lužene vinarje v njihove žepe. Naj reče kdo, kar hoče, vsekako se morajo cene v kolodvorski restavraciji smatrati za narav nost oderuško visoke, saj niso nič nižje, kakor v kakem najfinejšem hotelu v Trstu, dočim je pa vendar med to „restavracijo“ in takim hotelom pač velikanska razlika, Liter vina v tej »restavraciji" 96 vinarjev, klobasica, tako majhna, da bognedaj da bi človek kihnil, ker bi jo pihnit s krožnika, pri tem pa še brez vsakega okusa, stane pa 5-2 vinarjev, slanine se za 20 vinarjev ne sme niti vprašati. I seveda, ker gospoda v restavraciji zahtevajo zase kar po 50 do 60"/0 dobička. Um, lepo to od njih toda kje bomo pa mi železničarji jemali, da bi na tak način polnili žepe drugim. Bilo bi res primerno, da železničarji pošteno odgovorimo na taka izkori ščanja To se zg-.di prav lahko, stem da se lepo izognemo te „.nobel“ restavracije m prepustimo bogatašem, da nosijo svoj denar vanjo, prav tako,, kakor se je zgodilo prejšnjemu restavraterjuy ki se je tudi začel čuditi,, kako to, da- železničarji zahajajo mimo njegove restavracije drugam. Nič mu ni pomagalto, da je trd i, da ni storil nikomur ničesar, moral i je iti, dasiravuo, je znižal eene. Enako se lahko zgodi tudi sedanji gospod v »restavraciji". Torej pozor, da se cene ne bodo- znižale prepozno!
zjž— Nedeljski počitek. Mnogo in-mnogo se je že pisalo v železničarski k strokovnih listih o nedeljskem počitku, bilo je govora o njem tudi že v našem listu,, in vedno smo poudarjali, da smo z vso odločnostjo aa nedeljski počitek, ki ea iz celega srca privoščimo vsakemu železni- , čarju. Toda še pogledamo po raznih železničarskih strokah, moramo pač reči, da moramo biti najhujši nasprotniki nedeljskega početka, kakor ga je začela uvajati c. kr. državna železnica. Kdn pa ima pri c. kr. državni, železnici nedeljski počitek? I
Gospoda pri ravnateljstvu, ki si tudi med tednom ne prisedi in ne pripiše žuljev, ga ima in pa — prožni delavec. Toda kaka razlika med tem nedeljskim počitkom. Gospoda, ki dobiva visoko mesečno plačo, ona pač rabi ta počitek, da napravi v nedeljo kak izlet, da se poveseli, da spravi vsaj nekaj „težko prisluženih" kronic med svet, toda ubogi prožni delavec ! Revček ima itak tako nizko dnevno mezdo, da sam ne ve, kako naj bi obrnil one vinarje, da bi mogel preživiti sebe in svojo družino. Toda še bi šlo, ako bi delal vseh šest dni v tednu, ali pride dež, slabo vreme, delo se ustavi, in ko pride konec tedna, ni niti za polento. Pride nedelja, lep dan, drugi se vesele, prožni delavec pa preklinja solnce in dež, železnico in nedeljski počitek, ker nima djati kaj v usta. Poglejmo pa še drugam, v skladišča. Tu pa je stvar zopet popolnoma druga. Od ranega jutra pa do poznega večera ropotajo dvokolnice, skladiščni mojster ali kak drugi manjši „bog“ kriči nad delavci, da gre vse prepočasi, jih zmerja z lenuhi in postopači, priganja, da se kar iskre krešejo, a storjenega ni nikdar dovolj. Tako celi teden. Pa pride nedelja in človek bi mislil, da bo vsaj tedaj mir. Toda tu se začne šele pravi direndaj. Ako med tednom delavec vsaj približno ve, kako dolg je delavni čas, ne gre ob nedeljah nobena ura več prav, ni nikakega določenega delavnega časa, temveč je treba vleči brez prestanka kakor črna živina, dokler se pač gospodom zljubi. Tak je torej tu nedeljski počitek. Tako se na eni strani meče denar skozi okno, na drugi jemlje delavcu zaslužek, na tretji pa se zopet delavec izkorišča prav do zadnjega. Skrajni čas bi res že bil, da ljudski zastopniki v državnem zboru enkrat temeljito posvetijo v te neznosne razmere in izpregovore odločno besedo o tem čudnem nedeljskem .počitku". Enaka pravica za vse ! Ako počiva gospod, naj počiva tudi delavec, toda poskrbi naj se tudi zato, da ne bo „počival“ s praznim želodcem !
zjž— Člani ZJŽ se poživljajo, da pisem ne naslovljajo osebno na ime predsednika, ker je ta bolan, ampak na „Zvezo jugoslovanskih železničarjev" Trst, Via Lavatoio 1, ker se drugače pisma ne morejo rešiti pravočasno.
zjž— Iz bohinjskega predora. Ni
dolgo temu, kar se je „Narodni Delavec" bavil z razmerami delavstva in železniškega uslužbenstva, ki opravlja svoj posel v predorih, zlasti pa v bohinjskem predoru. Danes naj dodamo onim izvajanjem še nekaj. Znano je namreč, koliko težav sta delala pri vrtanju bohinjskega predora voda in pa slab zrak. Vendar pa je delo dobro napredovalo, to pa zato, ker je bilo delavstvo dobro plačano. Ako se pomislijo tedanje plače delavstva, in pa to, kar sedaj dobivajo delavci v predoru, je pač razlika kakor noč in dan. Vode je v predoru vedno več, zrak je vsled vedno večjega prometa tudi vedno slabši. Dostikrat se dogodi, da morajo delavci bresti vodo- do kolena in to ne morda par korakov daleč, temveč celih 2500 metrov in to v takem dimu, da dalj sežeš kakor pa vidiš, pri čemer pa je človek še ” večni nevarnosti zaradi pogostega križanja Vlakov. In kake doklade dobivajo potem- uslužbenci in delavci za njih težko delo — celih 40' vinarjev. Omenili smo že, da dobivajo predorske doklade prožni mojster, signalni mojster, predorski čuvaji in delavci, in da doklad ne dobiva samo vzfavnjevalec proge,, dasiravno mu ta doklada pritiče prav tako, kakor pa vsem drugim. V tej zadevi, so se storili primerni koraki pri c. kr. želez niškem ministrstvu in tu prvič leta 1907, pozneje pa 27. junija 1909. Ali do danes se ministerst.j še ni zganilo, di bi ukrenilo kaj v tej zadevi, ravnateljstvo ci kr. državnih železnic v Trstu pa seveda molči in molči, kakor pač zna molčati vselej, kedar gre za upravičene zahteve železniških uslužbencev. Cela tri leta že čakajo vzravnjevalci proge, da dobe to, kar imajo že vsi ostali uslužbenci in delavci, vendar bi bil tirej že skrajni čas, da se stvar končno uredi, in to tembolj, ker so se vzravnjevalci proge obrnili služhenim-potom na ministrstvo. Res, naravnost čudno je, da se pristojni krogi prav nič ne zmenijo za nas vzravnjevalce proge, kakor da ne bi bili tudi mi uslužbenci c. kr. državnih železnic, kakor da bi se nam smela in morala goiti krivica. Samo mi vzravnjevalci proge naj bi bili prisiljeni žrtvovati svoje
zdravje in življenje po predorih, ne da bi smeli zato kako odškodnino! Naj tu nihče ne misli, da ne privoščimo svojim sotrpinom njihovih doklad, ne, privoščimo jim prav radi in le želimo, da bi se jim z ozirom na težko delo v predorih le še zvišale, ali ravno tako smemo zahtevati, da tudi nam da železnica, kar nam gre, Zahtevamo torej, da ministrstvo že enkrat reši naši tozadevni vlogi, kajti sicer bi bili prisiljeni nastopiti drugo pot, da se obranimo krivice, ki se nam godi. Torej pravice tudi nam !
Več prizadetih,
»
sklicuje
v soboto, dne 10. decembra, ob 8 uri zvečer, v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu
DNEVNI RED:
Položaj N. D. O. Odgovor delavstva.
Vabimo vse narodno delavstvo V Trstu in okolici, da se udeleži tega shoda v čim najobilnejšem številu, da zavzame na njem svoje stališče napram raznim napadom na narodno delavstvo, njegovo organizacijo iu tudi posameznike, ki so posvetili svoje delo narodnemu delavstvu. Vabimo pa tudi iste naše nasprotnike, da se udeleže tega shoda, in naj tu vpričo nas povedo, kaj imajo proti nam !
Napravimo čist račun !
TRST, 30. novembra 1910.
Sklicatelji.
Domače vesti.
Javni shod v zadevi mestne plinarne se vrli Jutri, v soboto* ob 7. zvečer v prostorih „$el. konsumnega društva*' pri Sv. Jakobu.
d—Iz proste luke nam pišejo : Dragi „Narodoi Delavec" ! Nekaj časa je že sem, kar si se nekoliko pobavil z našim preljubim Jakobom S o s s i c h e m (Sosič) z Opčin, ki je po milosti naših visikih gospodov v prosti luki pometač vseli nas pometačev, in tedaj so t oje besede prav dobro storile našemu Jakobu. Toda žnjim je pač taka, da se ga ne sme pustiti izpred cči, kajti sicer preveč hitro pozabi tudi najlepše nauke. Je pač pravi Jaka ta naš Jaka. Tako je tudi sedaj kar prehitro pozabil, da ima pred seboi delavce, poštene delavce, ne pa morda kakih- lumpov, s katerimi bi morebiti lahko uganjal po svoji stari navadi svoje neslane norčije. Zgodilo se ie namreč, da ga je par njemu dodeljenih delavcev prosilo za par dni popusta, eden ker m’u je žena nevarno obolela, drugi pa, ker mu je oče umrl. In čujte, kaj jiina>je odgovoril ta surovina — drugače mu ne moremo reči — : „8 a j vem. da ima sedaj vsak doma prašiča za zaklati!" Tu se pač m-ha vse! Vsak, ki le količkaj čuti človeško, bo imel v slučaju bolezni ali smrti sočutje s prizadetim, ta- surovež se pa na tak surov način norčuje! Pšzi, pazi Sosič, da se ta- prašičarija kru^o »e maščuje nad tebd samim !'Ko že tako rad pridiguješ vsako jutro delavcem, pridiguj rajši sam sebi o dostojnem, človeškem obnašanju napram delavcem, bo boljše! Namesto da se po prosti luki skrivaš za ogli in vagoni, samo da bi vjel kakega delavca, ki bi se za trenotek oddahnil pri svojem tenkem delu, da bi ga potem-zašil, rajši lovi sam sebe za jezik, da ti ne uide zopet kaka taka, kakor smo jo omenili zgoraj. Upamo, da bo-to zadostovalo zopet za nekaj časa, če pa ne, pa napnemo druge strune ! Jaka, saj veš, da nisi brez greha, torej le počasi, da ne bo poloma!
d— Debatni tečaji in brezbrižnost naših delavcev. Pred kratkim so
| SLOVENSKE ŽENE! Zahtevajte v vseh trgovinah samo pristno - - -
KOLINSKO CIKORIJO
prodaja S8 v kor ist ar. društvom iz EDINE slov. tovarne v Ljubljani.
se začeli debatni večeri in v začetku se je mislilo, da bode te prireditve kdove kako obiskane a žalibog udeležba ni bila najpo-voljnejša. Razpravljalo se je samo med par navzočimi, kako bi se moglo temu zlu odpomoči, kajti to je naravnost obžalovanje in graje vredno, da se naše delavstvo tako malo zanima za prosveto, torej za stvar, katera mu more’ dokaj koristiti. Ali so morebiti naši delavci že tako izučeni, da jim ni treba nadaljne izobrazbe? Da bi to bilo, a gotovo ni. Izobrazbe nikoli ni zadosti, posebno pa v sedanjih časih, ko se duševno obzorje človeka mora vedno bolj širiti, njegovo znanje vedno izpopolnjevati, da se prilagodi sedanjim razmeram. Posebno pa moramo mi delavci biti dovolj socialno naobraženi, ako hočemo kaj doseči. ako hočemo pridobiti priboljškov. Med našim delavstvom se opaža samo zanimanje za shode, na katerih se veliko kriči ter ploska govornikom, in na katerih se govore govori, kateri sicer hipno navdušuje^ mase, a imajo praktično in trajno jako malo uspeha. Narobe pa delujejo debate, katere jih je uvedla NDO, pri ka-rerih se trezno razpravlja o raznih socialnih vprašanjih, poslušalci imajo prosto besedo, stavljajo razna vprašanja, opazke i. t. d. Na ta način ne samo da se naučijo stvari, katere se za delavski stan koristne in neobhodno potrebne, ampak se še poleg tega v teh poslušalcih razvija govorniški talent, se vzgojijo govorniki, kar je za našo propagando gotovo velikega pomena. Te debatne večere pa po sebno priporočamo mladim članom, kajti mladini so v prvi vrsti namenjeni. Na teh debatnih tečajih naj se mladina vzgojuje v krepke in čile značaje, v člane katere naj diči vse ono znanje, katero je potrebno za stanovsko zavednega delavca! Tovariši! Zanimajte se živo za te prireditve in udeležujte se teh debatnih večerov v lepem številu, da bodete pokazali svojo zavednost, sicer vas bodemo prisiljeni smatrati za ljudi, katerim ni mar lastna korist! Za vaš blagor so ti de batni večeri namenjeni, pri teh prireditvah se naučile stvari, katere se tičejo direktno le vas, na ta način pridete do spoznanja, kako izboljšati svoj obupni položaj. Vsem tovarišem, katerim se te prireditve morebiti še neznane, bodi povedano, da se vrše redno vsak četrtek ob 8. un v 1 prostorih NDO. ul. Lavatoio štv 1. Torej veljaj za vse slovenske delavce: Vsi k debatnim tečajem ! ! !
Organizacijske zadeve!
o. — Godbeni odsek NDO ima
svojo godbeno vajo v torek, dne 6. t. m., ob navadni uri. — Jutri, v soboto, dne 3. t. m., se vrši mesečna odborova seja z ozirom nato, da niso društveni prostori NDO na razpolago, v prostorih pevskega društva „Ilirija“ ul. Montecchi št. 15.
o. — Odbor skupine N. D. O. sv. Marko in sv. Andrej se je v svoji prvi seji po občnem zboru konstituiral tako le : predsednik Kapelj Dominik, podpredsednik Švag lj Alojz, blagajnik Zidarič Anton, tajnik'Babič Anton; odborniki: Trobec Josip, Valenčič Josip, Verč Josip, Skok Janez. Stanič Jos., Zidak Mijo ; namestniki: Jerič Filip, Furlan Josip. — V sep so se obenem obravnavale tudi razne delavske zadeve v delavnicah pri sv. Marku in sv. Andreju ter bo skupina v kratkem sklicala sestanek, na katerem se bodo ukrenili primerni koraki za odpravo večili nedostatkov.
o. — Združenje podružnic NDO v Borštu, Dolini in Ricmanjih. Prošlo nedeljo se je vršil v Boljuncu pod predsedstvom tov. Venturinija sestanek odbor nikov podružnic NDO v Borštu in Dolini. Ricmarrci se niso odzvali vabilu. Sestanku je bil namen razgovor o združitvi vseh treh podružnic. 'Po daljši razpravi, katere sta
se udeležila tudi odposlanca centrale tovariša Ekar in Slavec, so se vsi navzoči izrekli za združitev, to pa pod pogojem, da se strinjajo tudi Ricmanjci. V ta namen se je sklenilo, da se skliče enak sestanek v najkrajšem času v Ricmanjih, katerega se udeleže odborniki podružnic v Borštu in Dolini. Kakor ie torej videti, vlada med članstvom NDO v Borštu, Boljuncu in Dolini res pravo zanimanje za stvar, saj se je na sestanku prav po njih samih odločno poudarjalo, da mora z ozirom na skupno dobro stvar ponehati vse nasprotje, ki morda vlada med posameznimi vasmi, ki pa NDO kot tako prav nič ne briga. Nadejati se je, da bodo tudi Ricmanjci enakega mnenja, in potem se združijo vse tri podružnice v eno — podružnico NDO za Breg — ki bo imela gotovo najlepše predpogoje za uspešen nadaljni razvoj.
DOPISI.
Iz Voloske-Opatije (Narodna delavska organizacija za politični okraj Vo-losko v Istri, Naši rdečkarji so kar iz sebe. ko se njim samo kaj omeni o NDO. Ogenj in žveplo bljujejo, obrekujejo in na najpod-lejši način zaničujejo javno po svojih li-8+’h, če se jih tako imenovati more, poedine osebe, katere ne pihajo v njih mednarodni (???) rog in se zavzemajo za delavce našega rodu in jih vlečejo iz za njih po* gubonosne poti, po kateri derejo naravnost v propast pod soc. demokratičnim okriljem. Kakor že znano čitateljem našega ,Narodnega Delavca*, ustanavlja se podružnica NDO za voloski okraj, katera bode, kakor vse kaže, ena najjačih po številu članov. Že sedaj, ko se je počelo komaj delati za ustanovitev te podružnice, se je po petih shodih po § 2. d. r. vpisalo čez 300 udov, med katerimi je tudi dokaj bivših članov soc, dem. organizacije. Ravno to pa naše rdečkarje tako peče, da so kar iz sebe in ne vedo, na katero osebo bi prav zaprav mogli zliti največ tista svoje kolegpalne gnojnice, katere imajo vedno dovolj v zalogi za uporabo proti članom, kateri izstopajo kar 'trumoma iz njih švabske, a ne mednarodne organizacije k NDO. V njih glasilih „Glas radnog naroda v Spljetu*1 in „Radnička borba* iz Zagreba, kar mrgoli psovk proti poedinim ravno za delavstvo zaslužnim osebam, in še celo v „Reški glasnik*, kateri je skozinskoz klerikalen list, jih ni sram pisati proti poštenemu, dobremu in delavnemu našemu delavstvu, kateremu niti na kraj pameii nikoli ne pride, da bi živelo brez dela, na tuj račun. Naši delavci so že zdavuaj siti hlapčevstva in da bi polnili žepe s svojim zelo težko ali pošteno zasluženim denarjem raznim ljudem, katerim delo že pol milje daleč smrdi. In ravno to so tisti ljudje, ki imajo korajžo našim delavcem očitati, da so neumni, da so zabiti in to samo zato, ker so pristopili kakor trezno in pomstno misleči ljudje k NDO, v katero imajo veliko več zaupanja, kakor pa v vodstvo mednarodne (???) socialdemokracije, kjer so morali delati tlako poedinim vodjem in plesati, kakor se jim je iz Berolina ali Dunaja muziciralo v narodno nemške ali ttalijamke nameoe. To je tudi vzrok, da danes rdečkarji stieljajo z vsemi puškami ■ na nas, ker so dobili tako zapoved od svojih „ubog li“ vodteljev čfutov z Dunaja, ker se ti boje, dt bi potem gšeft ne nesti tako dobro, če bi b.lo manj članov in še manj člunariue. Kar se pa tiče štrajkolomstva, moremo pa mirne duše odgovoriti na to očitenje, da NDO. ni pokvarila še nobenega „štrajka“. oni pa vsakega, kat rega so zapučeli. Odveč bi bilo razlagati tem ljudem kakor je pisec zadnjega podlega članka v listu ..Ridnička borba* od 24. novembra t h, ker ta vrste I j u d i e so izgubljene ovčice, ki nimajo niti toliko ramrna, da bi sami
uvideli, da so kot Slovani na krivem potu, in ki mislijo, da je spas delavstva edino v tem, če se dela štafaža v razne narodne nemške in italijanske namene. Dosti žalostno bi bilo, če bi si mi slovanski delavci ne bili vredni priboriti pravice, sami brez raznih nemških in italijanskih hujskačev pod okriljem rdečega plašča. Doživeli smo že dovolj razočaranj ravno pri tej vsemogočni socialno demokratični stranki, in izprevideli smo še pravočasno, da od te stranke slovanski delavec še ni imel nikoli koristi, škode pa vedno dovolj v vsakem pogledu. To vse pa vedo naši delavci, kateri vendar niso tako zabiti, kakor delavci rdečkarji slovanskega poko-lenja, ki nam to predbacivajo. Za danes jim samo svetujemo, naj nas puste v miru, posebno s svojo gnojnico in naj rajši gledajo, da se čimpreje delavci, kateri imajo še malo slovanskega ponosa v sebi. pridružijo nam in uvideli bodo, da NDO. ni nikakšna „švindlerska organizacija, ampak da bodo ravno v tej organizaciji delavci prišli do svojega cilja.
Iz Pule.
p— Izbori uprave prometne bo-lestničke blagajne civilnih radnika zaposlenih kod mornarice. Mi smo se
več više puta u „N. D.u bavili s ovim iz-borima, tako da je našim čitateljim poznat predizborni postupak.
U nedelju su se napokon vršili izbori, koji su svršili podpunom pobjedom naših kandidata protiv social-' demokrata.
Interes i napetost za izbore bio je velik, i premda su social-demokrati bili sjegurni njihove pobjede, premda su to razglasivali i u svojim novinama „Glasu Radnog Naroda* i u „Lavoratore“, ipak su u nedjelju ostali pokunjeni i otišli sa skupštine duga nosa.
Oni su sjegurno i ovaj put računali na kakav svoi specialni manevar, što se je dalo i naslučivati iz zadnjeg „Lavora-tore“, nu naši su bili pripravni na svaku eventualnost, te su bili sjegurni pobjede. Kod zadnjih izbora za delegate bilo je izabrano 76 soc.-dem. delegata i 93 naša, tako da smo mi imali 17 glasova večine.
Narodni delavec.
■ m a	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	mm m
i od ‘E	551 Xsi obroke 3S	< <£_ 5 j?
® 22 M E o ° .2. a.	Uelika zaloga izdelanih oblek	g 8» <D ca	 *• s-
E JS a> — —• >o CD o	Velika Izbira zimskih oblek za gospode In dečke, sukenj, površnikov kratkih ter dolgih kožuhov vseh kakovosti. - Specljaliteta vveznji.	s ® to ca su _
k 2 C/3 ||	Adolf Kostorls, ul. S. Glounnnl 16, L n. zraven ..BUF^ET AUTOMAT1CO“	<
i m El e m	POZOR 1 Skladišče ni v pritil-	|&	POZOR 1 Skladišče ni v prltli- | čju, ampak v prvem nadstropju. Q	čju, ampak v prvem nadstropju.	H mm
Noto pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga opravi ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
V:
lina bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
J

<2f
<21
Največja slovenska manijakturna trgovina v Crstu.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova št. 37.
U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, moške in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Ueiikanska Izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po nainlžjih konkurenčnih cenah. 89T* Udom Jf. 2)* 0. dajeva 10°|o popusta ~?MI
□ Priporoča se kot Slovenca slav. občinstvu za najobllnejšl oblek. □
[ffi
|5
I®
10
©
Delniška glavnica:
K 15,000.000.
Telefon 19-95.
Podružnica v Trstu
— Piazza del Ponterosso 3.
K
Vlog okoli:
115,000.000
Nailov za forz.:	O )
na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. ^
Komna zadrugo H. D. 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17.	\\m U|. Miramare
:: Telefon: štev. 23-21. :	m, v Škednju.
6latl dobiček tega Vašega prvega spodarakega podjetja je namenjen Vam in Vaši sveti stvari I
go
ie
Kako su 80c.-dem. dobili tih 76 delegata, razložismo u svoje doba, te bijasmo protiv ist h uložili i protest, buduč su glasovali i šegrti i mladiči za zakovnice, kojima i zakon i Statuti niječu izborno pravo. Protest naš nije bio uzet u obzir, navodno da je to predizborni postupak, u koji neima ingerence c. kr. poglavarstvo kao nadzorna oblast.
Vršila se je u svoje doba glavna skupština, te tom prigodom nije bilo pri-pušteno na skupštinu 23 naša delegata, buduč su soc.-dem. zatvorili vrata. Isti su u skupštini imali 3 glasa večine, te su bili uspjeli izabrati voditelja izbora iz svoje sredine, nu na to naši nijesu dali dalje razpravljati, več su tražili, da se naši delegati, koji su vanka, pripuste na skupštinu, tražili su jošte, da voditelj izbora govori i hrvatski, što on nije znao. Ne znajuči si kako pomoči, pozvaše soc.-dem. predsjed-nika, da načini mir, nu buduč to nije ni njemu uspjelo, on zaključi skupštinu, te se udalji, našto i naši delegati ostaviše dvo-ranu. Soc.-dem. ostavši sami, premda je skupština bila zaključena, izabraše upravu. Protiv tog postupka uložismo protest, koji je od c. k. poglavarstva bio prihvačen, te do dalnjega ukinut izbor i imenovana pri-vremena uprava (3 naša i 3 soc.-dem.). Socialiste uložiše utok, koji je bio odbijen. Sad su htjeli, da privremena uprava ostane do maja, nu naši zatražiše, da se izbori odmab provedu.
Na nedjeljnoj skupštini bilo je pri-sutno 167 delegata od 174 ukupno. Nu, mora se računati, da je od tih 5 izgubilo pravo, jer su prestali biti arsenalskim rad-nicima. Za voditelja izbora bio je izabran naš drug M a r k o n sa 86 glasova protiv 71, koje je dobi D on a g gi o (soc. dem.). M a r k o n se je najprije zahvalio hrvatski, te je objavio u sva tri jezika, da se ima izabrati skrutatore i provesti izbor uprav-nog i nadzornog odbora i soc. demokrati su mirno morali slušati hrvatski govor, dok su zadnji put naše slali u „Narodm Dom“, ako hoče hrvatski govoriti.
Za skrutatore su bili izabrani naši drugovi Subar i Pavlovič, kad ra jedan put su soc. dem. tražili, da bude i jedan pjihov skrutator, jer da nemaju u nas povjerenja. Naši s početka nijesu htjeli čuti, nu, da ne dadu soc. dem. nikakvu prigodu, da bi se potužili na naš postupak i da se pokažu, kako je drug S t a h a n naglasio, uslužnijima nego li su oni, pre-pustiše im, da izašalju i oni jednog skru-tatora i to N. D o r c i c h a.
Po svršenom glasovanju konstatiraše skrutatori, da je glasovalo 157, od tih 83 kompaktni za naše kandidate, a 70 za soc, dem., tako da su naši kandidati proglašeni izabranima i to u upravni odbor : Košara L., Markon I., Popovič P., Stahan J,, Subar M., Vitasovič I.; u nadzorovalni odbor: Hladnik L., Jurlina M., Kniers F., Udovičič I.,
Njihovi kandidati bili su za upravni odbor : Donaggio E., Dorcich N., Tossetto E., Schretter P,, Grossi F., Rosmanith R.; u n a d z o r n i odbor : Cuizza F., Catta-linich R., Maglizza F., Krusich L.
Poslije izbora izadjoše soc. demokrati pokunjeni, tim više što su bili sjegurni pobjede. Mi smo pak na sve njihove pisa-nije mučali, držeči se one taljanske „Ride ben, clii ride ultimo“. Sada pak očekujemo od naših drugova, da se dadu na posao, jer u bol. blagajni ima mnogo toga za urediti na korist radničtva. Čestitamo im pako na slogu i disciplinu, koju su ovog puta pokazali i koje treba da se u svakoj prigodi drže, pak je pobjeda sigurna.
CIRIL ŠUC
TRST — ulica torcordia st. 4. — TRSI,
Priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino jestvin kolonijalnega blaga. Testenine „Pekatet“, domače in napolitanske, trevizanske (Treiiso) ter iz tovarne bratov Zatka. — Vino v steklenicah.
Pošilja se tudi na dom ter po pošti. Paketi od 5 kilogramov naprej.
! Cene brez konkurence I
p— Izvanredna glavna skupština.
TJ četvrtak, dne 8 decembra, obdržavati če se u 10 sati prije podne u dvorani .Narodnog doma“ izvanredna glavna skupština „NRO'* u Puli s ovim dnevnim redom :
1.	Izvještaj odbora.
2.	Promijena pravila.
3.	Eventualija.
Na skupštinu imaju pristup samo članovi.— Obzirom na važnost dnevnog reda očekuje se brojno Jsudjelovanje.	Odbor.
Odgovorni n rednik : 8TKFAN KOS.
Lastnica ln Izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA ..EDINOST" v Trstu.
li11!#1!#!?«1
Z	UGh&DNA PRILIKA	5
[f V veliki fini botiljeriji i slaščičarni ti
| vogal ul. Ghega |
[P in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in Fabrisa) p, ip Bogat izbor najboljih vin in likerjev ji prvih tovaren naše države. — Izvrstne Jjb 4	slaščice. Cene zmerne.	i1
^ Asti Spumanti, Refošk, zagrebški Pe Jp [f linkovac in Sokol. Posebne vrste : % 4 Ruse po najzmernejših cenah. i> Z-------FAVE po 2 K kg.-------------J
iflnflidPliiflKfliliPliliflKflnflufliift]
Anton Zavadlal
TRST, ul. Istria 12. (pri sv. Jakobu.) Priporoča svojo PEKARNO in SLAŠČIČARNO
Večkrat na dan svež kruh in slaščice. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vogal Concordia).
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST - Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najllaejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
! Slovenke!
KUPUJTE VSE
Kolinsko kavino primes!
Slavnemu občinstvu v Trstu in Okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino
K. CVENKEL
TRS T - Corso št. 32. - TRST z veliko zalogo k obukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd.
Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel.
4
M
A
Česky hostinec v Terstu
fllla Meridionale
Čampo Bekdore
Češka gostilna v Trstu
k
0

t
žganjarno : I
ulica Petronto številka 1.
A. B.
Usi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST - ulica Giosue Carduccl 11. - TRST
:■ ■
Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvo da ima popolno zalogo najnovejšega jesenskega in zimskega blaga.
Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih suken (Palto, Ulsker, Raglan) površnikov, zimskih jopičev, joj pičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine i. dr.
Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, i. t. d.
Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kovače, strojevodje in mehaniste.
Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici-
Postrežba točna in solidna in cene jako nizke
Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost.
i	uda ni
V. DOBAUSCHEK.
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
5. novembra parnik , Aliče" Nowi-York via Patrasso-Palermo.
10 novembra parnik »Atlanta" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev, brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tratu, ulica Moll n Plooolo It. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Cene nizke
M. AITE
brez Konkurence
Velika zaloga 2 manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul- S. Lazzaro 5.
• •
V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nlkakili zadržkov, poskusiti in se prepričati.
- JADRANSK A BANKA v TRSTU -
Cassa di Risparmfo šf. 5. (lastno poslopje)
lfia della
KUPUJE IN PRODAJA
V^EDjSlOSTJiE PRPlHtJE
(RENTE, OBLIGACIJE ZASTAVNA PISMA, PRTJURITETE, DELiNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IM DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
———————— Uradne ure : 9 —
Eslomit menic in Maso, tena namena
SftFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjal niču
12	2-30 — 5-30. — Brzojavi : , JADBANS1F— Trat.
41
VLOGE NA KNJIŽICE
—TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — ' VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------—
Te efon : 1463 in 973.	■■ -