Sraka ob jubileju postregla z nepozabnim koncer J /25 Franco Frattini se je sprehodil po nekdanji goriški meji, podprl evropsko prosto cono in se zanimal za manjšino /¿24 Še do petka je čas za ogled nedolžnih pejsažev tržaškega slikarja Deziderija Švare /27 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 8. APRILA 2008 št. 84 (19.174) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Olimpijske igre politični problem Rado Gruden Točno štiri mesece pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Pekingu postaja vse bolj jasno, da največji športni dogodek na svetu postaja predvsem velikanski politični problem. Že ko je Peking dobil organizacijo olimpijskih iger, se je postavljajo vprašanje spoštovanja človekovih pravic v tej azijski velesili. Toda k izbiri Pekinga so največ prispevali interesi svetovnih multinacio-nalk, ki so na kitajskem trgu videle brezmejne možnosti za velikanski zaslužek, ki naj bi ga olimpijske igre še dodatno povečale. O človekovih pravicah se je sicer tudi govorilo, v glavnem pa je prevladalo prepričanje, da je pozitivnih plati, ki jih prinašajo igre, več kot negativnih, predvsem pa je marsikdo upal, da se bo položaj na Kitajskem tudi na tem področju s časom popravil. Čas je pokazal, da ni tako in v krvi zatrti protesti v Tibetu so povečali protikitajsko razpoloženje povsod po svetu. To se zdaj izraža s protesti - tudi nasilnimi -na poti olimpijske bakle in s pozivi k bojkotu olimpijskih iger. Bojkot ne predstavlja pravega orožja v boju za človekove pravice, tudi nasilje ne. Stalen pritisk mednarodne javnosti pa najbrž lahko zadeve premakne naprej. V tej smeri je dobrodošla tudi odločna zahteva Mednarodnega olimpijskega komiteja za mirno rešitev tibetanskega vprašanja. Kitajske oblasti, so bile doslej gluhe za opozorila. Toda nekaj bodo morale storiti v tej smeri. Tudi zato, da bodo vsaj delno sprale s sebe krvave madeže in bodo olimpijske igre res praznik športa in ne politični problem. TIBET - Zaradi protestov so jo varnostniki štirikrat ugasnili Pariz pretrgal pot olimpijske bakle Clintonova pozvala Busha, naj se ne udeleži slovesne otvoritve OI v Pekingu Protibetanski protestniki so preplavili ulico, po kateri so ponesli olimpijsko baklo ansa PARIZ - Več sto protibetanskih pro-testnikov je včeraj močno oviralo pot olimpijskega ognja v Parizu in se spopadalo s policisti. Varnostne oblasti so morale olimpijsko baklo iz varnostnih razlogov kar štirikrat pogasiti in jo pred protestniki shraniti na avtobus. Najmanj deset ljudi je bilo aretiranih. Predsedniška kandidatka Demokratske stranke Hillary Clinton pa je včeraj ameriškega predsednika Georgea Busha pozvala, naj se ne udeleži otvoritvene slo-vesnosto Olimpijskih iger 8. avgusta v Pekingu, če bodo kitajske oblasti še naprej teptale človekove pravice v Tibetu in drugod. Na 29. strani Aprilske strokovne ekskurzije višješolcev Na 3. strani V Ronkah obnovili nov kos letališča Na 4. strani Bassa Poropatova na obisku v NŠK Na 8. strani Razstava o religiji in umetnosti v Vili Manin Na 8. strani Na Goriškem čezmejni tek petstotih Na 23. strani Prostovoljci očistili soške bregove in briško pokrajino Na 26. strani OPČINE - V nedeljo svečanost ob spomeniku 71 ustreljenim talcem Brez zgodovinske resnice tudi avtentična sprava ni možna OPČINE - Množica domačinov in drugih udeležencev iz vasi tržaškega Krasa in Brega se je v nedeljo zbrala na slovesnosti v počastitev 71 ustreljenih talcev pri openskem strelišču. Slovesnosti je predsedovala Daša Pangerc, taborniki Rodu modrega vala in partizani so bili na častni straži, pel pa je moški pevski zbor Tabor z Opčin. V imenu borčevskih organizacij sta govorila Elena Legiša in Giorgio Marzi, ki sta poudarila pomen ohranjanja spomina na vrednote odporništva. Obenem sta se kritično izrekla do številnih poskusov ponarejanja zgodovinskih dejstev, kajti brez poštenega odnosa do zgodovine po njuni oceni tudi avtentične sprave ne more biti. Na 6. strani DUNAJ - Uradni obisk Turka pri Fischerju »Odnosi med državama še nikoli tako dobri« DUNAJ - Slovenija in Avstrija še nikoli nista imeli tako dobrih odnosov, kot jih imata sedaj sta bila po dobri uri pogovorov na novinarski konferenci na Dunaju soglasna slovenski predsednik Danilo Türk (na posnetku) in avstrijski predsednik Heinz Fischer. Slovenski predsednik pa je v zvezi z nerešenim vprašanjem dvojezičnih napisov na Koroškem dejal, daje problem rešljiv, na slovensko manjšino pa je naslovil poziv, naj razmisli o »novem formatu svojega delovanja«. Dodal je, da bi bila morda potrebna enotna krovna organizacija za manjšino v Avstriji. Na 5. strani 2 Torek, 8. aprila 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Spor med borci in Italijansko unijo Miro Kocjan_ V Istri in na Kvarneru so večinoma pozdravili članek, ki ga je ob nedavnem obisku italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Trstu in Tržiču objavil tržaški Il Piccolo. Pisec navaja, da bi se morala italijanska oblast drugače obnašati glede odnosov s sosednima državama, v bistvu Slovenijo in Hrvaško, se pravi priznati zločine, ki jih je med drugo svetovno vojno storila najprej sama, zatem pa žal še nasprotna stran. Pisec poudarja, da so vse evropske države, ki so se med drugo svetovno vojno zedinile z nacifašizmom, po končani vojni odkrito priznale svoj greh in danes povsem normalno živijo in sodelujejo s sosedi. Nemčija pa je kar prva globoko samokritično storila tak korak. Italijanska oblast pa ga noče storiti. Trdijo, da bo kmalu imel v Sloveniji nekaj predavanj znani italijanski pisec in zgodovinar Angelo del Boca, ki bo spet, kakor se zdi, odkrito govoril o tem, kako se Italija, tudi pri zadnjem svetovnem konfliktu, ni izkazala kot »dežela dobrih ljudi (brava gente)«. Del Boca je namreč nedavno objavil knjigo pod tem naslovom, v njej pa brez dlake na jeziku odkriva, kako se jadranski sosed ni znal ogniti zločinom. Knjiga je bila nedavno prevedena tudi v slovenščino. Kakor sem nedavno že napisal, sem osebno pismo tudi sam poslal italijanskemu predsedniku ter skromno omenil, kaj storiti, da bo sodelovanje v Evropi, ki se širi, dejansko brezmadežno. Zlasti na nedavnih mejah, ki zdaj obstajajo zgolj imensko. Ta del Evrope pa je politično zmeraj bolj na tapeti. V Zagrebu je bil na obisku Bush, potem ko so Hrvaški odprli vrata za vstop v Nato. Poteza je kajpak važna, na vprašanje kako so jo sprejeli na Hrvaškem pa bo najbrž držalo, da zvečine ne ravno navdušeno. Čez teden dni pa bodo v Italiji politične volitve tako za parlament kakor na krajevni ravni. Tudi istrsko časopisje, ki izhaja v italijanščini, se nanje pozorno pripravlja tudi z ustreznimi pravnimi napotki. Med Italijani, ki živijo v tujini, bo iz Slovenije in Hrvaške glasovalo na italijanskih volitvah okroglo devet tisoč državljanov (ki so zvečine tudi slovenski in hrvaški državljani). Italijanski, živeči v inozemstvu, bodo volili šest poslancev in dva senatorja. V Sloveniji in na Hrvaškem jih bo predstavljala Maria Grazia Frank, rojena leta 1945 v Opatiji in bivajoča na Reki. V predvolilni kampanji je bila kar aktivna, poudarjajoč temeljne probleme manjšine (stalna skrb Italije za italijansko manjšino, skrb države, kjer ta živi, kultura, šolstvo in tudi gospodarstvo). Drugi kandidat, ki pa se je opredelil za Berlusconija (Frankova namerava glasovati za Casinija), je Aldo di Biagio, ki pa je na Hrvaškem šele od leta 1991. Prej je živel v Rimu. Sodijo, da nima posebnih možnosti. Kar pogoste pa so v Italiji razprave o regijah, posledično seveda tudi pri manjšini. Med drugimi se je oglasil Lucio Toth, ki kot ezul predstavlja Julijsko krajino in Dalmacijo, in naglaša, da morajo evroregije predvsem »združevati«, ne pa razbijati. Omenil je, da je tako stališče obelodanil tudi predstavnik Evropske komisije Frattini. V bistvu se je zavzel za tezo, da naj bi bile evroregije kar največje, ne pa takšne, kot sijih predstavlja Illy. Skratka, velikost naj bi bila sinonim združevanja. Manjšinska glasila v Sloveniji in na Hrvaškem niso ravno jasna in naklonjena tej tematiki, čeprav kaže, da so bolj na strani Illyja. »La voce del popolo« pa prinaša komentar Kristjana Kneza v zvezi s poštno znamko, ki so jo začeli prodajati v Italiji, predstavlja pa nek- danji licej »Carlo Combi« v Kopru. Znano je, da je del slovenske javnosti imel pripombe na to izdajo, češ, da obuja nekdanjo nacionalistično politiko, avtor pod naslovom »Prebrisana znamka« pa pojasnjuje, da ne gre za kak revanšizem, marveč preprosto za objektivno priznanje ustanovi, v kateri so se svoj čas šolale znane italijanske osebnosti, kot sta bila denimo Giuseppe Tartini in Gianri-naldo Carli, ki niso imele nič opraviti s kako neumestno politiko. V Istri pa ne varčujejo s poudarkom, da je slovenska oblast, s podporo parlamenta in v duhu evropske politike do manjšin, kar opazno povečala finančna sredstva za italijansko manjšino. Letos je ta prejela 370 tisoč evrov več kot lani, v bistvu enkrat več kot prejšnja leta. Sklep so objavili slovesno s tem, da je slovenska uradna delegacija obiskala vodstvo Italijanske unije na Reki. V Istri in na Kvarneru pa smo zadnje čase priča svojevrstnemu sporu med vodstvoma antifašistične organizacije in Italijansko unijo. Stiki med tema dvema organizacijama niso bili nikoli vprašljivi, zdaj pa so trenja. Zakaj? Pojasnil jih je predsednik Italijanske unije Furio Radin. Vsako leto imajo namreč v Štanciji spominsko slovesnost v počastitev partizanskega bataljona Pino Budicin, v katerem so med vojno bili zvečine Italijani. Redno so organizatorji vabili tudi Italijansko unijo, njen predstavnik pa je tudi govoril seveda poudarjajoč pomen partizanskega boja. Zdaj pa se je zgodilo, da je anti-fašistično vodstvo nekaj dni pred slovesnostjo preprosto sporočilo, da predstavnik Italijanske unije ne more govoriti na proslavi. Nepričakovano sporočilo je pošteno razburilo Italijansko unijo, njen predsednik pa je sporočil, da antifašisti s takim ravnanjem »žalijo« italijansko prebivalstvo. Ra din je še do dal, da bi mo ra li ome -njeni bataljon predstavljati pravzaprav ne samo antifašisti, marveč tudi druge ustanove. Spor, se je zvedelo, pa je izbruhnil v trenutku, ko je Radin vzporedno s fojbo v Bazovici, predlagal, naj bi tudi v Istri odkrili spomenik tistim, ki so žal končali v foj be. Na Reki pa župan Vojko Obers-nel kar pogosto napada osrednjo oblast, češ, da ne skrbi dovolj za to mesto. Tako je zdaj očital vladi, da ni storila koraka, da bi zaščitila bodočnost ladjedelnice »3. maj«, ki je bila največja na Reki in je imela največ zaposlenih delavcev. Obersnel pojasnjuje, da se je vlada odločila za privatizacijo, žal pa še zmeraj ni jasnega predloga. Zupan pa je hkrati sporo čil, da bo do te dni konč no po lo ži -li temeljni kamen za veliko »športno središče« v Zametu. Kaže, da bodo prvi stroški znašali okrog 170 tisoč kun, manjkajočo vsoto pa naj bi pokrili s kreditom Reške banke. V Umagu pa sta na vrsti dva praznika. Konec tega meseca bodo predali namenu »sejem cvetja« potem ko so uspešno izvedli vrsto čistilnih akcij po mestu in v okolici, v soboto pa so imeli praznik »gobarjev«, ki t ih t e zmesaj več. Tokrat so biti zlasti pozorni na gobo »morkelo«, ki ima med drugim značilnost, da se pojavi in izgine, čeprav obstaja. Josip Simič, ki predseduje združenju »Bo-letus«, je izrazil zadovoljstvo tako gobarjem kakor tudi gledalcem, ki so spremljali iskanje. Na Trsatu nad Reko pa so odprli vrata tradicionalnemu turističnemu sejmu. Med udeleženci so tudi Italijani in Slovenci. Reška škofija pa doživlja veliko novost. Digitalno so namreč začeli urejati župnijske registre, kar bo omogočilo, da bo sleherna družina lahko končno ugotovila od kod izhaja, to pa kar za 400 let nazaj. Na mikrofilm so prenesli kar 408 obsežnih zvezkov. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ze pred več tedni sem omenila predložne zveze z glagoli premikanja, kjer moramo upoštevati različne predloge, in sicer v, na in k, h. Tedaj sem se za hip ustavila tudi pri Bazovici, Bazovcih in pridevniku bazovski, ki jih pri nas pišemo in uporabljamo pravilno. Vedno pa nismo enako dosledni. To velja tudi za Škedenj, ki bi se moral imenovati tako, kot mu pravijo ljudje, torej Ščedna, Ščedenci in ščedenski. Kaj Ščedna pomeni, nam zelo lepo pojasni akademik prof. Pavle Merku v svoji knjigi Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ki ga je izdala založba ZRC SA-ZU v 15. zvezku zbirke Linguisti-ca et philologica l. 2006. V tej znanstveni publikaciji lahko vsak izve, da izraz pomeni nekdanji gozd, ki so ga domačini, ko so se tam naselili, krčili, torej »čedili« oz. točneje očedili. Ta toponim je še danes ohranjen v Videmski pokrajini, kjer sem pred leti na zemljevidu našla lepo in pravilno napisano Ščedna. Tam ni nikomur prišlo na misel, da bi ta lep star naziv preimenoval v Skedenj, ki je bil nekaj časa zapisan tudi na našem ščeden-skem poštnem žigu. Skednjev v tukajšnjih krajih nismo imeli nikdar, še prav posebno pa ne v vasi v ne- posredni bližini Trsta. Ze pred štirimi desetletji mi je eden od takratnih veljakov rekel, da toponima Ščedna ne moremo zagovarjati, ker je Škedenj že splošno uveljavljen. Še danes pa na žalost ugotavljam, da se vedno bolj uveljavlja Servola, naša Ščedna pa »usiha«. Kadarkoli »moram« zapisati Škedenj, me beseda zbode, in res ne vem, zakaj pogumno ne zapišem Ščedna, vsej »uveljavitvi« navkljub. Poleg Ščedne se na našem ozemlju v Italiji pojavljajo, posebno v Benečiji, razni toponimi, ki med ljudmi niso udomačeni in jim zvenijo tuje. Med njimi je tudi Bardo, ki ni eno samo, ampak jih je kar cela vrsta. Prof. Merku dosledno zagovarja Bardo namesto poslovenjenega Brda, ki bi ga nekateri radi nasilno uvedli. Zdi se mi, da premalo cenimo to Merkujevo znanstveno delo, ki je bogat vir informacij in se nanj sklicujejo tudi poznejši italijanski raziskovalci tukajšnje toponomastike. Škoda, da v knjigi ni predložnih zvez, ki bi nam olajšale marsikateri dvom, ko pišemo o teh krajih. Marsikomu se zdi nerazumljivo, zakaj hodimo v Dolino, v Boršt in celo v Mačko(v)lje, čeprav ležijo v bregu. To je res, če gledamo te kraje iz Trsta, drugače pa, če upoštevamo zgodovino. Ko je bil Trst še majhno in nepomembno mestece, je nad vasmi v Bregu gospodoval Socerb, od koder so ljudje hodili v Dolino in druge kraje. Naša Dolina ni edina, kar več jih je raztresenih po našem ozemlju. Izvor pa imajo vse isti, t.j. kraška dolina oz. vrtača. Ali hodimo v kak kraj ali na njega, velikokrat lahko uganemo, če poznamo nekdanje cestne povezave med kraji. Danes je seveda drugače, stare ceste so se spremenile, zgradili so nove, stare navade in raba pa se je ohranila in se še danes ohranja, ne glede na današnje ceste in poti. To so stvari, ki jih moramo upoštevati in skrbno paziti, kateri predlog bomo uporabili. Samo pri krajih, ki so poimenovani po svetnikih, ni dvomov, zato hodimo k Sv. Jakobu in k Sv. Ivanu, prihajamo pa od Sv. Jakoba in od Sv. Ivana, medtem ko stanujemo pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu. Lelja Rehar Sancin KOPER - Redni občni zbor Bogata bera društva TIGR Opravljeno obsežno delo - Ambiciozni načrti v zvezi s širitvijo delovanja društva Prisotni so podrobno razpravljali o poročilu predsednika društva TIGR Primorske Marjana Bevka Ko nec mar ca je bil v Ko pru red -ni občni zbor Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, ki so se ga udeležili tudi predstavniki veteranskih organizacij Slovenije, od zve ze druš tev ge ne ra la Mais tra, prek zve ze zdru ženj bor cev NOB, po li cij -skih veteranov združenja Sever, zveze slovenskih častnikov idr. V svojih pozdravnih nagovorih so gostje izrazili zadovoljstvo ob krepitvi sodelovanja med veteranskimi organizacijami na domoljubni osnovi in pozdravili predlog o usta no vi tvi skup ne ga ko or di na -cij ske ga te le sa, ki bi okre pi lo druž be -ni vpliv ve te ra nov. Kot no sil ci do mo -ljubnih vrednot, ki so se izoblikovale v obdobjih velikih narodovih stisk in pripeljale do slovenske državnosti, so zah te va li od slo ven ske po li ti ke, da se v odnosih s sosedi pri obrambi slovenskih na ci o nal nih in te re sov ob na ša ve -liko bolj modro, usklajeno in pokončno. Sledila je obravnava temeljnih do ku men tov zbo ra, zlas ti pa po ro či la predsednika društva Marjana Bevka in pro gra ma de la druš tva za le to 2008. Prisotni so soglašali, da je bilo v preteklem letu opravljeno obsežno delo, pri čemer so izstopali predvsem: veličastna proslava ob 80. obletnici ustanovitve organizacije TIGR v Sežani, uspešni napori pri zbiranju sredstev za dokončanje spomenika braniteljem slovenske zemlje na Velikem Cerju, publicistična dejavnost, postavljanje spo min skih obe le žij za služ nim do -moljubom, nastanek Kluba mladih Tigrovcev ter nastopi slednjih na številnih prireditvah širom Primorske. Pri če mer je bil pred sed nik druš tva, vključno s predstavniki ostalih veteranskih organizacij, počaščen s povabilom na sodelovanje pri pripravi načrta domovinske vzgoje pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Turka. V programu dela za leto 2008 je bil dan po uda rek de lu z mla di mi, z ustanovitvijo mreže klubov mladih Tigrovcev po vsej Primorski, vključno s tržaško, goriško in videmsko pokrajino. Predvidena je postavitev novih spominskih obeležij ter izdaja novih knjig s tigrovsko in domoljubno prob-le ma ti ko, s po udar kom na raz is ko val -nem de lu dr. Mi re Cen čič o be neš kih duhovnikih »Čedrmaci«. Društvo bo soorganiziralo številne proslave ali so de lo va lo na njih. Ve li ko na po rov bo vloženih tudi v predstavitev društva po Sloveniji (Ljubljana, Koper, Nova Gorica, Mohorjeva družba Celje), Italiji (Trst, Gorica, Čedad) ter na Dunaju (društvo Korotan). V načrtu je sprememba statuta, ki bo omo go či la pro žnej še de lo va nje društva, ki ima danes že prek 850 članov, vključno v zamejstvu in med Primorci, živečimi v osrednji Sloveniji. Izražena je bila skrb nad pojavi kupovanja zemlje (tudi kmetijske) in nad poskusi ustanavljanja strnjenih jeder ob slovenskih vaseh s strani italijanskih državljanov. Občni zbor je podprl predlog ohranitve besede »primorska« v nazivu pokrajin. V zvezi s samim številom pokrajin pa so, kot že poznano, prišla do izraza razhajanja, pa čeprav je bita v sklepih zbora s kakim zadržkom dana podpora enotni primorski pokrajini. Zbor je bil seznanjen z nastajanjem monografije o Karlu Kocjan-čiču, (so)ustanovitelju in dolgoletnem prizadevnem funkcionarju društva ter je izrekel priznanje pisatelju Borisu Pahorju za njegova dolgoletna prizadevanja za resnico o Primorski in za obrambo naše identitete ob slovenski zahodni meji. Priznanja so bili deležni tudi člani izvršnega odbora, zlasti predsednik društva Marjan Bevk in tajnik Lucijan Pelicon. Pri čemer je bilo poudarjeno, da terja društvo od svojih glavnih akterjev na stotine in stoti ne ur de la, ter da je po treb no raz mis -liti o možnosti nagrajevanja, ker gre pri tem za obremenitve, ki daleč presegajo normalne okvire prostovoljnega dela. Milan Gregorič / ALPE-JADRAN Torek, 8. aprila 2008 3 ŠPETER - Predstavitev kandidatov Demokratske stranke na državni, deželni in krajevni ravni »Glas je treba dati tistim, ki so dokazali, kaj zmorejo« Svoje poglede so obrazložili Tamara Blažina, Alessandro Tesini in Piergiorgio Domenis ŠPETER - Tudi v videmski pokrajini in v Benečiji se volilna kampanja zaključuje in to v iskanju neodločenih volilcev in njihovih glasov. V soboto se je Demokratska stranka predstavila svojim volivcem in simpatizerjem v Špetru. Na srečanju z ob činstvom so bili prisotni kandidatka za senat Tamara Blažina, kandidat za deželo Alessandro Tesini in kandidat za videmski pokrajinski svet Pier-gi or gi o Do me nis. Na shod so prišli predvsem mladi, goste pa je predstavil tajnik krajevne sekcije DS Simone Bordon. Tamara Blažina je uvodoma poudarila, da se je z vprašanji Benečije velikokrat srečala bodisi kot ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za strokovno izobraževanje in nato kot deželna svetnica. Spregovorila je o gospodarskih težavah krajev in obenem o dinamičnosti tamkajšnjih ljudi. Poseben poudarek je namenila dvojezični šoli, za katero se je dosedanja Illyjeva deželna uprava izrazito zavzela. Tamara Blažina je naglasila tudi novost, ki jo v vsedržav-nem merilu pomeni nastanek Demokratske stranke. Dotaknila se je zunanje po li ti ke in sti kov s so sed njo Slo ve -nijo, ki jih je Prodijeva vlada dejansko obnovila po Berlusconijevem hladu. Piergiorgio Domenis je kritiziral vodenje Pokrajine Videm v času Stras-soldovega predsedovanja. Večina ni imela pravih programov, povsem pa je odpovedala pri vprašanju odnašanja in uničevanja smeti. Domenis je nato dejal, »da se s kandidatom desne sredine Fontaninijem ne bo spremenilo nič, saj so za njim vedno ene in iste osebe, ki vodijo furlansko desnico.« Dosedanji predsednik deželnega sveta FJK Alesssandro Tesini se je najprej ob re gnil ob te le vi zij sko so o ča nje med Illyjem in Tondom. Slednji je najprej obtožil Illyja, da se je z njim deželna uprava prekomerno zadolžila, nato pa je zapustil oddajo. Tesini je dejal, da znaša deželna zadolžitev 5,5 odstotka, ki so bili namenjeni investicijam v proizvodnjo. Ko je bil predsednik dežele Tondo, je desnosredinska večina izglasovala zakon, ki je dopuščal dolg do 20 odstotkov, je poudaril Tesini. Vprašal se je, komu nameravajo prebivalci beneških dolin zaupati svoje ideje in načrte. Tistim, ki niso nikoli ničesar naredili? Tesini je končno na-glasil, kako »si ne moremo privoščiti, da bo Italijo ponovno vodil Berlusconi.« (oa) LJUBLJANA Začeli so se koroški kulturni dnevi LJUBLJANA - Z odprtjem likovne razstave Iz sedemindvajsetih slikarskih tednov v Svečah v galeriji Družina so se včeraj začeli 6. koroški kulturni dnevi. V Ljubljani in Kranju se bo do 12. aprila zvrstil niz kulturnih prireditev. Koroške kulturne dneve prireja Društvo sloven-sko-avstrijskega prijateljstva. Danes bo v duhu letošnjega leta, posvečenega medkulturnemu dialogu, posvet z naslovom Duhovna kulturna dediščina avstrijske Koroške in Slovenije kot osnova medkulturnemu dialogu. Pester program ponuja tudi številne nastope koroško-sloven-skih likovnih in besednih ustvarjalcev, glasbenikov, filmarjev in lutkarjev. Šesti koroški kulturni dnevi se bodo v soboto sklenili z velikim koncertom v Unionski dvorani. Nastopili bodo mešani pevski zbor Podjuna pod vodstvom Anje Kapun ter kvintet Foltej Hartman pod vodstvom Martina Kušeja. V Špetru so se v soboto predstavili kandidati DS (od leve) Alessandro Tesini, Tamara Blažina in Pirdiorgio Domenis nm ŠOLSTVO - Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Italiji Aprilske ekskurzije Na povabilo slovenskega ministrstva za šolstvo in v koordinaciji ZRSŠ oz. pedagoške svetovalke A. Duhovnik Antoni TRST/GORICA - Po marčev-skih prihajajo na vrsto aprilske strokovne ekskurzije slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega, ki jih koordinira pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni. Duhovnikova je tudi sama pobudnica ekskurzij, na katere vabi in nudi finančno kritje Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Jutri zjutraj bo iz Trsta proti Dolenjski in Beli krajini s svojimi spremljevalci odpotovalo 36 dijakov tržaškega Li-ceja Franceta Prešerna in 41 dijakov Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Prvi bodo uživali na enodnevnem izletu, v teku katerega bodo obiskali Trubarjevo Rašico, Turjak, stiški samostan, Jurčičevo domačijo na Muljavi in Višnjo goro. Drugi pa bodo za ekskurzijo imeli na razpolago dva dni, v te ku ka te rih si bo do ogledali Novo mesto z njegovimi kul- turnimi znamenitostmi in gospodarskimi obrati, dalje Otočec, Metliko, Pusti gradec s Krajinskim parkom Lahinja, na povratku pa tudi Rašico. Na Dolenjsko in v Belo krajino pa se bo v petek podalo tudi 45 dijakov Poklicnega zavoda Jožefa Stefana iz Trsta s tremi spremljevalci. Med drugim si bodo ogledali tovarno v Semiču, tako kot njihovi vrstniki z liceja Prešeren in zavoda Zois pa se bodo tudi oni ustavili v rojstni hiši Primoža Trubarja v Rašici. Pri hod nji te den bos ta na vrs ti dvodnevni ekskurziji dijakov Pedagoškega in družboslovnega liceja An to na Mar ti na Slom ška iz Tr sta in Poklicnega zavoda za turistične dejavnosti Ivana Cankarja iz Gorice. Dvajset dijakov liceja Slomšek se bo v četrtek, 17., in petek, 18. aprila, skupaj s štirimi spremljevalci mudilo na Štajerskem, kjer si bodo ogledali Celje, Ptuj in Maribor, 16 dijakov zavoda Cankar pa se bo s tremi spremlje- valci v petek, 18., in soboto, 19. aprila, udeležilo turistične tržnice oz. festivala slovenskih šol za turizem Več znanja za več turizma v Ljubljani. 23. in 24. aprila bosta na ekskurzijo krenili dve skupini dijakov (vsa ka bo šte la 24 oseb) li cej ske ga pola Trubar-Gregorčič iz Gorice. Prva sku pi na bo v okvi ru dvo dnev ne ekskurzije obiskala slovensko Koroško in Štajersko z ogledom Slovenj Grad ca, rud ni ka v Me ži ci, Ma ri bo -ra in Zičke kartuzije. Druga skupina, ki bo šla na eno dnev no eks kur -zijo 24. aprila, pa bo odpotovala na Gorenjsko z obiskom Škofje loke, Prešernove Vrbe, Čebelarskega muzeja v Radovljici in drugih znamenitosti. 7. maja pa bo 40 dijakov Lice-ja Fran ce ta Pre šer na iz Tr sta šlo na enodnevno ekskurzijo v Vrhniko, kjer si bo do ogle da li roj stno hi šo Ivana Cankarja, nakar jih bo pot vodila nazaj na Kras do Tomaja z obiskom domačije Srečka Kosovela. SSO Drago Štoka o razvoju Benečije Drago Štoka TRST - Kandidat Slovenske skupnosti na deželnih volitvah v Furlaniji- - Julijski krajini Drago Štoka v tiskovnem sporočilu navaja, da je v nedeljo skoraj ves dan ves prebil v Benečiji. »Spomin mi je nenehno silil v nekdanje čase, ko smo pred davnimi šestdesetimi leti z izletom gojencev Alojzijevišča v Gorici šli na Staro goro in nato v Landarsko jamo. To je bil moj prvi stik s to našo prelepo deželico,« navaja Štoka. V sporočilu se spominja tudi obiska pri Ivanu Trinku, ki je trojico izletnikov - kolesarjev sprejel z vso njemu prirojeno gostoljubnostjo. To je bilo sredi junija leta 1953. Takrat so celo tvegali, pravi Štoka, da bi jih karabinjerji s pomočjo nekega domačina kmalu aretirali kot »komuniste, titovske bandite, partizane, itd.«. Še dobro, da je bil v tej trojki kontovelski župnik, zdaj že po koj ni Ru dolf Bo ga -tec, ki je neljubemu dogodku na-re dil ko nec. A kakšna je razlika stanja v Benečiji pred šestdesetimi leti in pa danes! Takrat ni bilo ne duha ne sluha po kakem slovenskem napisu v javnosti, to nedeljo pa se je lahko sprehajal med slovenskimi napisi, od Mosta do Gorenjega Barnasa, poudarja. Skoro vsaka vas, vsak zaselek, vsako večje naselje ima danes slovenski napis ob italijanskem seveda. Celo oglasi in volilne uradne objave za bližnje deželne in parlamentarne volitve so napisane v slovenskem jeziku. Kakšen napredek, kakšna vidna pravičnost do našega jezika je danes v Benečiji! »Hvala vam, beneški rojaki za vztrajnost, doslednost, pravilno pot, ki ste jo izbrali do rabe in vrednotenja svojega ma-ternega jezika,» zaključuje tiskovno sporočilo Drago Štoka. DEŽELNE VOLITVE - Pogovor o problemih deželnega kmetijstva Riccardo Illy na Coldiretti Predsedniškega kandidata Demokratične zaveze sprejela deželni predsednik te organizacije Dimitrij Žbogar in direktorica Elsa Bigai VIDEM - Kandidat Demokratične zaveze za predsednika Furlanije-Ju-lijske krajine Riccardo Illy se je v soboto v Vidmu srečal z deželnim predsednikom kmetijske organizacije Coldiretti Dimitrijem Zbogarjem in deželno direktorico te organizacije Elso Bigai. Zbogar je Illyju predstavil dokument, ki ga pripravljajo kot prispevek Coldiret-tija v zvezi z novim razvojnim modelom kmetijstva. O tem je govorila tudi Bigaijeva, oba pa sta poudarila, da je treba omejiti birokracijo in zagotoviti konkurenčnost kmetijskih podjetij in Illyja opozorila, da morajo kmetje v obdobju informatike prošnje še vedno pošiljati na papirju. Illy je sogovornikoma zagotovil, da je kmetijstvo izredno pomembna gospodarska panoga, ,kateri je deželna uprava že doslej posvečala posebno pozornost in ji bo tudi v bodoče. Povedal je še, da bo ERSA v bodoče vsake tri mesece organizirala srečanja s kmetovalci, da bi sprejemala njihova vprašanja, predloge in pobude. Riccardo Illy (v sredini) na srečanju s predstavnikoma Neposrednih proizvajalcev Dimitrijem Žbogarjem in Elso Bigai 4 Torek, 8. aprila 2008 GOSPODARSTVO ANALIZE - Po podatkih iz raziskave Mediobance in zveze Unioncamere FJK ima najbolj dinamična srednja podjetja na Severovzhodu Največ, 757 srednje velikih industrijskih podjetij je v Venetu, v FJK jih je 125 BENETKE - Srednje velika industrijska podjetja v severovzhodni Italiji (od 50 do 499 zaposlenih) so v zadnjem desetletju rasla bolj kot velika industrijska podjetja. V primerjavi z velikimi podjetji so v desetletju 1996-2005 prevladala po rasti prometa, dodane vrednosti in zaposlenosti, manj pa po dohodkovnosti. Podatki izhajajo iz raziskave poslovne banke Mediobanca in zveze trgovinskih zbornic Unioncamere, ki je vzela v pretres 1486 srednje velikih podjetij iz Veneta, Tri-dentinske-Južne Tirolske, Furlanije-Julijske krajine in Emilije-Romagne. Gre za podjetja s povprečnim prometom med 13 in 290 milijoni evrov, ki je najbolj zastopan v Venetu, s 757 podjetji. Najhitrejšo rast dodane vrednosti in izvoza je vdesetih letih zabeležilo 125 srednjih podjetij v FJK, ki so povečale dohodke za 5%, izvoz za 76,7%, dodano vrednost za 52,9% in število zaposlenih za 26,7%. Podobno dinamična je bila tudi Emilija-Ro-magna, kjer ima sedež 577 srednje velikih podjetij, medtem ko so podjetja v Triden-tinski-Južni Tirolski sicer dosegla visok indeks rasti in izvoza, znižali pa so se jim dobički. Visoka je bila tudi rast 757 srednje velikih podjetij v Venetu s 55,8-odstotnim zvišanjem prometa, 66,4-odstotno rastjo izvoza, 44,9-odstotnim povečanjem dodane vrednosti in 21,8-odstotno rastjo zaposlenosti. V letu 2005 je bilo v severovzhodni Italiji 1486 srednje velikih podjetij, 261 več kot v letu 1998, ustvarila pa so 17 odstotkov skupne dodane vrednosti vseh manu-fakturnih podjetij v regiji. Obseg njihovih nakupov dobrin omogoča oceno, da skupaj s povezanimi dejavnostmi ustvarijo približno 14 odstotkov lokalnega bruto domačega proizvoda. Njihov skupni delež v gospodarstvu regije je tako v obravnavanem desetletju znašal 31 odstotkov, kar je devet odstotkov na državnim povprečjem. Promet obravnavanih podjetij se je povečal za 60 odstotkov (v italijanskem povprečju za 2%), dodana vrednost je zrasla za 47 odstotkov (v Italil i za 41,6%), število zaposlenih pa za 22,4 odstotka (v Italiji za 19,3%). Srednje velika industrijska podjetja v severovzhodni Italiji se poleg omenjenih značilnosti odlikujejo po finančni trdnosti. Po modelu R&S-Unioncamere je leta 2005 delež podjetij v razredih z najboljšimi rating dosegel 65,4 odstotka, medtem ko je v državnem povprečju znašal 19,3 odstotka. Kljub temu je zastopanost srednje velikih industrijskih podjetij iz severovzhodne Italije na borzi zanemarljivo majhna, saj so bile leta 2005 kotirane le štiri. LETALIŠČA - Po štirih mesecih preureditvenih del V Ronkah predali namenu obnovljeno območje odhodov RONKE - Na deželnem letališču Furlanije-Julijske krajine v Ronkah so včeraj z majhno slovesnostjo odprli novo območje odhodov. Dela za prilagoditev tega pomembnega letališkega sektorja so se začela decembra lani s premestitvijo čakalnice VIP, ki se zdaj nahaja v območju po varnostni kontroli potnikov. Ta dela so bila končana v dveh mesecih in so se nato nadaljevala z ureditvijo območja kontrole varnosti. Včeraj so tako predali namenu približno 600 kvadratnih metrov površine v pritličju potniškega terminala. Skupna naložba za dokončanje teh del l e znašala 350 tisoč evrov, v kratkem pa bodo prostor napolnile prodajalne izdelkov, po katerih potniki najbolj povprašujejo. Kot je povedal predsednik letališke družbe Gi-or gi o Bran do lin na vče rajš njem od -prtju, bodo trgovine nared pred začetkom poletne sezone, kajti potrebne strukturne prilagoditve so zelo omejene in bo zanje potreben razmeroma kratek čas. Za upravljanje razpoložljivih trgovskih prostorov je bil objavljen razpis, katerega izid bo znan v prihod njih dneh. Z novo ureditvijo območja odhodov bo letališče v Ronkah potnikom zagotavljalo še večjo udobnost in boljše storitve. Ti bodo lahko ob čakanju na letalo kupili tipične lokalne enogastronomske izdelke in druge predmete, in to v popolnoma prenovljenem in svetlem prostoru. Projekt za obnovo območja je bil namreč izdelan na osnovi podrobne analize podobnih letališč v Italiji in Evropi in s posebnim oziroma na udobnost in zadovoljstvo potnikov. V obnovljenih prostorih so včeraj odprli razstavo videmskega arhitekta Alfonsa Firmanija z naslovom Transit. Gre za zidno slikarsko instalacijo, ki so jo navdihnili tisoči hitečih mimoidočih, ki se ne ustavljajo in zato niti ne srečujejo, v podzemnih železnicah, na letališčih, v trgovskih centrih in v pasažah. UNIVERZA - S podporo Fincantierija Odprli laboratorij za študij hrupa ladij TRST - Na tržaški univerzi so včeraj predali namenu laboratorij za raziskovanje strukturnega hrupa, ki ga povzročajo ladijski stroji. Pri vzpostavljanju laboratorija, ki se uokvirja v lad-jedelniško-navtični okoliš Ditenave, je sodeloval ladjedelniški koncern Fin-cantieri. Podobna laboratorija sta v svetu le še dva, na Nizozemskem in v Avstriji, dovoljenje meje ladijskega hrupa pa se iz dneva v dan nižajo. Posebno korist bo od raziskav novega laboratorija imel ravno Fin-cantieri, ki bo lahko znižal akustične učinke motorjev zlasti na potniških ladjah. Doslej se je moral koncern za meritve obračati na nizozemski laboratorij, zdaj pa ga bo imel doma. Storitve laboratorija bodo koristne tudi za vojaške ladje in za tiste, ki so akiv-ne v zaščitenih naravnih območjih, kot npr. na Aljaski, kjer veljajo zelo strogi predpisi v tem smislu. Laboratorij je prvi izveden projekt od devetih, ki so nastali v okviru oddelka za ladijsko inženirstvo na tržaški univerzi in s podporo konzorcija Rinave, nastalega v okviru okoliša Ditenave. Včerajšnjega odprtja laboratorija se je med drugimi udeležil tudi deželni odbornik za raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini, ki je ob tej priložnosti poudaril, da rojstvo okoliša Ditenave pomeni vsebinski zasuk za deželno morsko ekonomijo, pa ne samo zanjo, saj je včeraj odprti laboratorij nacionalnega in tudi medna-rod ne ga po me na. Odbornik je tudi poudaril, da danes v Furlaniji-Julijski krajini ni več nobene razdalje med univerzo in sredinami gospodarskega razvoja. To ne velja samo za inženirstvo in ladjedelništvo, ampak tudi za mnoge druge sektorje. Zato bo deželna uprava še naprej podpirala raziskovalne projekte konzorcija Rinave in tudi aktivnosti za promocijo znanja, ki jih na vseh področjih razvija univerza, je zagotovil Cosolini. EVRO 1,5693 $ -0,18 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 07. aprila 2008 valute evro (povprečni tečaj) 07.04. 04.04. ameriški dolar japonski jen 1,5722 160,88 1,5526 159,75 ruski rubel 37,0370 36,8170 7,4586 britanski funt 0,78550 0,78320 9,3420 norveška krona 7,9980 8,0030 24,938 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5872 15,6466 257,25 1,5845 15,6466 257,44 3,4833 kanadski dolar 1,5822 1,7110 1,5722 bolgarski lev 1,9558 1,9558 3,7103 slovaška krona 32,431 3,4528 32,403 3,4528 latvijski lats 0,6972 2,6954 0,6973 2,6798 islandska krona 116,41 2,0339 116,66 hrvaška kuna 7,2773 7,2754 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 07. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,7243 2,71 268 2593 LIBOR (EUR) 4,3475 4,743 4,7493 4,7518 LIBOR (CHF) 2,6033 2,8883 2,95167 3,07167 EURIBOR (EUR) 4,349 4,742 4,747 4,75 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 18.826,14 € +137,04 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 07. aprila 2008 NAFTNI DERIVATI - Od pretekle polnoči V Sloveniji dražji bencin in cenejše dizelsko gorivo LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je zvišala za 0,014 evra na 1,069 evra, za liter 98-oktanskega bencina pa za 0,014 evra na 1,088 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,026 evra na 1,112 evra na liter, kurilno olje pa za 0,027 evra, tako da stane liter 0,76 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Prihodnost vina ni v steklenici, ampak v kozarcu VERONA - Bodo enoteke, vinski vari in restavracije čez deset let prodajali samo vino v kozarcu? Danes se sliši precej neverjetno, toda če analiziramo zadnje podatke o prodaji vina v kozarcu, se bomo zavedeli, da trditev ni tako daleč od resnice. Povpraševanje po vinu v kozarcu namreč narašča in bo v prihodnjih letih raslo še hitreje. Potrditev trenda je neverjetni uspeh podjetja Enomatic, vodilnega v svetu na področju sistemov degustacije vin v kozarcu, ki je v nekaj letih osvojilo trge vsega sveta in razvilo mrežo 46 koncesionarjev v 65 državah. V podjetju Enomatic, ki je sodelovalo na včeraj končanem sejmu Vinitaly v Veroni, so prepričani, da so njihovi sistemi pomemben instrument za razširjanje poznavanja in kulture vina, ki mu je usojeno, da bo »zrevolucioniral« enogastronomske trende v družbi. Konkurenčnost slovenskega turističnega sektorja raste LJUBLJANA - Slovenija se je po oceni konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja, ki so jo med 130 državami izvedli za Svetovni gospodarski forum, uvrstila na 36. mesto. Svoj položaj je v primerjavi z letom prej izboljšala za osem mest. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREUROPA 33,37 -2,03 +1 72 INIEREUROPA KRKA 1 UKA KOPER 34,27 96,48 -1,01 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR MERKUR 62,35 290,21 +0,23 -1,58 PETROL 587,11 -1,98 TELEKOM SLOVENIJE 251,68 -0,76 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 108,88 +0,27 DELO PRODAJA - - ETOL 189,00 +0,32 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 95,14 -0,12 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 32,94 -0,69 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 84,99 -0,57 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA +1 68 TERME ČATEŽ 477,08 ŽITO 250,00 +1,01 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 07. aprila 2008 +0,79 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,41 -1,63 ALLEANZA ATIAMTIA 8,375 +0,48 +0 15 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 20,22 12,3 2 915 +0,39 +041 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 8,01 +5,12 +0 11 EDISON ENEL ENI 1,759 6,955 -0,86 +1 20 FIAT FINMECCANICA 22,8 15,07 +2,75 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 22,07 27,29 29 12 +0,23 -0,80 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,345 -0,24 +1,12 +1 30 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 4,807 21,4 1706 +4,24 +1 41 LUXO t TICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 6,03 13 52 +2,03 PARMALAT PIREMI e C 2,4475 -0,21 +1,39 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,5465 26,49 413 -0,53 +0,72 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,35 1 468 -0,77 +1,35 +1 03 TENARIS TERNA 16,38 +1,61 -1 36 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,7275 16,68 +0,48 MNIPOL 4,8 2,046 +1,74 +2,76 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 108,91 $ -0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 07. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.657,29 1.902,86 -0,61 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana 6.212,33 -0,77 +0,47 BIO, Ljubljana 117,11 -0,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.611,21 2.057,75 -2,74 -1 48 DII\J, Dal IIa 1UKO FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 4.139,205 1.637,18 -0,97 -0,72 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 880,09 4.228,35 -1,83 -0,06 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica 24.512,83 +0,32 MBI 10, Skopje 6.245,01 +1,66 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.669,42 1.870,64 +0,48 +0,26 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.379,54 +0,67 MSCI World, New York 1.492,57 +0,48 DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 6.821,03 6.014,80 6.014,80 +0,85 fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.944,60 4.004,8799 4.004,8799 +1,14 +0,89 +2 19 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.585,3 3.828,46 +1,26 +0,88 eurosi oxx 50 Nikkei, Tokio 13.450,23 -1,18 STI, Singapur 3.181,92 +0,84 Hang Seng, Hongkong 24.578,76 3.599,62 +1,29 Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 15.343,12 -3,09 / ALPE-JADRAN Torek, 8. aprila 2008 5 DUNAJ - Prvi uradni obisk slovenskega predsednika pri avstrijskem kolegu Danilo Türk manjšini svetoval ustanovitev skupne krovne organizacije Za hitrejšo rešitev odprtih vprašanj - Türk in Fischer: Odnosi med državama še nikoli tako dobri - O manjšini pogovor tudi s kanclerjem DUNAJ - Slovenija in Avstrija še nikoli nista imeli tako dobrih odnosov, kot jih imata sedaj, hkrati med državama ni več uradnih mej a, druži pa j u tudi skupna evropska valuta, sta bila po dobri uri pogovorov na novinarski konferenci na Dunaju soglasna slovenski predsednik Danilo Türk in avstrijski predsednik Heinz Fischer. V dvostranskih odnosih ni problemov, so pa dolgovi še iz časov Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Ostaja tudi nerešeno vprašanje dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem, "mislim pa, da je probjem rešjjiv", j e na svoj em prvem uradnem obisku v Avstriji poudaril Türk in na slovensko manjšino naslovil poziv, naj razmisli o "novem formatu svojega delovanja". Dodal je, da bi bila morda potrebna krovna organizacija za manjšino v Avstriji. "Prav je, da slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem razmisli o novih formah svojega delovanja. Nekatere forme iz preteklosti morebiti niso več primerne," je še dejal in pozval, da bi bilo potrebno "nov duh, ki vlada med Slovenijo in Avstrijo in evropski kontekst, v katerem se nahajamo", izkoristiti za čim boljši razvoj. Krovna organizacija slovenske manjšine bi po besedah slovenskega predsednika lahko povečala učinkovitost prizadevanj za kulturni in vsestranski razvoj pripadnikov manjšine na avstrijskem Koroškem in regije kot celote. Fischer je ob tem poudaril, da morajo prizadevanja glede rešitve manjšinske problematike v Avstriji v smer, da bodo pozitivne sile v družbi močnejše od strahov iz preteklosti. Dodal je še, da je potrebno na manjšine gledati ne kot na nevarnost, ampak kot na obogatitev, odnos do njih pa mora biti odprt in spoštljiv. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo moč tudi glede vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem najti "dobro skupno rešitev v skladu" z avstrijsko ustavo. Predsednika Slovenije in Avstrije sta pozornost namenila tudi evropskim temam, predvsem v zvezi s slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Ficher je uvodoma dejal, da si pred mnogimi leti nikakor ne bi mogli predstavljati, da med Slovenijo in Avstrijo praktično ne bo več meja, kar se je zgodilo z vstopom Slovenije v schengen decembra lani, in da "uporabljamo skupno valuto, kot to počnemo danes" in da "lahko rečemo, da naši odnosi nikoli v zgodovini niso bili boljši kot danes". To se bo besedah avstrijskega predsednika kaže tudi v dobrem razvoju na področju gospodarskega sodelovanja. Lani se je na primer blagovna menjava med državama po- večala za 25 odstotkov, je dodal avstrijski predsednik. Slovenski predsednik je tudi prepričan, da lahko dobro sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo in ostalimi državami na tem območju Evropi dejansko lahko prinese "novo podobo". Izpostavil je tudi, da Slovenija predseduje EU, ko ta razvija svoj energetsko-podnebni paket. Pomembno je, vztrajati, da bodo prioritete iz tega področja izpolnjene, je še dejal in dodal, da se lahko EU na tem področju uveljavi kot svetovni vodja. Glede institucionalnega razvoja pa je lahko Evropa za drugi svet"-ne samo partner, ampak tudi vzor" j e še me nil. Avstrijske novinarje je zanimala tudi razprava v Sloveniji glede svobode medijev. Slovenski predsednik je v odgovoru dejal, da imamo v Sloveniji ostro razpravo kar zadeva vprašanje lastništva medijev. "Imamo tudi nekatere nove izkušnje na tem področju. Vprašanje spreminjanja lastništva medijev je za Slovenijo novo vprašanje in ob spremembah lastništva nastajajo nove situacije in ljudje, ki delajo v medijih, te spremembe včasih razumejo kot pritisk in včasih razumejo ta pritisk kot poskus cenzure." Iz protestov in ugovorov pa nastane razprava in "kot predsednik republike sprejemam to razpravo" je dejal Türk in spomnil, da je Evropa imela tovrstno razpravo že pred 20 leti in je bila izredno polemična in dinamična. "Mi takšno razpravo še potrebujemo," je še dejal in dodal, da se je tovrstna razprava v Sloveniji začela šele lani, računa pa, da se bo ta razprava nadaljevala. "Ta razprava pripada civilni družbi, ki mora imeti glavno vlogo. Kot predsednik sem v polni meri pripravljen sodelovati v tej razpravi," je še dejal slovenski predsednik. Predsednik Türk pa se je včeraj srečal še z avstrijskim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem, predsednico avstrijskega parlamenta Barbaro Prammer in generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamedom el Barade-jem. Z Baradejem sta se pogovarjala o treh sklopih vprašanj. To so iranski jedrski program, neširjenje jedrskega orožja in miroljubna uporaba jedrske energije. Pred tem se je slovenski predsednik srečal na štiri oči tudi z avstrijskim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem, s katerim sta v dobro uro trajajočih pogovorih govorila zlasti o rešitvi vprašanja postavitve dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem in izkušnjah ob predsedovanju Evropski uniji. Slovenija povezavi predseduje prav sedaj, Avstrija pa je EU predsedovala v prvi polovici leta 2006. (STA) Slovenski predsednik Danilo Türk (levo) in avstrijski predsednik Heinz Fischer sta ugotavljala, da odnosi med državama še nikoli niso bili tako dobri bobo SLOVENCI NA KOROŠKEM Pričakovali so jasne besede, a ne preobratov CELOVEC - Še pred začetkom uradnega obiska predsednika slovenske države Danila Turka na Dunaju sta v Celovcu izrazila njuna pričakovanja glede obiska predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk. Oba sta v pogo- SLOVENIJA-HRVAŠKA - Izjave v redni mesečni oddaji Mesic: Slovenija delno ovira pogajanja Zagreba in Bruslja ZAGREB - Slovenija že nekaj časa zadržuje odpiranje dveh pogajalskih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU, zaradi tega pa Hrvaška ne more s polnim korakom naprej, je včeraj ocenil hrvaški predsednik Stipe Mesic za Hrvaški radio. Dodal je, da je to del razlogov, zaradi katerih so upočasnjena pogajanja med Zagrebom in Brusljem. Na novinarsko vprašanje, kako je zadovoljen z dosedanjim potekom pogajanj, je Mesic odgovoril, da je "delno zadovoljen". "Na nekatere zadeve ne moremo vplivati. Nekaterih poglavij ne odpiramo, ker naša prijateljska država Slovenija zavlačuje pri določenih vprašanjih. Menim, da je to popolnoma nesmiselno, če smo že povedali, da bomo vprašanje meje, ki ga ne moremo urediti sami, predali Meddržavnemu sodišču v Haagu," je od go vo ril Me sic v red ni me seč -ni oddaji Hrvaškega radia S pred- Stipe Mesič sednikom ob kavi. "Torej, če bi to storili takoj, ko smo dojeli, da ne moremo z medsebojnim dogovorom priti do rešitve, bi so diš če raz so di lo in bi že da -nes lah ko toč no po ve da li tu kaj je meja in ni več nobenih sporov s Slovenijo," je še dejal Mesic. "Žal, pri njih (Slovencih) še ni pri šlo do te ga. Si cer pa gre za ne -katera njihova notranja prerazpore-janja, v katerih si nihče ne želi popolnoma odstopiti od javno izreče- nih stališč. Ob tem pa malce tekmujejo v nacionalističnih izjavah glede za šči te na ci o nal nih in te re sov in podobno. Na koncu bomo vse mora li da ti na so diš če in bo raz so di lo so diš če," je pre pri čan Me sic. Hrvaški predsednik je še izpostavil, da je Slovenija le delno upočasnila hrvaška pogajanja z EU: "Delno smo sami krivi. Morali bi izpeljati reformi pravosodja in javne uprave, morali bi bolj organizirati boj proti korupciji, ki se začne v javnih nabavah". Večji del današnje oddaje je sicer mi nil v po go vo ru o obis ku ameriškega predsednika Georgea Busha na Hrvaškem prejšnji petek in so bo to. Me sic je od kril, da je Bush sve to val, naj boj pro ti ko rup -ciji na Hrvaškem začnejo v vrhu države, kot so to storili v ZDA, ko so zaradi korupcije obsodili nekaj vodilnih konservativnih politikov. (STA) Marjan Sturm (levo) in Rudi Vouk od srečanj slovenskega predsednika z avstrijskimi sogovorniki nista pričakovala bistvenega napredka, kar zadeva odprta manjšinska vprašanje voru za koroški slovenski radio menila, da bo Türk v svojih pogovorih z zveznim predsednikom Heinzom Fischerjem, zveznim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem in predsednico avstrijskega parlamenta Barbaro Prammer našel »pravilne« (Sturm) oz. »dovolj jasne« (Vouk) besede glede odprtega vprašanja dvojezične topografije na Koroškem. Velikih preobratov oz. bistvenih napredkov pa oba manjšinska politika od obiska ne pričakujeta. Čeprav se Türk pred odhodom na Dunaj tokrat zaradi terminskih težav (vrnitev iz južne Amerike) predhodno ni posvetoval tudi s predstavniki osrednjih političnih organizacij koroških in štajerskih Slovencev, sta Sturm in Vouk poudarila, da je novi državni predsednik Slovenije odlično seznanjen s problematiko koroških Slovencev. To da je tudi potrdil le nekaj tednov pred svojo izvolitvijo za predsednika, ko je v Ljubljani osebno sodeloval na simpoziju o vprašanju koroških Slovencev, je menil Vouk. Glede uresničitve vprašanja dvojezičnih tabel je Vouk še dodal, da bi opozorilo predsednika Slovenije bilo vsekakor koristno, saj ni sprejemljivo, da kancler Gusenbauer še naprej odlaga rešitev, za katero je pristojna avstrijska zvezna vlada. Sturm pa je dejal, da od obiska predsednika Danila Türka v Avstriji ne pričakuje velikih preobratov v topografskem vprašanju. Sicer pa tudi on upa, da bo slovenski predsednik sogovornikom povedal, kar je v zvezi z uveljavitvijo pravic slovenske narodne skupnosti v Avstriji pač povedati treba. Glede skorajšnje uresničitve vprašanja dvojezične topografije je Sturm dejal, da se v dunajskih krogih sliši, da bo Gusenbauer še enkrat poskusil, »če ne, bo treba počakati na novo avstrijsko vlado«. Ivan Lukan Včeraj v Sloveniji dve smrtni nesreči, letos že 55 mrtvih IZOLA - V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj na izolski obvoznici, je življenje izgubil 33-letni državljan BiH. Omenjeni voznik je nesrečo povzročil, ko je pred bencinskim servisom na obvoznici z osebnim avtomobilom nepravilno polkrožno obračal, nato pa je vanj silovito trčil 32-letni voznik s polno naloženim tovornjakom. Državljan BiH je za posledicami poškodb umrl na kraju nesreče, njegovega sopotnika, 51-letnika iz okolice Ptuja, pa so hudo poškodovanega odpeljali v Bolnico Izola. Druga smrtna nesreča se je zgodila zjutraj na cesti Ljubljana-Litija v bližini naselja Senožeti, kjer je umrl 44-letni voznik osebnega avtomobila. Nesreča se je zgodila, ko je 38-letni voznik tovornega vozila vozil po glavni cesti iz smeri Ljubljane proti Litiji. V bližini naselja Senožeti so vozila, ki so vozila pred njim, pričela zmanjševati hitrost in se ustavljati. Voznika tovornega vozila pa je domnevno zaradi neprilagojene hitrosti - v času nesreče je namreč deževalo in je bilo vozišče mokro - med zaviranjem zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pripeljal 44-letni voznik, ki je umrl na kraju nesreče. Minuli teden pa se je na slovenskih cestah zgodilo 117 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo sedem ljudi, poškodovanih pa jih je bilo 152. Samo med zadnjim koncem tedna se je zgodilo osem prometnih nesreč, v katerih je en človek izgubil življenje, poškodovalo pa se je 13 ljudi. Najpogostejši dejavnik prometnih nesreč je bilo nepravilno prehitevanje, so sporočili z Generalne policijske upra-ve.Slovenske ceste so letos terjale 55 smrtnih žrtev, kar je ravno toliko kot v enakem obdobju lani. Ljubljanski turizem nad pričakovanji LJUBLJANA - V Ljubljani so v letošnjem prvem četrtletju zabeležili 13,8 odstotka nočitev več kot v enakem obdobju lani. Našteli so 114.244 nočitev, od teh je bilo 94,9 odstotka tujih nočitev in 5,1 odstotka domačih nočitev. Vse tri turistične informacijske centre v Ljubljani je v prvem četrtletju obiskalo 31.005 obiskovalcev, kar je za 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od teh je bilo 11.726 domačih (11,6 odstotka manj) in 19.279 tujih obiskovalcev, kar je 17,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. 6 Torek, 8. aprila 2008 SVET / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OPČINE - Na Pikelcu spominska svečanost pri spomeniku 71 ustreljenim talcem Mladim naj bodo vodilo vrednote osvobodilnega boja Elena Legiša in Giorgio Marzi obsodila poskuse ponarejanja zgodovine Malce nestanoviten pomladni dan je pričakal običajno množico udeležencev, ki se je kakor vsako leto v nedeljo zbrala pri spomeniku 71 talcem, ki so bili po represa-liji nemške vojske ustreljeni pred 64 leti na openskem strelišču. Spet so se jih naši ljudje spomnili s spoštljivo zbranostjo, polaganjem cvetja in občuteno pesmijo Moškega pevskega zbora Tabor z Opčin, ki ga vodi Mikela Šimac. Taborniki Rodu Modrega vala so bili skupaj s partizani ob spomeniku na častni straži. Slovesnosti je predsedovala Daša Pan-gerc, ki se je zahvalila sodelujočim, predstavnikom Zveze borcev iz Sežane, Postojne in Ljubljane ter društvu za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR. Prisotne je pozdravila v imenu Vsedržavnega združenja partizanov Italije, nekdanjih političnih preganjancev in deportirancev v nacifašis-tična taborišča. Pangerčeva je poudarila pomen spominjanja na padle za svobodo, še zlasti v časih, ko se za nekatere zgodovina spreminja in se želi okupatorje enakovredno obravnavati z osvoboditelji.. »Naj spomin na naše heroje živi še naprej v naših srcih in naj nam bodo za zgled v naših nadaljnjih prizadevanjih za demokracijo v Italiji, za razvoj našega naroda in sožitje med narodi«, je dejala Daša Pangerc ob grenki ugotovitvi, da je strelišče, kjer so bili ustreljeni Tomažič, Bo-bek, Kos, Ivančič in Vadnal še vedno pod ključem. Za ureditev parka miru očitno ni ustrezne politične volje. Po trenutkih tišine v počastitev padlih je spregovorila Elena Legiša, ki je obnovila krvav dogodek izpred 64 let. Streljanje talcevje sledilo kot represalija partizanski akciji, ko so Nemci brez milosti postavili pred puške 72 civilistov. Enemu izmed njih, Ste-vu Rodiču, se je čudežno uspelo rešiti, potem ko se je ranjen znašel pod kupom trupel. Legiševa je njegovo zgodbo spoznala po lastni materi, kije pripovedovala, kako so ranjenega Rodiča rešili aktivisti iz Repniča. Ro-dič danes živi v Beogradu, vrača se v naše kraje in je ohranil veliko hvaležnost do naših ljudi. Elena Legiša je vnadaljevanju spomnila na vsakoletni januarski dan spomina na holokavst, ob tisti priložnosti se vsi zgražajo nad tem, kakšne zverine so bili nacisti, ki so mučili ljudi in jih v Rižarni metali v kre-matorijsko peč. Vendar se po pravici ne pove, da so imeli nacisti ob pomoči fašistov in bande Collotti bistveno olajšano delo. Legiševa se je kritično obregnila tudi februarski dna spomina na eksodus in fojbe, ko resnico ne potvarjajo le črnosrajčniki, pač pa tudi predsednik države, ki gotovo ne prihaja iz tistih krogov. Kritično je Legiševa obravnavala tudi Slovenijo, kjer s e skuša na vse načine rehabilitirati domobrance in škofa Rožmana. Govornica je izrazila prepričanje, da ne more biti sprave, dokler se ne neha s ponarejanjem zgodovine in se tisti, ki je hotel zasužnjiti to zemljo, ne opraviči in prizna svojo krivdo. Doseči je treba, da mladi zvedo za resnico in da v učbenikih lahko preberejo, koliko je moral narod pretrpeti za svo Podoben je bil ton nagovora predsednika VZPI Giorgia Marzija. Tudi ona je apeliral na ohranjanje poštenega spomina, kar edino lahko zaustavi pohod zgodovinskega revizionizma. Gre tudi za dolžnost do padlih, ki so nam priborili svobodo, je dejal Marzi. Spomnil jena dejstvo, da o velikem protifašističnem boju priča po vsej Evropi neskončno število tudi skromnih obeležij, ki spominjajo na velika dejanja. Domačini na Opčinah bi povsem zaslužili Park miru, za katerega si dolgo prizadevajo, doslej žal brez uspeha. Predsednik VZPI je izrazil zaupanje v mlado generacijo, ki bo gotovo znala ubraniti pridobitve osvobodilnega boja in vrednote demokratične družbe kot so svoboda, socialna pravičnost in pravice narodov. Marzi je povzel apel partizanske organizacije, naj se tudi na volitvah podprejo tiste sile, ki se zavzemajo za omenjene vrednote in ustavo, ki je nastala iz odporniškega gibanja. (du) Na fotografiji desno del udeležencev svečanosti, spodaj levo Daša Pangerc in Elena Legiša, desno Giorgio Marzi kroma MILJE - Hvalevredna zamisel društva Marinaresca Podari mi nasmeh V nedeljo se bo okrog trideset prizadetih mladih lahko preizkusilo v športnem ribolovu Brez zmagovalcev in brez poražencev, ampak z nasmehom na ustih. Družabno srečanje, ki so ga včeraj predstavili na miljskem županstvu, ima predvsem en cilj: podariti nasmeh skupini mladih s posebnimi potrebami. Na pobudo društva Marinaresca, ki se posveča športnemu ribolovu, se bo namreč s trnki in ribami seznanila skupina mladih mongoloi-dov. Triintrideset deklet in fantov se bo v nedeljo ob 13.30 zbralo v milj-ski marini Porto San Rocco, kjer se bo v družbi svojih spremljevalcev in članov Marinaresce preizkusilo v ribolovu. »Spoštovati bodo morali pravila, ki jih predvideva federacija, ulovljene ribe bodo obdržali pri življenju in jih nato ponovno spustili v morje,« je pojasnil predsednik društva Bruno Steffe. »Prireditev Podari mi nasmeh pa ne bo tekmovalnega značaja. Vsi udeleženci bodo prejeli spominska darila, v kongresni dvorani pa bomo zanje pripravili manjši sprejem. Smisel dogodka je namreč v V dvorani občinskega sveta v Miljah je bila včeraj dobro obiskana predstavitev prireditve Podari mi nasmeh kroma tem, da fantom in dekletom ponudi drugačno, predvsem pa praznično popoldne.« Da gre za hvalevredno zamisel, ki je v Miljah naletela na odobravanje številnih društev, organizacij in ustanov, priča dejstvo, da se je včerajšnje predstavitve udeležilo res veliko njihovih predstavnikov z županom Neriom Nesladkom in občinsko odbor ni co Ro ber to Tar la o na če lu. Med njimi so bili tudi predstavniki miljskih Slovencev in Zadružne kraške banke. Večer za Walterja Walter Bullo, mladi Kontovelec, ki je v soboto zjutraj po nenadni slabosti izgubil življenje, je opravljal civilno službo v ljudskem domu Jureta Cancianija v Podlon-jerju, kjer je vodil filmski krožek Charlie Chaplin. Nazadnje je pripravljal predvajanje filma Nannija Morettija Il caimano, ki bo v četrtek: pri krožku so se odločili, da iz spoštovanja do Walterjevega dela večera ne odpovejo. V četrtek bo vstop prost, pred začetkom pa se bodo ob 20.30 spomnili preminulega prijatelja. Na-brežinski karabinjerji so medtem potrdili, da bo za ugotovitev vzroka smrti potrebna obdukcija, ni pa še znano, kdaj bo do nje prišlo. Proga avtobusa št. 10 Trg Venezia je zaradi javnih del zaprt za promet, proga avtobusa št. 10 pa je spremenjena. Nova končna postaja omenjene linije je na nabrežju, in sicer pred grško pravoslavno cerkvijo na trgu Tommaseo. Avtobusi privozijo z Ul. Mazzini, obrnejo pred Trgom Tommaseo in se ustavijo pred cerkvijo, nato pa nadaljujejo pot v obratni smeri po Ul. Mazzini. Božidar Stanišic v Minervi Bosanski pisatelj Božidar Stanišic, ki od leta 1992 živi v furlanskem Zuglianu, bo jutri ob 18. uri predstavil svojo knjigo Il cane alato. V knjigarni Minerva bodo govorili tudi Paolo Rumiz, Ljiljana Avirovic, Alice Parmeggiani in Valerio Fiandra. Stanišic piše v materinem jeziku, njegova dela (med temi sta I buchi neri di Sarajevo in Bon voyage) pa izhajajo v italijanskem prevodu. V Škednju film Adele H Krožek Lumiere vabi danes ob 17. uri na sedež kulturnega društva Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) na ogled filma Fran^oisa Truffauta Adele H. Pesniško srečanje v Miljah V kavarni miljskega gledališča Verdi bo danes ob 17. uri srečanje z Antoniom Spazzalom, avtorjem zbirke narečnih poezij Ricordi. Društvo Aida obvešča, da bo do 15. maja zbiralo dela za literarni natečaj. Tatič v športni trgovini Uslužbenka trgovine s športno opremo Sportler (v trgovskem centru Il Giulia) je včeraj opoldne opazila mladeniča, ki je kradel obleke. Kmalu so posegli policisti, ki so opravili osebni pregled in 23-letne-ga libanonskega državljana ovadili zaradi kraje. Ukradel je športne hlače in majico (skupna vrednost 70 evrov), z nožkom pa je odstranil naprave, ki sprožajo alarm. Z videoposnetki prepoznali tatu in mu prišli na sled Pred tednom dni je kradel v trafiki, pred tem si je prilastil motorno kolo, doma pa je skrival še drogo. 36-letnega F. S. iz Fiu-micella je v soboto zaradi cele vrste kaznivih dejanj aretirala policija in ga odpeljala v zapor. V ponedeljek, 31. marca, je nekdo vstopil v trafiko tržaške avtobusne postaje in iz nje odnesel nekaj denarja, kakih 70 paketov cigaret ter parfum. Prizor je posnela videokamera, na podlagi posnetkov in temeljite preiskave pa so storilcu prišli na sled policisti tržaškega letečega oddelka. Posnetke, na katerih je bil obraz storilca prepoznaven, so posredovali kolegom iz Tržiča, z njimi pa so v soboto popoldne v vasi Pieris identificirali in ustavili 36-letnika, ki bil za volanom lastnega avtomobila. F. S. se je takoj predal in priznal krivdo, ob tem pa je omenil tudi nekoliko starejše kaznivo dejanje. Pred dobrim mesecem, 2. marca, je namreč v Trstu sedel na parkiran skuter yamaha cygnus in odpeljal, nekaj dni pozneje pa je yamaho zapustil v Tržiču, kjer so jo našli policisti. Po drugem priznanju pa presenečenj ni bilo konec. Javni tožilec Raffaele Tito je odredil hišno preiskavo, v stanovanju aretiranca v Fiumicellu pa so policisti zasegli ves plen iz trafike in še dva grama heroina. / SVET Torek, 8. aprila 2008 7 VOLITVE - V Nabrežini srečanje s kandidatoma DS Tamaro Blažina in Ettorejem Rosatom »Za evroregijo je nujna sinergija med FJK in Rimom« Poglavitno je vključevanje Slovenije - Manjšine so bogastvo dežele FJK Za ustanovitev evroregije je nujno še tesnejše sodelovanje med deželo FJK in Rimom in torej med izvoljenimi parlamentarci ter deželnimi svetniki. To bo med drugim prispevalo, da bo Trstu kot mesto znanja pozorno sledil tudi Rim in da bo to zapečateno tudi prek ustreznega zakona. To je poudarila kandidata Demokratske stranke za senat Tamara Blažina na javnem srečanju, ki ga je lokalni krožek Demokratske stranke priredil včeraj popoldne v Kamnar-ski hiši v Nabrežini in ki se ga je udeležil tudi vladni podtajnik in kandidat DS za poslansko zbornico Ettore Rosato. Kandidata sta podala obračun opravljenega dela na deželni oz. državni ravni in orisala najpomembnejše teme, ki jim nameravata slediti v primeru, da bosta izvoljena. Oba sta se dotaknila dosežkov Pro-dijeve vlade še zlasti v zunanji politiki in poudarila njegova prizadevanja za razširitev Evropske unije, začenši s Hrvaško. Blaži-nova je še posebno naglasila dosežke na področju izvajanja zaščitnega zakona, ovrednotenja teritorija in šolstva in se zavzela za večjo prisotnost žensk v političnem, gospodarskem in družbenem svetu. Kandidatka za senat se je nato v zvezi z evroregijo zaustavila na pomembnosti sinergije med deželo FJK in Rimom. Sicer je poglavitna vključitev Slovenije, je povedala, ker bo ev-roregija drugače nepopolna. Bistveno je torej nadaljevati na poti, ki jo je začrtal Prodi in ki po vstopu Slovenije v EU predvideva postopno pristopanje držav nekdanje Jugoslavije. Rosato je po drugi strani dejal, da je DS velika novost v tej volilni kampanji. Demokratska stranka pooseblja potrebe in upanja mnogih Italijanov, ker vsebuje njen DNK kulturo družbene kohezije. To je pod Illyjevim predsedovanjem tudi omogočilo, da je dežela FJK na najboljši način odigrala svojo vlogo ob meji. Rosato je tudi spomnil na delo, ki sta ga njegov resor in sploh Prodijeva vlada opravila v prid manjšinskim skupnostim. Tako je poudaril udejanjenje zaščitnega zakona in izdajanje dvojezičnih izkaznic. Tudi sodelovanje s sosedno Slovenijo se je pospešilo, ker so končno stekli številni sporazumi, ki so bili ostali dalj časa v predalu, kot je npr. sodelovanje med policijama. Sploh je Rim spodbujal večjo »odprtost« meje in vzporedno odločno podpiral vstop Slovenije v schengensko območje. »Delali smo skratka na tem, da bo FJK dežela vseh,«, je dodal Rosato. Dežela FJK razpolaga namreč z izrednim bogastvom, ki ga predstavljajo različne jezikovne skupnosti, in je v tem smislu simbol sožitja med tu živečimi narodnimi skupnostmi. Javno srečanje s Tamaro Blažina in Ettorejem Rosatom kroma VOLITVE - Javno srečanje s kandidati Mavrične levice »Za Mavrično levico je treba glasovati tako na deželni kot na državni ravni« Javno srečanje s kandidati Mavrične levice v ljudskem domu Zore Perello kroma VOLITVE - Kandidat SSk Igor Gabrovec srečal vodstvo SDGZ »Potrebno je stalno omizje s stanovskimi organizacijami« Kandidat za deželni svet na listi stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec se je včeraj popoldne sestal z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Srečanje je bilo na sedežu SDGZ v Obrtni coni Zgonik, udeležili pa so se ga predsednik združenja Boris Siega, direktor Andrej Šik in člani vodstva Sonja Škabar, Marino Pečenik, Alan Oberdan ter predsednik obrtne cone Dragotin Danev. V sproščenem prijateljskem pogovoru so bile izpostavljene sodobne gospodarske dinamike s posebnim poudarkom na sektorje v krizi ter na razvojne priložnosti. Zastopniki SDGZ so izrazili občuteno potrebo po koreniti poenostavitvi birokratskih postopkov in željo po tesnejšem sodelovanju in dogovarjanju z izvoljenimi politiki v javnih upravah. »Gospodarstveniki so eden glavnih nosilnih stebrov naše dinamične skupnosti« je poudaril Gabrovec in vodstvu SDGZ čestital za dragoceno vlogo, ki jo opravlja zavzeto in strokovno. V tem smislu je Gabrovec predstavil predlog o ustanovitvi stalnega posvetovalnega omizja s stanovskimi organizacijami. Za Mavrično levico je treba glasovati tako na deželni kot na državni ravni, ker bo v deželi FJK tako okrepljena levica, v Italiji pa se je treba izogniti izrazitemu dvostrankarskemu sistemu. To so poudarili na javnem srečanju v ljudskem domu Zore Perello v Škednju, na katerem so se včeraj predstavili kandidati in kandidatke Mavrične Levice na bližnjih parlamentarnih in deželnih volitvah ter predstavili program na obeh volilnih preizkušnjah. Soočenja z volilci so se udeležili nosilca liste Mavrične levice za poslansko zbornico in senat Sabina Siniscalchi in Alberto Burgio, kandidat ML za deželni svet in nosilec liste Igor Kocijančič ter lokalna kandidatka za deželni svet Marina Coccolo. Na srečanju je še zlasti prišla do izraza, kot rečeno, pomembnost in koristnost glasu za Mavrično Levico. Na deželni ravni, so naglasili, ker je treba krepiti vlogo in težo levice v okviru Demokratične zaveze. Na državni ravni pa je treba za Mavrično levico glasovati, ker je nujno krepiti moč in glas levice ob poskusu uveljavitve ostro bipolarnega, če že ne dvostrankarskega sistema. V kasnejši razpravi so se dotaknili tudi nekaterih perečih krajevnih problemov in v prvi vrsti vprašanja železarne oz. okoljske problematike. Udeleženci so nenazadnje tudi poudarili, da bo na deželnih volitvah nadvse pomembno, da volilci izrazijo osebne preference. Slovenski kandidati za FJK v gostilni na Kontovelu Slovenski kandidati za deželni svet se bodo jutri srečali z volilci v dvorani ob društveni gostilni na Kontovelu. Na srečanju, ki ga prireja slovenska komponenta Demokratske stranke, bodo sodelovali kandidat DS Igor Dolenc, kandidat Mavrične levice Igor Kocijančič in kandidat stranke Slovenske skupnosti Peter Močnik. Srečanje bo povezoval San-dor Tence, udeležila pa se ga bo tudi kandidatka DS za senat Tamara Blažina. Začetek ob 20.30. Iacop in Dolenc o jusih in povezani zakonodaji Deželni odbornik za mednarodna in evropska vprašanja ter za lokalne avtonomije Franco Iacop bo danes na tiskovni konferenci govoril o jusih in povezani zakonodaji. Srečanje bo v kavarni Tom-maseo ob 10.30, posegel pa bo tudi kandidat Demokratske stranke za deželni svet Igor Dolenc. Pobude Mavrične levice z ministrom Ferrerom Ob obisku ministra za družbeno solidarnost Paola Ferrera prireja Mavrična levica danes številne pobude. V bivši umobolnici pri Sv. Ivanu bo v baru Il posto delle fragole ob 10.30 javno srečanje z občani in uslužbenci ter pacienti oddelka za umsko zdravje pri zdravstvenem podjetju. V Tržiču bo pred vhodom v ladjedelnico Fincantieri volilni shod ob 12. uri, ki mu bo ob 15.30 sledila tiskovna konferenca v ljudskem domu v Gradišču. Sledilo bo ob 18.30 javno srečanje v nekemu hotelu v Cervignanu, nakar bo ob 20.30 v Pordenonu javno srečanje, posvečeno boju proti rasizmu, diskriminacijam in nestrpnosti. Jutri bo srečanje SSk z B. Pahorjem v Dolini, ne v Kulturnem domu Jutrišnje srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, kandidatom za deželni svet, ki ga prireja SSk, ne bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, temveč ob 19.30 v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini. Večer bo povezoval Andrej Berdon, nastopil pa bo MePZ Lipa iz Bazovice. V prvotni napovedi, ki je bila objavljena v nedeljo, je prišlo do pomote, saj je mala dvorana tržaškega Kulturnega doma zasedena s predstavo SSG Maraton v New Yorku. Zvech v gledališču Miela Omero na Borznem trgu Nosilec kandidatne liste Demokratske stranke za deželni svet Bruno Zvech prireja danes javno srečanje, posvečeno t.i. državljanskemu dohodku. Srečanje bo v gledališču Miela z začetkom ob 18. uri. Zvech se bo pred tem dopoldne srečal s prebivalci Melare. Kandidat DS za senat Fabio Omero in kandidatka DS za deželni svet Laura Famulari pa bosta ob 16. uri v strankinem gazebu na Borznem trgu govorila na temo Laičnost: dolžnost politike, pravica vseh. Srečanje o teritoriju Zgoniška in repentabrska sekcija stranke Slovenske skupnosti prirejata drevi javno srečanje na temo Problematike našega teritorija. Sodelovali bodo tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, predsednik združenja Coldiretti Dimitrij Žbogar, repenta-brski župan Aleksij Križman in repen-tabrski podžupan Marko Pisani, Srečanje bo ob 20. uri v kmečkem turizmu Mi-lič v Zagradcu, povezoval pa ga bo kandidat SSk za deželni svet Andrej Berdon. Srečanje Mavrične levice v partizanskem krožku Dosedanja deželna svetnica SIK Bruna Zorzini Spetič, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc in kandidatka Mavrične levice za deželni svet ter nosilka liste Giuliana Zagabria bodo danes gostje partizanskega krožka v Boljuncu. Javno srečanje z volilci bo ob 19. uri. 8 Torek, 8. aprila 2008 SVET / NŠK IN SLORI - Obisk predsednice in podpredsednika Pokrajine Trst O podpori in sodelovanju pri projektih naših ustanov Področja so jezik, izobraževanje, kultura in mladi - Razpis in operativna srečanja Ugotoviti, katere projekte Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta Pokrajina Trst lahko podpre oz. pri katerih lahko, skupaj tudi z drugimi institucijami, sodeluje. O tem se je govorilo na včerajšnjem dopoldanskem srečanju med predsednico in podpredsednikom Pokrajine, Mario Te-reso Bassa Poropat in Walterjem Godino, ter člani upravnih svetov in nekaterimi sodelavci NŠK in Slorija. Obisk, ki je potekal v prostorih NŠK v Ul. sv. Frančiška, je spadal v niz srečanj z upravitelji in predstavniki raznih institucij (pred Poropatovo so se predstavniki NŠK in Slorija srečali npr. z rektorjem Univerze v Trstu Francescom Peronijem), ki jih obe manjšinski ustanovi skupaj pripravljata, ko gre za področja, kjer lahko nas topi ta z zdru že ni mi moč mi. Poropatova in Godina ter njuni sogovorniki (med temi gre omeniti predsednika in ravnatelja NŠK, Viljema Černa in Milana Pahorja, predsednika in ravnatelja Slorija, Milana Bufona in Emidija Susiča, ter predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoko) so se pogovarjali o pomenu sobivanja, sožitja in sodelovanja s posebnim ozirom na podporo in sodelovanje tržaške pokrajinske uprave pri morebitnih projektih, za katere bi dali pobudo oz. jih pripravili obe ustanovi Slovencev v Italiji in to na področju jezika, izobraževanja, mladih in kul ture. Pri tem gre za dvoj no raven soudeležbe Pokrajine: po eni strani gre za projekte, ki jih izoblikujeta NŠK in Slo ri in za katere pro si - Sogovorniki bodo morali ugotoviti, kje sta možna podpiranje oz. sodelovanje kroma jo pokrajinsko upravo za podporo, po drugi strani pa za večje projekte, pri katerih lahko kot partnerji sodelujejo tako Pokrajina Trst kot druge ustanove in uprave. Pokrajina Trst bo s tem v zvezi novembra objavila razpis za podpore projektom posameznih ustanov, do takrat pa vče rajš nji sogo vor ni ki na -meravajo prirediti operativno srečanje, da skupaj ugotovijo, kateri projekti si lahko zaslužijo podpore oz. pri katerih Pokrajina Trst lahko sodeluje kot partner. NESREČA Mornarja v morje Dva egiptovska mornarja sta včeraj v tržaškem pristanišču padla s tovorne ladje v morje. Člana posadke ladje Sea Bright (ladja ima zastavo Sierre Leone, ladjar pa je iz Sirije) sta se ukvarjala z dvigovanjem reševalnega čolna: ena izmed žic čolna je popustila in dvojica je padla v vodo. Zgodilo seje med preverjanjem varnostne opreme ladje, saj je plovilo že več kot mesec dni ustavljeno v Trstu: pristaniška kapitanija ga je zadržala ravno zaradi očitnih pomanjkljivosti v zvezi z varnostnimi predpisi. Obalna straža je potegnila mornarja na suho in služba 118 ju je odpeljala v glavno tržaško bolnišnico, pri pristaniški kapitaniji pa so povedali, da ob preplahu in manjši pre-mraženosti (morje ima približno 10 stopinj Celzija) ni bilo poškodb, tako da sta se moška kmalu spet vkrcala na ladjo. 5000 ton težko Sea Bright, ki ima na krovu 19 mož, so zadržali 29. februarja, potem ko so inšpektorji ugotovili, daje posadka slabo pripravljena ter da sta dokumentacija in oprema pomanjkljivi. Od-plula bo, ko bodo varnostni standardi zadoščeni, po včerajšnjem dogodku sodeč pa še ni pravi trenutek. ZAHODNI KRAS - Mnenje »Ne« konzulti za družino Zahodnokraški rajonski svet je izdal negativno mnenje o ustanovitvi občinske konzulte za družino, za kar se zavze ma des no sre din ska občinska uprava. Proti novemu organu so se izrekli svetniki levosredin-ske večine v rajonski skupščini, dva svetnika Forze Italia (Roberto Barnaba in Alberto Viatori) sta se vzdržala, medtem ko je tretji svetnik Ber-lusconijeve stranke Albino Deber-nar di podprl predlog ob čin ske ga odbora. Dipiazzova uprava se je odločila za ustanovitev občinske konzulte za družino, da bi »zadostila potrebi po povezovanju med družinami in javnimi institucijami,« kot je zapisano v prvem odstavku besedila o ustanovitvi novega organa. Zaradi tega pa bi morala spremeniti občinski statut in vključiti vanj možnost ustanovitve konzulte za družino. O vsaki spremembi statuta morajo izreči svoje mnenje rajonski sveti, zato je bila točka na dnevnem redu zadnje seje zahodnokraškega rajonskega sveta. V novem besedilu je v dvajsetih točkah zapisano, po čem naj bi moral stremeti nov organ. Nazadnje je zapisano, da bo »predstavnike konzulte imenoval občinski svet«, ki bo tudi »z lastnim pravilnikom določil število članov konzulte, splošne okvire o ustano vitvi in de lo vanju organa, trajanje mandata in vse, kar je potrebno za njegovo delovanje.« Zahodnokraški rajonski svet je svoje negativno mnenje podrobno argumentiral. Izrazil je številne pomisleke glede pristojnosti nove konzulte in instrumentov, s katerimi naj bi razpolagala. Razmnoževanje raznih organov, komisij, odborov in konzult naj bi povzročilo še dodat- Bruno Rupel no zme do v odno sih med or gani sa -mimi, birokratske zaplete in upravni kaos, katerega »žrtve« naj bi bili prav občani. Rajonski svet je nadalje ocenil, da ni jasno, na kakšen način bo delovala nova konzulta in v katerem zakonskem okviru naj bi delo vala. Nov or gan je povsem ne do -lo čen, »si cer poln dob rih na me nov, a brez rok in nog, da bi lahko zakorakal proti ciljem, ki naj bi jih zastavila občinska uprava na področju družine,« je zapisano v dokumentu, ki ga je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel včeraj naslovil na mestno upravo. »Konzul ta za dru žino tve ga, da bo pos tala dodaten kos politično-upravnega labirinta, z dobrimi nameni, ki pa se bodo porazgubili še preden bodo za-gle da li luč,« je zaklju čil do ku ment, v katerem je zahodnokraški rajonski svet pojasnil svoje negativno mnenje o ustanovitvi nove občinske konzul-te za dru žino. Na zadnji seji je svetnik Stranke ko munis tič ne pre no ve Ro ber to Cattaruzza vložil vprašanje o smradu, ki zaudarja iz jaškov odtočnih kanalov na Kontovelu, in sicer na cesti, ki pelje iz vaš ke ga jed ra pro ti po-ko pali šču. Doma či ni ve do pove da ti, da se je smrad pojavil potem, ko so po vasi namestili plinsko omrežje. Z včerajšnje predstavitve razstave v Vili Manin kroma SODOBNA UMETNOST - V soboto odprtje razstave v Vili Manin Trideset umetnikov se loteva odnosa med religijo in umetnostjo V preteklosti sta bili umetnost in religija tesno povezani in še danes sta si tako rekoč komplementarni oziroma ju druži koncept dvoma. Večja razstava »God & Goods. Spiritualitä e Confusione di Mas-sa.«, ki sta jo uredila Francesco Bonami in Sarah Cosulich Canarutto, se bo v Vili Manin pri Passarianu skozi vse poletje (od 20. aprila do 28. septembra) posvečala ravno vprašanju povezanosti med človeško spi-ritualnostjo in umetnostjo. Trideset svetovno znanih sodobnih umetnikov bo s svojimi deli ponudilo samosvojo interpretacijo še vedno aktualnega in včasih spornega odnosa med vero in umetnostjo ter vprašanja preseganja ste-reotipov in omejitev božjega kocepta. Adel Abdessemed, Thomas Bayrle, Victor Alimpiev, Marian Zhunin, Darren Almond, Cai Guo-Qiang, Mircea Cantor, Maurizio Cattelan, Abraham Cruzvillegas, George Condo, Colin Darke, Berlinde De Bruyckere, Felix Gonzalez-Torres, Katharina Fritsch, Peter Fischli, David Weiss, Christian Jankowski, Subodh Gupta, Dan Perjovschi, Sarah Lucas, Koo Jeong-A, Huang Yong Ping , Susan Philipcz, Richard Prince, Piotr Uklanski, Anri Sala, Nedko Solakov, Thomas Struth, Artur Zmijewski in Yan Pei Ming se bodo s fotografijami, video posnetki, inštalacijami in slikami med seboj »pogovarjali« o življenju, realnosti in o Bogu ter ponujali in analizirali alternativne modele božjega z različnih zornih kotov. Med razstavljanimi umetninami si bodo obiskovalci lahko ogledali na primer lik Jezusa sestavljenega iz stotin cigaretnih ogorkov, rumeno ikono religiozne reklame ali lobanjo iz pločevink in kuhinjskih pripomočkov. Več bo tudi neobičajnih inštalacij, kot je na primer tista z lebdečo žensko, ali pa videoposnetkov, med katerimi je prav gotovo izredno zanimiv tisti, ki predstavlja socio-antropološki eksperiment združitve različno mislečih osebkov, ki se žal zaključi s sporom. Razstava se bo nadaljevala tudi v parku, kjer bodo na ogled 4 umetniški projekti. Predsednik Podjetja Vila Manin Vit-torino Boem in deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz sta na včerajšnji predstavitveni konferenci predočila t.i. »success story« Vile Manin, ki se je v zadnjih letih razvila v res ugledno in kakovostno umetnostno vitrino. V današnjem svetu, ki ga vodita ekonomija in proizvodnja, v katerem je blagostanje poglavitni cilj, je potreba po spiritualnosti, po oddaljitvi od materialnosti vse močnejša, » in ravno v tem je umetnost poslednji človeški poizkus, da bi se približal Bogu in ostal nesmrten,« je zaključil umetniški vodja Francesco Bonami. (sas) PER UN PUGNO DI LIBRI - Pohvala O knjigi Marte Verginella tudi vsedržavna Rai 3 Da se v letošnjem letu mednarodna sreča končno nasmiha tudi slovenskim avtorjem, ni več nobena novost. Tudi tokrat pa rade volje beležimo prijetno novico o televizijskem »prodoru« tržaške zgodovinarke Marte Verginella. Potem ko so o njej pisali že marsikateri vsedržavni mediji, so o knjigi Il confine degli altri, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Donzelli,spre-go vo rili tudi med ne delj sko odda -jo Per un pugno di libri, ki j o na tretji vsedržavni mreži Rai vodi Neri Marcore. »Knjižni molj« Piero Dorfles je knjigo uvrstil med tiste, ki jih tedensko priporoča svojim številnim televizijskim gledalcem. V svoji predstavitvi je pojasnil, kaj se je v prvi polovici dvajsetega stoletja dogajalo v naših krajih in spregovoril o poitalijančenih priimkih, preganjanju in zatiranju Slovencev ter izposta vil, da so bi le zlo glas ne foj be posle di ca fašis tič ne poli ti ke. O knjigi, ki jo je Marta Verginella napisala nalašč za italijanske bralce in v kateri se ve li ki zgo do vin ski dogodki prepletajo s človeškimi uso da mi, se je Pi e ro Dor fles izra -zil pohvalno. (pd) / TRST Torek, 8. aprila 2008 9 USPEŠNICA - Tutta la vita davanti Virzijev film o državi, ki je brez bodočnosti Tudi film lahko postane manifest problemov, kijih trenutno doživlja Apeninski polotok. Morda nenamerno, ampak preprosto zato, ker je na primer položaj tako imenovanih fleksibilnih delavcev in njihovih delovnih pogojev že skoraj grotesken. In tako je film Tutta la vita davanti po enotedenskem predvajanju že prava uspešnica, njegov režiser Paolo Vir-zi pa izvedenec za zaposlitvena vprašanja. Toskanski avtor priljubljenih filmov Ferie d'agosto, Ovosodo, My name is Tanino in številnih drugih se je prejšnji vikend mudil v Trstu, kjer se je v kavarni San Marco in kinu Ci-necity srečal z gledalci. In jim pojasnil, da ni želel s svojim filmom ponujati rešitev (tudi zato, ker jih nima), ampak le predstaviti sodobno pravljico o državi, ki je brez bodočnosti. In v kateri se je za milijone mladih in manj mladih fleksibilnost spremenila v veliko prevaro. Včeraj danes Danes, TOREK, 8. aprila 2008 ALBERT Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.43 - Dolžina dneva 13.11 - Luna vzide ob 7.16 in zatone ob 23.21. Jutri, SREDA, 9. aprila 2008 DEMETRIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,3 stopinje C, zračni tlak 997,8 mb ustaljen, veter 22 km na uro jugo-zahodnik, nebo skoraj jasno, vlaga 48-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 7. aprila, do sobote, 12. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 15 Osmice Q Kino ALCIONE - 18.00, 21.00 »II Petroliere«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«. ARISTON - 16.00, 20.00 »Testimone Čestitke Martina in Maddalena sta dobili sestrico RACHELE. Novorojenki želimo vse najboljše v življenju, družini pa iskreno čestitamo vsi iz vrtca in osnovne šole na Colu. S Izleti d'accusa«; 18.00, 22.00 »Non per soldi ma per denaro«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Juno«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Next«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Non pensarci«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«; 17.50, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; 20.05 »L'amore se-condo Dan«; 17.50, 22.00 »27 volte in bianco«; 15.55 »Spiderwick-Le cro-nache«; 16.00 »La volpe e la bambi-na«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »La banda«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Un bacio romantico - My Blueberry Nights«. FELLINI - 16.45, 22.15 »27 volte in bianco«; 18.30, 20.20 »Onora il padre e la madre«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Amo-re, bugie & calcetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Juno«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 20.50 »Punca mojega brata«; 18.10, 20.00 »Hor-ton«; 18.30 »SOS planet in Morski psi«; 19.20, 21.20 »Točka prednosti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Next«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non pensarci«; Dvorana 3: 18.20, 20.30 »The Eye«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Gone, Baby, Gone«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aquilo-ni«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Juno«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Next«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »La banda«; 17.40, 20.00, 22.00 »Vogliamo anche le rose«. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Stubelj v Šempola-ju. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876 V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. KRUT prireja 7-dnevno ekskurzijo na Makarsko od 5. do 11. junija. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! PLANINSKI ODSEK SK DEVIN in Razvojno društvo PLISKA vabijo na XXII Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen v nedeljo, 13. aprila; vpisnina od 8.30 do 9. ure, nato skupni odhod iz Praprota. Za povra-tek nazaj v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Informacije na tel.: 040-200782 za SK Devin ali 00386-57640346 Razvojno društvo Pliska. SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.To-mažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živka). Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani: www.skdtabor.it. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Predvideni odhod 24. aprila je prenešen na 30. maja 2008, iz Trsta ali iz Opčin. Vpisovanja do 20. aprila 2008. Info na tel. št. 333-1461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Se-sljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, iz sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. AVTOBUSNI IZLET NA BLOŠKO PLANOTO - V nedeljo, 27. aprila 2008, organizira SPDT avtobusni izlet na Bloško planoto. Pohod ni zahteven in bo trajal od štiri do pet ur. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase-novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). 0 Prireditve SLOVENSKA SKUPNOST vabi v sredo, 9. aprila, ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu na srečanje s prijateljem Borisom Pahorjem, v letu predora njegove literarne in esejistične besede v italijanski prostor. Večer bo uvedel in povezal Andrej Berdon. Nastopil bo MPZ Lipa iz Bazovice. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroški praznik »Pozdrav pomladi« v soboto, 12. in nedeljo, 13 aprila. V soboto od 15. do 17.30 bo likovni extempore in pevsko folklorna delavnica. V nedeljo, ob 17. uri: prva izvedba treh nagrajenih pesmi na lanskem literarnem natečaju »V naravi«, ki so jih uglasbili naši skladatelji. Nastopajo: OPZ Slomšek iz Bazovice, Goriški Vrabčki Dijaškega doma iz Gorice in MlPZ Kraški cvet. Nagradili bodo najlepše risbe, otroke pa bo zabaval čarodej Roman Frelih sledi bogat srečolov. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40. letnice društva pod pokroviteljstvom občine dolina v sode- lovanju ZSKD vabi na pevski večer »Nocoj, pa oh nocoj« posvečen skladatelju Franu Venturiniju. Sodelujejo: nonet Primorsko, MePZ Mačkolje, MoPZ Valentin Vodnik, MePZ Slo-venec-Slavec, OPZ, MePZ in MoPZ Fran Venturini. V soboto, 12. aprila, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Lepo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na pomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 13. aprila, ob 18. uri v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bo namenjen nakupu stoličk in mizic za otroški vrtec na Proseku toplo vabljeni. A.C.A.T. - ZDRUŽENJE KLUBOV ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI IN OBČINSKA UPRAVA v Dolini vabita na otvoritev novega Kluba, ki bo v telovadnici v Dolini v nedeljo, 13. aprila, ob 10.30. Prisotne bosta nagovorili županja F. Premolin in predsednica A.C.A.T. N. Passion. Zapel bo zbor upokojencev z Brega. Sledila bo družabnost s prigrizkom. Prisrčno vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška 131) je do 19. aprila na ogled razstava slik Manuele Frisone »Poti srca«. Urnik: od ponedeljka, do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. Prispevki V spomin na Marijo Danieli vd. Clari darujejo Stano, Mila, Marija, Daniela in Marija Ravbar 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Dragota Kukanje darujeta Zidarič Darja in Jazbec Renato 100,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na Darija Starca daruje družina Corazza 50,00 evrov za god-beno društvo Prosek. V spomin na Daria Starca darujejo Bruno Nadja, Irene in Marko 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Dragota Kukanje daruje družina Drašček (Franci in Marta) 50,00 evrov za nabrežin-sko cerkev. V spomin na Daria Starca in Maria Što-ka darujeta Miranda in Renato Blason 20,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. V spomin na Atilija Kralja daruje Nadja Kralj 20,00 evrov za SKD Primorec. V spomin na Daria Starca in Maria Što-ka daruje Aljoša Blason z družino 20,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. V spomin na Daria Starca darujeta Neva in Sonja 40,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pokojnega Atilija Kralja daruje nečak Walter Malalan s sorodstvom 50,00 evrov za MoPZ Tabor Opčine. Devet let je minilo odkar nas je zapustil dragi Pepi Malalan, v njegov spomin darujeta žena Augusta in sin Romeo 50,00 evrov za cerkev sv. Flori-jana pri Banih. V spomin na drago sestro Zofijo Tul daruje Idle z družino 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Mačkoljah. Namesto cvetja na grob Atilija Kralja daruje Angelo Krtižin 25,00 evrov za Godbeno društvo V. Parma in 25,00 evrov za ŠD Primorec. 8.4.2006 8.4.2008 Stojan Kermec Spomin nate je vedno živ v naših srcih. Vsi, ki so te imeli radi Dolina, 8. aprila 2008 + Po kratki bolezni je preminil naš dragi Gigi Gasperut Žalostno vest sporočajo hčerka Grozdana z možem Mirjanom ter ostalo sorodstvo Žara bo izpostavljena v četrtek, 10. aprila ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Antona v Borštu, sledila bo sv. maša ob 10.30. Namesto cvetja darujte za cerkvico na Jezeru. Jezero, 8. aprila 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Grozdani in družini KLEKLJARICE Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo Marku Štoki in družini iskreno sožalje člani ansambla MI Ob izgubi predragega prijatelja Maria izrekava dragi Sonji, Marku in Egonu občuteno sožalje Pangerc Dušan in Aleksandra Dragu Štoki in njegovim izražajo iskreno sožalje ob izgubi dragega brata družine Maver, Peterlin in Susič Svojemu dolgoletnemu članu Dragu Štoki izraža iskreno sožalje ob izgubi brata Slovenska prosveta v Trstu Ob izgubi dragega brata izreka svojemu članu in dolgoletnemu predsedniku dr. Dragu Štoki iskreno sožalje Stranka SSk Predsedniku dr. Dragu Štoki izraža iskreno sožalje ob izgubi brata Maria Svet slovenskih organizacij Ob bridki izgubi Mariota Štoke izrekamo svojcem občuteno sožalje vsi pri SDD Jaka Štoka Ob izgubi strica Mariota izrekajo sožalje teti Sonji in bratrancema Egonu in Marku Peter, Katja, Nevenka in Simon 8.4.1998 8.4.2008 Franc Škerlj Z ljubeznijo in hvaležnostjo se te spominjamo Tvoji dragi Trst, 8. aprila 2008 1 Q Torek, 8. aprila 2008 TRST / SKD V. Vodnik vabi DANES, 8. APRILA OB 20.00 v društvene prostore na srečanje z VESNO GUŠTIN o domačih dobrotah v njenih knjigah SKD Igo Gruden vabi na OTVORITEV 2 RAZSTAV ÎIPT! SLIKE Predstavitev Jasna Merkù V Kavarni Gruden | Tanja Kralj in Flavia Laurenti produkcija SSG v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom Režija: Janusz Kiča Prevod: Josip Vidmar Branko Šturbej, Maja Blagovlč, Lara Komar, Maša Vodopivec, Janko Petrovec, Primož Forte, Vladimir Jure, Gregor Geč, Ivo Barišič, Nlkla P. Panlzon, Romeo Grebenšek SLOVENSKO STALNO GLEDALI» «ffift ww.teaterssg.it Tjuf!» tržaška premiera v petek, 11. aprila, ob 20.30 red A, z italijanskimi nadnapisi, parkirišče v ul. Conti ponovitve: sobota, 12.04., ob 20.30 - red B nedelja, 13.04., ob 16.00 - red C, (varstvo otrok) četrtek, 17.04., ob 19.30 - red K, (it.nad. in var.otrok) petek, 18.04., ob 20.30 - red F sobota, 19.04., ob 20.30 - red T, (¡tal.nad.) CVETOČA OZRAČJA Predstavitev Ani Tretjak V četrtek, 10. aprila 2008 ob 19.00 Razstavi bosta odprti od 10. aprila do 18. maja URNIK: sobota 17.00-19.00 nedelja 10.00-12.00 17.00-19.00 H3 Obvestila GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da je danes, 8. aprila tajništvo zaprto od 9. do 13. ure. SEKCIJA SSK Repentabor in sekcija Zgonik prirejata danes, 8. aprila ob 20. uri pri Miliču v Zagradcu okroglo mizo na temo »Problematike našega teritorija«. Sodelovali bodo repenta-borski župan Aleksij Križman, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in predsednik Pokrajinske federacije nepo- srednih pridelovalcev Dimitri Žbogar. SKD VALENTIN VODNIK vabi na niz spomladanskih srečanj, ki bo na sedežu društva: danes, 8. aprila, ob 20. uri srečanje z Vesno Guštin kraške dobrote v njenih knjigah, v sredo, 23. aprila, ob 20.30 predvajanje filma o Ma-jenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj vabi na srečanje danes, 8. aprila, ob 17.45 v prenovljenem sedežu na Padričah 60, kjer bo deželni svetnik Umberto Fortuna Drossi poročal o predlogu dopolnitev zakona o Jusih in Srenjah. Odv. Peter Močnik bo poročal o Zakonu o Krasu, ki ga je svoj čas predlagal Mirko Špacapan, po katerem bo Agrarna skupnost poimenovala sejno dvorano. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata tečaj zborne izreke za začetnike in delavnico javnega nastopanja. Tečaj bo potekal vsak torek, od 8. aprila dalje od 16. do 17.30. Delavnica bo potekala dvakrat, 8. in 15. aprila od 17.30 do 19. ure. Tečaj zborne izreke za nadaljevalce pa bo potekal vsak torek, od 8. aprila dalje od 17.30 do 19. ure. Prijave in informacije na ZSKD, tel. št.: 040-635626. AURORA Naši izleti in potovanja: Izleti in potovanja - avtobus in naše spremstvo PRAGA in DRESDEN 23. - 27.04. Otok RAB 25. - 27.04. TULIPANI v slovenskih parkih 25.04., - 01 .05. in 04.05. SREDNJA DALMACIJA 01. - 04.05. PLITVIŠKA JEZERA 10. - 11.05. ARQUA PETRARCA 11.05. BRIONI in PULA 18.05. OGLEJ in GRADEŽ 24.05. Relax v prenovljenem hotelu AURORA, MALI LOŠINJ 31.05. - 03.06. BAVARSKA 01. - 05.06. CAMARGUE in PROVANSA 20. - 25.06. POLJSKA 21. - 26.06. CINQUE TERRE 27. - 30.06. Enodnevni izleti v juniju: Palladijeve vile, Videm-Strassoldo-klet, Bled z vlakom Transalpina, Brioni in Rovinj, Čipkarski festival v Idriji, Trubar 500-letnica. Potovanja - letalo in naše spremstvo YEMEN 11. - 24.05. KITAJSKA 14. - 28.05. PARIZ in NORMANDIJA 25.05. - 02.06. NAMIBIJA 06. -18.06. IRSKA 09. -16.06. PORTUGALSKA 23. - 30.06. ROMUNIJA 13. - 20.07. In še v jeseni KAŠMIR in LAD AH, LIBIJA, UZBEKISTAN, VIETNAM in LAOS, MEHIKA in GUATEMALA Za "Avtomobiliste" zanimive ponudbe za kratka spomladanska bivanja. Cene že od 77,00 evrov na osebo za 2 polpenziona. Pohitite z rezervacijo za vaše počitnice v Grčiji, Spanji, Tuniziji in Turčiji, dokler je v veljavi popust za zgodnjo rezervacijo. Izbirajte iz našega kataloga, potrosili boste manj kot lani! Iz kataloga WELLNESS & RELAX izberite si počitnice pri morju, v hribih ali v toplicah! yfajthrtfc! Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.301 15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 ^e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com^ SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene in kostumi: Miha Golob v sredo, 9. aprila, Ob 20.30 (z ital.nadnapisi) ponovitev: nedelja, 20.04., z ital.nad. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Nepotrebna bolečina« danes, 8. aprila, ob 17. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v sredo, 9. aprila, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Trije zajčki bo pripovedovala Eva Stepančič. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma »Alla ricerca della feli-cita«, režije Gabriele Muccino, ki bo v četrtek, 10. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. SKD IGO GRUDEN vabi v četrtek, 10. aprila, ob 19. uri na otvoritev dveh razstav: v društveni dvorani Klavdij Palčič, v kavarni Grudena Tanja Kralj in Fla-vija Laurenti; predstavitev Jasna Mer-ku in Ani Tretjak. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v četrtek, 10. aprila, ob 17.30 ob prvem in ob 18. uri v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. S.Francesco 20/III). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 36. redni občni zbor v petek, 11. aprila v dvorani SKD Igo Gruden (Na-brežina 89), v prvem sklicanju ob 20.30 in ob 21.00 v drugem sklicanju. KD ZA UMETNOST KONS vabi v petek, 11. aprila, ob 19. uri v galerijo Narodni dom (Ul. Filzi, 14 -Trst) na multi-medijsko srečanje o mednarodnem umetniškem projektu Interars 2007. Na sporedu bodo podobe in besede. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane na redni občni zbor Kmečke zveze, ki bo v petek, 11. aprila, ob 14.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 pri Trstu. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE na Proseku vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. aprila, ob 20.30 v lastnih prostorih. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS bo v petek, 11. aprila, ob 10. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v ul. Mazzini 46/1 v Trstu. Zaželjena prisotnost vseh članov. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO KMETIJSTVO vabi v petek, 11. aprila, ob 20. uri na sedež kulturnega društva Ivan Grbec v Škednju, Škedenjska ul. 124, na konferenco o genetsko spremenjenih organizmih. Predaval bo dr. Michele Codognio univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije in uporabne biologije na univerzi v Trstu. KRUT NATURA - Reiki in antistresna masža- 12. in 13. aprila bo potekal tečaj, ki združuje tehnike Reiki-ja in masaže, kot učinkovito sredstvo za dobro počutje in kvaliteto življenja. Informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-3720062. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo Dvorano, Donizettijeva 3 v Trstu, na razgovor ob zborniku Mons. Ivan Trinko (1863-1954). Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami. Sodelujeta Živa Gruden in Marija Kacin. Zaželjena predhodna rezervacija. Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 bej-rm_"m*™™ SKD VESNA vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturni domu A. Sirka v Križu na predstavitev knjige Marte Verginella »Il confine degli altri«. Avtorico in delo bo predstavil dr. Bortut Klabljan. KD ZA UMETNOST KONS vabi člane na mesečni sestanek, ki bo v torek, 15. aprila, ob 20. uri v športno kulturnem središču v Lonjerju. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-to-rek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodni-dom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER sporoča, da kdor želi sprejemati po elektronski pošti sporočila slovenskega informativnega centra (Narodni dom- Trst), naj posreduje svoj naslov na e-mail info@narodnidom.eu. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi člane in vaščane na občni zbor, ki bo v petek, 18. aprila v društvenih prostorih France Prešeren v Boljuncu. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL iz Trsta organizira: Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v ulici Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila 2008, ob 18.30 v prvem in ob 19.uri v drugem sklicanju, na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Otvoritev in imenovanje komisij; 2. Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora); 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2007 in proračuna 2008; 5. Volitve upravnega in nadzornega odbora; 6. Razno. KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije. Lahko pokličete na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se v istih urnikih zgla- site na sedežu Kmečke zveze v Trstu (u. Cicerone 8 - mednastropje). Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici (Korzo Verdi 51/not., tel.: 0481-82570) in v Čedadu (ul. Manzoni 3, tel.: 0432-703119). ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@melanieklein.org ali tel.št. 328-4559414. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo danes, 8. aprila, na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) roditeljski sestanek od 17.30 do 18.30 za bienij in od 18.30 do 19.30 za trienij obeh oddelkov. DPZIO Jožef Štefan obvešča, da bo v ponedeljek, 14. aprila od 17.30 do 19.30 roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov na sedežu šole - Cane-strinijeva ploščad 7. Čestitke Martina in Maddalena sta dobili sestrico RACHELE. Novorojenki želimo vse najboljše v življenju, družini pa iskreno čestitamo vsi iz vrtca in osnovne šole na Colu. 0 Mali oglasi GOSPA išče delo v gospodinjstvu, 5-6 ur dnevno. Tel.: 331-9078762. KUPIM TRAKTOR 25-30 cv, lahko tudi starejši. Tel.: 040-299442. MOŠKO KAPO svetlo rjave barve je nekdo pozabil v Miljah na proslavi 30-let-nice zbora Jadran. Tel. na št.: 040274995 (zvečer). NA OPČINAH Ul. degli Alpini 85, dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. metrov). Tel.: 333-1129574. PRODAM renault megane s.w. 1600 cc, 16v, letnik 2001, 70.000 km, za 4.500 evrov. Tel.:339-4551135. PRODAM toyota yaris 1000 cc, letnik 2002, prevoženih 38.000 km, za 4500 evrov. Tel.: 339-4551135. STARODOBNIK - 23 LET - vw polo, 1050 kub., v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, ki plača 200,00 evrov zavarovalnine letno in 25,00 evrov prometne takse letno, prodam za 1.000,00 evrov. Tel. na.: 040-208989. ŠTEDILNIK s pečjo znamke Fagagnese (160x60) prodam za 700,00 evrov. Tel.: 347-9473838. S Poslovni oglasi LAKOTIŠČE. PRODAJAMO samostojno hišo, 250 kv.m: na dveh nadstropjih, 2 samostojna stanovanja in vrt 900 kv.m, delno zazidljiv. Mob. 377-1189108 ODDAM TRGOVINO v centru Nabrežine. Tel. 040/201209 SELITVENI SERVIS MARIJA D.O.O. IZ NOVE GORICE PONUJA usluge na področju kovi-narstva in sicer varjenja, rezkan-ja, struženja in ključavničarstva v svojih proizvodnih prostorih, na terenu ali v prostorih vaše proizvodnje. Tel. 00386-5-3331558 gsm. 00386-31-754-516 V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 Društveni kalejdoskop: Z. Kuštrin (Sovodnje): Čut pripadnosti nam še daje moč /M2 Tenis: Gaja začela z gladko zmago proti »tretji sili« ženske C-lige Števerjanec Loris Mania' z Montichiarijem v končnici odbojkarske Al -lige >/12 Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika ODBOJKA - Sezona s še mnogimi neznankami Šesterke na vrtiljaku V deželnih ligah možni različni scenarji, najslabši je res črn, najboljši pa še kar obetaven i FRANCESCA BENOLLI Bronasto odličje, ki ga je še ne 19-letna Tržačan-ka Francesca Benolli, v preskoku osvojila na evropskem prvenstvu v umetnostni gimnastiki v francoskem mestu Clermont Ferrand, je vsaj enakovreden zlatemu, ki ga je pred dvema sezonama osvojila v Debrecenu. Vmes je namreč doživela hudo poškodbo kolena, kar je celo ogrozilo njeno kariero. Z vztrajnostjo se je pobrala. Naslednja nagrada bo nastop na olimpijskih igrah v Pekingu t SIMON ŠPILAK 21-letni sloven- ski kolesar Simon Špilak(Lampre) že v prvi sezoni dirk najvišjega razreda beleži fantastične dosežke. Po nekaterih uspehih na dirkah nižjih kategorij se je izkazal tudi v svojem debiju v ProTouru, saj je na slavni spomladanski klasiki po Flan-driji zasedel v nedeljo deveto mesto, kar je najboljši slovenski rezultat v 92-letni zgodovini te dirke. Doslej je bil s 14. mestom lastnik najboljše slovenske uvrstitve Andrej Hauptman. Špilak, se je nekaj kilometrov pred ciljem 264 kilometrov dolge proge celo pognal v lov za ubežno trojico, toda želenega ni dosegel. LEWIS HAMILTON Čudežni deček formule ena je na VN Ba-hrejna odpeljal svojo doslej najslabšo dirko. Zgrešil je start, se naivno zabil v Alonsa in se po nepotrebnem prerekal z ostalimi tekmovalci. i FRANCESCA RONCELLI Slovenska ko-talkarica tržaškega Jollyja je na mednarodni Trofeji Noian v Španiji osvojila odlično 3. mesto. Boljši od nje sta bili le 3. na zadnjem SP Ilenia Baldisser in evropska prvakinja Lucija Mlinarič. Ob odsotnosti prvih dam Romanove in San-chezeve se je Roncellijeva po lanskem 4. mestu na SP potrdila v svetovnem vrhu April je za naše vodilne odbojkarske ekipe mesec odločitev. Breskrbni bodo naslednji tedni le za tri ekipe. Za Sočane, ki so se v C-ligi prepričljivo rešili, za fante Olympie, ki že od prejšnjega tedna vedo, da jih čaka »play-off« za napredovanje, in odbojkarice Govolleyja, ki so konec tedna dokončno izpadle iz ženske D-lige. Štiri ekipe (Val, Sloga List, Breg Bor in Kon-tovel) se z različnimi možnostmi še borijo za obsta- Moška vrsta Olympie (na sliki) se je že uvrstila v končnico za napredovanje v moško C-ligo, marsikatera druga naša odbojkarska ekipa pa svoje usode še ne pozna kroma nek, obe moški Slogini vrsti v C in D-ligi pa za »playoff«. Možni so različni scenarji. Po najslabšem, res črnim, nam grozi sezona s petimi izpadi in enim samim »play-offom«. Po najboljšem pa sezona z enim samim izpadom in tremi »play-offi«. Realen je razplet z enim »play-offom« in tudi možnim posledičnim napredovanjem fantov Olympie v C-ligo in dvema izpadoma v ženski D-ligi. Črto bomo potegnili maja. POGLED Z VEJE Novi sadomazo junaki Marij Čuk_ Zadnjič sem spregovoril o boksu, ki se je preselil na vsakršna prizorišča družbenega, osebnega in športnega življenja. Ni minilo niti nekaj dni, ko smo na hokejski tekmi Jesenice-Olimpija za naslov slovenskega državnega prvaka dobili potrdilo, da so moje besede čista kristalna resnica. Na ledu so se vrstili pravcati pretepi v slogu Prešernovega verza: Slovenec že mori Slovenca, brata,-a vendarle s to različico, da sta se s pestmi največkrat lotila Kanadčan in Šved. Lepe navade ne poznajo mej. Jasno, da so zmagali Jeseničani, ki so vajeni težaškega dela v železarni, kaj pa si Ljubljančani predstavljajo, močvirniki in žabarji, snobovski meščani in salonarji? Hokej je igra mišic! Vse je igra mišic in kričanja, možgani vedno stojijo le nekje ob strani in nemočno spremljajo dogajanje. Kot na primer moja sodelavka na predstavitvi prevoda Jančarjevega romana v Trstu, ko ji je organizator onemogočil intervju z avtorjem... V življenju pa konec koncev obstajajo tudi prijetnejše zadeve. Tako razmišlja predvsem predsednik mednarodne avtomobilske zveze Max Mosley, ki je v zadnjem tednu izjemno zaslovel v svetu. Njegovo slavo ne gre pripisati neoporečnemu vodenju formule ena, ampak sadomazo zabavi v Londonu, kjer je najel so- bico in jo opremil z vsemi mogočimi napravami in pripravami za trpinčenje. Najel je tudi pet šarman-tnih prostitutk, dve je oblekel v nacistično uniformo, dve pa v progasto oblačilo jetnikov v koncentracijskih taboriščih (kaj je delala tretja lahko le ugibamo). In začelo se je bičanje, kronano s sek-som, vse skupaj je trajalo kar pet ur in to početje je bilo posneto na video, ki so ga zaenkrat še neznane roke dostavile uredništvu News of the World. Kaže, da je Mosley take nacisadomazo zabave prirejal vsaj petkrat na leto. Kaj se bo sedaj z vplivnim možakarjem zgodilo, ni znano, o tem bo odločal senat avtomobilske zveze. Vsak od članov (v zastopstvu 130 včlanjenih držav) si bo lahko, če bo vprašal, brezplačno ogledal video in potem bo lahko odločal. Verjamem, da bodo šli posnetki za med! Po Ezopovem zgledu sledi nauk: v današnjem svetu vsakršnih aparatur, v svetu, ki je globalna vas, se prej ali slej o vsakomur vse izve. Nič ne ostane prikrito, nič ovito v laž. Pa naj si gre za Mosleya ali Franceta, ki ščipa pod krilom sosedovo Micko. V avtomobilskem okolju velikih vsot, razva-jenosti, prekomerne ambicije in interesov se dogajajo čudne stvari. Zelo čudne stvari se dogajajo tudi med navadnimi ljudmi. Mislim, da bo prav kmalu še sonce in luno minilo potrpljenje. Cirila Devetti /^13 360° Aleš Tul / 15 Pri Briščikih prvi (prijateljski) dvoboj med košarkarskami kadetinjami FJK in Slovenije Na 15.strani 1 2 Torek, 8. aprila 2008 ŠPORT / ODBOJKA - Bodoči očka Loris Mama se je z Montichiarijem uvrstil v končnico za naslov DRŽAVNE UGE »Če ne grem na OI, bom pa pestval doma« V nedeljo se je zaključil redni del odbojkarske A1-lige, v kateri nastopa tudi Števerjanec Loris Mania' Njegov Mon-tichiari se je pod taktirko trenerja Julia Ve-lasca uspel po petih letih znova prebiti v končnico za naslov. Prvenstvo je Monti-chiari z 38 točkami (trinajst zmag in prav toliko porazov) zaključil na sedmem mestu, kar pomeni, da bo v četrtfinalu (že jutri ob 20.30 bo na sporedu prvo srečanje, štiri bolje uvrščene ekipe pa bodo igrale pred domačo publiko) igral proti drugouvrščenemu Cuneu. Z vedno nasmejanim Lorisom smo se po uspešnem koncu rednega dela tudi pogovorili: »Pred zadnjo tekmo smo bili prepričani, da lahko Macerato premagamo, čeprav smo vedeli, da so oni zelo kakovostno moštvo. A uspelo nam je igrati na zelo visoki ravni, vse nam je šlo od rok, od servisa do sprejema in obrambe. Kar smo trenirali med tednom, to smo uspeli potem ponoviti med tekmo. Nedvomno je svoje prispevala tudi različna motivacija, saj so bili oni že gotovi igranja v končnici, mi pa smo se za uvrstitev še borili.« V četrtfinalu vas čaka dvoboj proti drugi sili prvenstva, Cuneu. »Nedvomno raje igram proti Cuneu kot pa proti Trentu. Cuneo namreč igra izredno nihajoče in so dnevi, ko igra tako slabo, da je premagljiv. Ze med rednim delom smo si proti njim sami zapravili zmago. Proti njim smo obakrat izgubili, a prepričan sem, da v končnici nismo brez možnosti.« Katera ekipa je najbolj razočarala, katera pa pozitivno presenetila? »Mislim, da je največje razočaranje Modena. Kljub petim Brazilcem ni dosegla nobenega odmevnega uspeha. Presenečenji pa sta Trento in Piacenza, kateri se je le za las izmuznila zmaga v Ligi prvakov.« Kdo pa je favorit za končno zmago? Loris Mania' bo že drugi leto zapored igral v končnici za naslov prvaka. Letos z Montichiarijem, lani pa s Piacenzo, s katero se je prebil vse do finala »Letos je vsaka napoved tvegana, saj Sisley ima težave s podajalcem in v četrtfinalu resno tvega proti Piacenzi, ki igra zadnje čase kot prerojena. Verjetno Trento ne bo imel težav proti Modeni. Na papirju je najboljši Trento, a že v italijanskem pokalu so bili oni favoriti, odločilno tekmo pa so zaigrali slabo in izgubili. Takrat niso zdržali pritiska, bomo videli, če bo tokrat drugače.« Med drugim se bo letos vedno igralo samo na dve zmagi, tako da so presenečenja še bolj možna. »Tako so se morali pač odločiti zaradi kvalifikacijskih turnirjev za olimpijske igre.« Med drugim se za kvalifikacije vrača v reprezentanco tudi Corsano, tako da imaš sedaj v vlogi libera ne- t varnega tekmeca. »Zadovoljen sem, da bo tudi Cor-sano v reprezentanci, saj je bil on moj zgled, ko sem začel igrati v tej vlogi. Vedno ti daje dobre nasvete in tudi s človeškega vidika lahko o njem govorim samo pozitivne stvari. Prepričan sem, da Anastasi ga ni znova vpoklical, da bi ga nato poslal domov. Jaz pa bom vesel tako in tako. In, povejmo odkrito, letos poleti bom moral misliti tudi na druge stvari, saj bom čez mesec dni postal prvič očka. Bom pač lahko posvetil več časa družini. Ne bom žaloval, če se bo Italija kvalificirala za Peking, a mene ne bo zraven. Jaz sem že zadovoljen, da z Montichiarijem igram v končnici za naslov.« Nazadnje še napoved za končnico. Začnimo pri dvoboju Trento - Modena. Uresničila so se najbolj črnogleda predvidevanja, saj so na tujem vsi trije deželni predstavniki ostali praznih rok. Tr-žačani so že matematično izključeni iz končnice, Goričani skoraj, Tržičani pa bi morali narediti podvig prihodnji teden v Trstu, da bi še ohranili kako upanje. Tržiški Alike' in goriška NPG sta, kot smo že po ro ča li, iz gu bi la že v so -botnih anticipiranih tekmah v Bassanu in Mestrah. Za Alike je Budin dosegel 19, Ogrisek pa 23 točk, v boju za zadnje razpoložljivo mesto za play-off pa bi utegnila biti usodna poškodba, ki jo je staknil Laezza na sobotni tekmi. Brez svojega izkušenega režiserja se možnosti uvrstitve mlade tržiške ekipe znatno zmanjšajo. Tržačani so po prepričljivi zmagi s Chietijem proti tretjeuvrščeni Marosti- »Mislim, da bo Trento slavil po samih dveh tekmah, torej 2:0.« Nato Rim - Macerata. »Sta dve zelo enakovredni ekipi, morda pa je v rahli prednosti Rim, torej 2:1.« Cuneo - Montichiari? »Delati napovedi za lastno ekipo ni nikoli enostavno. Mi nimamo česa se bati in bomo igrali zelo sproščeno, saj smo z uvrstitvijo v končnico svoj cilj že dosegli. Drznem si napovedati zmago Mon-tichiarija z 2:1.« Nazadnje še Treviso - Piacenza. »Po mojem mnenju je v tem trenutku Piacenza boljša, saj se v taboru Si-sleya vbadajo z določenimi težavami s podajalcem Puyolom. Zmaga Piacenza 2:1.« Kdo pa bo zmagal naslov med Trentom, Rimom, Montichiarijem in Piacenzo? »V finalu bosta igrala Trento in Piacenza, a nemogoče je napovedati, katera bo slavila.« (Iztok Furlanič) TAKO V ZADNJEM KROGU Montichiari Lorisa Maniaja (13 sprejemov, 46% pozitivnih, 38% brezhibnih, dve napaki) je s 3:0 (16, 23, 15) premagal Macerato, si zagotovil končno sedmo mesto in pravico do igranja končnice za naslov. OSTALI IZIDI 26. KROGA: Latina - Trento 0:3, Perugia - Cuneo 0:3, Rim - Corigliano 3:2, Modena - Taranto 3:1, Treviso - Milan 2:3, Piacenza - Padova 3:2. KONČNI VRSTNI RED REDNEGA DELA:Trento in Cuneo 59, Treviso 50, Rim 49, Macerata 48, Piacenza 47, Montichiari 38, Modena 37, Milan 35, Perugia 32, Padova in Taranto 25, Cori-gliano 23, Latina 19. KONČNE ODLOČITVE: Trento, Cuneo, Treviso, Rim, Macerata, Piacen-za, Montichiari in Modena v play-off, Co-rigliano in Latina sta izpadla v A2-ligo. ci začeli zelo dobro in že v prvi četrtini povedli celo s 15 točkami prednosti (27:12). Domačini so izgledali povsem zme de ni, kot te den po prej v Je so lu, kjer so dosegli v celi tekmi borih 44 točk. Iluzija pa je trajala malo časa, saj so že v drugi četrtini z agresivno obrambo nadoknadili lep del zaostanka. Tržačani so nekako vzdržali do začetka zadnje četrtine, ko so bili zadnjič v vodstvu z 62:60, nato pa proti mlajšim in bolj odpočitim nasprotnikom povsem popustili in nazadnje izgubili s 74:88. Emblematičen je bil nastop najboljšega tržaškega strelca Pilata (21 točk): odličen na začetku, v zadnji četrtini pa eden glavnih krivcev za polom. Guerrra ni ponovil dobre predstave iz prejšnjega tedna in dosegel samo 8 točk z 29-odstotno realizacijo iz igre. Marko Oblak NOGOMET A-liga IZIDI 32. KROGA: Atalanta - Inter 0:2, Catania - Napoli 3:0, Fiorentina - Reggina 2:0, Milan - Cagliari 3:1, Palermo - Juventus 3:2, Parma - Lazio 2:2, Roma - Genoa 3:2, Sam-pdoria - Livorno 2:0, Siena - Udinese 1:1, Torino - Empoli 0:1; VRSTNI RED: Inter 72, Roma 68, Juventus 58, Fiorentina 56, Milan in Sampdoria 52, Udinese 51, Genoa 42, Atalanta 41, Napoli 40, Lazio in Palermo 39, Siena 37, Torino 34, Catania 32, Parma 30, Ca-gliari in Livorno in Empoli 29, Reggina 27. D-liga Itala iz Gradišča je tik pred praznovanjem napredovanja v C2 ligo. Alen Carli in soigralci so tokrat povsem nadigrali Monte-belluno (končni izid 5:1), po porazu Chiog-gie pa imajo štiri kroge pred koncem že enajst točk prednosti, tako da bodo verjetno že čez teden dni lahko praznovali. VRSTNI RED (po 30. krogu): Itala 70, Chioggia in Sambonifacese 59, Sacilese 49, Domegliara 47 itd. KOŠARKA Moška A-liga IZIDI 30. KROGA: V.Bologna - Milan 63:75, Varese - Montegranaro 86:84, Scafati - Tre-viso 61:64, Cantu' - F.Bologna 89:88, Nea-pelj - Avellino 71:74, Capo d'Orlando - Rie-ti 88:79, Rim - Siena 76:78, Biella - Snaide-ro Videm 76:66, Teramo - Pesaro 95:93; VRSTNI RED: Siena 56, Rim in Avellino 40, Montegranaro 38, Capo d'Orlando 36, Milan 32, Pesaro, Cantu' in Biella 30, F.Bologna, Rieti in Teramo 28, Treviso 26, Snai-dero Videm in Neapelj 24, V.Bologna 22, Scafati 16, Varese 12. Moška B2-liga IZIDI 24. KROGA: Bassano - Gorica 94:91, Mestre - Tržič 92:82, Atri - Civitanova M. 67:69, Marostica - AcegasAps Trst 88:74, Se-nigallia - Oderzo 77:64, Ancona - Jesolo 79:46, Chieti - Trento 75:64. VRSTNI RED: Trento 34, Jesolo in Marostica 30, Mestre 28, Senigallia in Ancona 26, Atri in Chieti 24, Tržič 22, Gorica in Civitanova M. 20, Oderzo in AcegasAps Trst 18, Bassano 14. Ženska A2-liga Interclub Hotel Greif iz Milj je doživel pekoč poraz v Vidmu, kjer je dosegel le 39 točk (končni izid 54:39). Jessica Cergol je tokrat dosegla le štiri točke, Meta Nelc točko manj, po dolgem času pa je na klopi sedela tudi Sa-mantha Cergol. Miljčanke ostajajo predzadnje na lestvici. Ženska B1-liga Ginnastica Triestina je priznala premoč Dueville, ki je v Trstu slavila s 45:59. Martina Gantar se ni vpisala med strelke, Gin-nastico pa je na prvem mestu skupine za obstanek dohitela Civitanova. ODBOJKA Ženska A1-liga IZIDI 22. IN ZADNJEGA KROGA: Novara - Pesaro 2:3, Imola - Altamura 3:1, San-teramo - Chieri 3:1, Busto Arsizio - Bergamo 0:3, Jesi - Forli' 3:0,. Sassuolo - Perugia 2:3; KONČNI VRSTNI RED: Pesaro 57, Bergamo 52, Perugia 50, Novara 44, Jesi 38, Busto 35, Santeramo 29, Sassuolo 27, Alta-mura 21, Imola 20, Chieri 19, Forli' 4. KONČNE ODLOČITVE: Pesaro, Bergamo, Perugia, Novara, Jesi, Busto, Santeramo in Sassuolo v play-off, Forli' je izpadel v A2-li-g°. Državne B-lige V moški B1-ligi Oderzo Damirja Kosmine je tudi tokrat zmagal, a potreboval štiri nize, da je z 1:3 (-16, 18, 20, 20) odpravil moštvo iz Verone. Štiri kroge pred koncem Oderzo ohranja prednost sedmih točk nad Clesom. V ženski B1-ligi je Torriana Karin Crissa-ni in Mirjam Černic s 3:1 (14, 18, -23, 18) premagala Foppapedretti iz Bergama. V moški B2-ligi si je Bibione Kristjana Sto-parja takoj opomogel in z 1:3 (21, 19, -17, 21) zmagal v Rivieri del Brenta, a vodilna Sar-meola ohranja tri točke prednosti. V ženski B2-ligi je Altura Martine Coretti s 3:1 (-16, 18, 21, 29) zmagal v Ozzanu pri Bologni, medtem ko je Fincantierija iz Tržiča Manuele Tomšič moral priznati premoč Roviga, ki je slavil s 3:0 (25, 23, 20). Tržič je padel na šesto mesto na lestvici, Altura je osma. VATERPOLO B-liga IZIDI 10. KROGA: Trst - Vicenza 10:7, Cagliari - Can.Milan 8:10, Bergamo Nuoto -Bergamo Alta 4:12, Cus Milan - Geas Milan 3:8, Brescia - Padova 10:7; VRSTNI RED: Bergamo Alta 30, Trst 27, Brescia 24, Geas Milan 17, Vicenza 16, Padova in Can.Milan 12, Cus Milan 7, Bergamo Nuoto 3, Caglia-ri 0. A LIGA DAN POTEM Mišične težave talentov? Dimitrij KriZman Po sobotni zmagi Rome in njenem približanju na -1 je bi Interprvič letos (seveda po običajni nesrečni avanturi v Ligi prvakov) na zelo resni preizkušnji, za nameček v Bergamu, kjer mu nikoli ni šlo preveč od rok. Nasploh je gostovanje pri Atalanti za In-terjevce prava nočna mora, svojčas sem slišal za neverjetne zgodbice, kako na še posebej osovražene Interjeve navijače tudi čisto navadne berga-maške gospodinje iz višjih nadstropij mečejo krožnike in jedilni pribor. Tudi samiInterjevi nogometaši so iz Ata-lantine arene večkrat odšli dotolčeni, tokrat pa se je nekoliko nepričakovano razpletlo drugače. Inter je suvereno zmagal 2:0, za dvig morale in učinka pa je glavni zaslužnik Mario Ba-lottelli, čigar kombinacija imena in priimka bi prej dala misliti na kolesarja, a več kot očitno gre vendarle za kar talentiranega balonerja. Ko smo že pri talentih bi bilo pametno postaviti starostno mejo, do katere je nekdo »talent« in po kateri je zgolj zavoženi potencial. Spet se bom spravil na Cassana, čigar povratek na igrišče po diskvalifikaciji in par asistenc so takoj sprožilo histerijo, češ, brez njega italijanska reprezentanca ni to, kar bi lahko bila. Katere napadalce ima v mislih Donadoni niti ne vem, vem pa, da je na prepihu konec koncev celo Del Piero, ki je namesto par asistenc zabil par golov. Zabija jih že več kot desetletje in če je on pred neko namišljeno starostno mejo bil »talent«, je po prekoračitvi te meje vendarle postal šampion in ne »pajaco«. Vroči zagovorniki Cassana v reprezentanci bi se morali nekoliko zamisliti nad dejstvi in v primeru, da se jim fant, za katerega že 5-6 let poslušamo, da je talent, še vedno zdi vreden oboževanja, bi obisk pri psihiatru ne bil odveč. Gremo k Milanu, za katerega vstajenje od mrtvih nosi zasluge zimzeleni Pippo Inzaghi. Igral je le zato, ker je imel Pato težave z mišičevjem, v nogometu tako pogoste »noie mu-scolari«. Potem ko je dve hujši poškodbi mišic imel letos Messi in se sedaj težav z mišicami otepa še Pato se sprašujem kako je to mogoče! Težave z mišicami pri 18-letnikih se mi zdijo malodane smešne in pod budnim očesom razvpitega Milan Laba, ki naj bi bedel nad vsako celico črno-rdečih organizmov, še več kot to. No, vsaj je Pato talent, in kot takemu se mu obeta bleščeča kariera tudi, če bo v resnici povprečnež. Čao-čao Ligi prvakov pa je najbrž rekel Udinese z remijem v Sie-ni. Ne le, da sta zmagala na papirju najresnejša konkurenta Fiorentina in Milan, zmagal je tudi novopečeni kandidat za zaželeno 4. mesto, Sampdoria, ki je doslej zbrala 13 točk več kot lani ob tem času... Vsak namig na »odlike« lanskega trenerja Novellina je seveda slučajen! (dimkrizman@ya-hoo.it) KOŠARKA - Deželne ekip v B2-ligi Tržačani odslej samo še za obstanek Pilat v Marostici je začel odlično, v zadnji četrtini pa je bil glavni krivec za poraz kroma / ŠPORT Torek, 8. aprila 2008 1 3 DRUŠTVENI KALEJDOSKOP - Pogovor s predsednikom ŠD Sovodnje Zdravkom Kuštrinom Vsaka združitev mora biti na paritetni ravni Združevati bi morali na paritetni ravni - Center Pomladi v Doberdobu? - Narodna pripadnost je še vedno naša moč V občini Sovodnje, ki ima nekaj manj kot 1800 prebivalcev, delujejo izključno slovenska športna društva: štiri so včlanjene tudi v ZSŠDI, ostala tri pa ne (lovsko, jamarsko in balinarsko). Delovanje v majhni občini je dvorezno: sodelovanje vaščanov je pristno in vse poteka v domačem okolju, po drugi strani pa majhnost občine pogojuje finančna vlaganja: »V večjih občinah imajo društva višje prispevke za vzdrževanje objektov, pri nas pa so ti nižji,« ugotavlja Zdravko Kuštrin, predsednik športnega društva Sovodnje, sicer odbornik Občine Sovodnje. »Kljub temu pa Občina zgodovinsko vlaga precej sredstev v športne objekte: poleg nogometnega igrišča, imamo še telovadnico v Sovodnjah in športni center na Peči.« Če smo že pri objektih: tudi vi urejate novo igrišče. Kako potekajo dela? Zelo počasi, polževo. Gradimo ga približno deset let. Na začetku so gradnjo pogojevale tudi finančne težave, sedaj pa je največja težava ta, da podjetje ne spoštuje rokov. Igrišče je travnato: stroški so manjši, obenem pa se tu travnata igrišča vzdržujejo boljše kot na Tržaškem. Na umetni travnati površini so tudi poškodbe pogostejše. Kaj še manjka? Podjetje dokončuje slačilnice, nato pa bomo igrišče lahko uporabljali. V načrtu je še mala tribuna, a dela še niso stekla. Pri društvu ste nekaj let popolnoma opustili mladinski sektor. Zakaj je takrat prišlo do tega? Nastopila je kriza v društvu: primanjkoval je odborniški kader in otroci. Pred tem smo plodno sodelovali z Ju-ventino in Mladostjo: sodelovanje se je začelo v začetku 90. let. Vsako društvo je posebej nastopalo s cicibani, v naslednjih mladinskih kategorijah pa smo ekipe združili. Tako smo krili celoten mladinski AŠD Sovodnje Leto ustanovitve: 1955 Sedež: Sovodnje, Prvomajska 73 Društveni prostori: nogometno igrišče Panoge: nogomet, rekreativna telovadba Število odbornikov: 25 Število odbornikov under 30: 1 Število članov: 140 Letni proračun: 90.000 evrov E-mail: kustrin_v@libero.it Spletna stran: / sektor. Nato se je pred približno tremi ali štirimi leti vse prekinilo: tako mi kot Mladost smo doživeli krizo, v odborniških vrstah in zaradi pomanjkanja otrok. Sedaj smo mladinski sektor spet obudili: imamo cicibane, naslednje leto pa bomo mogoče imeli tudi ekipo začetnikov. Boste nastopali samostojno? Ni pogojev, da bi vsako društvo zase ustvarilo svojo ekipo. Z Mladostjo se pogovarjamo, sodelovanje je zelo dobro. Sicer pa moramo še vse preveriti ... Vaša kriza je skorajda sovpadala s krizo pri Mladosti. Ali ste takrat kdaj razmišljali, da bi društvi združili? Večkrat smo se pogovarjali in debatirali o tem. Konkretnih korakov pa nismo nikoli naredili. Združitev moči osebno ocenjujem pozitivno, čeprav menim, da mora vsaka združitev ohraniti interesne centre. Se pravi: združitev ne sme obubožati enega ali drugega kraja ali vasi. Dobiti bi morali tako obliko združevanja, ki bi omogočala, da bi obe središči, v tem primeru Sovodnje in Doberdob, ohranjali interesni center, ki bi privabljal ljudi. Seveda to ni lahko, saj je pri združevanju ved- Pri Sovodnjah so po nekajletnem mrtvilu lani spet oživeli mladinski sektor. Letos redno trenirajo cicibani, naslednjo sezono pa bodo morda nekateri nastopali tudi med začetniki bumbaca no nekdo »močnejši«. Menim pa, da bi moralo vsekakor združevanje potekati na paritetni ravni: vsako društvo bi moralo imeti enako dostojanstvo, da lahko pridemo do dobrega procesa združevanja. Z združitvijo Kontovela in Sokola se je najbrž izgubil en interesni center ... Ta je nevarnost. Če eden ohranja vlogo močnejšega, tisti se bo ohranil, drugi pa s težavo. Rešitev je najbrž ustanovitev takega društva, kot je na primer Zarja Gaja, kjer sta obe matični društvi ohranili svoje interesne centre ... Najbrž res. Pred nekaj leti smo razmišljali prav o taki obliki združevanja: ustanovitev novega društva bi omogočila obstoj matičnih. Najbrž je ta oblika najboljša. Ali bi lahko nastopilo spet tisto obdobje, ko so vsa tri društva sodelovala na mladinskem področju? Juventina sicer sedaj hodi svojo pot ... Lahko bi se ponovilo. Odnosi so zelo dobri tudi z Juventino. Sodelovanja ni več, ker smo takrat mi popustili. Ne izključujem, da bi se lahko spet povrnili k takemu sodelovanju. Mi moramo sedaj nadoknaditi zamujeno in šele potem bi lahko spet vzpostavili sodelovanje. Je ideja o Pomladi v Gorici aktualna? Seveda. Zametek Pomladi je bilo že sodelovanje z Mladostjo in Juventino. Takrat je deloval tudi manjši odbor, ki je to koordiniral. Sicer ni bilo na taki ravni, kot deluje sedaj Pomlad. Večkrat sem se pogovarjal z Zuppinom, ali bi lahko razširili projekt tudi na Goriško. Težave pa so predvsem birokratske narave. Lahko bi ustvarili center Pomladi v Doberdobu, kamor bi lahko zahajali otroci iz Sovodenj, Doberdoba, Devina, Se-sljana in Nabrežine. Sicer pa menim, da bi bila najboljša varianta, da bi se temu projektu pridružili. Ali je edini način, da ohranimo naša slovenska društva torej združevanje? Sodelovanje je nujno, saj drugače nimamo pogojev, da delujemo samstoj-no. Če je naš cilj tudi ohranjevanje identitete in posvečanje pozornosti okolju, v katerem delujemo, je sodelovanje potrebno in verjetno tudi združevanje. Sodelovanje je seveda lažje, pri združevanju pa je prisoten vedno tudi kampane-lizem. Ta pa bo vedno ostal in je tudi pozitiven. Kam so šli slovenski otroci, ko niste gojili mladinskega sektorja? Izbrali so Juventino ali druga društva. Upoštevati moramo pozitivno konkurenčnost raznih panog. Otrok ni veliko. Občutite konkurenco? Ne gre za pretirano konkurenčnost. Otroci se pač delijo med panoge. Če pogledamo nekaj desetletji nazaj, tega ni bilo. Obenem pa bi dodal, da se ne strinjam z zgodnjo specializacijo. Pri nogometu in odbojki zbiramo otroke že pri 5. ali 6. letu starosti. Dobro je, da jih zbiramo, ampak bi jim morali ponuditi splošno telovadbo, motoriko in različne športne panoge in jih šele potem strokovno usmerjati. Danes se otroci odločajo bolj emotiv-no, izberejo panogo glede na to, kje je več prijateljev, glede na družinske preference ... Ni strokovne izbire. Naposled pa se izkaže, da bi bil nogometaš bolj uspešen v odbojki in obratno. To bi omogočilo, da bi lahko posamezna društva v različnih panogah tudi boljše delovala, ker bi združevala že usmerjene otroke. Kljub temu pa nimate otroške telovadbe ... Z Govolleyem smo pred nekaj leti imeli otroško telovadbo. Ideja je pozitiv- na, ampak se to kreše z delovanjem drugih društev. Če hočeš nastopati v določeni panogi, se moraš pač prilagajati pravilom, ki jih daje zveza. Če preidemo na prvo ekipo: kot Zarja Gaja in Mladost, je tudi vaša ekipa sestavljena pretežno iz slovenskih igralcev. Zakaj taka odločitev? Glavni cilj je, da društvo deluje v domačem okolju, zbira domače fante in da skuša ohranjati narodno zavest in identiteto. Čisto slovenske ekipe sedaj ni mogoče sestaviti; ne vem, če bi bilo prav, da bi si zadali to nalogo. Delujemo pač v narodnostno mešanem okolju. Naše društvo je bilo tudi zgodovinsko odprto do večinskega naroda in kljub temu je ohranilo narodno identiteto. Sprejemamo pa seveda tiste, ki spoštujejo našo realnost. Izbire pa pogojujejo tudi ligo? Vsako društvo deluje na osnovi potenciala: upoštevati moramo igralski kader, odborniški kader, finančne sposobnosti, strukturni potencial... niso dovolj denarna sredstva. Mislim, da je za naše društvo idealna prva amaterska liga, ker so nastopajoče ekipe na zadovoljivi ravni in imamo tudi določeno pozornost v medijih. Kako gledate na druga društva, ki so izbrala drugačno pot? Zdravko Kuštrin Starost: 54 Stan: poročen, s sinom in hčerko Izobrazba: višja srednja šola Služba: bančni uslužbenec Vloga v društvu: predsednik Igrani športi: nogomet Najljubši športi: skoraj vsi, predvsem nogomet in košarka Ostale dejavnosti: odbornik na Občini Sovodnje Bel, rdeč, roza: rdeč Avtomobil: BMW Časopisi: Primorski Dnevnik, Piccolo, Repubblica, Novi glas Revije: / Osebnost stoletja: papež Janez Pavel II in Tito Osebnost pri nas: Darko Bratina Hribi ali morje: morje Srečala bi se ... z nonotom, ker ga nisem poznal, bil je borec za Koroško v I. svetovni vojni in je umrl v Buchenwaldu Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI- ju: večjo, aktivno vlogo pri koordiniranju dejavnosti in pri morebitnem združevanju; prirejanje po posameznih društvih ali območjih srečanja s priznanimi trenerji, ki bi imeli predavanja in vodili treninge Zelo pozitivno je, da imamo predstavnike v višjih ligah. Najvišje postavljena ekipa v mestu Gorici je slovenska. To mora biti v ponos naše skupnosti. Seveda pa je za uspeh treba vedno kaj žrtvovati. Ali opažate razlike med goriškimi in tržaškimi društvi? Če se omejim bolj na mestna društva, Gorica krepko zaostaja za Trstom. Nimamo močnejših društev v mestu. Če izvzamemo Juventino, nimamo takih društev, ki bi izstopala. Kaj pa razlike med italijanskimi in slovenskimi športnimi društvi? Italijanska društva zaostajajo tako v Gorici kot v Trstu. Že samo delovanje v naši občini kaže, kako smo dejavni. Zakaj mislite, da smo bolj organizirani kot italijanska društva? Kljub temu da upada čut angažiranosti pri mladih, ga imamo še vedno večjega kot Italijani. Čut narodne pripadnosti je še vedno prisoten in nam daje še moč, da smo močnejši, če lahko uporabim ta izraz. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Motivacije ima človek v sebi Cirila De vetti f * Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje 37. redni občni zbor S ¿&U v sredo, 23. aprila 2008 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športnem centru v Bazovici. Po rednemu delu občnega zbora bo odv. Samo Sancin predaval na temo: Odgovornost predsednika in odbora športnega društva. O usklajevanju šole s športom se običajno govori le v povezavi z dijaki. S Cirilo Devetti, profesorico prava in ekonomije na zavodu Žige Zoisa v Trstu in obenem strastno tenisačico ŠZ Gaja, pa smo se tovrstnega usklajevanja lotili iz drugega zornega kota. Sta šport in poučevanje uskladljiva? Ja, seveda. Profesor si lahko organizira svoj čas. Vprašanje bi lahko postavili tudi vaši kolegici Sonji Milič. Se z njo pogovarjate o športu? Se se ... Ona igra namizni tenis, vi pa tenis. V čem se bosta pomerili? Pravzaprav sva skupaj že igrali tenis. Nekoč sem za svoje kolege organizirala teniško srečanje na Pa-dričah. Ampak takrat sem nastopila bolj v vlogi organizatorja. Podobno srečanje s turnirjem bom ravno skupaj s Sonjo Mi-lič pripravila tudi letos, in sicer za dijake četrtih in petih razredov. To bo maja. Šolske obveznosti ne usklajujete zgolj s tenisom, ampak tudi z družino. Je vaša hčerka, tenisačica Paola, potrebovala več pomoči v športu ali v šoli? Ne pri enem ne pri drugem, ker je precej samostojna. Motivacijo ima človek v sebi, zato starši lahko bolj malo pomagamo, edinole usmerjamo. Seveda, hčerko spodbujam, ko zgubi. Takrat so težki trenutki. Ampak na splošno se tako hčerka kot sin dobro znajdeta sama. Paola gre na primer večkrat sama na turnirje. Hčerki motivacij ne manjka, zlasti po osvojitvi točke WTA. Kaj pa vas spodbuja, da še igrate? Pač, tenis mi je všeč ... Do take mere, da smo pred leti objavili članek o športu in materinstvu, vi pa ste nam takrat dejali, da ste že dvajset dni po porodu prijeli za lopar ... Ne samo to. Ko sem bila v tretjem mesecu nosečnosti, roditi se je morala Paola, sem pod toplim soncem igrala finale, ki je trajal tri ure. Da, igrala sem tudi kot nosečnica in že dvajset dni po porodu. Tako je bilo, ko se je rodil —M M 'v ' * «MSI sin, in tako je bilo tudi, ko se je rodila hčerka. Na spletu smo izbrskali videoposnetek, na katerem se vidi, kako dijakom v razredu govorite o dopingu ... Res? Ga nisem še videla. Ampak, ja, zelo verjetno. Se z dijaki večkrat pogovarjate o športu? Dijake zanima marsikaj: vidijo, slišijo ... Mene so spraševali o dopingu, predvsem o kreatinu, ki ni uvrščen med prepovedane substance. Vse to pa je bilo bolj v hecu. Jaz nisem nikoli jemala ničesar, ne tekočin ne drugih takih zadev. Dijakom sem govorila o tem. (Perče) 14 Torek, 8. aprila 2008 KOŠARKA / MOŠKA C1-LIGA - Bor Radenska je v Benetkah padel na zrelostnem izpitu Neposredni obstanek spet zelo pod vprašajem Tekmeci zmagali, spored borovcev do konca rednega dela pa je zelo zahteven Pool Venezia - Bor Radenska 72:64 (20:23, 45:34, 51:50) BOR RADENSKA: Bole 5 (2:4, 0:1, 1:1), Krizman 9 (3:3, 3:8, 0:2), Visciano 8 (2:2, 3:6, -), Crevatin (-, -, 0:1), Štokelj 14 (-, 4:6, 2:6), Babich 14 (1:3, 2:6, 3:12), Samec (-, 0:2, 0:1), Kralj 14 (6:6, 4:5, -), Nadlišek nv, Zeriali (-, 0:2, -), trener Andrea Mura. Po štirih zaporednih zmagah in ravno tolikih uspešnih gostovanjih je Bor Radenska zatajil na zrelostnem izpitu na nenavadnem gostovanju v Benetkah. Po porazu in zmagi vseh konkurentov je tri kroge pred koncem rednega dela tako spet na desetem mestu (play-out), saj sta ga dohitela Caorle in San Daniele, s katerima so varovanci trenerja Mure po dvakrat izgubili. Vožnja z vlakom, nedeljski sprehod po slikoviti judovski četrti, tesna in neugodna telovadnica tako rekoč v kanalu so najbrž malce uspavali borovce proti sicer povprečnemu nasprotniku, ki pa homogenosti praviloma dodaja prav faktor domačega igrišča. Belo-zeleni so se predstavili brez Burnija in Madonie, po nekaj minutah pa je moral sesti na klop še Samec, ki so ga ovirale bolečine v med tednom pre- tegnjeni stegenski mišici. V vrstah domačih pa je manjkal diskvalificirani veteran Vio. V prvih dveh četrtinah so gostje delovali premehko v obrambi, konstanta skozi vseh štirideset minut pa je bilo pomanjkljivo zapiranje prostora pod lastnim košem. Benečani (Bet in Ta-gliapietra 14, Stefani 12) so tako polovi-li kar dvanajst odbitih žog v napadu (skok so skupno dobili z 28:18) in minuto pred glavnim odmorom vodili s 45:29. V tretji četrtini so košarkarji Radenske vendarle reagirali silovito in izenačili pri 47. točki (delni izid 18:2 s koši Kralja in Štoklja). V prvi polovici zadnjega dela pa so kar nekaj minut obstali pri 50. točki, tako da so jih razpoloženi gostitelji ponovno pustili za sabo. Naši sicer niso popustili do konca, vendar njihov nastop še zdaleč ni bil na ravni zadnjega meseca, tako da je bila zmaga domačih povsem zaslužena. Do 26. aprila, ko se bo končal redni del, čakajo Borovo četo samo višje postavljeni tekmeci: Padova doma, Eraclea v gosteh in Vicenza doma. Na vseh igriščih pa bodo odločilne predvsem motivacije, ki jih Boletu in kolegom ne manjka. Kristjan Ferfoglia NAŠ POGOVOR - Jadranovec Kristjan Ferfoglia »v» • • I v • Starejši in izkušeni v C1, mladi pa v C2-ligi Kristjan Ferfoglia je po igralski izkušnji na jugu Italije letos spet oblekel Jadra-nov dres: »Ekipa Lamezia Terme iz Catan-zara, kjer sem igral, je lani ciljala na napredovanje, na koncu pa smo izgubili prvo tekmo končnice za napredovanje. Klub je po neuspehu odločil, da ekipo proda. Vsi igralci pa smo torej ostali brez ekipe,« je pojasnil Kristjan, ki se je naposled odločil, da se vrne k matičnemu društvu. Kljub športnemu neuspehu pa je bila izkušnja v drugi sredini enkratna: »Predvsem z osebnega vidika je šlo za krasno izkušnjo. Odločitev bi ponovil. Vsem mladim bi predlagal, naj se preizkusijo v drugi sredini, saj je to pozitivna izkušnja za osebno rast. Seveda od tega ne moreš živeti, zato je najbrž najprimerneje se preizkusiti, ko si mlad. Tudi svojega brata Sašo silim, naj se preizkusi.« Letos so tvoji nastopi dokaj nihajoči: na začetku sezone si igral več, nato manj, sedaj pa si spet v ospredju. Svojo sezono bi z igralskega vidika ocenil kot pozitivno. V ekipi je veliko kakovostnih igralcev, tako da je prav, da igrajo vsi. Trener Popovič nas večkrat zamenjuje in preizkuša. Ko pa igram, dam vsakič to, kar zmorem. Nasploh pa je sezona zelo pozitivna, predvsem zato, ker smo prvi na lestvici. Problem je v tem, da s koncem prvenstva ne bo še konec sezone. Najvažnejši del se mora šele začeti. Vam bo napredovanje uspelo? V končnici za napredovanje bodo vse ekipe dale vse od sebe. Zaigrati bomo morali zelo koncentrirano. Fizično smo dobro pripravljeni. Mislim, da bo odločilna predvsem glava, saj smo mlada ekipa, vsi pa nimajo izkušenj z igranjem v končnici za napredovanje. Tam bo vsaka ekipa ima le eno možnost. Ali meniš, da je vrnitev v C1-ligo pozitivna ali še prerana? No, opažam, da imamo veliko dobrih mladih igralcev. Mislim, da bi bila idealna združitev z Borom: najboljši in izkušeni bi igrali v C1-ligi, mladi pa bi nabirali izkušnje v C2-ligi. Seveda bom zelo vesel napredovanja, ampak mislim, da je za mlade v C1-ligi prehuda konkurenca. Z igranjem v nižji ligi bi najbrž dobili več priložnosti za igranje in bi se tako izpopolnili. Ali bi za nastopanje višji ligi potrebovali kako okrepitev? Najbrž nekaj v ekipi še manjka. Mogoče prav pod košem: potrebovali bi pravega centra, tak kot je Štefan Samec pri Boru. kroma Lani si igral v C1-ligi. So razlike med ligama očitne? C1-liga na jugu ni na tako visokem nivoju kot je na severu Italije. Gre pa za očiten preskok: je bolj zahtevna. V ligi veliko bivših profesionalcev zaključuje kariero. Igraš s svojim bratom. Kakšen je vajin odnos? Je med vama kaj konkurence? Sploh ni težav. Z moje strani ni konkurence in mislim, da niti z njegove. Upam, da mu bo uspelo nastopati tudi na višji ravni. Rad mu tudi pomagam. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Kristjan Ferfoglia 10 Jadranu Mark, ki je prvi na lestvici in obenem smo lepa skupina 8 Boru Radenski, ki uspešno nastopa in se redno uvršča na polovico lestvice 4/5 Kontovelu - Sokolu predvsem zaradi poteka letošnjega prvenstva 7 Andreii Muri, ki je prevzel vodenje Bora in dobro vodi ekipo PETERKA TEDNA (Jadran Mai v V ^Ivan Ivan Kralj/ Štefan Samec je moral na nedeljskem gostovanju v Benetkah že po nekaj minutah zapustiti igrišče zaradi bolečin v poškodovani stegenski mišici kroma _(Bor Radenska) Kristjan Ferfoglia MOŠKA D-LIGA - Boja za vrh Brega Štiri mesta so praktično že oddana Kontovel Sokol: naslednjič proti Dragu odločilno Po sobotnih porazih Brega in Naba so si najboljše štiri ekipe (skoraj) matematično zagotovile pravico do nastopanja v končnici prvenstva. Goriziana je trenutno spet »sama« na prvem mestu, saj mora Pal-lacanestro Monfolacone še odigrati zaostalo tekmo s Poggijem. Obenem je San Vito s »čudežno« serijo zmag spet »drugi«, saj ima isto število točk kot Tržičani, ki pa imajo kar dve tekmi manj! Dejansko je tržaška peterka na tretjem mestu, saj ima isto število porazov kot Perteole. Na koncu bi bili Ferluga in soigralci vsekakor boljši, saj so prvo tekmo zmagali za deset točk, drugo pa izgubili s polovično razliko. Obstanek kljub zadnjemu mestu? Kontovel Sokol je po petkovem porazu spet sam na zadnjem mestu na lestvici, saj je Fogliano premagal in dohitel Isontino. Že naslednja domača tekma z Dragom bo dokončno odločala o usodi Šušteršičevih fantov. Na papirju bi se lahko rešili celo s porazom v naslednjem krogu oz. izpadli kljub trem zaporednim zmagam. Zaradi številnih presenečenj v zadnjih krogih pa je prvenstvo 23 dni pred koncem še vedno zelo napeto, izenačeno in nepredvidljivo. Vsaka napoved je zato tvegana, saj bi lahko na koncu izpadla katerakoli izmed zadnjih petih ekip. Ob porazu bi bil Drago nedosegljiv, saj bi imel 4 točke prednosti na lestvici in dve zmagi v medsebojnih spopadih. Poleg tega igralci združene ekipe ne bi mogli dohiteti zmagovalca dvoboja v trinajstem kro- Roby Paoletič (Kontovel/Sokol) prejšnji petek 50% v metih za tri točke kroma gu med Isontino in Dinamom. Isontina je namreč zmagala oba medsebojna spopada, Dinamo pa ima negativno koš razliko ampak kar štiri točke naskoka. Poražencu bi torej zadostovala le zmaga, da bi dokončno prehitel Kontovel Sokol. Z zmago bi Paoletič in soigralci najbrž dohiteli Drago, Isontino in Foglia-no, ki tokrat igrajo proti močnejšim nasprotnikom. Če bi pri tem tudi obrnili medsebojno razliko v svojo korist (prvo tekmo so izgubili za devet pik), bi bili vir-tualno trinajsti za Isontino, ki ima pozitivno koš razliko z vsemi neposrednimi nasprotniki. Kontovel Sokol bi moral vsekakor zmagati vsaj še z novincem Foglianom in upati v ugoden razplet na ostalih igriščih. Sreča v nesreči Poraz: najslabši izid v boju za obstanek ali končnico. Ko pa taka usoda doleti neposrednega nasprotnika, je lahko celo dobra novica. Tako je bilo tokrat z Brežani, ki so v soboto izgubili z Romansom po 40. minutah skoraj neprekinjenega vodstva. Gostje so namreč dvakrat povedli, z 2:0 in 76:77, vmes pa le enkrat izenačili (73:73). Bregova sreča v nesreči je sočasni poraz Nab s San Vitom, saj so tako obdržali peto mesto. Zmaga tržaške peterke pa bi lahko pomagala tudi Kontovelu Sokolu, ki bo proti njim igral zadnjo tekmo letošnjega prvenstva. Če bo San Vito že matematično v končnici, bi lahko Švab in soigralci ponovili lanski podvig proti Goriziani. Mitja Oblak C1 LIGA IZIDI 27. KROGA Pool Venezia - Bor Radenska 72:64; Vicenza - Montebelluna 76:69; Virtus PD - San Daniele 57:87; Virtus UD - Caorle 76:82; Roncade - Spilimbergo 67:73; Eraclea - Marghera 75:61; Cornorosazzo - Limena 71:57; Cordenons - Codroipese 84:50. C. Rosazzo 27 23 4 2067:1771 46 Vicenza 27 19 8 2037:19191 38 Roncade 27 17 10 2172:2057 34 Eraclea 27 17 10 2019:1924 34 Virtus PD 27 16 11 1923:1901 32 Virtus UD 27 16 11 2171:2169 32 Cordenons 27 14 13 1940:1872 28 Caorle 27 13 14 1996:1964 26 San Daniele 27 13 14 1846:1836 26 Bor Radenska 27 13 14 1957:1911 26 Marghera 27 11 16 1899:1920 22 Montebelluna 27 11 16 1880:1963 22 Pool Venezia 27 10 17 1790:1898 20 Codroipese 27 9 18 1952:2109 18 Spilimbergo 27 8 19 1755:1971 16 Limena 27 6 21 1896:2115 12 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Virtus PD (12.4. ob 20.30 v Trstu, na 1. maju) C2 LIGA IZIDI 26. KROGA CUS - Cervignano 76:74; Muggia - Tricesimo 65:60; CBU - Aviano 81:93; Ronchi - Portogruaro 64:56; Cormons - Ardita 59:62; Basket UD - San Vito 85:72; Latisana - Jadran 58:62; Santos -Fanin 61:68. Jadran Mark 26 25 1 2046:1653 50 Ronchi 26 22 4 2057:1819 44 Muggia 26 22 4 2086:1866 44 Santos TS 26 18 8 2076:1782 36 Ardita 26 15 11 1852:1811 30 CUS Videm 26 14 12 1951:1990 28 Cormons 26 13 13 1813:1847 26 Cervignano 26 12 14 2008:1968 24 CBU 26 12 14 2133:2095 24 Basket UD 26 11 15 1920:1934 22 Portogruaro 26 11 15 1836:1882 22 ACLI Fanin 26 10 16 1991:2081 20 Latisana 26 10 16 1710:1925 20 Aviano 26 5 21 1770:1991 10 San Vito 26 5 21 1818:2051 10 Tricesimo 26 3 23 1599:1971 6 PRIHODNJI KROG Santos - Jadran (12.4. ob 20.30 v Trstu, šola Don Milani) D LIGA VZHOD izidi 26. KROGA Dinamo - Kontovel 85:79; Breg - Romans 76:77; San Vito - NAB 82:70; Drago - Goriziana 60:91; Perteole - Don Bosco 60:70; Fogliano - Isontina 80:75; Monfalcone - Poggi bo 21.4.; Goriziana 24 20 4 2015:1630 40 Monfalcone 23 19 4 1742:1474 38 San Vito 25 19 6 1768:1714 38 Perteole 24 18 6 1638:1583 36 Breg 24 16 8 1904:1707 32 NAB 24 16 8 1809:1690 32 Poggi 23 14 9 1585:1497 28 Don Bosco 24 13 11 1693:1662 26 Romans 25 13 12 1845:1858 26 Athletismo 24 8 16 1597:1689 16 Dinamo 24 6 18 1683:1857 12 Isontina 24 5 19 1655:1854 10 Drago 24 5 19 1660:1879 10 Fogliano 25 5 20 1656:1945 10 Kontovel/Sokol 25 4 21 1699:1910 8 PRIHODNJI KROGAthletismc - Breg (12.4. ob 18.00 v Gorici); Kontove - Drago (12.4. ob 20.00 pri Briščikih). 3 zmage in le en poraz: tak je bil izkupiček 12. kroga C1 -lige in 11. kroga C2 in D-lige v prvem delu prvenstva. Bor Radenska, Jadran in Kontovel Sokol so proti enakim tekmecem slavili zmago, Breg pa je bil poražen. V povratnem delu pa se je rezultat obnil na nos: 3 porazi in le ena zmaga. Kontovel Sokol in Bor Radenska sta izgubila, Breg se Romansa tudi tokrat ni uspel otresti. Zmagali so le jadranovci. NAJ DOSEŽKI Skupno: Lorenzi (Breg) 30, Laudano (Breg) 21, Hmeljak (K/S) 18, Švab (K/S) 16, K. Ferfoglia (Jadran), Doglia (K/S) in Paoletič (K/S) 15 Prosti meti: Kralj (Bor) 6:6 (100%) Za 2T: Semec (Jadran) 5:6 (83%) Za 3T: Lorenzi (Breg) 3:5 (60%) Statistika flop: S. Ferfoglia (Jadran) 1:6 (17%) za 2T, Jadran 0:14 za 3T NAJBOLJŠI STRELCI C-LIGA po 27. krogu: Babich 331, Kralj 308, Burni 287, Krizman 235,Visciano 189, Samec 184 C2-LIGA po 26. krogu: S. Ferfoglia 414, Slavec 300, Oberdan 285, Franco 231, K. Ferfoglia 201, Marusic 195 D-LIGA po 26. krogu: Sila (B) 405, Paoletič (K/S) 366, Jevnikar (b) 254, Lisjak (K/S) 236, Križman (B) 223, Doglia (K/S) 186, Ciacchi (B) 166 / KOŠARKA Torek, 8. aprila 2008 15 BRIŠČIKI - Prijateljsko srečanje izbranih ženskih mladinskih vrst Navezovanje stikov med Slovenijo in FJK V deželni reprezentanci tudi poletovki M. Kraus in J. Croselli 360 STOPINJ Aleš Cilja na dobro uvrstitev na maratonu Franji, rad ima tudi hokej »in-line« Slovenski člani reprezentance FJK: Mia Kraus, trener Matija Jogan in Jana Croselli kroma Aleš Tul se je dobrih trinajst let ukvarjal z nogometom. Začel je pri Boru, njegova prva trenerka pa je bila Silvia Meu-lia. Zatem se je Aleš preizkusil tudi kot hokejist na rolerjih, pri tržaški Ederi. Kmalu zatem pa je vzljubil kolesarstvo in od takrat je stvar poprijel zelo resno. Pred kratkim je tudi bil na dvotedenskih pripravah v Šibeniku. Najboljši športni dosežek: nastop na lanskem maratonu Dolomitov, 117 km v 5 urah in pol Datum rojstva: 24. 09. 1982 Društvo: Ciclo Club Trieste Bivališče: Mačkovlje Stan: prost Zaposlen/študent: mesar pri Gigitu na Opčinah Ostali športi: nogomet s prijatelji Moj trener: nikoli ne bom pozabil na Vinka Hafnerja Ostale dejavnosti in konjički: deskanje po internetu, od leta 2001 zbira DVD-eje o raliju Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Piccolo; Cicling Pro, La Bi-cicletta, Il Giornale del Granfondo; slovenski Rai3, Sky Sport Time, Studio aperto, Rail; Le iene Knjiga na nočni omarici: je ni Najljubša glasbena skupina: Agropop, Sidharta, slovenska glasba in AC/DC Najljubši film: Top Gun Ob sobotah zvečer grem najraje... bi najraje šel ven s prijatelji, ampak grem spat, ker ob nedeljah tekmujem Tul Najljubša jed: zrezek fiorentina in pašta Najljubša pijača: Laško pivo Navijam za: Juventus Najljubši zamejski športnik: Claudia Co-slovich Najljubša zamejska osebnost: Marij Čuk Moja zastava: zastava miru Najljubše počitnice: Šibenik 2007, ko je bilo novembra kar 27 stopinj Celzija Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... hokejist na rolerjih pri Poletu Kwins Zgled v športu: Peter Primosi Skrita želja: zmagati oziroma se dobro uvrstiti na kolesarski dirki Franja Pri Briščkih je bilo v nedeljo od 9. do 19. ure vse živo. Na parketu športnega centra Ervatti so se namreč na prijateljskem četveroboju pomerile ženska deželna reprezentanca FJK letnikov 9394, ki jo vodi Matija Jogan, mladinska ženska ekipa ene izmed najmočnejših, če ne njamočnejše ženske peterke v Italiji, Reyer Mestre ter dve slovenski ženski državni selekciji, in sicer reprezentanca vzhod (letniki 94) in reprezentanca zahod (letniki 93). Pobuda je nastala po zamisli našega košarkarskega strokovnjaka Matije Jogana, ki nam je razkril, da že od pr ve ga le ta, ko je prevzel vodstvo deželne mladinske ženske reprezentance, to se pravi pred tremi leti, je bila njegova skrita želja organizirati prijateljsko tekmo proti slovenski izbrani vrsti. To pa zato, da bi košarkarsko gibanje v naši deželi in v Sloveniji navezala prijateljske stike in tudi, da bi se ženska košarka pri nas prebila nekoliko bolj v ospredje, saj, kot je podčrtal sam Jogan: »Pri nas imata odbojka in ples dejansko monopol, saj razen Andreja Vremca se z žensko košarko ne ukvarja nihče. Turnir sem želel organizirati tudi zato, da bi spoznali žensko košarko in predvsem naše kraje, zato tudi izbira športnega centra Ervatti ni bila naključna.« Zgodovinsko leto, ko so odpravili fizične meje med Italijo in Slovenijo, pa je predstavljalo enkratno priložnost in tako v deželi, kot tudi v Rimu so bili nad pobudo naravnost navdušeni. V nedeljo torej ni bil v ospredju športni rezultat, ampak medsebojno spoznavanje. V vrstah deželne reprezentance sta na parket stopili tudi poletovki Mia Kraus in Jana Croselli. Mia se po daljši poškodbi vrača v formo. Trener Jo-gan je potr dil, da kljub temu da je ze lo visoka, je zelo gibčna in ima smisel za igro. »Mia bo letos zaključila nastope z Azzurino (deželna reprezentanca letnikov 93-94, op.ur.), vendar če bo še naprej trenirala resno, se ji obeta dobra bodočnost, tudi na državni ravni,« je še dodal Jogan. Jana Croselli je sicer leto mlajša in bo torej nadaljevala z Azzurino. Kot nekoliko nižja igralka igra v vlogi organizatorja in ima zelo dober met, popraviti pa bo morala igro v obrambi. »Vsekakor je Jana zelo motivirana in ima veliko voljo do dela, kar je bistveno za vsakega vrhunskega športnika,« je podčrtal še Jogan. Na jutranjem srečanju je reprezentanca FJK z lahkoto premagala z 81:55 Slovenijo vzhod (Mia Kraus je dosegla 9 točk, Jana Croselli pa 2), v popoldanskih urah pa so Joganove varovanke z 75:70 odpravile še Slovenijo Zahod (Mia Kraus je dosegla 4 točke, Jan Croselli pa ni stopila na igrišče). »Moram priznati, da sem pričakoval večji odpor s strani slovenskih izbranih vrst. Turnir je tako potrdil, da se v Sloveniji ženska košarka šele razvija in da ni še na visokem nivoju,« je ocenil Jogan. (RAS) DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 17 - V predzadnjem krogu prvenstva Jadran z granitno obrambo do točk Snaidero deželni prvak - Deželni U17: Bor Čok in Jadran ZKB poražena - Začetniki: Zmaga Sokola, Bor Tecnonoleggi neodločeno Falconstar - Jadran Zadružna kraška banka 41:60 (9:11, 19:25, 28:44) JADRAN ZKB:Ban 13, Škerl 2, Ber-netič 10, M. Malalan 2, Sacher 9, Regent 3, Rizzo 8, A. Malalan, Hrovatin 5, Del-lisanti 8. TRENER: Mario Gerjevic. SON:17; 3T: Rizzo 2, Ban in Sacher 1. Združena ekipa je tokrat v obrambi odigrala eno izmed boljših, če ne že najboljše srečanje v sezoni. »Tokrat moram pohvaliti celotno ekipo, saj so fantje v obrambi igrali zelo zbrano, predvsem pa so igrali kot ekipa. Poslušali so vsa navodila in nasprotniku vsega skupaj prepustili le 41 točk,« je po srečanju povedal trener Mario Gerjevic. Zmaga Jadrana tokrat ni bila nikoli pod vprašajem, saj so Ban, ki tokrat v napadu ni bil razpoložen kot po navadi, imeli vajeti stalno v svojih rokah. Z zmago proti tržaški peterki Fanina pa si je videmski Snaidero krog pred koncem prvenstva tudi matematično zagotovil naslov deželnega prvaka in se tako uvrstil na meddeželno fazo. Ostali izidi 29. kroga: Azzura -MGM Pn 78:71, Snaidero - Fanin TS 96:67, Ardita - Aviano 83:72, Lux S. Giorgio - UBC 50:65, Portogruaro - CBU 59:78, Don Bosco - Libertas TS 57:61, Casarsa je bila prosta. Vrstni red: Snaidero 52, Fanin TS* 44, Ardita 42, MGM in Azzurra* 40, CBU*34, UBC* in Libertas 30, Porto-gruaro 22, Don Bosco 20, Jadran ZKB 14, Falconstar* 12, Aviano 11, Lux S. Giorgio 2 (* s tekmo manj) DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor Čok - Don Bosco 52:74 (6:11, 18:35, 27:53) BOR ČOK: Sancin 2, Manta 2, Mi-lič 3, Battigelli, Pertot 12, Montalto 12, Švara 17, Tanasijevic 4, Kukic. TRENER: Robi Jakomin Deželno prvenstvo U17 se bliža koncu. Borova četa pa je na domačih tleh zopet ostala praznih rok. Proti sicer močnejšemu in starejšemu nasprotniku (vsi igralci so letnik 91) so so varovanci trenerja Jakomina enakovredno borili le prvih 15 minut. V določenem trenutku so celo vodili, potem pa je žal prišlo do upada koncentracije, zmanjkala je tudi borbenost in tekme je bilo dejansko konec. Preveč je bilo izgubljenih žog in individualnih akcij. V zadnji četrtini so se sicer košarkarji Bora nekoliko zbrali in z učinkovito skupinsko igro prevzeli pobudo, toda do reakcije je žal prišlo prepozno. ŽENSKA C-LIGA - Uspeh poletovk Dinamično in povezano v napadu Polet - Codroipese 64:47 (22:9, 38:22, 53:30) POLET: Milič 12, Danev 16, Piccini 11, Nadlišek 9, Abrami 4, Malalan 9, Budin 1, Iva Pertot 2, Katerina Pertot, trener Andrei Vremec. TRI TOČKE: Danev in Piccini 2. Poletovke so tokrat postregle s prepričljivim nastopom in suvereno premagale nasprotnice iz Codroipa. Ključ za uspeh je bila dinamična in povezana igra v napadu, saj so prav v tej fazi igre Vremčeve varovanke - ki so končno nastopile kompletne - pokazale napredek v primerjavi z zadnjimi nastopi. Odpor solidnih gostij so Open-ke dokončno strle s serijo protinapadov Darme Milič, ob kateri je konstantno zadevala najboljša strelka srečanja Veronika Danev. Mlada Katarina Budin pa se je odlikovala v obrambi. Sicer je trener tokrat ponudil vsem igralkam možnost, da se izkažejo, in vse so uspešno opravile svojo nalogo. Ostala izida 14. kroga: Scoglietto -Servolana 54:50, Pordenone Team '90 - Go-rizia 2002 49:44. Vrstni red: Pordenone Team '90 26, Polet in Scoglietto 22, Gorizia 2002 12, Co-droipese 6, Servolana 2. PRVENSTVO U13 Tolažilna skupina Breg - Poggi 45:116 (18:28, 22:55, 37:81) BREG: Kocijančič 15, Galati 2, Semen 2, Viduli, Deluisa, Gregori, Sternad 24, Gia-comini 2, Golubovič. TRENER: Kristjan Briščik. SON:14. Zaradi šolskega izleta je združena ekipa Brega in Bora nastopila v zelo okrnjeni postavi, tako da je bil trener Briščik celo prisiljen poklicati na tekmo dva igralca, ki še merita moči v prvenstvu mini košarke, in sicer Gregorija in Giacominija. Prve dve četrtini so se košarkarji združene ekipe še nekoliko upirali, potem pa so nosilcem igre pošle moči in visok poraz je bil neizbežen. Santos Basket - Jadran Zadružna kraška banka 62:49 (12:9, 25:23, 51:37) JADRAN ZKB: Semolič 13, Košuta 6, Starec 2, I. Rauber 15, Zaccaria 7, Di-lenardo 4, Žužek 2. TRENER: Sandi Rauber. SON: 15; 3T: Rauber 1. Kratka klop in številne izgubljene žogo. To sta glavna krivca za poraz združene ekipe v Trstu. V prvi četrtini so Rauber in soigralci igrali zelo dobro v obrambi, žal pa v napadu jim ni šlo vse od rok, tako da si niso uspeli priigrati odločilne prednosti. Drugo četrtino so pričeli zelo slabo, vendar po petih minutah so se znova zbrali in z dobro skupinsko igro znižali zaostanek na sami dve točki. Ves vloženi trud pa se je izjalovil v tretji četrtini, ko je na dan prišla kratka klop. Jadranovcem so počasi začenjale pojenjati moči, začele so se vršiti napake (kar 24 izgubljenih žog) in poraz je bil dejansko neizbežen. V vrstah Jadrana bi tokrat pohvalili Zac-cario, ki je zbral kar 15 skokov in Rau-berja, ki je bil pri metu z igrišča zelo natančen (6:8). Ostali izidi 23. kroga: Ronchi -NPG 60:28, Baloncesto - Libertas Bar-colana 111:50, Falconstar - Alba 57:58, San Vito - Pall. Trieste jutri. PRVENSTVO ZAČETNIKOV Elitna Skupina Sokol - Servolana 46:40 (10:10, 18:17, 30:30) SOKOL: Ferfoglia 1, Regent 11, Ko-janec 10, Fermo 2, Peric 2, Ridolfi 13, Da-neluzzo, Devetak 2, Pernarcich 2, Starec, Sardoč 2, Kocjančič 1. TRENER: Peter Brumen. Sokolovi začetniki so v petek, v prvem kolu povratnega dela, gostili ekipo Servolane in jo po izenačeni igri premagali za 6 točk. Peterki sta si bili enakovredni vse do konca tretje četrtine, ko je bil rezultat izenačen. V zadnji četrtini pa so bili sokolovci uspešnejši v napadu zlasti po zaslugi Kojanca, ki je v tem delu dosegel 8 točk, in obrnili tekmo v svojo korist. Tokrat je prišla na dan dobra ekipna igra naših začetnikov, ki so se dobro borili v obrambi, kjer je zlasti izstopal Kocjančič. V napadu in režiji pa se je tokrat ob Ridolfiju zelo dobro odrezal Regent, ki je dosegel 11 točk. Tolažilna skupina Bor Tecnonoleggi - Libertas F 44:44 po podaljšku (5:18, 20:21, 31:27, 42:42) BOR TECNONOLEGGI: Gruden, Kocijančič 16, Bole 7, Semen 6, Ferluga, Stavar, Grill, Viduli 4, Golubovič 7, Gre-gori 4, Coretti, Milič, Cerimovič, Man- dič. TRENER: Stojan Corbatti Združena ekipa Bora in Brega je na prvem srečanju povratnega dela prišla do neobičajnega rezultata za košarko, vendar po pravilniku minibasketa in začetnikov je neodločen končni rezultat mogoč. Vsekakor glede na prvi del sezone so varovanci vaditelja Corbatija pokazali lep napredek, saj so v prvem delu proti tej ekipi izgubili za več kot 30 točk. Tokrat so mladi košarkarji Bora in Brega solidno igrali v obrambi, predvsem v drugi in tretji četrtini. Škoda le, da v zadnji četrtini niso znali pametno izkoristiti manjše prednost in z nerodno zaključenimi napadi so omogočili nasprotniku, da je izenačil. 13 Obvestila SK DEVIN- Planinski odsek in Razvojno društvo PLISKA vabita na XXII.Me-morial "Mirko Škabar" - Pohod Praprot-Veliki Repen v nedeljo 13.aprila 2008. Prijave in startnina v Praprotu od 8.30 dalje, skupni odhod ob 9.uri. Informacije : 040-200782(SK Devin) ali na 003865 5 7640346 (RD Pliska) AŠK KRAS sklicuje v petek, 18. aprila 2008, 46. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgo-niku, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Izvolitev delovnega predsedstva in komisij; 3. Poročilo Izvršnega in Nadzornega odbora; 4. Pozdravi in razprava; 5. Odobritev poročil in finančnih dokumentov; 6. Izvolitev Sveta delegatov in Nadzornega odbora; 7. Razno. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 36. redni občni zbor v petek, 11. aprila v dvorani SKD Igo Gruden (Na-brežina 89), v prvem sklicanju ob 20.30 in ob 21.00 v drugem sklicanju. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja, v soboto, 12. aprila 2008 izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice. Zbrali se bomo ob 9. uri pred gledališčem v Boljuncu. Prihod je predviden za 14. uro na zbirno mesto. Informacije in prijave na tel. 338 5953515 (Katja) ali na mladin-ski@spdt.org. Vabljeni! AŠD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 21. aprila ob 20.30 na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! 18 Torek, 8. aprila 2008 NOGOMET / ELITNA LIGA - Vroče na dnu lestvice Pri Juventini so precej razočarani Uvodne minute proti ekipi iz Tolmeča višek neizkušenosti rdeče-belih Pri Juventini so zaskrbljeni. Povsem upravičeno, saj se je položaj na lestvici v zadnjih krogih zelo poslabšal. Če bi se prvenstvo elitne lige zaključilo v ne de ljo, bi eki pa štan dreš ke ga društva izpadla (skupaj s kriško Vesno). »Sami smo krivi za poraz. Proti neposrednemu tekmecu za obstanek si nismo smeli dovoliti, da je nasprotnik kar dva krat za tre sel na šo mre žo v pr -vih desetih minutah. To je pravi 'no sense. Vsi smo zelo razočarani. Položaj na lestvici se je tako znatno poslabšal. Ekipa je res mlada in malo izkušena. Igrati pa bi morali bolj pazljivo in koncentrirano. Zatem je tekmo pokvaril še sodnik, ki je nekoliko prenaglo izključil Kovica in v še razveljavil dva zadet ka,« me ni pred sed nik Mar ko Ker -pan. Ka ko pa bo do se daj ukre pa li v štan dreš kem ta bo ru? »Zbra li se bo mo z ostalimi odborniki in trenerjem in se lepo pomenili. Do konca prvenstva je treba strniti vrste in skušati motivirati igralce. Res škoda bi bilo, da bi izpadli iz elitne lige.« Na dnu les tvi ce je to rej kar vro -če. Zanimivo bo vse do konca. Že v nedeljo se bosta spopadla Union 91 in Vesna. Za obstanek se bo potegovalo kar šest ekip. (jng) Nogometaš Juventine Dario Kovic (levo) je v nedeljo igral le slabih dvanajst minut, zatem ga je sodnik izključil. To je bila druga izključitev v letošnji sezoni kroma 2. AMATERSKA LIGA - Poraz in neodločen izid V Dolini jezni na sodnika Zarja Gaja izgubila vlak za play-off BREG - Odlični prvi polčas in zasluženo vodstvo z 2:0, zatem pa je stopil v ospredje sodnik in izključil kar tri Bregove nogometaše (in vratarja Chiar-bole). Hočeš nočeš je to vplivalo na potek tekme in tržaški enajsterici je tako tik pred koncem uspelo izenačiti. »Škoda, da je sodnik nekoliko skvaril tekmo, ki smo jo do takrat imeli v rokah. Sodnika ponavadi ne omenjam, tokrat pa se res ni izkazal. Edina upravičena izključitev je bila Bernobijeva,« je o sodniku povedal spremljevalec Lorenzo Zupin. Breg si je s točko dejansko zagotovil obstanek v ligi. Za »matematiko« potrebujejo »plavi« še vsaj dve točki. Breg bo v soboto gostoval na Opčinah (proti Opicini). ZARJA GAJA - Po porazu proti Domiu so za Zarjo Gajo možnosti za uvrstitev v play-off zgolj matematične. Ronchi ima res le pet točk prednosti. Do konca prvenstva manjkajo še štirje krogi, vzhodno-kraška enajsterica pa mora igrati še proti drugo uvrščenemu Piedimonteju (v nedeljo) in prvo uvrščeni Costalungi. Spored torej ni najlažji. Varovanci trenerja Nonisa tudi v Marko Škabar (Mladost) kroma nedeljo niso prepričali. Domio je dokazal, da je bolj čvrsta in bolj spretna ekipa. Pri rumeno-modrih je bil najboljši na igrišču vratar Alessandro Carmeli, ki je moral večkrat odločilno poseči, pri strelu iz 11-ih metrov (prvi gol) pa je bil povsem brez moči. Zarja Gaja je izenačila v 90. minuti in le minuto kasneje (nekoliko nepričakovano) je bil Domio znova v vodstvu. Prava hladna prha za vzhodno-kraško ekipo. 3. AMATERSKA LIGA Dobra igra in zaslužena zmaga Doberdobcev Za doberdobsko Mladost je bilo tokrat tržaško gostovanje pozitivno. Premagali so trdoživi Montebello Don Bosco in kar je bolj pomembno, igrali so dobro in borbeno. »Prvi polčas je bil precej izenačen. V drugem delu pa smo prevzeli pobudo v svoje roke in igrali smo bolj napadalno. Okrog 75. minute je Mladost povedla in to po zaslugi Daniela Ferleza, ki je izkoristil natančno podajo Simoneja Bressana. Gostitelji se zatem niso predali in skušali so izenačiti. Proti koncu tekme se je tako izkazal še Peter Kuštrin, ki je enkrat odlično branil. Mladost bo v nedeljo prosta, na igrišče pa bo znova stopila prihodnjo (čez dva tedna) soboto. KRAS KOIMPEX Nepravi pristop in povsem zaslužen poraz V Krasovem taboru bodo skušali čimprej pozabiti na nedeljsko tekmo v San Giorgu di Nogaru. Napadalec Radenko Kneževič je zelo jasno povedal: »Igrali smo slabo, v drugem delu katastrofalno (mogoče najslabše doslej). Poraz je tako več kot zaslužen. V prvem polčasu smo imeli vsaj dve dobri priložnosti za gol. V drugem pa sta nam bili usodni dve napaki v obrambi. Vsekakor Sangi-orgina je igrala bolj borbeno. Res škoda, saj je Lignano (drugi na lestvici) izgubil in bi se mu lahko približali na eno točko.« Play-off? »Končnica prvenstva nam bi letos ne smela uiti, čeprav vprašanje je, če bo play-off letos sploh potreben. Rivignano in Sa-rone bosta prav gotovo izpadla iz D-lige. Navijati moramo torej za Man-zanese (play-off elitne lige).« 1. AMATERSKA LIGA Prehuda kazen za Sovodenjce 3:0 je prav gotovo prehuda kazen za Sovodenjce, ki so predvsem v prvem polčasu imeli številne priložnosti za zadetek (zadeli so tudi prečko). »V prvem delu bi lahko dosegli vsaj en zadetek. Gradese je po-vedel iz enajstih metrov dve minuti pred odmorom. Pravi mejnik pa je bila izključitev Saše Tomšiča v drugem polčasu. Zatem so gostitelji prevladali in zmagali. Tokrat sicer nismo igrali koncentrirano kot v prejšnjih krogih,« je ocenil predsednik Zdravko Kuštrin. Gradese se je tako znova vključil v boj za prvo mesto, čeprav - kot meni Kuštrin - je glavni favorit za neposredni prestop v promocijsko ligo San Sergio. 13 porazov Juventine v 26. krogih elitne lige. Štan-drežci so pravi rekorder, za belo-rdečimi zaostajajo le Palmanova in Union 91 (12 porazov). Vesna, ki je zadnja na lestvici, je izgubila 9-krat in 13-krat igrala neodločeno. POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Juventina - Tolmezzo 1:3 (1:2) STRELEC ZA JUVENTINO: v 45. min. Devetak. JUVENTINA: Sandrigo, Morsut, Buttignon, Zucco (Mainardis), San-nnino, Gerrussi, Giannotta, Pantuso, Devetak, Contin, Kovic, trener Dante Portelli. IZKLJUČEN: v 12. min. Kovic. PROMOCIJSKA LIGA Sangiorgina - Kras Koimpex 2:0 (0:0) KRAS: Contento, Radovini (Batti), Mania, Ventrice, Stabile, Metullio, Pohlen, Giorgi, Kneževič, Sau, Orlando, trener Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Gradese - Sovodnje 3:0 (1:0) SOVODNJE: Pavio, Pacor, R. Figelj, Kogoj, Feri (Skarabot), Simone (Bre-gant), Trampus, Calligaris, Portelli, Tomšič, M. Ferletič (Reščič), trener Claudio Sari. Francesco Laghezza (Primorec) IZKLJUČEN: v 71. min. Tomšič. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Chiarbola 2:2 (2:0) STRELCA ZA BREG: v 10. min. Coppola, v 45. German. BREG: Barbato, Cigui, Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Medda, Coppola, Sabini, Bursich (Bernobi), Pernorio, German (Zidarich), trener Davor Vi-tulič. IZKLJUČENI: Sabini, Gargiuolo, Ber-nobi. Domio - Zarja Gaja 2:1 (0:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 87. min. Salierno. ZARJA GAJA: Carmeli, V. Križmančič, Kariš (Franco), M. Grgič (Ghezzo), G. Križmančič, Salierno, Schiraldi, Satti, Brombara, Bečaj, Pal-misano (Clarich), trener Moreno Nonis. 3. AMATERSKA LIGA Montebello Don Bosco - Mladost 0:1 (0:0) STRELEC: Ferlez v 75. min. MLADOST: Kuštrin, Batistič, Černic, Padovan, Contin, Škabar, Terpin (Pel-legrino), Bressan, Gagliano, Ferlez (Bensa), Radetič, trener Fabio Sambo. ENAJSTERICA TEDNA Ales s'andr-o-Ca rmeli Louis Fantina Ryan Manià latej Cigui (Kras Koimpex) _Mario Pantuso SovcKinfc) Cristian Calligaris Elitna liga izidi 26. kroga Fincantieri - Manzanese 0:0; Torviscosa -Monfalcone 2:3; Vesna - Muggia 2:0; Palmanova - Pordenone 3:3; Casarsa -Sevegliano 0:0; Juventina - Tolmezzo 1:3; Gonars - Tricesimo 0:0; Azzanese - Union 91 1:1. Pordenone 26 18 4 4 52:22 58 Manzanese 26 15 6 5 41:16 51 Torviscosa 26 11 l 8 24:24 40 Monfalcone 26 9 12 5 2l:20 B9 Muggia 26 11 4 11 40:B2 Bl Tricesimo 26 9 10 l B4:BB Bl Sevegliano 26 8 11 l 25:21 B5 Azzanese 26 8 9 9 29:B2 BB Tolmezzo 26 8 8 10 25:BB B2 Fincantieri 26 8 8 10 22:B1 B2 Gonars 26 l 9 10 24:B0 B0 Casarsa 26 l 8 11 24:B0 29 Palmanova 26 l l 12 B5:42 28 Juventina 26 7 6 13 17:38 27 Union 91 26 6 8 12 28:B6 26 Vesna 26 4 13 9 27:34 25 PRIHODNJI KROG:Monfalcone - Juventina; Union 91 - Vesna. Promocijska LIGA IZIDI 26. KROGA Centro Sedia - Isonzo 0:2; Staranzano - Lignano 1:0 Santamaria - Mariano 0:0; Sangiorgina - Kras 2:0; Capriva - Cervignano 2:0; Virtus Corno - Pro Romans 1:0; Pro Gorizia - San Lorenzo 1:0; Pertegada - San Luigi 2:1. San Luigi 26 16 6 4 49:2B 54 Lignano 26 1B 8 5 Bl:20 4l Kras Koimpex 26 11 10 5 30:23 43 Pro Gorizia 26 9 14 B 22:15 41 Centro Sedia 26 10 l 9 21:1l Bl Capriva 26 9 10 l 11:11 Bl Virtus Corno 26 9 10 l 25:26 Bl Sangiorgina 26 8 11 l 24:22 B5 Pertegada 26 8 l 11 2l:29 B1 Mariano 26 6 1B l 1B:16 B1 Pro Cervignano 26 6 12 8 28:B1 B0 Santamaria 26 l 9 10 21 :B0 B0 Staranzano 26 5 1B 8 1l:21 28 San Lorenzo 26 5 10 11 22:B0 25 Pro Romans 26 5 l 14 1l:B1 22 Isonzo 26 5 5 16 19:B8 20 PRIHODNJI KROG: Kras - Isonzo 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 26. KROGA San sergio - Azzurra 4:0; San canzian - Gallery 1:4; Villesse - Pieris 1:1; Primorec - Primorje 2:0; Aquileia - Ruda 5:2; Ponziana - San Giovanni 1:1; Gradese - Sovodnje B:0; Medea - Turriaco 4:1. San Sergio 26 15 6 5 56:28 51 San Giovanni 26 14 l 5 50:B1 49 Ponziana 26 12 12 2 52:2B 48 Aquileia 26 1B 9 4 49:BB 48 Gradese 26 14 5 l 4B:B6 4l Turriaco 26 10 10 6 B2:29 40 Villesse 26 12 4 10 41:4B 40 Gallery 26 11 6 9 44:B9 B9 Sovodnje 26 10 7 9 38:38 37 Medea 26 8 10 8 46:B5 B4 San Canzian 26 8 6 12 41:48 B0 Pieris 26 5 10 11 2B:B6 25 Azzurra 26 6 4 16 25:46 22 Primorec 26 4 8 14 36:56 20 Ruda 26 5 4 1l BB:5B 19 Primorje 26 5 4 17 25:51 19 PRIHODNJI KROG: Primorje - Ponziana; Gallery - Primorec; Sovodnje - Ruda. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 26. KROGA Breg - Chiarbola 2:2; Domio - Zarja Gaja 2:1; Esperia - Opicina 0:2; Lucinico - Audax 1:1; Moraro - Zaule 4:1; Muglia - Begliano 0:1; Piedimonte - Mossa 2:1; Ronchi - Costalunga 0:0. Costalunga 26 16 10 0 49:19 58 Piedimonte 26 16 5 5 B9:20 5B Domio 26 15 B 8 B9:25 48 Ronchi 26 10 15 1 BB:22 45 Chiarbola 26 11 9 6 BB:25 42 Zarja Gaja 26 11 7 8 35:27 40 Opicina 26 11 6 9 48:41 B9 Esperia 26 10 8 8 B2:29 B8 Begliano 26 11 2 1B 25:B0 B5 Breg 26 8 8 10 23:30 32 Zaule 26 9 4 1B 40:44 B1 Moraro 26 6 8 12 25:B5 26 Lucinico 26 5 9 12 25:B9 24 Audax 26 B 12 11 26:40 21 Muglia 26 5 4 1l 24:4B 19 Mossa 26 B 6 1l 1l:44 15 PRIHODNJI KROG: Zarja Gaj a - Piedimonte; Opicina - Breg. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 26. KROGA Cgs - Torre 2:2; Malisana - Campanelle 1:1; Montebello - Mladost 0:1; Romana - Castions 2:1; S.Andrea - Aiello 2:1; Terzo - Fiumicello 1:B; Union - Aurisina 1:1; Strassoldo je bil prost. Romana 25 19 4 2 48:15 61 Castions 24 18 2 4 5l:20 56 S.Andrea 24 15 5 4 50:20 50 Torre 24 16 2 6 56:2l 50 Terzo 24 14 5 5 BB:16 4l Fiumicello 24 1B l 4 40:22 46 Mladost 25 8 7 10 33:34 31 Aurisina 25 8 B 14 29:41 2l Cgs 25 l 6 12 42:56 2l Malisana 24 l 5 12 2l:B8 26 Strassoldo 24 6 6 12 B5:48 24 Montebello 24 5 6 1B 2B:41 21 Aiello 24 4 5 15 22:4l 1l Union 24 4 5 15 26:5l 1l Campanelle 24 B 2 19 2B:62 11 PRIHODNJI KROG: Mladost bo prosta. / ŠPORT Torek, 8. aprila 2008 19 TENIS - Krstni nastop v ženski C-ligi jadranje Matija Ugrin (Sirena) Na papirju tretjo najboljšo ekipo v ligi so premagale brez izgubljenega dvoboja naprej Gajevke potrdile, da so ambicije realne Gajevke tenisačice so na prvem srečanju C lige s polnim rezultatom 4:0 premagale ekipo Eurotennis iz Cordenonsa, ki se na papirju predstavlja kot tretja najboljša v deželni skupini. Domače tenisačice so povsem opravičile pričakovanja: igrale so suvereno in tako na najboljši način začele svojo prvenstveno pot. Razumljivo je nekoliko podlegla napetosti novinka v skupini, 24 letna Mojstrančanka Nina Šuvak. V prvem setu se je tako nekoliko pustila presenetiti od sicer neverjetno razigrane Turchetto-vi. Šuvakova je takoj zaostala in pred koncem seta ni uspela več nadoknaditi razlike. Po izgubljeni prvi igri pa je predvsem z dobro taktično igro onesposobila nasprotnico, ki ji je proti koncu začela tudi pešati kondicija. Novopečena ga-jevka si je tako zagotovila oba seta na rezultatu 6:1, 6:1. Orlandova je svojo leto dni mlajšo nasprotni co nad igra la predvsem v dru gem se tu, med -tem ko sta mla di te ni sa či ci v pr vi igri od igra le nekaj res intenzivnih točk. Da pre ka ša vse os ta le je do ka za la na igri -šču Paola Cigui, kije s suverenim nastopom prema ga la naj bolj šo igral ko eki pe iz Cor de non sa. Elena Bertoia je sicer za svoja 15. leta zelo so- Carlotta Orlando, Paola Cigui in Nina Šuvak so prepričljivo opravile svoje delo kroma lidna in perspektivna igralka: spada v državno selekcijo svoje kategorije in je bila lani podpr-vakinja v kategoriji under 14. Proti Ciguievi, katero zelo dobro pozna, pa je mlajša od sester Bertoia tokrat odigrala podrejeno vlogo. Le občasno je enakovredno odgovarjala igri gajevke, ki ne bo imela v nadaljevanju prvenstva primerne nasprotnice do zadnjega in, če bo do takrat potek prvenstva šel v pričakovano smer, za prvo mesto odločilnega srečanja, proti ekipi Libere iz Vidma, Igra dvojic je brez boja pripadla gajevkam, ki so na igrišče poslale Ciguievo in Šuvakovo, nasprotni par pa je dvoboj predal že po prvi igri. AŠZ Gaja - TC Eurotennis 4:0 Cigui - E. Bertoia (2.7) 6:0, 6:1; Šuvak (3.1) - Turchetto (3.4) 3:6, 6:1, 6:1; Orlando (3.1) -Vitale (3.5) 6:4, 6:1; Cigui/Šuvak - Bertoia/Vi-tale 1:0 - odstop Eurotennis Ostali izidi 1. kroga: Cividale - Campa-gnuzza 3:1, Maniago - Libera 0:4, Zaccarelli -Triestino 2:2 Vrstni red: Gaja, Libera in Cividale 2, Zaccarelli in Triestino 1, Campagnuzza, Maniago in Eurotennis 0 (ma.r.) MOŠKA B-LIGA - 2. krog TC Alba je bil absolutno premočen Gajevci pa morajo nujno izboljšati formo Gajevci so se z gostovanja v Albi vrnili z drugim zaporednim porazom. Končni rezultat je bil tudi v nedeljo 5:1 in edino točko so padriško-gropajski tenisači dosegli spet v igri dvojic, tokrat po zaslugi bratov Plesničar. Rezultati singlov kažejo na enostranski potek srečanj z izjemo srečanja med prvopostavljenima Alešem Plesni-čarjem in Bolgarom Kanevom, med katerim je imel gaje-vec predvsem v prvem setu možnost za prevzem vodstva, a je ni izkoristil do konca. Med ostalimi je bil ob koncu srečanja zaradi slabega nastopa in ob zavesti, da letos ekipi ni prinesel nobene pike, najbolj potrt David Lenar, ki mu tokrat ni uspelo osvojiti niti igre. V nadaljevanju prvenstva se bo namreč kot četrti igralec vključil v postavo drugi Slovenec Matjaž Pogačnik. Paolo Surianje v svojem srečanju ob spredvidenju, da se za zmago ne more boriti, v drugem setu popolnoma popustil, Borut Plesničar pa je nelagodje ob prvem porazu nekoliko omilil z zmago v dvojicah v paru z bratom. Srečanja so se odvijala na odprtih peščenih igriščih lepega športnega centra, v katerem se je v soboto odvijala slovesna predstavitev letošnjih klubskih postav, saj ima klub iz Albe ob postavi, ki igra v B ligi tudi zelo dobro ekipo v A1 ligi. Gajevci so imeli tako tudi priložnost prisostvovati eksibiciji med Golubevom (137. ATP) in Vagnoz-zijem (270. ATP), dvema od kar nekaj prvokategornikov, ki bodo jeseni odigrali elitno prvenstvo za piemontski klub. V nadaljevanju morajo gajevci vztrajno zasledovati boljšo igro in formo, ki jo bo nujno potrebovali predvsem na dveh domačih srečanjih, ki bodo na vrsti komaj čez tri tedne. Pred tem jih čaka gostovanje v Pratu in počitek TC Alba- AŠZ Gaja 5:1 Kanev (2.3) - A. Plesničar 7:5, 6:3; Cannella (2.5) - Lenar 6:0, 6:0; Bonaffini (2.5) - Surian 6:3, 6:0; Genta (2.6) -B. Plesničar 6:3, 6:1. Dvojice: Kanev/Bonaffini - Lenar/Su-rian 6:2, 6:2; Cannella/Genta - A./B. Plesničar :6, 4:6 Ostali izidi 2. kroga: Loano- Albinea 1:5, Prato - Tre-viglio 3:3 Vrstni red: Alba, Albinea in Treviglio 4, Prato 1, Loa-no in Gaja 0. Mladi jadralci Čupe in Sirene so se minuli konec tedna udeležili pred kvalifikacijskih regat za nastop na kvalifikacijah za evropsko in svetovno prvenstvo v razredu optimist. Vsega skupaj je v tržaškem zalivu pred Miramarskim gradom nastopilo 93 nadebudnih jadralcev, kar potrjuje, da je 11. cona, kamor sodi tudi naša dežela, ena izmed najbolj dejavnih v jadranju v Italiji, saj samo iz cone ob Comskem jezeru se je kvalifikacijskih regat udeležilo večje število jadralcev. Od naših se je najbolje odrezal Sirenin član Matija Ugrin, ki je zasedel končno 5. mesto in si tako prijadral nastop na kvalifikacijah. Od Čupinih jadralcev pa se ni nihče uvrstil v naslednjo fazo. Mirko Juretič je namreč pristal na 29. mestu, Thomas Gruden je bil 41., Chantal Zeriali pa je pristala na 45. mestu. Razmere v tržaškem zalivu, predvsem v petek, niso bile optimalne, saj je pihala močna burja in regatno polje je bilo postavljeno preblizu nabrežja, tako da je veter obračal za celih 180 stopinj, kar je jadralcem povzročalo kar nekaj preglavic. V soboto pa so opravili tri lepe regate s srednjim termičnim vetrom. Lep uspeh karateistov Shinkaia Mladi karateisti slovenske karate kluba Shinkai iz zgoniške občine se z državnega prvenstva Libertas v tradicionalnem karateju vračajo s polno malho uspehov. Na zmagovalni oder je stopilo prav vseh šest članov Shinkaia, ki so se podali v oddaljeni kraj Poritici pri Neaplju. Med člani je črni pas Elia Hrovatin osovjil 2. mesto v katah in 3. v borbi. V kategoriji »upov« je rjavi pas Matjaž Guštin zmagal v borbah, Jernej Legiša pa je bil 2. v katah. Med deklicami je v katah zmagala plavi pas Milena Legiša, Martina Budin je bila prva v borbah, Ivana Saražin pa 3. v katah. Skupno je nastopilo 400 tekmovalcev in tekmovalk. MLADINSKI NOGOMET - Varovanci trenerja Marina Kraglja so tokrat dali vse od sebe Naraščajniki: še štiri točke do obstanka V nedeljo so presenetili solidni San Luigi - Najmlajši znova praznih rok v Furlaniji - Slab dan za začetnike, ki pa so zmagali uvodno tekmo Memoriala Serena Palma DEŽELNI NARAŠČAJNIKI San Luigi - Pomlad 0:1 (0:0) STRELEC: Jevnikar v 60. min. POMLAD: Dedenaro, Potleca, Jevnikar, Martini (Kuret), Kovacic, Doliani, Candotti, Aljoša Čok, Jan Čok (Radovcic), Zeriali (Petrovački), Jarc (Kerpan). Trener: Marino Kragelj. Naraščajniki Pomladi so v gosteh premagali solidni tržaški San Luigi in zbrali še tri zlata vredne točke v boju za obstanek v deželnem prvenstvu. Do konca prvenstva manjkajo še štirje krogi, Pomlad pa mora za obstanek zbrati še najmanj štiri točke. Tekma proti San Luigiju je bila res zanimiva. Trener Marino Kragelj je tokrat pohvalil vse svoje varovance: »Dokazali smo, da imamo karakter. Fantje so se srčno borili. Zadovoljen sem, da jim ni vseeno za našo usodo. Tekmo smo začeli zelo umirjeno, saj sem bil prepričan, da bo San Lui-gi začel napadalno. Tako je tudi bilo. Zdržali smo začetni pritisk in na koncu se je izkazalo, da smo imeli dosti več priložnosti za gol kot nasprotnik. Poleg Jevnikarjevega zadetka je domači vratar čudežno ubranil strel Aljoše Čoka. To je naša druga tekma, na kateri so fantje dali vse od sebe in dokazali, da na treningih delamo dobro.« San Luigi je že v 5. minuti zadel vrat-nico. To je očitno zdramilo nogometaše Pomladi, ki so iz minute v minuto igrali bolje. Zmagoviti zadetek je padel v drugem delu, nasprotnikovo mrežo pa je zatresel Ni-ko Jevnikar. V drugem delu se je nekajkrat izkazal še vratar Giovanni Dedenaro, ki je znova v pravi formi. Najboljši na igrišču pa je v nedeljo bil Iztok Zeriali. Vratar naraščajnikov Giovanni Dedenaro je znova v dobri formi kroma DEŽELNI NAJMLAJŠI Moimacco - Pomlad 2:0 (1:0) POMLAD: Mattiassich, Tence, Cerkvenic, Zerjal, Purič, Rossone, Car-li, Tosone, Viviani (Vidoni), D'Oronzio, Pahor. Trener: Ljubojevič. Deželni najmlajši so izgubili tudi proti Moimaccu in tako ostajajo zadnji na lestvici skupine B za obstanek. Varovanci trenerja Mileta Ljubojeviča so tokrat imeli nekaj več priložnosti za gol kot ponavadi. Pred vrati pa niso bili natančni. Gostitelji pa so enkrat na polčas premagali vratarja Mattiassicha. Pom- lad bo v prihodnjem krogu na Padričah gostila Union 91, ki je predzadnji na lestvici. NAJMLAJŠI 1994 Izidi: Monfalcone - San Luigi B 1:3, Ponziana - Itala San Marco 2:0, San Giovanni - Muggia 2:0, San Luigi A -San Sergio 2:0, Pomlad je bila prosta. Vrstni red: Ponziana 33, Itala 32, San Sergio 29, San Luigi A 26, San Luigi B 17, San Giovanni 15, Pomlad 13, Monfalcone 4, Muggia 3. Prihodnji krog: Pomlad - Monfalcone. ZAČETNIKI 11:11 San Sergio A - Pomlad A 7:0 (1:0, 5:0, 1:0) POMLAD: Ghira, Skupek, Si- Naraščajniki IZIDI 6.KROGA PLAY-OUTA Monfalcone Tolmezzo 3:2; San Luigi - Pomlad 0:1; Fiume Veneto je bil prost. Pomlad 5 3 0 2 4:4 9 Fiume Veneto 4 2 11 5:3 7 Tolmezzo 5 2 12 6:5 7 Monfalcone 5 2 0 3 6:8 6 San Luigi 5 12 2 4:4 5 PRIHODNJI KROG Pomlad - Monfalcone meoni, Kante, Vattovaz, Renar, Bolo-gnani, Kante, Sedmak, Rebula, Perco, Pertot, Marussi, Puntini, Krečič, trener Ridolfi. San Sergio je bil tokrat boljši od Pomladi in zasluženo zmagal. Pomlad se je enakovredno borila le v zadnji tretjini. ZAČETNIKI 7:7 Pomlad B - Sant'Andrea D 1:4 STRELEC ZA POMLAD: Caselli. POMLAD: Carli, Ferluga, Racman, Caselli, Sancin, Stojkovic, Laschizza, Espo-sito, Kovacic, trener Kos. SantAndrea je tokrat presenetil Pomlad, ki se je sicer skušala upirati. Gostje so tokrat igrali bolj borbeno. MEMORIAL SERENA PALMA Pomlad - Domio 2:1 (0:0, 1:1, 1:0) STRELCA ZA POMLAD: Rebula in Marussi. POMLAD: Ghira, Simeoni, Kante, Ban, Caselli, Kovacic, Perco, Rebula, Bo-lognani, Marussi, trener Ridolfi. Na prvi tekmi Memoriala Serena Palma pri Svetem Sergiju je Pomlad tesno premagala Domio. Ridolfijevi fantje bodo jutri (ob 16.00) igrali proti San Sergiu. Najmlajši IZIDI 6. KROGA PLAY-OUTA Bearzi - Sangiorgina 4:2; Moimacco - Pomlad 2:0; Union 91 - Extra 1:2. Bearzi 6 5 1 0 13:5 16 Moimacco 6 5 0 1 14:4 15 Extra 6 4 0 2 14:13 12 Sangiorgina 6 2 1 3 10:12 7 Union 91 6 1 0 5 6:10 3 Pomlad 6 0 0 6 4:17 0 PRIHODNJI KROG Pomlad - Union 91 20 Torek, 8. aprila 2008 ODBOJKA / DEŽELNA PRVENSTVA - Moška C-liga Usoda Vala Imse bo najbrž znana že v soboto Osvojitev treh točk proti CUS-u bi že pomenila obstanek, če Buia gladko premaga Vivil Do konca deželnih moških prvenstev manjkata dva kroga, do konca ženskih pa štiri. V moški C-Iigi se prve štiri ekipe uvrstijo v play-off, zadnja pa izpade v D ligo. V moški D-ligi prvi direktno napreduje, ekipe od 2. do 5. mesta se uvrstijo v play-off. Štiri mesta so že oddana. V ženski C-ligi izpadeta dve ekipi (ena je že znana, to je Vivil), v ženski D-ligi pa jih izpade pet, dve sta že znani, to sta Govolley in Pasiano. Moška C-liga Za play-off BUIA (37) Vivil VBU FAEDIS (35) Soča CUS TABOR (34) San Vito Val Imsa Za obstanek VAL (15) CUS CUS (15) Val VIVIL (15) Buia Tabor Faedis Natisonia Moška D-liga Za play-off Quirino (37) Porcia Broker Sloga (33) Fincantieri Porcia Ženska C-liga Za obstanek VIRTUS (17) Biesse Talmassons Teor Martignacco SLOGA (16) Vivil Lucinico Chions Porcia Ženska D-liga Za obstanek PALUZZA (36) Bor Breg Pasiano Buia Manzano IL POZZO (35) Manzano Cordenons Bor Breg Govolley BOR BREG (31) Paluzza Tarcento Il Pozzo Reana BUIA (30) Govolley Kontovel Paluzza Roveredo F. VENETO (29) Pasiano Manzano Cervignano Kontovel MANZANO (27) Il Pozzo F.Veneto Reana Paluzza KONTOVEL (23) Tarcento Buia Cordenons F.Veneto Usoda vseh treh Sloginih ekip, vključno z žensko na sliki, še ni dokončno znana kroma V moški C ligi je lahko Riolinu in soigralcem vedno bolj žal za izgubljene točke proti slabšim v ligi in za sobotni poraz proti Faedisu, ki so ga v prvih dveh setih nadigrali, nato pa popustili. Tako imajo zdaj tri točke zaostanka za Buio in eno točko manj kot Faedis, le ena med temi tremi ekipami pa se bo uvrstila v play-off (Prata, ki je trenutno na tretjem mestu potrebuje le točko). Soča, ki je tudi v tem krogu ostala praznih rok, svoje uvrstitve v zadnjih krogih ne more več poslabšati (lahko pa jo z dobrimi nastopi rahlo izboljša), zelo pomembni pa bosta zadnji dve srečanji za Val Imso. Trenutno imajo Val INTERVJU - Trener Rajko Petejan po izpadu Govolleya iz ženske D-lige »Mislili smo, da bo lažje« Pričakovali so, da bo v ligi več mladih ekip - Tesni porazi posledica pomanjkanja liderja Sobotni poraz proti Kontovelu je bil za odbojkarice goriškega Govolley-a usoden, saj so z njim štiri kroge pred koncem na žalost matematično izpadle iz D lige, čeprav so pred začetkom prvenstva v Goriškem taboru celo napovedovali boj za mesto v play-offu. »Mogoče smo nekoliko podcenjevali nivo prvenstva. Mislil sem, da bo več mladih ekip, med prvenstvom pa sem opazil, da ekipe v glavnem sestavljajo petindvajsetletne ali še sta-rej še od boj ka ri ce, ki so se ve da bolj iz -kušene. Poleg tega pa smo pred prvenstvom računali, da bo z nami igrala tudi Barbara Visintin, ki pa zaradi po škod be le tos ni mo gla igra ti, od do -lo če nih od boj ka ri ce pa sem pri ča ko -val več. Sicer pa bomo vse vzroke za iz pad bolj na tanč no ana li zi ra li po koncu prvenstva,« nam je povedal trener Govolleya Kmečke banke Rajko Petejan. Pravico do nastopa v D ligi ste poleti kupili. Vam je zdaj žal? »Ne. Mislim, da je bila izbira pravilna. Ne glede na končni rezultat, ki seveda ni pozitiven, je bilo prvenstvo koristno. Odigrali smo več zelo dobrih tekem, razlika med nami in ostalimi ekipami pa ni bila tako velika, saj smo precej tekem izgubili po tie-breaku, več setov pa šele na razliko. Vedno smo imeli na igrišču vsaj dve do tri zelo mlade odbojkarice, ki so med sezono zelo napredovale (zato smo na primer v drugem delu igrali precej boljše), kar se bo v naslednjih letih gotovo obrestovalo. Izkušnje, ki so jih mlajše od-bojkarice nabrale v D ligi pa so bile med drugim koristne tudi letos v Rajko Petejan bumbaca prvenstvu U16, kjer se potegujemo za pokrajinski naslov.« Omenil si, da ste veliko tekem oziroma setov izgubili za las. Zakaj se je po tvojem to dogajalo? »Na žalost nismo imeli pravega liderja, ki bi v ključnih trenutkih prevzel odgovornost in dosegel odločilne točke.« Do konca prvenstva so še štirje krogi. Boste na zadnjih tekmah že pripravljali ekipo za naslednjo sezono? SESTERKA TEDNA a cettolo lotr' lauaž. nomano (Slogi Ilaria Černic Imsa, Cus in Vivil 15 točk, Vivil pa ima zmago manj v primerjavi z ostalima dvema ekipama. Za Val Imso bo poglavitnega pomena prav tekma naslednjega kroga proti Cusu. Če bi osvoj il vse tri to čke, bi si ob is to čas nem glad kem porazu Vivila že zagotovil obstanek. V ženski C ligi so slogašice, ki so v soboto izgubile proti Cormonsu, trenutno na predzadnjem mestu, a za dvanaj-stouvrščenim Virtusom, ki so ga med drugim dvakrat premagale, zaostajajo le točko. Slogo List čaka v naslednjem krogu srečanje proti Vivilu, ki je za razred slabši od ostalih ekip v ligi, tako da ima odlične možnosti, da Tržačanke na lestvici prehiti. Z dvanajstim mestom pa bi si Maverjeve varovanke same zagotovile obstanek v ligi, če jim to ne bi uspelo, pa bi imele kot trinajstouvrščena ekipa verjetno pravico do repesaže (število izpadov v deželnih ligah je namreč odvisno od števila izpadov deželnih ligašev iz državne B2 lige, kot kaže, pa letos ne bo izpadla nobena ženska ekipa iz B2 lige). V moški D ligi ima Olympia Tmedia, ki ima nastop v play-offu že v že pu, ma lo mož nos ti, da bi iz bolj ša la končni položaj na lestvici, slogaši, ki za petouvrščenim San Quirinom zaostajajo štiri točke, pa imajo teoretično še nekaj možnosti za uvrstitev v končnico. Strainovi varovanci, ki so v soboto v močno okrnjeni postavi prepustili točko Several City Brokerju, pa bi morali premagati tako Porcio kot Fincanti-e ri in upa ti, da San Qui ri no ne do se že več kot dve točki. V ženski D ligi je Govolley Kmečka banka že izpadel, združena ekipa Bora in Brega se bo morala pravzaprav še pošteno potruditi, da si bo zagotovila obstanek, saj ima v primerjavi s konkurenti težji razpored tekem, Kontovelke pa bi lahko le z odličnim koncem prvenstva dosegle obstanek ali vsaj deseto mesto, ki nudi možnost repesaže. »Še več možnosti bodo zdaj dobile mlajše igralke, kar pa še ne pomeni, da se bomo že vnaprej sprijaznili z novimi porazi.« Si boste za naslednjo sezono spet skušali zagotoviti mesto v D ligi? »O tem se še nismo pogovarjali. Gotovo pa je, da moramo nadaljevati z dobrim delom na mladinskem področju, saj bomo lahko le tako dosegli dobre rezultate tudi na članski ravni. Končno imamo lepo skupino mladih in motiviranih igralk, ki bodo naslednje leto gotovo igrale tako v prvenstvu U18 kot U16, precej deklet pa imamo tudi v sodelovanju z Olympio v skupini U12. Poleg tega pa moramo absolutno rešiti problem telovadnice. Letos smo se stalno selili iz ene telovadnice v drugo, v vseh pa smo bili odvisni od obveznosti drugih ekip. To gotovo niso idealni pogoji za delo.« (T.G.) Moška C liga IZIDI 20. KROGA San Vito - Val Imsa 2:3 (14:25; 22:25; 25:21; 25:19; 13:15; Buia - Natisonia 1:3 (25:20; 23:25; 20:25; 18:25; Faedis - Tabor 3:2 (14:25; 20:25; 25:23; 25:23; 15:11); Valpanera - Prata 1:3 (25:17; 21:25; 21:25; 22:25); Basiliano - Cus 0:3 (21:25; 24:26; 23:25); VBU - Soča 3:0 (25:18; 25:15; 25:20). VBU Videm 20 18 2 56:16 52 Pav Natisonia 20 16 4 51:24 48 Prata PN 20 14 6 47:30 41 Buia 20 11 9 44:33 37 Faedis 20 12 8 43:32 35 Tabor Televita 20 11 9 40:32 34 San Vito 20 8 12 36:43 25 Basiliano 20 8 12 31:46 22 Soča ZBDS 20 8 12 30:46 21 Cus 20 5 15 22:47 15 Val Imsa 20 5 15 22:49 15 Valpanera UD 20 4 16 25:49 15 PRIHODNJI KROG Tabor Televita - San Vito (12.4. ob 20.30 na Opčinah); Cus - Val Imsa (12.4. v Trstu, ulica Montecengio); Soča ZBDS - Faedis (12.4. ob 20.00 v Sovodnjah). ŽENSKA D LIGA IZIDI 22. KROGA Kontovel - Govolley 3:0 (25:22; 25:20; 25:19); Pasiano - Buia 2:3 (17:25; 25:22; 25:23; 17:25; 12:15); Bor/Breg - Roveredo 1:3 (17:25; 25:21; 17:25; 18:25); Manzano - Tarcento 2:3 (28:26; 25:21 ; 19:25; 18:25; 6:15); Reana - Fiume Veneto 1:3 (25:23; 22:25; 24:26; 18:25); Cordenons - Paluzza 3:1 (25:19; 25:20; 22:25; 25:22); Cervignano - Pradamano 1:3 (19:25; 25:17; 18:25; 13:25). Tarcento 22 20 2 64:18 61 Roveredo 22 16 6 56:33 46 Cordenons 22 15 7 51:37 40 Cervignano 22 14 8 50:39 40 Reana 22 12 10 48:41 37 Paluzza 22 12 10 48:41 36 Pradamano 22 13 9 46:46 35 Bor/Breg KB 22 11 11 43:44 31 Buia 22 9 13 44:47 30 Fiume Veneto 22 10 12 44:50 29 Manzano 22 9 13 36:47 27 Kontovel 22 8 14 33:51 23 Govolley KB 22 3 19 32:57 17 Pasiano PN 22 2 20 17:61 22 PRIHODNJI KROG Paluzza - Bor/Breg (12.4. ob 20.30 v Sutriu); Tarcento - Kontovel (12.4. ob 20.30 v Tarcentu); Buia - Govolley (12.4. ob 20.30 v Bui). NASE ŠTEVILKE TOPSCORERTEDNA Ženske: Sabrina Bukavec (Kontovel) 25 Moški: Matjaž Romano (Sloga) 30 TOP SCORERJI Ženska C liga: C. Fazarinc 223, I. Pertot 184, S. Cvelbar 156, I. Gantar 104, A. Spangaro 74, D. Ciocchi 71, F. Starec 68. Moška C liga: M. Ombrato 307, D. Riolino 253, V. Kante 232, S. Černic 230, I. Va-lentinčič 197, G. Testen 176, D. Slavec 170, M. Čevdek 141, D. Sorgo 139, F. Masi 135, L. Lavrenčič in I. Veljak 121, N. Pantič 120. Ženska D liga: I. Černic 372, S. Bukavec 315, I. Mania 305, K. Vodopivec 288, P. Uršič 280, K. Spetič 211, M. Starc 202, A. Colsani 199, I. Flego 184, M. Della Mea 161, A. Verša 153, M. Lisjak 151, A. Žužič 139, M. Zavadlav 118. Moška D liga: D. Faganel 316, M. Romano 270, T. Lango 265, S. Rožac 224, D. Cet-tolo 152, L. Terčič in E. Taučer 149, D. Dornik 131, F. Hlede 108, D. Iozza 106. 15 je zmag, ki jih je doslej dosegel naš letos najbolj uspešen predstavnik Olympia Tmedia v letošnjem prvenstvu D lige (skupno 45 točk). Val Imsa pa je v soboto dosegel 15. točko v C ligi in s tem dohitel Vivil. Če slednji na zadnjih dveh tekmah proti Buii in San Gio-vanniju ne bo dosegel nobene točke, bo prav ta 15. točka odločilna za obstanek. 15-minutna pa je bila v soboto prekinitev na tekmi ženske C lige med slogašicami in Cormonsom, za katero se je odločil sodnik, ki ga je na Opčinah motilo sonce in zaradi tega ni hotel oškodovati ekip. Res nenavadno! Ženska C liga IZIDI 22. KROGATriveneto - Rivignano 3:0 (28:26; 25:23; 25:18); Martignacco - Libertas 3:0 (25:19; 25:17; 25:21); Talmassons - Villa Vicentina 3:0 (25:20; 25:15; 25: 10); Volleybas UD - Virtus 3:1 (21:25; 25:21; 25:17; 25:15); Lucinico - Chions 3:1 (25:20; 24:26; 26:24; 25:17); Porcia -Palazzolo 3:0 (25:14; 25:23; 25:12); Sloga -Cormons 1:3 (25:23; 11:25; 19:25; 15:25). Porcia 22 22 0 66:14 62 Triveneto PN 22 19 3 61:21 55 Lucinico 22 17 5 59:23 53 Martignacco 22 15 7 55:31 47 Volleybas UD 22 13 9 47:36 39 Libertas TS 22 13 9 44:37 36 Chions 22 12 10 41:36 35 Cormons 22 9 13 39:42 29 Talmassons 22 9 13 37:45 28 Palazzolo 22 7 15 32:48 24 Rivignano 22 7 15 27:51 21 Virtus TS 22 6 16 27:54 17 Sloga List 22 5 17 22:54 16 Villa Vicentina 22 0 22 1:66 0 PRIHODNJI KROG Villa Vicentina - Sloga (12.4. ob 20.00 v Villi Vicentini) Moška D liga IZIDI 20 KROGA Fincantieri - Porcia 3:0 (25:23; 26:24 25:20); Pallavolo Ts - Rigutti 0:3 (14:25; 21:25 16:25); Broker - Sloga 2:3 (28:26; 25:20; 20:25 20:25; 10:15); Cervignano - Olympia 0:3 (21:25; 21:25; 22:25); Volley UD - San Quirino 3:2 (33:31; 16:25; 25:15; 21:25; 15:8); Altura -Cordenons 3:1 (22:25; 25:15; 25:18; 25:20). Porcia 20 16 4 54:20 51 Rigutti 20 17 3 55:17 50 Fincantieri 20 17 3 54:20 49 Olympia TMedia 20 15 5 50:20 45 San Quirino PN 20 12 8 44:34 37 Sloga 20 12 8 43:37 33 Club Altura 20 10 10 40:35 32 Cordenons 20 7 13 29:45 20 Pallavolo TS 20 5 15 22:49 16 Broker TS 20 5 15 22:54 13 Cervignano 20 3 17 18:56 9 Volley UD 20 1 19 15:59 5 PRIHODNJI KROG Sloga - Fincantieri (12.4. ob 17.30 na Opčinah); Olympia - Altura (12.4. ob 19.00 v Gorici). / ODBOJKA ŽENSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA - 2. ženska divizija na Tržaškem Breg Bor ZKB že napredoval v višjo ligo Konstantni uspehi so tudi rezultat širšega izbora igralk - Sloga in Kontovel še za 2. mesto Oma - Breg/Bor Zadružna kraška banka 0:3 (12:25, 14:25, 21:25) BREG/BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Richiardi 6, A. Koren 10, K. Koren 6, Cossutta 2, Car-ciotti 5, Venier 7, Žerjal 3, Starec 1, Marchesi 3, Luxa 1, Virgilio 2. Trener: Saša Smotlak Smotlakove varovanke so po pričakovanju osvojile tri točke na povratnem srečanju z Omo in si tako tri kroge pred koncem povsem zasluženo zagotovile končno prvo mesto in napredovanje v 1. divizijo ter s tem dosegle cilj, ki so si ga zastavile na začetku sezone. Plave, ki so doslej izgubile le eno tekmo (povratni derbi s Konto-velom s 3:2), skupno pa le štiri točke, so med prvenstvom igrale zelo konstantno, na splošno malo grešile in natančno sprejemale, tako da so lahko precej igrale preko centra, kjer so bile precej bolj učinkovite kot ostale ekipe v ligi. So pa tudi dokazale, da so zelo homogena ekipa. V primerjavi z drugimi ekipami je imel namreč trener Smotlak za vse vloge na razpolago več enakovrednih igralk, kar je bilo na določenih tekmah proti neposrednim konkurentom v boju za napredovanje tudi odločilno (v prvem delu na tekmah proti Slogi, Kontovelu in Roia-no/Gretta/Barcola). Tudi proti sicer skromni Omi je bila na primer v vsakem setu na igrišču drugačna postava (nikoli pa standardna šesterka), v zadnjem nizu pa so igrale praktično same rezervne igralke, zmaga plavih pa kljub temu ni bila nikoli pod vprašajem. Killjoy - Sloga 0:3 (19:25, 16:25, 21:25) SLOGA: Cernich 4, Goruppi 3, Cordenons - Sloga 3:0 (25:21, 25:22, 28:26) SLOGA: Calzi, Devetak 7, Dussich 10, Ilič 13, Juren 0, Košuta 7, Moscati, Pi-lato, Riosa 1, Škerlavaj 0, Žerjal. Trener Ivan Peterlin Slogi ni uspelo, da bi na prvi polfi-nalni tekmi v Cordenonsu izsilila ugodnejši izid. Razlika med ekipama vsekakor ni velika in gladek poraz predstavlja za našo ekipo absolutno prehudo kazen. Pri Corde-nonsu izstopa dva metra visoki Preti, katerega pa so naši igralci velikokrat uspešno zaustavili. Sloga ni igrala slabo, v odločilnih trenutkih pa jim je morda zmanjkalo malce samozavesti. Sloga je bila v tretjem nizu najbližje delnemu uspehu, a jo je prav v končnici oškodoval sodnik (žal samo eden, kar je za kvalitetno polfinalno tekmo deželnega značaja skoraj nedopustno!), ki je Ivu Iliču dosodil napako v napadu in tako zaključil tekmo. Po tem porazu bo morala Sloga, če hoče upati na nastop v velikem finalu, na povratni tekmi (v nedeljo ob 16. uri na Opčinah) zmagati s 3:0. (Inka) Ostali izid: Fincantieri - Triestina Volley 0:3. UNDER 18 MOŠKI Soča Gostilna Devetak - Cordenons 0:3 (16:25, 14:25, 19:25) SOČA GOSTILNA DEVETAK: J. in G. Černic, M. in R. Devetak, M. in E. Juren. Trener: Boris Jelavič Okrnjeni Sočani so gladko izgubili povratno srečanje s Cordenonsom in tako zdrknili na četrto mesto na lestvici. Tekma je bila pravzaprav enosmerna, saj so bili nasprotniki še posebno na mreži precej boljši od naše ekipe, ki je igrala zelo požrtvovalno v obrambi. Olympia Terpin - Prata 1:3 (23:25, 25:20, 14:25, 16:25) OLYMPIA TERPIN: Blasig, L. in P. Brotto, Capparelli, Caprara, Culot, Gomi- Postava združene ekipe Breg Bor Zadružna kraška banka s trenerjem Sašo Smotlakom kroma Jarc 9, Kralj 4, A. Malalan 6, T. Malalan 0, Milcovich 5, Spangaro 8, Slavec (L). Trener: Ivan Peterlin Sloga je v soboto dosegla rutinsko zmago proti Killjoyu, z novimi tremi točkami pa še ohranja nekaj upanj za osvojitev 2. mesta, čeprav bo njena naloga vse prej kot lahka. Slogašice so svoje nasprotnice prekašale v vseh elementih, bile so boljše tako v obrambi kot na mreži, kar pa jih ni »uspavalo«: niso se prilagodile igri domačink in so stalno uveljavljale svoj tempo igre, ta preudaren način pa je bil seveda poplačan s povsem zasluženo gladko zmago. (Inka) Kontovel - Prevenire 3:0 b.b. scech, Komjanc, Lango, Pavlovič, Terčič, Gatta (L). Trener: Allain Mauri Goričani so se dva seta zelo dobro upirali drugouvrščeni Prati in tako tudi zasluženo osvojili en niz. V nadaljevanju pa so gostje pritisnili na plin in brez večjih težav osvojili vse tri točke. Vrstni red: Cordenons 44, Rigutti in Prata 30, Soča Gostilna Devetak 27, Fincantieri 25, Sloga Multinvest 20, Codroi-po 11, Olympia Terpin 3, Vbu -1 (Rigut-ti in Cordenons s tekmo več). UNDER 14 MOŠKI Olympia Ferstyle - Soča 3:0 (25:22, 25:17, 25:9) OLYMPIA FERSTYLE: Cobello, Corsi, Hlede, Montrone, Persolja, Princi, Škerk, Terpin, Vizin, Vogrič, Gurtner. Trener: Diego Poletto SOČA: A. in S. Čaudek, Kovic, Fio-relli, Uljan, Melillo. Trener: Boris Jelavič Odbojkarji Olympie so tudi v povratnem delu zanesljivo odpravili Sočane, ki pa so se jim še posebno v prvih dveh se-tih upirali precej boljše kot v prvem delu. Vrstni red: Gemona 39, Il Pozzo 33, Olympia Ferstyle 30, Cervignano 21, Co-selli 16, Sloga 15, Soča in Prata 7, Corde-nons 0 (Olympia, Il Pozzo, Gemona in Co-selli s tekmo več). UNDER14 ŽENSKE Po srečanjih zadnjega kroga sta končno znana oba polfinalna para prvenstva naraščajnic. Borovke, ki so v svoji skupini osvojile prvo mesto, se bodo pomerile z Libertasom (prva tekma bo 14. aprila ob 18. uri v Ul. Caravaggio, povratna pa 17. aprila ob 19.45 na Stadionu 1.maj). V drugem polfinalu se bosta pomerila Virtus in Altura. Skupina B Bor Co.A.La B - Lucchini 0:3 (17:25, 10:25, 15:25) BOR CO.A.LA B: Furioso, Giannotti, Olivo, Pillepich, Pincer, Pozzo, Rabak, Sto- Kontovelke so srečanje osvojile brez boja, ker je Prevenire prišel na tekmo s samo petimi igralkami. Ostali izid: Roiano/Gretta/Bar-cola - S. Andrea 3:0, Altura ni igrala. Vrstni red: Breg/Bor Zadružna kraška banka 38, Roiano/Gretta/Barcola 30, Sloga in Kontovel 28, Altura 27, Oma 9, S. Andrea 7, Killjoy 6, Prevenire 1 (Roiano/Gretta/Barcola in Breg/Bor ZKB s tekmo več, Prevenire s tekmo manj). 3. ŽENSKA DIVIZIJA Breg - S.Andrea 3:0 ( 25:11, 25:10, 25:20 ) BREG: Babudri, Sancin, Preprost, Slavec, Zeriali, Mauro, Berzan, kič, Voinch, G. in M. Zonch, Ghersi. Trener: Marko Kalc Okrnjene Borove odbojkarice so se v vseh setih trudile, nasprotnice pa so bile v polju bolj natančne, na mreži pa precej bolj učinkovite. Tekma je bila tako razen v prvem setu, ko so domače igralke do polovice seta celo vodile, v glavnem enosmerna. Libertas A - Kontovel 3:0 (25:21, 25:13, 25:15) KONTOVEL: Čebron, Cerniava, Fattori, Guina, Orza, Ziani, Paoli. Trener: Veronika Zuzič Okrnjene Kontovelke so se le v prvem setu upirale Libertasu, ki je bil v vseh elementih boljši od njih, v nadaljevanju pa so povsem popustile. Končni vrstni red: Virtus 35, Libertas A 31, Kontovel 21, Lucchini 20, Altura B 13, Oma B 4, Bor CO.A.LA B 2. UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Soča - Farra 0:3 (15:25, 18:25, 19:25) SOČA: Černic, Cotič, S. in M. De-vetak, Mosetti, Abrami, Berlot, Braini. Trener: Štefan Cotič Sočanke so zaigrale preveč živčno in zato naredile več napak kot ponavadi, tako da so sicer enakovredni Farri same olajšale pot do zmage. Vrstni red: Millenium Etsi 41, Tor-riana moški in Ronchi 33, Fincantieri ženske 32, Cormons 23, Torriana ženske in Farra Millenium 21, Fincantieri 19, Soča 18, Mossa 13, Staranzano 9, Pieris 7. Na Tržaškem Skupina B Sloga M - Virtus 0:3 (17:25, 20:25, 5:25) SLOGA M: Antoni 3, Cettolo 1, Guštin 2, Kerpan 5, Kralj 0, Milkovič 3, Pelikan 2, Riosa 4, Sosič 2, Trento 2. Trener: Ivan Peterlin Najmlajši slogaši so se v nedeljo tehnično neprimerno boljšim igralkam Vir- Križmančič, Terčon, Pettirosso (L). Trener: Breda Berzan Brežanke so z lahkoto osvojile prva dva seta, saj so zelo dobro servi-rale in napadale. Tudi v tretjem nizu so visoko povedle, pri 23. točki pa se jim je zataknilo, tako da se jim je S. Andrea približal na 23:20. Tedaj pa so Brežan-ke reagirale in osvojile set in tekmo ter s tem nepremagane zaključile prvi del prvenstva. Ostali izidi: Altura - Libertas 3:0, Poggi 2000 B - Oma A 2:3, Oma B - Poggi 2000 A 0:3. Vrstni red: Breg 21, Altura 17, Oma A in Poggi 2000 A 13, Poggi 2000 B 11, Libertas 6, S. Andrea 3, Oma B 0. tusa kar solidno upirali v prvih dveh setih (čeprav je bilo v obrambi preveč napak), v tretjem pa so popolnoma popustili in še sami olajšali zmago gostjam. (Inka) Vrstni red: Virtus 21, Oma A 15, Sokol 10, Breg 3, Sloga M 2 (Oma s tekmo manj). Skupina C Sloga Dvigala Barich - Altura B 3:0 (25:20, 25:22, 25:21) SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli, Goruppi, Grgič, Hrovatin, Kralj, Malalan. Trener: Franko Drasič Trener Drasič je imel na razpolago le šest igralk, kar pa ni prav nič vplivalo na končni izid. V prvih dveh setih je Altura dalj časa vodila, a so igralke Sloge Dvigala Barich pravočasno reagirale in obrnile rezultat v svojo korist. V tretjem so takoj visoko povedle in Altura je le v končnici nanizala nekaj več točk. (Inka) Oma B - Bor Co.A.La 0:3 (17:25, 19:25, 11:25) BOR CO.A.LA: Jerjan, Pincer, Poz-zo, Ghersi, Olivo, Zonch, Giannotti, Furioso, Rabak, Macor. Trener: Marko Kalc Okrnjene Borovke so tudi v povratnem delu prepričljivo premagale Omo B in jih zdaj le točka loči od uvrstitve v playoff. Več možnosti za igranje so tokrat dobile tudi najmlajše igralke in vse dobro opravile svojo nalogo. Kontovel - Virtus M 3:0 (25:7, 25:14, 25:6) KONTOVEL: Agosta, Ban, Brescia-ni, Cassanelli, Daneu, Klobas, Poiani, So-rina, D. in N. Vattovaz, Concina. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so tudi v povratnem delu brez težav premagale Virtus, ki je sicer pokazal določen napredek v primerjavi s prvim delom, a je bil še vedno nedorasel naši ekipi. Vrstni red: Kontovel in Bor CoA.La 22, Sloga 20, Oma B 9, Altura B 7, Virtus M 1. Torek, 8. aprila 2008 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor ugnal Mosso Na Goriškem Naš Prapor - Mossa 3:0 (25:20, 25:14, 25:21) NAŠ PRAPOR: Bajt, Boschini, Boškin, Braione, Feri, Juretič, Nanut. Trener: Sandro Leghissa. Varovanci trenerja Leghisse so po najboljši letošnji predstavi premagali solidno Mosso. V domačem taboru nedvomno upajo, da bodo s takimi predstavami nadaljevali, saj igrajo Brici po povratku Boschinija kot prerojeni. Poleg Boschinija sta se v napadu izkazala tudi Braione in Feri, kot podajalec pa je solidno igral Bajt. (Albert Voncina) Turriaco - Soča Gostilna Devetak 3:1 (25:10, 19:25, 25:21, 25:22) SOČA GOSTILNA DEVETAK: R. in M. Devetak, Butkovič, Juren, Černic, Škorjanc. Okrnjeni Sočani so tokrat izgubili proti ekipi iz Turjaka. Tekma je bila razen v prvem nizu kar izenačena, za končno zmago domačinov pa je bila verjetno odločilna poškodba Martina De-vetaka, ki je sicer v tretjem in četrtem setu ostal na igrišču, ni pa mogel nuditi svojega doprinosa. Fincantieri - Olympia 0:3 (21:25, 24:26, 15:25) OLYMPIA: Terpin, Komjanc, Mucci, Brotto, Fajt, Dorni, Frandoli (L). Trener: Rinaldo Dorni Okrnjeni Goričani so se morali tokrat za zmago proti Tržičanom potruditi, na koncu pa so vseeno osvojili vse tri točke. Fincantieri je igral zelo dobro v obrambi, naši igralci pa so z dobrim nastopom strli njegov odpor. Še posebno sta se izkazala Matija Komjanc na mreži in podajalec Andrej Terpin. Vrstni red: Olympia 30, Mossa 27, Naš prapor 19, Soča Gostilna Devetak 14, Turriaco 13, Fincantieri 2 (Soča in Olympia s tekmo manj). Na Tržaškem Pallavolo Muggia - Sloga 3:1 (20:25, 25:19. 25:21, 25:11) SLOGA: Calzi 5, Ilič 9, Lupinc 1, Slavec 2, Strain 14, Šček 20, Škerlavaj 0. Trener: Ivan Peterlin V tem kolu so se slogaši pomerili z veterani ekipe Pallavolo Muggia (sestavljajo jo bivši člani deželnega ligaša Rozzola) in potrdili letošnji trend, da proti boljšemu nasprotniku bolje igrajo. Kljub temu, da je bila zaradi šolskih izletov in drugih obveznosti naša ekipa okrnjena, je začela zelo odločno in presenetila domačine, ki si takega nastopa od mladih nasprotnikov niso pričakovali. Po osvojenem prvem setu so se slo-gaši povsem enakovredno kosali z Mug-gio tudi v naslednjih dveh, v katerih pa so velikokrat plačali davek svoji naivnosti, kar so seveda domači igralci brez težav izkoristili. V zadnjem setu je slo-gaše zajelo malodušje, tako da so zaigrali precej bolj medlo in postali lahek plen gostiteljev. (Inka) Vrstni red: Muggia 26, S. Sergio 22, Rigutti 17, Sloga 11, Triestina Volley 5, Altura A in Prevenire 3 (Sloga in Muggia s tekmo več). 1.ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Villesse - Val/Dom Imsa 3:1 (25:16, 19:25, 25:16, 25:13) VAL/DOM IMSA: Degano, Costariol, Nardin, Terpin, Povšič, La-vrenčič, Piras (L). Trener: Rado La-vrenčič Sedmouvrščeni Villesse je bil tokrat premočen za odbojkarice Vala/Dom, ki so nekaj več pokazale le v drugem nizu, ki so ga tudi osvojile. V vseh ostalih setih pa so bile domačinke prepričljivo boljše od naše ekipe. Soča - Fincantieri 3:0 SOČA: Nanut, Bevčar, Gergolet, Visintin, Gabbana, Galizia, Marussi, Moro, Brumat, Kogoj, Černic, Camau-li. Trener: Paola Uršič Sočanke so z lahkoto premagale skromni Fincantieri. Zmaga bi lahko bila še izdatnejša, če bi igrale bolj konstantno, nasprotnice pa vsekakor zmage naše ekipe nikoli niso ogrozile. Vrstni red: Ronchi 55, Pieris 54, Mossa 53, Pro Romans 49, Morarese 44, Azzurra 41, Villesse 36, Lucinico 32, Ca-priva 25, Val/Dom Imsa 17, Soča 16, Staranzano 11, Grado 3, Fincantieri 2 (Lu-cinico in Azzurra s tekmo manj). MLADINSKA PRVENSTVA - Časten poraz slogašev v polfinalu under 16 moški Razlika ni prevelika V Cordenonsu so do zadnjega grenili pot do zmage favoriziranemu nasprotniku, prihodnjo nedeljo pa bo potreben pravi podvig 22 Torek, 8. aprila 2008 ŠPORT / ŠPORTNA GIMNASTIKA - Po evropskem prvenstvu v Franciji »Hotela sem odnehati, sedaj pa želim v Peking« Francesca Benolli tretja v preskoku - Federica Macri' bo lahko nared za Peking Bron, ki diši po zlatu: tako bi lahko opisali tretje mesto Tržačanke Francesce Benolli, ki je po hudi poškodbi kolena in po dveletnem mirovanju spet stopila na vrh evropske gimnastične elite. Na evropskem prvenstvu v Franciji, ki se je zaključilo v nedeljo, je osvojila bron v preskoku in ta ko po tr di la, da je spet ena iz med najboljših telovadk stare celine: »Doka za li smo, da je Fran ces ca še zmož -na vrhunskih rezultatov (leta 2004 je bila na EP prva v preskoku, op. a.). Vsi so namreč trdili, da jih po poškodbi ne bo več dosegla, a dokazala je, da je odlična telovadka,« je bronasto medaljo Benollijeve ocenil tudi trener Diego Pacor in nadaljeval: »Upam, da ji bo ta rezultat pomenil motiv za naslednje nastope: na evropskem prvenstvu ni še po ka za la vse ga kar je zmož na.« Na evropskem prvenstvu je italijanska ekipa osvojila še srebro s Carlotto Giovannini, prav tako na preskoku. Ekipno pa Italija ni ponovila uspeha izpred dveh let, ko je osvojila prvo mesto: »Na četrtem mestu smo pristali predvsem zaradi naših napak. V kakovostni konkurenci, kjer so vsi nastopi brezhibni, je vsaka napaka odločilna,« je pojasnil Pacor. Pripravljenost re pre zen tantk je bi la skrb na, ampak ne optimalna, saj je bilo evropsko prvenstvo le vmesna postaja pred Pe kin gom. Naj brž je prav dru go raz -redni odnos do tega prvenstva vplival na rezultate. »Če bi nastopili tako kot zna mo, bi bi lo dru go mes to re al no,« je ugo tav ljal Pa cor in do dal, da je cilj le toš nje se zo ne edi no le Pe king. Kaj lahko dosežete na olimpijskih igrah v Pekingu? Na svetovni lestvici smo četrti: pred nami so Romunija, Kitajska in ZDA. Tik za nami pa sta Rusija in Francija. Res je, da je na evropskem prvenstvu razen redkih ekip nastopila vsa gimnastična »smetana«, ki bo nastopila tudi v Pekingu. Ciljamo na stopničke, saj imamo za to tudi vse možnosti. To pa je vse prej kot enostavno. Ali bo Tržačanka Federica Macri' že nared za nastop na OI? Federica okreva. Nima več bergel in bo kmalu začela s treniranjem. Ob- Fizična postava in telesna teža sta v športni gimnastiki zelo pomembni. Prekomerna telesna teža onemogoča namreč izvedbo določenih vaj. »Ne sledim dieti, ampak sem pozorna na to, kar jem. Vse lahko jem, ampak v majhnih količinah. Najraje pa imam pico,« nam je zaupala Francesca kroma stajajo realne možnosti, da bo nared za nastop na olimpijskih igrah. V naslednjih dneh se bo iz rehabilitacijskega centra v bližini La Spezie preselila v Brescio, kjer ji bo sledil reprezentančni fiziote-rapevt. Tu bo trenirala tudi v telovadnici. Vsi smo ji ob strani in želimo, da bi čim prej prišla spet v formo. Če Macrijeve ne bo v Pekingu, kdo bo nastopil namesto nje? Na seznamu je deset tekmovalk, med njimi tudi Tržačanki Federica Ma-dri' in Francesca Benolli. V Peking pa bo odpotovalo le šest telovadk, ki bodo takrat najbolje pripravljene. Niti Ferrari-jeva na primer nima zagotovljenega mesta: vse bo odvisno od trenutne forme. Sicer pa računamo, da bo Benollijeva nastopila na vseh orodjih. Srečna Benolli »Občutki so bili izjemni.« Veselje ob osvojitvi tretjega mesta na preskoku je bilo očitno. Francesca Benolli, ki so jo včeraj po povratku iz Francije, sprejeli v telovadnici matičnega društva Artistice '81, je na evropskem prvenstvu nastopila prvič po hudi poškodbi kolenskih vezi. »Glavni cilj je bila uvrstitev v finale,« nam je zaupala 18-letna Tržačan-ka, ki ji srečo na pomembnih tekmovanjih nosi pikapolonica. »Vstopnico v finale pa sem si prisvojila že po prvem dnevu tekmovanj in zato sem bila nad svojim nastopom zelo navdušena. Naposled pa sem osvojila še kolajno: to je bilo še večje zadoščenje.« Čeprav je bronasta najbrž velja prav toliko kot zlata? Tako. Gre za izjemen rezultat: kolajna je poplačala ves trud, ki sem ga vložila v teh letih. Med okrevanjem je bilo res težko: večkrat sem celo pomislila, da bi vse opustila. Vsi pa so me vedno podpirali, tako da mi je uspelo se povrniti spet na nekdanjo raven. Okrevanje je bilo najbrž dolgo in mučno ... Mirovala sem dve leti. Ko sem začela s treniranjem, nisem mogla več izvajati tistih vaj kot pred dvema letoma. To me je zelo potrlo. Zagon, da sem vztrajala, mi je dala zlata kolajna z evropskega prvenstva leta 2004. Ali je sedaj poškodba mimo? Popolnoma je mimo. Sedaj sploh ne pomislim nanjo. Naslednji cilj je najbrž nastop na olimpijskih igrah ... Kako bo potekala priprava? Najprej moramo zaključiti nastope v prvenstvu A-lige, nato bo na vrsti državno člansko prvenstvo. Od junija vse do odhoda v Peking pa bomo vse re-prezentantke na pripravah. V čakalni listi za nastop v Pekingu ste v desetih ... Upam, da me bodo vpoklicali. Potrditi bi morali ekipo, ki je nastopila na EP, ampak je vse še vprašljivo. Upam, da se bosta v ekipo vrnili tudi klubski so-tekmovalki Federica Macri' in Sara Bra-daschia, ki ji je letos za las ušel nastop na EP. Ali boš nastopala samo v preskoku? Ne, želela bi nastopiti tudi na parterju in dvovišinski bradlji, kjer pa se moram še izboljšati. Kateri pa so cilji? Cilj ekipe je finale. Osebni cilj pa je že sam nastop. Letos boš tudi zaključila višješolski študij. Kdaj boš opravila maturo? Septembra jo bom opravila, po OI. Sedaj se v prostem času nanjo že pripravljam. Kaj pa dela Francesca Benolli v prostem času? Družim se s prijatelji in hodim na zabave. Posebno rada nakupujem. Veronika Sossa NOGOMET Liverpool ali Arsenal? Roma jutri v Manchestru Danes in jutri (vse tekme ob 20.45) bodo na sporedu povratna če-trtfinalna srečanja lige prvakov. Danes bodo v ospredju angleška moštva, saj bo na sporedu derbi med Li-verpoolom in Arsenalom, medtem ko bo Chelsea gostila edino »tujo« ekipo, turški Fenerbahče. Izredno zanimivo bo zlasti v Liverpoolu, kjer bo domača enajsterica branila prednost s prve tekme, ko je uspela v go-steh iztržiti neodločen izid z 1:1. Rdečim zadostuje torej že neodločen izid brez doseženih golov, kar je za obrambno taktiko trenerja Beniteza idealno. Na drugi tekmi bo morala Chelsea premožnega ruskega mogotca Abramoviča premagati presenečenje letošnje lige prvakov, turški Fenerbahče. Turki so pred domačo publiko presenetljivo slavili z 2:1, vendar v gosteh večkrat igrajo manj učinkovito. Jutri bosta na sporedu ostali dve tekmi. Barcelona bo gostila nemški Schalke (v prvi tekmi so Messi in ostali slavili z 1:0), Romo pa čaka prava »misija nemogoče«, saj bi morali Spallettijevi varovanci v gosteh nadoknaditi dva gola zaostanka (v Rimu so rdeči vragi prevladali z 2:0). Ferrarijev dvojček MANAMA -Brazilec Felipe Massa (Ferrari -na sliki) je zmagovalec tretje letošnje dirke svetovnega prvenstva formule 1, na preizkušnji za veliko nagrado Bahrajna pa je drugo mesto osvojil njegov moštveni sotekmovalec, svetovni prvak Finec Kimi Räikkönen; tretji je bil Poljak Robert Kubica (BMWSauber). Pred tretjo dirko sezone je drugemu Ferrarijevemu dirkaču že močno tekla voda v grlo, saj je na uvodnih dveh dirkah ostal brez točk, a je dirko izvrstno izpeljal. Ku-bica je imel precej dela, da je obdržal najnižjo stopničko, saj je bil Heidfeld nevarno blizu, pa tudi petouvrščeni Heikki Kovalainen ni bil prav daleč. Nekdanji dvakratni svetovni prvak Španec Fernando Alonso in Anglež Lewis Hamilton sta ostala brez točk. NOGOMET Porto je že prvak PORTO - Nogometaši Porta so že pet krogov pred koncem državnega prvenstva ubranili naslov portugalskih prvakov. S sobotno zmago s 6:0 proti ekipi Estrela da Amadora je Porto tekmecem na lestvici pobegnil za nedosegljivih 18 točk. Porto je postal prvak tretjič zapored, skupno pa je za modro-bele letošnji naslov že 23. v klubski zgodovini. KENIJSKI PARIZ - Kenijka Martha Komu in Etiopijec Tsegaye Kebede sta zmagovalca pariškega maratona. Kebede je kljub dežju s časom 2:06:40 le za sedem sekund zgrešil rekord proge v Parizu, ki ga je leta 2003 postavil Kenijec Mike Rotich. Drugi in tretji sta bila Kenijca Moses Arusei in James Rotich. KI EL SUVERENO - Izida prvih polfinalnih rokometnih tekem v evropski ligi prvakov: Kiel - Barcelona 41:31 (20:15) (Kavtičnik 2 za Kiel), Ciudad Real - HSV Hamburg 34:27 (18:14) (Rutenka 9, Zorman 3, Pajovič 1 za Ciudad Real; Uršič 1 za Hamburg). PO BASKIJI - Španski kolesar Alberto Contador (Astana) je zmagovalec prve etape dirke po Baskiji. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV PODJETJE, KI OPRAVLJA PRENOS PISEM OSEBA IZ TISOČ IN ENE NOČI SPOKORNIK ELEMENT UMETNOSTNEGA DRSANJA VRTLJIVA VIZIRNA PRIPRAVA JEZERO V TURČIJI BLA2ENOST V BUDIZMU STAR SLOVAN DESNI PRITOK VOLGE JAJČAST1 KROŽNIK MORSKA RIBA SIBIRSKI VELETOK RUSH I AN ODMIKANJA MADŽARSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (PETER) TIP EVROPSKE VESOLJSKE RAKETE NEKDANJI JUVENTUSOV NOGOMETAŠ SIVORI BERI ŠPORTNO PRILOGO PD IGOR ŠKAMPERLE OTIS REDDING KOSTANTIN USINSKI RIMSKI HIŠNI BOGOVI KIS VASJA OCVIRK VRSTA MAMILA MESTO V SRBIJI KRAJ V PREKMURJU VRHUNSKI ŠPORTNIK SRBSKO ŽENSKO IME PODATKI, NAVEDBE EVA SRSEN Davidenko ugnal Nadala MIAMI - Rus Nikolaj Daviden- ko (na sliki) je zmagovalec 3,77 milijona dolarjev vrednega teniškega turnirja v Miamiju. Četrti nosilec je v finalu po 82 minutah igre gladko premagal (6:4 in 6:2) drugega nosilca Španca Rafaela Nadala. Daviden-ko, ki je do danes izgubil oba medsebojna srečanja proti Nadalu, je za 12. turnirsko zmago, prvo od oktobra 2007, prejel 590.000 dolarjev. Slavje Perugie MURCIA - Od-bojkarice Siria Perugie so zmagovalke letošnje lige prvakinj. V finalu zaključnega turnirja v Murcii so brez posebnih težav s 3:1 (15, 21, -18, 14) ugnale rusko Zarečje Odincovo. Za italijanske prvakinje je to četrti naslov, leta 2006 so že bile evropske prvakinje, enkrat pa so bile najboljše v pokalu pokalnih zmagovalk in pokalu CEV. Moštvo iz Perugie je v polfinalu premagalo Novaro po petih nizih. Četrtek, 10. aprila 2008 151 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik VOLITVE - Goriški dan levosredinskega predsedniškega kandidata Illyja v spremstvu Cossige Univerza, tovorno postajališče in integracija odpirajo razvojne poti Na skupnem trgu s Cossigo in Illyjem tudi Peterle - Volilna shoda s Slovensko skupnostjo v centru Bratuž in z volivci v avditoriju Danes bo goriški dan kandidata Demokratičnega zavezništva za predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine. Dopoldne bo namreč obiskal Tržič, pozne popoldanske ure pa bo posvetil Gorici; spremljala ga bosta tudi Francesco Cossiga in Lojze Peterle, so sporočili iz Illyevega volilnega štaba. Med tržiškim obiskom bo Illy predstavil dekret, na podlagi katerega je dežela prevzela od uprave državne posesti lastništvo nad območjem pristanišča Por-torosega. Dekret so podpisali prvega aprila na ministrstvu za krajevne avtonomije, Illy pa bo pojasnil, kako bo vplival na delovanje tržiškega pristanišča. V Gorici bo predsedniški kandidat spregovoril o razvojnih perspektivah mesta, pojasnil pa bo tudi, kateri so po njegovem mnenju glavni goriški aduti. Svojo pozornost bo namenil razvoju goriškega univerzitetnega pola, tovornega postajališča pri Štandrežu in trgovskega sektorja, obenem pa bo spregovoril o zdravstvu in čezmej-nem sodelovanju. »Prizadevali si bomo za rast univer- zitetnega središča v Gorici. V zadnjih letih smo veliko vložili v didaktične strukture, na tej poti nameravamo tudi nadaljevati,« poudarja Illy v zvezi z razvojem univerzitetnih dejavnosti, tovorno postajališče pa je treba bolje povezati s tržiškim pristaniščem, ki nima dovolj prostora za pretovarjanje in skladiščenje blaga. Tako je Illy tudi odgovoril županu Ettoreju Romoliju, ki je na oba predsedniška kandidata v soboto naslovil odprto pismo. Illyju se bo v Gorici pridružil dosmrtni senator in nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga, ki prihaja izkazat prijateljstvo s Furlanijo-Julijsko krajino. Ob 18. uri bosta Illy in Cossiga srečala novinarje v hotelu Entourage na trgu Sv. Antona, ob 18.30 na Transalpini - trgu Evrope pa bosta dobrososedske odnose s Slovenijo potrdila na srečanju z evroposlancem Lojzetom Peterletom, kije leta 1991 v vlogi predsednika vlade razglasil slovensko samostojnost. Sledil bo Cossigov obisk Nove Gorice, kjer se je novembra 1991 sestal z Milanom Kučanom, prvim slovenskim predsednikom; v spomin na tedanji obisk so na goriškem županstvu odkrili tablo s Cossigovim besednim poklonom »Gorici, italijanskemu mestu«. Med 18.30 in 19. uro je Illy napovedan na prazničnem sprejemu v palači Unio-ne v ulici Garibaldi. Ob 19.30 se bodo Illy, Cossiga in Peterle udeležili volilnega shoda Slovenske skupnosti v Kulturnem centru Lojze Bratuž; zapel bo mešani pevski zbor Lojze Bratuž, spregovorila bosta deželni tajnik SSk in kandidat za deželo Damijan Terpin ter za njim Illy. Navzoči bodo vsi kandidati SSk za deželni svet, pričakujejo pa tudi množično prisotnost somišljenikov. Illyev goriški dan se bo sklenil v deželnem avditoriju, kjer bo nocoj ob 20.30 javno srečanje z goriškimi volivci in s kandidati Demokratičnega zavezništva. Zaključni shod bo potekal pod naslovom Gorica mesto integracije; po navajanju Illyevih sodelavcev je ta tema posebno pri srcu Cossigi, ki izkazuje pozornost zaščiti in ovrednotenju manjšinskih jezikov. (dr) Predsedniški kandidat Riccardo Illy kroma GORICA-NOVA GORICA - Štirinajsta izvedba tekaške pobude Vivicitta - Poživimo mesti Brezmejni tek petstotih Med tekači na tekmovalni progi najboljša Mitja Kosovelj in Micaela Bonessi - Posebno pozornost je vzbujal kalifornijski par Petsto ljubiteljev teka, hoje in zdravega okolja se je v nedeljo udeležilo že tradicionalne pobude Vivicitta - Poživimo mesti, ki jo prireja italijanski UISP v sodelovanju z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji, Športno zvezo in Športnim zavodom Nova Gorica ter društvoma Mark in Marathon. Štirinajsto izvedbo mednarodnega teka, kije letos prvič povezala Gorico in Novo Gorico v odsotnosti meja, so se udeležili navdušeni športniki vseh starosti. Tekmovalno progo, ki je merila 12 kilometrov in je potekala po središčih sosednjih mest, je izbralo 119 tekačev, velika večina udeležencev pa se je v prijetnem sončnem dnevu odločila za netekmoval-ni progi mimo Kostanjevice in Panovca. Med tekmovalci se je tudi letos najvišje uvrstil slovenski tekač Mitja Kosovelj, ki je prišel do cilja v 36' in 561 Tudi drugo in tretjo stopničko sta zasedla Slovenca, in sicer Franko Plesničar in Tomaž Ferjančič. Med ženskami si je prvo mesto zagotovila Micaela Bonessi iz Čedada (4T57"), na drugo mesto pa se je tokrat uvrstila lanska zmagovalka Mateja Kosovelj. Tretje mesto je med ženskami zasedla Silvana Trampuž. Priznanje so podelili tudi najmlajšemu udeležencu, Giuliu Comelliju (letnik 2007) in najstarejši udeleženki, Stel-li Novila (letnik 1926), najštevilčnejši skupini pa sta bili Sport per crescere in Mark. Letošnja Vivicitta je privabila celo kalifornijski par, fanta in dekle, ki sta se v spomin na tekaški podvig ovekovečila na mo- Mlade članice SPDG-ja sredi skupnega trga obeh Goric (levo), kjer sta se v spomin na tekaški podvig nastavila fotografu tudi mlada Kalifornijca (desno) foto zs5di zaiku sredi skupnega trga na nekdanji meji. Preživljala sta nekaj dni na Goriškem, v kolikor je fantova mati Štmaverka, Marija Pintar, v nedeljo pa sta izkoristila šport-no-rekreativno prireditev s petstotimi tekači na ulicah Gorice in Nove Gorice. V organizacijo sta bili poleg ZSŠDI-ja vključeni tudi drugi dve zamejski društvi, in sicer balinarski klub Mak, ki je upravljal okrepčevalno postajo vzdolž proge netekmovalnega teka, in Slovensko planinsko društvo Gorica, ki je okrepče-valo tekmovalce. Tako na začetku kot ob koncu tekaške prireditve so ob organizatorjih stali tudi nekateri kandidati za deželne volitve, med njimi Giorgio Brando-lin (Demokratska stranka), ki je hkrati predsednik goriškega CONI-ja, Mara Černic (Slovenska skupnost) in Marko Marinčič (Mavrična levica), ki sta obenem pokrajinska odbornika, ter Stefano Ceret-ta (Severna liga), kije na startu zastopal goriško občino; novogoriško upravo je predstavljal podžupan Vojko Fon. Med udeleženci teka pa zaslužita posebno omembo lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier, ki se lahko ponaša z zbirko veteranskih svetovnih naslovov in je obenem članski repre-zentant Slovenije, ter župan Doberdoba Paolo Vizintin, ki je na cilju pomagal organizatorjem pri nagrajevanju. Tako kot vsako leto je k uspehu goriške tekaške pobude Vivicitta - Poživimo mesti prispeval tudi njen čezmejni in praznično-rekreativ-ni pečat. GORICA - Domnevni razpečevalec Občutljiva preiskava zoper 38-letnika V interesu preiskave 38-letni Go-ričan, ki so ga aretirali zaradi suma razpečevanja mamil, še nima obraza. Preiskavo vodijo karabinjerji pod vodstvom namestnika državnega tožilca Marca Panzerija. Znano je le, da gre za goriškega podjetnika, ki je v mestu lastnik lokala s picami. Med hišno preiskavo so na njegovem domu našli dva grama kokaina in okrog 40 gramov hašiša. Karabinjerji so ga nadzorovali že nekaj tednov, aretirali pa so ga v sredo minulega tedna; prijeli so ga na ulici, koder se je peš odpravljal na delo, in ga odpeljali v zapor v ulici Barzellini. Sodnik za predhodne preiskave Andrea Odoar- do Comez je potrdil pripor za obdobje tridesetih dni, zato da lahko karabinjerji razčistijo njegovo vpletenost pri kaznivem dejanju. Odvetnika obrambe Paolo Bevilacqua in Tiziano Palumbo sta na obravnavi za potrditev pripora trdila, da je bilo mamilo namenjeno zasebni rabi, a sodnika nista prepričala; sedaj razmišljata o prizivu. Preiskovalci menijo, da naj bi si pri aretiranem moškem nabavljali drogo mnogi goriški podjetniki in poslovneži. Zadeva utegne zato imeti še ne-sluten razplet. Zaradi občutljivosti primera pa je državno tožilstvo uvedlo tudi preiskavo, ki naj bi pojasnila, iz katerih virov je vest o aretaciji dosegla medije. Upad pretovora v Tržiču V tržiškem pristanišču upada pretovor. V zadnjih mesecih je namreč naraslo samo število pretovorjenih avtomobilov, ki jih preko podjetja Cetal uvaža in izvaža družba Grimaldi, medtem ko so pri drugem blagu beležili upad. V prvem trimesečju letošnjega leta je na tovornih ladjah v Tržič priplulo 26.196 avtomobilov, medtem ko jih je v istem obdobju lani prišlo 17.174. Trajekti družbe Grimaldi so samo marca štirinajstkrat spustili sidra v tržiškem pristanišču, sploh pa pretovor avtomobilov močno narašča že nekaj let. Lani se je pretovor glede na leto 2006 povečal za 34 odstotkov, letos pa bo po pričakovanjih uslužbencev pristanišča porast še večji. Skupni pretovor blaga je v začetku leta upadel predvsem zaradi nižje količine pretovorjenih železarskih polizdelkov in celuloze. Težave prevoznega sektorja Predstavniki sindikata Fit-CISL so pristojnega pokrajinskega odbornika Roberta Di Mattea opozorili na vrsto odprtih vprašanj v prevoznem sektorju na Goriškem. Sindikaliste skrbi načrt, na podlagi katerega naj bi goriška železniška postaja izgubila svoj status in del osebja, hkrati pa opozarjajo, da tržiško pristanišče ne razpolaga z zadostnim številom pomolov in ploščadi za raztovarjanje. Po besedah sindikalistov bo po odprtju avtoceste med Razdrtim in Ajdovščino naraslo število tovornjakov, zato pa bo nujno povečati cestninsko postajo pri Vilešu. Di Matteo je vzel na znanje težave in zagotovil, da si bo pokrajina po svojih močeh prizadevala za boljše delovne pogoje zaposlenih v prevoznem sektorju. Smetarji ne stavkajo Uslužbenci smetarskih služb so po sindikalnem dogovoru z vlado preklicali stavko, ki je bila napovedana za današnji dan. Družba IRIS zaradi tega obvešča, da bodo danes redno odvažali odpadke izpred domov. E-knjiga na Glasu žensk V pokrajinski sejni dvorani bodo jutri ob 18. uri v okviru niza Glas ženske predstavili e-knjigo Nicoline Dragonetto »In-vernodalupo«; ob prisotnosti avtorice bo njen knjižni prvenec predstavil Pierlui-gi Lodi iz urada za kulturo in teritorij goriške pokrajine. Bolinauri danes o Chagallu V državni knjižnici v Gorici bo danes ob 17.45 direktor hebrejskega muzeja iz Bologne Franco Bonilauri predaval na temo »Chagall: pesnik na krilih slikarstva«. Predavanje prireja združenje Prijatelji Izraela. 24 Torek, 8. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Volilna kampanja visokega predstavnika Ljudstva svobode Frattini podprl evropsko prosto cono in goriško vlogo v Evropi Z Brulcem na Škabrijelovi in na skupnem trgu, o manjšini pa na pogovoru s člani slovenske kunzulte pri občini »Veseli me, ker lahko vidite, da je tukaj odprta meja in da videokamer ne potrebujemo.« Tako je novogoriški župan Mirko Bru-lc izrekel dobrodošlico Francu Frattiniju, bivšemu podpredsedniku Evropske komisije, ki ga je volilna kampanja včeraj pripeljala v Gorico. Frattini, ki je nosilec liste Ljudstva svobode za poslansko zbornico v deželi FJK in se je zato odpovedal vlogi evropskega komisarja (v primeru Berlusconijeve zmage naj bi postal zunanji minister, pravijo dobro obveščeni krogi), se je v spremstvu župana Etto-reja Romolija srečal z Brulcem pri nekdanjem mejnem prehodu na Škabrijelovi-Erjavčevi »Po tolikih prizadevanjih, da bi meja padla, z zadovoljstvom vidim, kako to zgleda med Gorico in Novo Gorico,« je dejal Frattini. Sprehod čez mejo in srečanje z Brulcem sta bila sprva nenapovedana, vsekakor pa sta potekala v sproščenem vzdušju. Gostu so spregovorili o zgodovini goriškega prostora, o spremembah po padcu meje in o sodelovanju med sosedi. Druščina, v kateri sta poleg Romolija izstopala Roberto Antonione in Gaetano Valenti, se je sprehodila do bivše ribarnice na Erjavčevi, kjer so si ogledali delavnico umetnika Jureta Poše. Brulc je nato povabil gosta še na ogled skupnega trga pred železniško postajo, kamor so se odpravili peš. Frattini si ga je dodobra ogledal in prisluhnil Brulčevi razlagi, nakar so ga odpeljali v Gorico, saj ga je čakala cela vrsta obveznosti. Med potjo so ga pospremili še na gradbišče, kjer ob goriškem sedežu tržaške univerze nastaja konferenčni center. V restavraciji Tre soldi goriziani je potekal shod z deželnim predsedniškim kandidatom Ljudstva svobode Renzom Tondom. »Deželna uprava je zanemarila Gorico. Ovrednotiti je treba vlogo mesta v Evropi, novi konferenčni center pa je kot nalašč za prirejanje mednarodnih izobraževalnih tečajev na najvišji ravni. Gorica je pravi kraj tudi za odprtje evropskega centra za migracijo in azil ali za izobraževalno ustanovo na področju priznanja statusa azilantov in pribežnikov,« je ocenil Frattini, ki je podprl zamisel o veliki evropski coni. »Zamisel je ambiciozna, a uresničljiva. Takšna cona v korist podjetij bi za-objela Goriško, Trst in Slovenijo,« je pojasnil in dodal, da jo EU dopušča in da bi bila še posebej koristna, ko bo tudi Slovenija izgubila z vstopom v EU povezane ugodnosti. Glede vprašanja varnosti na nekdanji meji je izpostavil sodelovanje med italijansko in slovensko policijo. V nadaljevanju je izjavam vtisnil volilni naboj. »Illy'eva uprava skriva občanom, da je nabrala za štiri milijarde in pol več dolgov, kot jih je navedla v proračunu, in da bodo ti dolgovi bremenili deželo v prihodnjih letih,« je izjavil. »Namesto odborništva za mir, ki gaje imela Illyeva uprava, bomo uvedli od- Frattinija sta pri prečkanju nekdanjega mejnega prehoda na Škabrijelovi-Erjavčevi spremljala župana Romoli in Brulc bumbaca borništvo za varnost,« je pristavil Tondo, ki se je v nadaljevanju svojega posega osredotočil predvsem na potrebo po ovrednotenju goriške pokrajine. »Illy'eva uprava je v zadnjih letih ravnala z Gorico, kakor da bi bila "Somalija" dežele FJK. Mi pa bomo branili enotnost in dostojanstvo vseh pokrajin. Ob ovrednotenju goriškega zdravstva si bomo tudi prizadevali, da se bo v Gorico preselila deželna direkcija za čezmejne odnose,« je zaključil Tondo. Posebno omembo zasluži polurno srečanje Frattinija s predsednikom slovenske konzulte pri občini Ivom Cotičem ter članoma Damijanom Paulinom in Aljošo Sosolom. Vprašal jih je, katere so potrebe in pričakovanja slovenske manjšine. Cotič gaje opozoril na posvetovalno vlogo konzulte, na zgodovinsko prisotnost Slovencev in na sožitje v novih razmerah po padcu meje. Paulin je poudaril neizvajanje zaščitnega zakona, So-sol pa med drugim na dobre odnose z italijansko manjšino v Istri. V Frattiniju so našli pozornega sogovornika, ki se je posebej zanimal za manjšinsko šolstvo, so povedali ob koncu srečanja, kije potekalo na goriškem sedežu dežele ob prisotnosti Antonioneja in Va-lentija. Frattini pa je o pogovoru s Slovenci dejal: »Šlo je za zanimivo srečanje, med katerim sem potrdil, da moramo v perspektivi nove Evrope jamčiti zaščito manjšin in nacionalnih norm, hkrati pa tudi pospeševati pojem evropskega državljanstva.« Frattini je tudi podprl zamisel zasebne evropske univerze s sedežem v Gorici. (Ale) SOVODNJE - Marko Marinčič na županstvu Prisluhnil težavam, predlagal rešitve Kandidat Mavrične levice s sovodenjskimi upravitelji bumbaca GORICA - Majda Bratina (DS) v Kulturnem domu Motor večkulturnosti »Slovenske ustanove in domovi so otipljiv dokaz slovenske prisotnosti v mestu« Kandidatka za deželni svet Majda Bratina je v okviru srečanj z osrednjimi mestnimi kulturnimi ustanovami obiskala Kulturni dom. Predstavnica Demokratske stranke je s svojim obiskom potrdila neprecenljivo vlogo, ki jo kulturne ustanove odigravajo v mestnem življenju. »Ponosna sem, ker Slovenci razpolagamo s tako zavidljivimi in utripajočimi kulturnimi središči. Oba kulturna domova, KB center, Kinoatelje, Katoliška knjigarna in Mohorjeva družba so živi dokazi močne slovenske prisotnosti v mestu,« je poudarila Majda Bratina. V pogovoru z ravnateljem Kulturnega doma Igorjem Ko-melom je Bratinova še podrobneje spoznala plodno dejavnost, ki se v njem odvija na glasbenem, gledališkem, razstavnem, športnem, predstavitvenem, koncertnem, literarnem in organizacijskem področju. Komel je kandidatko DS spomnil, da so soudeleženi pri skoraj tristo pobudah letno. Bratinova se je zahvalila Kulturnemu domu, ki odigrava ključno vlogo povezovalca večjezičnosti in večkulturnosti. »Zgledujem se po očetovih nazorih, in zame nista nobena kultura in noben jezik tuja, zato se tu počutim zares doma in moja skrb bo, da bo dežela še bolj pozorna do vloge in dejavnosti Kulturnega doma,« je povedala kandidatka. Komel se je za spodbudne besede in bodoče sodelovanje zahvalil in naglasil, da zelo ceni dejstvo, da se Bratinova kot edina kandidatka predstavlja s trijezičnim predstavitvenim letakom, z naravnim dejanjem za bodoče deželne svetnike, ki želijo biti izraz goriškega teritorija. Majda Bratina z Igorjem Komelom bumbaca Kandidat Mavrične levice za deželni svet Marko Marinčič se je včeraj na županstvu v Sovodnjah srečal z županom Igorjem Peteja-nom in občinskimi odborniki. V pretres so vzeli vrsto problemov, za rešitev katerih občina pričakuje konkretno pomoč dežele. Med temi izstopa sanacija črnega odlagališča na Malnišču, za katero razpolagajo s približno pol milijona evrov, potreben pa bi bil podpis programskega dogovora, na osnovi katerega naj bi dežela namenila v več letih vsaj petkrat večjo vsoto, ki je potrebna za sanacijo. Župan je omenil tudi problem spornega zakona o zaščiti travnatih površin, vrsto negativnih učinkov novega urbanističnega zakona in vprašanje prihodnosti mirenskega letališča. Marinčič je vzel na znanje navedene probleme in se obvezal, da bo v primeru izvolitve pozorno sledil njihovemu reševanju. Glede Malnišča in okoljskih vprašanj je omenil zahtevo Mavrične levice, da bi v bodoče en sam odbornik ne skrbel hkrati za okolje in javna dela ter da bi skrb za reševanje okoljskih vprašanj bila globlja in doslednejša. Prav tako je Marinčič soglašal s kritikami na račun napačno zasnovanega in togo izvajanega zakona o travnatih površinah, o urbanističnem zakonu pa je menil, da ga bo treba v marsičem spremeniti. V pogovoru so še obravnavali vprašanje bonifikacije radona v šoli na Vrhu in internetne povezave ADSL, ki je v Sovodnjah še ni. Marinčič je tudi predstavil zamisli novih načrtov čezmejnega sodelovanja, ki zanimajo sovodenjsko občino in za katere se želi na deželi zavzeti, da bi bili financirani. VOLITVE 2 O O 8 Minister Ferrero v Tržiču Na Goriško prihaja danes minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero, ki bo sodeloval v volilni kampanji Mavrične levice. Ob 12. uri bo govoril pred vhodom v ladjedelnico Fincantieri v Tržiču; ob 15.30 bo srečal novinarje v Ljudskem domu (Casa del popolo) na trgu Unita v Gradišču Brandolin za razvoj Krasa Kandidat Demokratske stranke za deželni svet Giorgio Brandolin se je srečal z do-berdobskim županom Paolom Vizinti-nom in še nekaterimi predstavniki občinske uprave. Z županom je soglašal, da Kras potrebuje skupno strategijo in koordinacijo vseh dejavnikov teritorija. Zavzel se je tudi, da bi bili center Gradina in zaščitena območja deležni večje deželne pozornosti. Predmet soočanja sta bila nato peti koridor in načrt novega elektrovoda, v katerega bi se občina rada vključila. Vizintin je kandidata opozoril na potrebo po spremembi kriterijev, po katerih dežela dodeljuje občinam denar, saj je treba ob številu ljudi upoštevati tudi značilnosti posameznih območij. Brandolin je soglašal z županom, da najboljša rešitev za upravljanje zaščitenega območja je ustanova s soudeležbo vseh kraških občin. ■ ■•v* v v m • Marinčič na račun Cossige Kandidat Mavrične levice Marko Ma-rinčič je v sporočilu za tisk zapisal, da je kljub obvezi, da se bo v volilni kampanji izogibal nepotrebnim polemikam, izrazil osuplost ob novici, da bo danes na shodu SSk z Illyjem sodeloval tudi dosmrtni senator Francesco Cossiga. »Mar ni to tisti Cossiga, ki se je proslavil kot vnet zagovornik tajne paravojaške organizacije Gladio in tricoloristov, ki so rogovilili po Benečiji? Proti komu naj bi ti ljudje upe-rili orožje, ki so ga skrivali v tajnih brlogih tudi na Goriškem? Je to prijatelj Slovencev, s katerim naj se druži stranka, ki naj bi ji slovenstvo bil glavni razlog obstoja? Razumem, da se v hlastanju za vsakim glasom lahko opraviči marsikatero nedoslednost, tudi delitev enojezične (italijanske) propagande za stranko z enoje-zičnim (slovenskim) znakom. Vseeno pa bi pričakoval, da bi SSk skrbneje izbirala prijatelje, s katerimi se druži,« meni Marinčič. Bratinova z Budinom Kandidatka Demokratske stranke za deželni svet Majda Bratina se je v spremstvu vladnega podtajnika Miloša Budina srečala z doberdobskim krožkom DS. Beseda je tekla o organiziranosti Slovencev v novi DS. Tajnik Andrej Gergolet in drugi člani vodstva krožka so ocenili, da je bila izvolitev predstavnikov vseh slovenskih občin v pokrajinsko vodstvo DS pozitivno dejstvo. Slovenci so prisotni tudi v goriškem, krminskem in ronškem krožku, so ugotavljali. S tem v zvezi sta Bratinova in Budin soglašala s potrebo po močni slovenski prisotnosti znotraj nove stranke. Krajevni krožki so že vzpostavili stike, ki se bodo morali po volilni kampanji razviti. Doberdobski krožek bo takoj po volitvah sprožil pobudo, da deželno vodstvo uvede postopek za dejansko ustanovitev organa - slovenske koordinacije, ki bi bil polnopravno vključen v nov statut in v redno delovanje DS. Tako Bratinova kot Budin sta se s tem seveda strinjala in zagotovila podporo pri sestavi statuta deželne DS. Spletna stran Mare Černic Kandidatka stranke Slovenske skupnosti Mara Černic ima spletno stran na naslovu www.maracernic.eu. »Izbira kratice "eu" je izraz želje, da bi bila spletna stran dostopna čim širši javnosti. Cilj, ki sem si ga zadala, je nadgrajevanje programa v sodelovanju z bralci spletne strani, zato je mogoče vanjo vpisovati komentarje,« razlaga kandidatka. Objavljeni sta tudi vi-deo-sporočili s predstavitvijo volilnega programa; klikniti je še mogoče na video posnetke somišljenikov, ki so se registrirali v YouTube. Na spletni strani so objavljene tudi fotografije s srečanj kandidatke v volilni kampanji in koledar njenih volilnih obveznosti. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 8. aprila 2008 25 GORICA - Nepozaben večer ob desetletnici vokalne skupine Sraka Predani lepemu petju, navezani na goriško dušo problem za zdravje NOVA GORICA Ozon resen Pevci in zborovodja prejeli številne pohvale - Na odru tudi prikolice, srački in sračice Upamo si trditi, da bo slavnostni večer ob prvem okroglem jubileju vokalne skupine Sraka ostal v lepem spominu številnih prijateljev, ljubiteljev petja in predstavnikov sorodnih društev ter skupin, ki so v soboto napolnili veliko dvorano Kulturnega doma v Gorici. Izbira naslova večera »In pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar« izpričuje željo po nadaljnjem lepem, kvalitetnem skupnem prepevanju, pa tudi navezanost na goriško dušo, ki jo je Andrej Budal tako nazorno izrazil v poeziji V goriški poljani. Pesem je uglasbil Ignacij Ota in je dejansko himna Srake, zato so jo v soboto vključili v spored in se ob koncu s cvetjem gospe Miri poklonili skladateljevemu liku. Fantje se še spominjajo zadnje Primorske poje Ignacija Ote, ko so se srečali s pevci dolinske občine in na družabnosti, ki je sledila, skupno zapeli - zadnjič pod njegovim vodstvom. To so trenutki, ki te obogatijo in zaznamujejo za vedno. Takih trenutkov je bilo v desetletnem delovanju veliko in člani vokalne skupine Sraka so se jih na sobotnem večeru spomnili predvsem preko pesmi. Izbor je pripravil dirigent Bogdan Kralj, ki je od prihoda v Štandrež leta2000 prevzel mentorstvo takratnega seksteta in kasneje okteta ter ga usmeril na v začetku neslutena pota. Fantje so že prej peli v mešanem zboru, zaželeli pa so si tudi občasnega samostojnega prepevanja v moškem sestavu. Krstni nastop 1. aprila 1998 v obliki prvoapril-ske šale ni napovedoval posebno markantne prihodnosti, volja takratnih »burkačev« Pavla Durcika - ki je vodil začetni sestav -, Livia Volčiča, Damijana Vižintina, Marka Volčiča, Mitje Gaeta in Fabia Marussiga (vsi so še dejavni in aktivni člani skupine) pa je očitno premagala vse kasnejše ovire in tudi nerazumevanja v okviru matičnega društva Oton Župančič. Skupina je z leti postala vse številčnejša in se s strokovno pomočjo zborovodje, s katerim so se ujeli tudi na družabni ravni, uveljavila kot soliden sestav v celotnem zamejskem prostoru. Sobotni slavnostni večer ob prisotnosti generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Jožeta Šuš-melja, deželnega odbornika za kulturo Roberta Anto-naza, odbornikov goriške pokrajine Mare Černic in Marka Marinčiča ter drugih predstavnikov krajevnih oblasti, je bil prerez delovanja skupine v teh letih, ki je lepo ponazorjeno tudi v priložnostni publikaciji »10 let z Vokalno skupino Sraka«. Njen izid so ob ZSKD podprle bančne ustanove in zasebna podjetja, posebno zahvalo za stalno pomoč v teh letih pa je skupina izrazila družbama Transmedia in KB 1909. Pred uradnim začetkom so se na platnu vrstile fotografije z raznih nastopov in druženj. Ko se je naposled prikazala naslovna fotografija brošure, je z vrha dvorane zazvenela voščilna Mnogaja leta, s katero so fantje odprli slovesnost. Program je bil vsebinsko razdeljen na tri dele. V prvem so zapeli skladbe, ki predstavljajo oporne točke oz. stalnice v njihovem repertoarju ali so jih skladatelji tako ali drugače napisali zanje. Ob skladbi V goriški poljani so to koroška ljudska pesem Ko lani sem tam mimo šel, ki jo je priredil Patrick Quaggia-to prav za Srako, pa še Gregorčičeva Oljki Edvina Križ-mančiča, ki so jo fantje krstno izvedli. Sledile so skladbe iz zahtevnejše literature za moške zbore pa še priljubljene ruske in dalmatinske melodije. Osrednji del > ) "f DOBERDOB - Na obisku odbornik Antonaz Pet let sodelovanja in dobrih odnosov »Odnos deželnega odbornika Roberta Antonaza z doberdobsko občino je bil med vsem mandatom izredno konstruktiven, saj je vedno prisluhnil našim potrebam in nam nudil pomoč.« Tako zagotavlja doberdobski župan Paolo Vizintin, ki je včeraj na županstvu gostil odbornika Antonaza, kandidata Mavrične levice za deželo. Po besedah župana je iz Antonazevega odborništva za šport, kulturo in prosti čas prišlo 80.000 evrov za dober-dobsko telovadnico, 32.000 evro pa ureditev sedeža društva Kras Dol-Poljane. Dalje je od-borništvo prispevalo tudi denar za ureditev igrišča v Jamljah in za izdajo raznih knjig. Antonaz je med srečanjem zagotovil, da bo v primeru izvolitve in potrditve na mestu odbornika še naprej pozoren na potrebe doberdob-ske občine, ki ima po njegovih besedah velike razvojne možnosti. »Ovrednotiti je treba center Gradina, zato pa mora zadruga Rogos pripraviti projekte in se z njimi potegovati za deželne prispevke. Isto velja tudi za društva in združenja iz doberdobske občine, ki opravljajo pomembno delo na področju kulture,« je poudaril Antonaz, ki se bo danes ob 19.30 srečal z volivci na sedežu društva Jezero. Med goriškim jubilejnim prepevanjem programa, ki ga je povezovala Karolina Černic, je obsegal pozdrave in podeljevanje Gallusovih značk Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pozdravili so deželni odbornik Roberto Antonaz, pokrajinska predsednica ZSKD Maja Humar, deželni predsednik ZSKD Marino Marsič, ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in seveda predsednica društva Oton Župančič Katja Gaeta, ki je izpostavila predvsem dejstvo, daje vokalna skupina Sraka z združitvijo pevcev različnih društev in skupin, ki se znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tradicionalno ločujejo na dva tabora, dokazala, da je sodelovanje možno tudi v rednem delovanju in ne le ob posameznih priložnostih. Čestitke je posredovala tudi Marilka Koršič v imenu mešanega zbora Lojze Bratuž. Sklepni del večera se je z izključno pevskega področja pomaknil v bolj zasebno sfero, kar je pri publiki naletelo na prijetno presenečenje in splošno odobravanje. Po zamisli zborovodje so fantje namreč povabili k sodelovanju lastna dekleta in žene, ki jih ljubkovalno imenujejo »prikolice«, in s tem pokazali, kaj vse so ustvarili v teh desetih letih in kako jim je pomembno tudi medsebojno druženje izven pevskih obveznosti. Skupaj so ubrano izvedli igriv program ljubezenskih pesmi, vrhunec pa je predstavljal prihod na oder najmlajših »sračic in sračkov«, ki so s svojim ljubkim prepevanjem raznežili poslušalstvo. Večerje torej izzvenel z rahločutnimi družinskimi in prijateljskimi toni priložnostnega zbora »Srage gnezdo«. Člani vokalne skupine Sraka in Bogdan Kralj so bili glede predstavljenega programa deležni številnih pohval, desetletnico pa so s svojim zvestim poslušalstvom proslavili tudi s praznično torto. bumbaca NOVA GORICA - Danes in jutri Urbanistiko se bodo VI« I I •• v • šli nekdanji župani • ■ v •• • • •• in današnji vizionarji Družba Euroinvest pripravlja danes in jutri dve omizji, na katerih bo tekla razprava o urbanistični preteklosti in prihodnosti Nove Gorice. Oba dogodka bosta z začetkom ob 18. uri potekala v veliki dvorani novogoriške občine. Danes bo po strokovnem uvodu arhitekta in urbanista, sicer pa domačina Tomaža Vuge svoje poglede na strategije razvoja mesta v preteklih letih predstavili nekdanji novogoriški župani Jožko Štrukelj, Rudi Šimac, Sergij Pelhan in Črtomir Špa-capan. Jutri, 9. aprila, pa bo potekala razprava z znanimi novo-goriškimi vizionaqi. Dogodek je zamišljen kot pogovor med No-vogoričani, ki živijo in delujejo predvsem izven novogoriškega prostora. Uvodno besedo bo imel arhitekt in urbanist Niko Jur-ca, ki je tudi načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor, v razpravi pa bodo sodelovali Jurij Krpan, producent za sodobne raziskave umetniške prakse, Ervin H. Milharčič, urednik in novinar na časopisu Dnevnik, Marko Peljhan, »profet« slovenske umetniške prihodnosti, in Boštjan Vuga, arhitekt. Pred začetkom razprave bo podjetje Euroinvest javnosti prvič predstavilo promocijski film o poslovnem objektu »Eda center, ki bo s svojo pojavnostjo v središču mesta prinesel novo vrednost,« so prepričani v podjetju. Pozdravni nagovor bo imel župan Mirko Brulc. (km) Stopnja onesnaženosti zraka z ozonom na Goriškem ima lahko znatne vplive na zdravje ljudi, zato so aktivnosti na področju varovanja zdravja nujne, meni Nataša Šimac iz Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Med letoma 2002 in 2006 je stopnja ozona presegala novo smerno vrednost v povprečj u 103 dni na leto, medtem ko je maksimalna koncentracija znašala 244 mikrogramov na kubični meter zraka. Pri tej vrednosti se že pojavlja draženje oči, je pojasnila Šimčeva. Ozon med drugim draži dihalne poti, sproža astmatične simptome, povzroča obolenja pljuč in srca, v skrajnih primerih pa lahko celo izzove prezgodnjo smrt. Škodljivi učinki so odvisni od trajanja izpostavljenosti in koncentracije ozona ter fizične aktivnosti. Zato je na Goriškem v poletnih mesecih med 11. in 19. uro, še posebej pa med 14. in 16. uro, najbolje ostati v zaprtem prostoru. »Koncentracije ozona pri nas še ne dosegajo najbolj obremenjenih evropskih mest, a večkrat letno presegajo opozorilne, ciljne in v nekaterih primerih celo alarmantne vrednosti,« dodaja Šimčeva. »Goriška je glede ozona na slabšem kot ostali deli Slovenije, saj so tam zaradi več sončnega sevanja boljši pogoji za nastanek ozona, znaten delež k visokim koncentracijam pa prispeva prenos ozona s Padske nižine, kije eno najbolj onesnaženih območij Evrope,« pa dodaja Anton Planinšek iz republiške agencije za okolje. Na novogoriš-kem zavodu za zdravstveno varstvo so že vzpostavili bazo podatkov in izboljšali obveščanje lokalnih skupnosti o koncentracijah ozona, proučujejo pa tudi morebitno povezanost med povišano koncentracijo ozona in številom poslabšanj respiratornih obolenj na Goriškem. Ob že uvedenih ukrepih, kot je brezplačen mestni avtobus, na mestni občini Nova Gorica pripravljajo program aktivnosti za manj onesnažen zrak, letos in v prihodnjem letu bodo pripravili kataster onesnaževalcev in kemijsko analizo delcev z gravimetrično metodo, povezujejo pa se tudi z občino Gorica za uvedbo skupnih ukrepov, je poudarila vodja občinske službe za okolje Vanda Mezgec. Sicer pa podnebne spremembe vplivajo tudi na bolezni, kijih prenašajo klopi in komarji, je izpostavila epidemiologinja Tatjana Frelih. Tako se zaradi klimatskih sprememb žarišča tovrstnih bolezni širijo na večje nadmorske višine, zaradi višanja temperatur pa je vse večja tudi gostota klopov. Podobno je s komarji, saj je npr. lani v okoli Ravene v Italiji izbruhnila okužba chikun-gunya, ki jo prenaša azijski tigrasti komar; zbolelo je skoraj 200 ljudi, pri čemer je 83-letni moški tudi umrl. To je bil sploh prvi primer izbruha chikungunye v Evropi. (km) Vizintin in Antonaz na doberdobskem županstvu bumbaca VOLITVE - Mara Černic in Julijan Čavdek (SSk) Sinergije z univerzo »Priznanje zasluži odgovorno in strokovno ravnanje predstavnikov SSk« »Na Goriškem nismo še docela razumeli, kaj lahko videmska in tržaška univerza prineseta našemu teritoriju,« pravi goriška kandidatka Slovenske skupnosti za deželni svet Mara Černic. Javnost je seznanila, da podpira projekt mesta znanja in daje tudi podpisala dokument, ki gaje izdelal Odbor za po-soško zdravstvo in v katerem je zapisano, da naj čez-mejno mesto znanja nastane na območju goriške splošne bolnišnice, potem ko se bo le-ta izselila v novo stavbo. »Problem je v tem, da Gorica še ne verjame v potencial univerzitetnih in raziskovalnih struktur, ki lahko postanejo dejavnik dinamičnega gospodarstva in obenem vsestranskega razvoja,« pojasnjuje Černičeva in tako nadaljuje: »Institucije in podjetja morajo ustvarjati sinergije z univerzami, jih vključevati v projekte, jim dodeljevati vlogo pri strateških in razvojnih izbirah za teritorij ter jih nato vključevati v uresničevanje le-teh. Dokler se univerza ne bo počutila sestavni del goriške stvarnosti, ne bo šla v dolgoročne in strateške naložbe.« Kandidatka še pristavlja: »Na družbeno-gospodarskem in kulturnem področju ima Nova Gorica podobne kritične točke. Zato predlagam, da naj župana Gorice in Nove Gorice ter univerzitetne ustanove dajo pobudo za sistemsko povezavo didaktične ponudbe in da na tej podlagi poteka tvoren dialog med tržaško, vi-demsko in novogoriško univerzo,« zaključuje Černičeva. Na vlogo Slovenske skupnosti pri reševanju aktualnih vprašanj pa opozarja vršilec dolžnosti pokrajinskega tajnika stranke in obenem kandidat za deželni svet Julijan Čavdek. O dogajanju na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu je zapisal: »Dejstvo, daje pri sprejemanju pomembnega sklepa župan ostal brez večine, je hudo politično znamenje. Vendar morata zadevo razčistiti Demokratska stranka in Združena levica, in to čim prej, še pred volitvami. Poudarek pa zasluži odgovorno ravnanje opozicije, v kateri sodelujejo predstavniki SSk. Omogočila je odobritev sklepa in tako preprečila, da bi bili oškodovani občani. Druga pomembna zadeva je načrtovani jez na Soči med Pevmo in Štmavrom. V problem, ki se vleče že veliko mesecev, je učinkovito posegel predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je tudi član goriškega tajništva SSk. Prodrl je namreč njegov predlog, da naj se lokacija za jez premakne v Podgoro in obnovi stari jez pri "pa-šereli". Sedaj bo treba počakati na preverjanje alternativne rešitve, vendar Bandljev strokovni pristop že zasluži priznanje,« zaključuje Čavdek. 26 Torek, 8. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / PODGORA - Čistilna akcija ribiškega zavoda in rajonskega sveta Očiščeni bregovi Soče čakajo na ovrednotenje Ob reki nabrali trideset vreč najrazličnejših odpadkov Bregove Soče je treba ovrednotiti z ureditvijo sprehajalnih in kolesarskih poti, ne pa jih uporabljati za odlaganje odpadkov. V to so prepričani ljubitelji naravnega okolja, ki so se v nedeljo udeležili čistilne akcije na pobudo goriškega okoliša deželnega ribiškega zavoda Ente tutela pesca in podgorskega rajonskega sveta. Čiščenje soških bregov se je pričelo pod spomenikom padlim v narodnoosvobodilnem boju v Podgori. Najprej so pobrali nesnago ob desnem bregu med »pašerelo« in železniškim mostom, zatem pa so se podali na levi breg pri sejemskem razstavišču, kjer je bilo odpadkov veliko več. Ob cesti, ki s parkirišča pred razstaviščem vodi do Soče, so pobrali cel kup smeti, ki bi morale biti namenjene recikliranju. Med grmi in drevjem so namreč ležali časopisi, revije, škatle iz lepenke, plastenke in pločevinke. Po besedah predstavnika goriškega ribiškega okoliša v deželnem zavodu ETP Walterja Princi-ja je bilo veliko tudi organskih odpadkov, v plastični vreči pa so celo našli mrtvo mačko. Čistilne akcije, med katero so skupno nabrali za trideset velikih plastičnih vreč odpadkov, sta se udeležila tudi predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj in pokrajinska odbor-nica za okolje Mara Černic, sicer kandidatka stranke Slovenske skupnosti za deželni svet. Obema je Princi predlagal, da bi bilo treba bregove Soče pod Podgoro urediti, predvsem pa očistiti steze in poti, ki so že speljane ob reki. Po besedah Princija si ovrednotenja zasluži tudi železniški most, ob katerem bi lahko namestili kakšno informativno tablo o njegovih arhitekturnih značilnostih. Princi se je obenem dogovoril s podgorskim predsednikom Bandljem, da bosta v prihodnjih mesecih priredila informativno srečanje, med katerim bo domačinom predstavljena dejavnost zavoda ETP. »Razveseljiv je podatek, da je bilo med dvajsetimi udeleženci čistilne akcije tudi nekaj otrok, ki Odpadke so pobirali tudi iz vode so se čiščenja lotili z veliko vnemo,« je še povedal Princi, ki je med drugim včeraj spremljal predstavnike znanstvenega oddelka zavoda ETP in zveze Legambiente na ogled Grojnice in Pevmice. Na obeh bumbaca potokih bodo namreč v prihodnjih mesecih opravili razne meritve kakovosti vode v okviru raziskovalnega projekta, ki ga bodo vodili na nekaterih goriških višjih srednjih šolah. (dr) ŠTEVERJAN - Ekološki dan Ob Grojnici ni več nesnage Čistili tudi na Jazbinah in pri Aščevih Podžupan Humar in nekateri udeleženci pred začetkom akcije bumbaca Na območju števerjanske občine je v soboto potekal ekološki dan, med katerim so se odpravili na čiščenje Jazbin, Aščevih in ceste ob Grojnici. Čistilno akcijo je priredila števerjanska občinska uprava v sodelovanju z lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, civilno zaščito, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter z učenci osnovne šole Alojz Gradnik in nižjih srednjih šol. Po besedah števerjanskega podžupana Dominika Humarja je bilo največ odpadkov ob stranskih cestah in poteh ob Grojnici in pri Aščevih, po vsej verjetnosti pa so jih tja pripeljali z avtomobili. »Z razliko od zadnje čistilne akcije, kije potekala pred dvema letoma, letos nismo našli nobenega štedilnika ali hladilnika,« je povedal Humar. Po njegovem mnenju je k odsotnosti kosovnih odpadkov prispevala tudi odločitev občine, da vsaka dva meseca odvaža izpred domov staro železo. Sobotne čistilna akcije, ki se je pričela in zaključila z družabnostjo na sedežu kulturnega društva Briški grič na Bukovju, se je udeležila tudi pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, sicer kandidatka stranke Slovenske skupnosti za deželne volitve. Po njenih besedah je nerazumljivo, kako ljudje odmetavajo odpadke v naravnem okolju namesto, da bi jih postavili pred svoje domove, od koder bi jih odpeljala družba za javne storitve IRIS. (dr) [13 Lekarne ¿1 Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. m Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Non pensarci«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Amore bugie e calcetto«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 »La vol-pe e la bambina«; 22.15 »Un bacio ro-mantico«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »The Water Horse«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Juno«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Next«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 5: niz »Kinemax dAutore «17.40 - 20.00 - 22.00 »Vogliamo anche le rose«. Draga Majda in Fabio, mala MARTA bo prav gotovo obogatila vajino ljubezen do zborovskega petja, saj prepričani smo, da bo odličen alt! Naši pevki in tajnici ter našemu basu čestitata MePZ in PD Rupa-Peč. Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja izrekata ob rojstvu prvorojenčke MARTE iskrena voščila mami Majdi in očetu Fabiu. Mali Marti kličeta vse najboljše. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-urnem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 0481-81826, www.sdzpi-ir-sip.it. Koncerti PRIMORSKA POJE bo v petek, 11. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu So-vodnjah. Na koncertu, ki je posvečen 500. obletnici Trubarjevega rojstva, bodo nastopili MePZ Jazbine (Plešivo), ženska pevska skupina Kalina (Ilirska bistrica), MPZ Tabor (Opčine), ŽPZ DU Idrija, pevska skupina Fantje spod Karlovice (Ilirska bistrina) in MPZ Pro-vox (Nova Gorica); vstop prost. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v nedeljo, 13. aprila, ob 16. uri 3. revija zborov Univerz tretjega starostnega obdobja Furlanije julijske krajine. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 10. aprila, v okviru festivala Across the Border koncert glasbenice iz Zimbabveja Stelle Chiweshe. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 10. aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Yo-on Shin Song in pianistke Inge Dzekt-ser; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE SEGHIZZI vabi na koncert Tria di Bari v petek, 11. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. S Izleti nizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SO-VODENJ obvešča udeležence avtobusnega izleta v Marke od 1. do 4. maja, da bo v sredo, 9. aprila, od 17. do 19. ure na sedežu društva v Gabrjah poravnava salda. Na razpolago so še tri mesta; informacije na tel. 0481-882071 in 329-4006925. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi k vpisu na dvodnevno planinarjenje po Lošinju in Cresu, ki bo v soboto 26. in nedeljo 27. aprila; prijave z vplačilom akontacije sprejemajo na sedežu društva do torka, 15. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci; informacije na sedežu društva, na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si ali na tel. 0038651-814912 (Darko). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 13. aprila, v sklopu Kekčeve poti na kolesarjenje po gradeški laguni. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije v večernih urah na tel. 328-8292397 (Robert Tabaj), tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in tel. 0481-882328 (Marko Lutman). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA orga- KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame v soboto, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji ZSKD za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. Priložiti je treba dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.savo-gnadisonzo.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sklicuje v četrtek, 17. aprila, 60. redni občni zbor. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob prvem sklicu ob 19.30 in ob drugem sklicu ob 20. uri. H Prireditve KULTURNO ZDRUŽENJE ARTERRAN- TE prireja v sredo, 9. aprila, ob 19. uri v gostilni LAlchimista v ul. Garibaldi 16/3 v Gorici tretje srečanje z umetnostjo in glasbo: Andrea Kvas predstavlja svoje slike ob free jazz glasbi Tristan Honsinger Tria. NA GRADU KROMBERK bo danes, 8. aprila, ob 20. uri predavanje Rajka Pa-vlovca z naslovom Eks libris - znak lastništva knjige. V TOČKI ZKD NOVA GORICA, Gradni-kove brigade 25 v Novi Gorici bo danes, 8. aprila, ob 18.30 predavanje iz niza Osnove prepoznavanja vsebine likovnih del z naslovom Strokovna terminologija in vsebinska analiza likovnega dela. Predavala bo Nataša Kovšca; vstop prost. Pogrebi DANES V MOŠU: 11.00, Elda Marcon vd. Medeot (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GABRJAH: 11.00, Mario Mascia (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMJANU: 13.15, Mafalda Fontanot (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana in na pokopališču v Tržiču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Ferruccio Pizzignacco iz bolnišnice na pokopališče. Ob izgubi tovariša Franca Pahorja sekcija VZPI Dol-Jamlje žaluje in izreka družini občuteno sožalje / KULTURA Torek, 8. aprila 2008 27 LIKOVNA UMETNOST - Do petka v razstavnih prostorih zavarovalnice Bossi&Viatori Deziderij Švara predstavlja svoje nedolžne pejsaže V pripravi obsežna antološka razstava in umetnikova monografija V razstavnih prostorih zavarovalnice Bossi & Viatori v ulici Locchi v Trstu je na ogled osebna razstava slik tržaškega umetnika Deziderija Švare z naslovom Nedolžni pejsaž. Raziskovanje. Citat Vladimirja Sergejeviča So-lovjeva v zgibanki bistveno povzema vsebinsko izhodišče: »V mejah svoje stvarne realnosti je človek del Narave, a v produkciji njene duhovne razsežnosti - religije, znanosti, morale, umetnosti - stalno presega tiste meje in se prikazuje kot center univerzalne zavesti Narave in kot duša sveta.« Od nekdaj je v ospredju umetnikove pozornosti mogočnost narave, predvsem pogled v daljavo, kjer se z obzornico dozdevno zemlja dotika neba. Redukcija pripovednih prvin na bistvene poteze ustvarja kontemplativ-no vzdušje kot bi se človek zazrl in želel s pogledom preseči vidno pojavnost. Umetnik zaupa barvi, spretnim prelivom odtenkov prevladujoče mo-nokromije izraz globljih doživetij, ki mu jih narava vzbuja. Živo oranžne žarijo, prehodi bleščeče modre umirjeno izpričujejo umetnikovo tankočut-nost. Iz stiliziranega figurativnega prikaza Švara postopoma prehaja v ab stra hi ra nje in pre ob li ko va nje do lo -čenih likovnih prvin, zlasti barvnih V prostorih zavarovalnice Bossi & Viatori v ulici Locchi v Trstu je na ogled osebna razstava slik tržaškega umetnika Deziderija Švare kroma ploskev, ki zadobijo tako novo pomensko razsežnost. Mojster v uporabi tradicionalne tehnike barv na olje, jih na-la ga v pos top nih la zur nih pla steh in tako doseže mehke prelive. Umetnika je predstavil umetnost ni kri tik Car lo Mi lic, ki je po se -bej poudaril raziskovalni pristop Deziderija Švare, njegovo razpetost med preteklostjo in sedanjostjo, ki je preko izkustva še vedno pripravljena sprejemati nove izzive. Dalje je ocenil njegovo visoko kultivirano vizualno govorico in zgledno kompozicijsko zasnovo. Šva ra je med umet ni ki sta rej še generacije, ki se je vseskozi dosledno razvijal v smeri slikarstva. Razen krajšega obdobja, ko je živel v Parizu in na Antilih, je vseskozi vključen v tržaško likovno in kulturno stvarnost. Za svoje ustvarjalno delo je bil večkrat nagrajen in pogostoma sodeluje na mednarodnih likovnih simpozijih. Razstava v prostorih Bossi & Vi-atiori bo na ogled do petka, 11. aprila (pon.-čet.: 8.30-13 in 15-18; pet.: 8.30-18). V kratkem bo izšla umetnikova monografija, ki jo bodo predstavili v Narodnem domu ob obsežnejši antološki razstavi. Jasna Merku ZAGREB Razstava grafik Salvadorja Dalija ZAGREB - V zagrebški galeriji Mona Lisa bodo 10. aprila odprli razstavo svetovno znanega nad-realista Salvadorja Dalija. Na ogled bo 38 grafik in šest bronastih kipov. Dalijeve grafike, med katerimi so li-tografije, bakrorezi in dela v mešani tehniki, bodo prvič razstavljena na Hrvaškem. Razstava bo odprta do 10. maja. Salvador Dali (1904-1989), španski slikar, pisatelj, oblikovalec in filmski ustvarjalec, je bil eden ključnih predstavnikov nadrealističnega gibanja. Na začetku je ustvarjal v fu-turističnem in kubističnem slogu, a gaje kmalu prevzel nadrealizem. V svojih delih z združevanjem raznolikih podrobnosti ustvarja iracionalen svet vizij, hektičnih sanj in halucinacij (Vztrajnost spomina, Veliki mastrubator, Narcisove preobrazbe, Madonna iz Port Lligata). Veličina Dalijevega genija se kaže v slikah, grafikah in kipih, pa tudi skozi njegove knjige (Salvador Dali: Dnevnik genija), scenografije, kostume in filme. UMAG - Končana prva izvedba mednarodnega tedna monodrame Prva nagrada za Drammateatro iz Pescare za delo o tragediji italijanskih rudarjev v Belgiji V tekmovalnem sporedu tudi produkcija SSG iz Trsta Moj Kras V nedeljo se je zaključila prva izvedba Mednarodnega tedna monodrame, ki sta ga priredila Ljudska Univerza Ante Babic in Italijanska skupnost Fulvio Tomiz-za iz Umaga. V istrskem mestecu ob morju, kjer se v poletnih mesecih odvija tudi festival Zlati lev, so prejšnji teden uprizorili šest italijanskih, slovenskih in hrvaških gledaliških produkcij. V tekmovalnem sporedu so bile predstave Rabinovich in Popov Monija Ovadie, Glumac je glumac Zijaha Sokolovica, Točka Vilima Matule, Potrošeni snovi Natalije Dordevic, produkcija Drammateatro iz Pescare Musi-neri in produkcija Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Moj Kras. Izven tekmovanja je program sklenila v nedeljo še predstava Marlene Dietrich s Ksenijo Pro-hasko. Mednarodni žiriji je predsedovala ravnateljica istrskega narodnega gledališča v Puli Gordana Jeromela Kaic, ki je ob nagrajevanju poudarila visoko umetniš- Primož Forte v predstavi Moj Kras na deskah SSG v Trstu ČEDAD - Slovensko-italijanska koprodukcija Predstavili Petricigov fantazijski dokumentarec Mala apokalipsa Pred nedavnim so v čedajskem gledališču Ristori predstavili kratko-metražni film Alvara Petriciga Mala apokalipsa. Gre za slovensko-italijan-sko koprodukcijo, saj so pri projektu sodelovali Zavod Kinoatelje na slovenski strani ter Kinoatelje iz Gorice (It.) in KD Ivan Trinko iz Čedada. S Petricigom so sodelovali fotograf in montažer Paolo Comuzzi, za glasbo je poskrbel Massimo Toniutti, glas sta »posodili« Elena Bucci in Anja Medved, pričevanja pa je zbrala Mi-chela Predan. Pričevalci so bili: Luciano Trinco »Trinčanju«, Gian Paolo Bledig »Pečenu«, Mario Cernotta »Žuančarju«, Delfina Dugaro »Rusa-cova«, Silvana Dugaro »Skaunjakova« in Gianni Osgnach »Pierusu«. Mala apokalipsa je zadnji del trilogije Alvara Petriciga, ki se je pričela leta 1998 s filmom Sarce od hiše in se nadaljevala z delom »Starmi cajt. Il tempo ripido« (2003). Mala Apokalipsa pripoveduje zgodbo o »izpraz- njenju« beneške vasice Čišnje. Danes lahko pridemo do naselja samo po malo prehojenih stezah. Nekoč pa so bili tu ljudje. Odhajati so pričeli v petdesetih letih, dokončno »izpraznjen-je« pa je vas doživela po potresu leta 1976. Režiserje izpraznjeno vas predstavil kot metaforo, ki jo je preroško nakazal že Pasolini z definicijo »antropološka degradacija Italijanov«. Tako se v filmu prepletajo zgodbe nekdanjih prebivalcev vasi, ki smo jih uvodoma omenili, s pretresljivimi prizori razpadajočih zidov in robidovim grmovjem, ki prekriva ruševine. Sam avtor je film imenoval kot »fantazijski dokumentarec«, saj se skoraj na nadrealističen način mešajo pripovedi, besede, glasovi in podobe kraja, ki mu ni dano, da bi vsaj stavbe ohranile spomin na nekdanje življenje. Alvaro Petricigje zapisal: »Svet, v katerem živimo danes, ni naklonjen ohranjanju ruševin za prihodnost. To, kar se dan za dnem odstranjuje kot razvaline na enak način, kot da gre za ostanke oziroma odpadke, namiguje na številne primere odrinjenosti, ki so prisotni v sodobni družbi: starost, bolezen, smrt...« Z odrinjanjem pa se briše spomin, briše se dah življenja in jutrišnjim ljudem prepuščamo praznino. Tematika filma je torej mračna, opozarja pa na neko civilizacijo, ki bi verjetno ne hranila niti Akropole v Atenah ali Koloseja v Rimu, toliko manj ohranja trepet življenja, ki je nekoč potekalo tudi v vasici Čišnje. Tu so se nekoč vendarle ljudje, kot pravi pričevalec, srečevali ob vaškem vodnjaku, hodili so na obisk v sosednje hiše in si pripovedovali zgodbe. Stiki in pogovori so nam zmanjkali, z njimi pa smisel za skupnost. Ljudje, ki so zapustili Čišnje niso nikoli več našli tiste domače topline in medčloveške solidarnosti, ki so ju imeli doma. Iz vasi jih je »vrglo« v svet množice in molka... (ma) kroma ko vrednost manifestacije s predstavami, ki so v različnih stilih predstavile teme in probleme sodobnega časa. Z njo so predstave ocenili predsednik Društva hrvaških gledaliških kritikov Boris Hrovat, književnik Milan Rakovac, gledališki kritik Mario Brandolin in predsednik krajevne Italijanske skupnosti Giuseppe Rota. Žirija je podelila nagrado za najboljšo predstavo produkciji Drammateatro o tragediji italijanskih rudarjev v Belgiji (»družbeno osveščena predstava je uspela z ekspresivnimi gledališkimi sredstvi prikazati tragedijo priseljevanja, ki združuje naše države«), »zaradi izrazne intenzivnosti« pa je nagrado za najboljšo igralsko kreacijo prejela mlada hrvaška igralka Natalija Dordevic. Posebno nagrado publike pa je osvojila Sokoloviceva uspešnica »Glumac je glumac«. Član žirije Mario Brandolin je na poseben način pohvalil programske izbire festivala: »Vtis je bil zelo pozitiven zaradi raznolikosti pomenljivih ponudb na programu in možnosti primerjave med različnimi pristopi k obliki monodrame. V Italiji je zvrst vezana predvsem na družbeni angažma in vrednost spomina, hrvaške predstave pa so predstavile refleksijo o gledališču, v poljudnih, ironičnih in satiričnih tonih, kot je bilo na primer v predstavi Sokolovica, ali s filozofijo jezika in komunikacijskega potenciala besede, kot v predstavi Vilima Matule. Dor-deviceva je uporabila like starejših žensk iz dram Čehova za pripoved o frustraci-jah moderne ženske. V predstavi Moj Kras me je zelo prevzel in presenetil lirični navdih, ki je prevladoval nad pripoved- nim gledališčem. Musineri je profesionalno korektna predstava, kije za italijansko publiko precej običajna, a je navdušila tukajšnjo publiko in kritike, kar je zelo zanimivo za državo, ki postopoma izgublja spomin, s katerim se je morala večkrat, ostro soočati. Prav tako je zadela tarčo predstava Monija Ovadie o padcu komunizma. Edina negativna točka tega prvega festivala je bilo pomanjkanje publike in to kljub prikupnosti programa. Mislim, da bo treba v prihodnjih izvedbah rešiti to vprašanje na organizacijskem nivoju.« Vprašanje publike je že na dnevnem redu umetniškega vodje in selektorja festivala Sandra Damianija, ki razmišlja o naslednji, z vseh vidikov dopolnjeni izvedbi festivala: »Z letošnjo, prvo izkušnjo, smo spoznali okolje, njegove značilnosti, prednosti in šibke točke. Umag in njegova okolica nimata prave gledališke publike. V glavnem se za to kulturno dejavnost zanimajo Italijani in turisti, ki jih zdaj seveda ni. Poleg tega manjka mlada publika, saj mladi iz tega območja opravljajo svoje študije izven domačega kraja. V prihodnji izvedbi bomo morali postati bolj pozorni do ciljne publike in posledično do jasno usmerjene promocije dogodka. Na drugi strani je vprašanje nadnapisov, do katerih imam določene pomisleke zaradi zvrsti, ki jo obravnavamo in v kateri je uporaba improvizacije vse manj kot redka. Obračun letošnjega festivala je vsekakor pozitiven in predvsem mislim, da gre za začetek kulturne investicije, ki bo obrodila svoje sadove čez nekaj let.« Rossana Paliaga 28 Torek, 8. aprila 2008 SVET / VOLITVE - Potem ko je vodja SL zagrozil z oboroženim pohodom na Rim Polemične puščice tudi med Berlusconijem in Bossijem Pizza naznanil, da se Krščanska demokracija povsem umika iz volitev RIM - Premierski kandidat Ljudstva svobode in Severne lige Silvio Berlusconi je sprožil polemiko o glasovnicah, saj je zahteval, da se jih znova natisne, češ da niso dovolj jasne. Notranji minister Giuliano Amato mu je v odprtem pismu odvrnil, da je za to prepozno, saj so vojaki, diplomati in študenti v tujini že glasovali. Dodal je, da je Berlusconi tik pred volitvami pred dvema letoma sam podpisal uredbo o podobi glasovni ce. Berlusconi meni, da glasovnice v obstoječi obliki »ne ponujajo nobenih zagotovil glede spoštovanja volje volivcev« in bi lahko prej pripeljale do napak kot pa do izražanja volje volivcev. Premierski kandidat je kritičen do podobe glasovnice, na kateri so znaki 16 strank, ki bodo sodelovale na volitvah, natisnjene vodoravno. Sam zahteva navpično postavitev, iz katere bi bilo po njegovem bolj jasno razvidno, katere stranke pripadajo določeni koaliciji. Precej razburjenja je povzročil tudi Berlusconijev zaveznik, voditelj SL Umberto Bossi, kije pozval k orožju. "Če bo potrebno, bomo šli s puškami nad centralistično rimsko sodrgo, ki namerno preprečuje glasovanje," je dejal. Vodja Demokratske stranke Walter Veltroni je Bossijevo izjavo obsodil. »Rad bi vedel, če je lahko oseba, ki daje takšne izjave, imenovana za ministra,« je dejal Veltroni. Vprašanje je bilo namenjeno Berlus-coniju, ki je napovedal, da bo Bossija imenoval za ministra za reforme, če bo zmagal na volitvah. In dejansko je Berlusconi odgovoril. Dejal je, da Bossi ne bo minister, češ da ni pri dobrem zdravj u. S tem pa j e stopil na prt Bossiju, ki je kmalu užaljeno odgovoril, da je pri »odličnem zdravju«, pristavil pa je, da njegova stranka razpolaga z mnogimi predstavniki, ki bi bili kos ministrski vlogi. Medtem se je v polemiko o glasovnicah vključil tudi premierski kandidat Mavrične levice Fausto Bertinotti in opozoril, da zadeva ni tako nedolžna, saj bi Berlusconi v bistvu hotel, da bi znaka obeh največjih strank zasedala posebno vidno mesto, kajpak na škodo drugih, kar je protiustavno. Voditelj UDC Pierferdinando Casini pa je izrazil prepričanje, da bosta na volitvah doživela poraz tako Berlusconi kot Veltroni in da se bosta morala umakniti pred drugimi za sestavo vlade. Voditelj Krščanske demokracije Giuseppe Pizza pa je včeraj izjavil, da se povsem umika iz volitev, pa čeprav bi imel pravico v njih sodelovati, potem ko je Državni svet razveljavil izključitve znaka njegove stranke. To naj bi storil iz občutka odgovornosti, da ne bi razveljavil volitev, ki so že v teku. Umberto Bossi (levo) s svojo desno roko Robertom Maronijem ansa ALITALIA - V četrtek sestanek v palači Chigi Družba Air France-KLM potrdila prekinitev pogajanj za prevzem Alitalie Upravni svet letalske družbe Air France-KLM je včeraj tudi »uradno« prekinil pogajanja za prevzem Alitalie. Njegovi člani so še enkrat potrdili, kar je predsednik Jean Cyril Spinetta nenehno ponavljal: načrt, ki ga je francosko-nizozemska družba predstavila v prejšnjih dneh, je za njeno vodstvo edini sprejemljiv. Samo slednji naj bi namreč omogočil ponovno konkurenčnost italijanske letalske družbe. »Sedaj so na potezi Alitalia, njeni uslužbenci in sindikalne organizacije, ki jih predstavljajo: povedo naj, kako si predstavljajo bodočnost družbe,« so člani upravnega sveta sinoči zapisali v svojem tiskovnem sporočilu. Vodstvo družbe Alitalia je medtem že sklicalo nov sestanek s sindikati: jutri ob 11. uri se bodo zbrali na družbinem sedežu v Magliani in ponovno preučili nastali položaj. Podoben sestanek se bo v četrtek odvijal v rimski palači Chigi, sklicala pa ga je italijanska vlada. Na tiskovno sporočilo družbe Air France-KLM so se takoj odzvali italijanski sindikati, ki v njem niso zaznali prekinitve pogajanj, ampak možnost njihovega nadaljevanja. Da je obnovitev pogajanja nujna, so prepričani tudi predstavniki pilotov in ostalega letalskega osebja. Sindikat Uil pa vztraja, da bo dogovor možen samo po volitvah, ki bodo v Italiji kot znano prihodnji vi kend. Bodo Alitalina letala kmalu le papirnata? ansa Berlusconi: S svojo latinščino bi lahko kosil tudi s Cezarjem RIM - Premierski kandidat Ljudstva svobode in Severne lige Silvio Berlusconi, ki je znan po tem, da ima o sebi zelo dobro mnenje, je v nedeljo v neki radijski oddaji izjavil, da bi s svojim odličnim znanjem latinščine lahko kosil tudi z Julijem Cezarjem. Zatrdil je, da je bil med svojim šolanjem pri salezijancih zgleden učenec, "latinist", s katerim so se patri hvalili, ko so imeli na obisku ugledne goste, predvsem kardinale. Do omembe Cezarja je prišel, ko je odgovarjal na vprašanje, s katero zgodovinsko osebnostjo bi najraje kosil. Berlusconi je omahoval med Julijem Cezarjem in britanskim državnikom Winstonom Churchillom. Osvobodili mafijca zaradi prepočasnega sodnika PALERMO - Na Siciliji so iz pripora izpustili dva pomembna člana mafijskega klana Madonia, ker so sodni postopki trajali več kot osem let, presegli pa so tudi dopusten rok za pripor. Sodnik, ki naj bi bil krivec za to, pa še vedno ostaja na svojem položaju. Odstop »prepočasnega sodnika« je zahtevalo celo italijansko ministrstvo za pravosodje. A italijanski višji sodni svet je razsodil, da je delovno mesto sodnika Edija Pinattija, ki je celo napredoval in dobil zaposlitev na milanskem javnem tožilstvu, nedotakljivo. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je dogodek že ostro kritiziral in v pismu, ki ga je poslal podpredsedniku sodnega sveta, zatrdil, da »takšna profesionalna ravnanja mečejo slabo luč na delo sodnikov«. Zato je pozval pristojne, »naj v prihodnje ukrepajo in pospešijo sodne postopke«. Šolstvo pridobiva na verodostojnosti in kvaliteti RIM - »Poskus, da bi se izobrazbi, točneje šolstvu, povrnilo verodostojnost in rigorozna določila, je obrodil zaželene sadove,« je izjavil minister za šolstvo Giuseppe Fioroni, ko je ocenjeval pozitivne podatke o bližajočem maturitetnem izpitu. Maturo bo namreč letos opravljalo 496 tisoč kandidatov: dvanajst tisoč tujcev (lani jih je bilo 9 tisoč), 24.885 privatistov (6.412 manj od lanskega leta), samo 86 dijakov iz 4. letnika, ki se zaradi izredno visokih dobrih ocen lahko predstavijo na zaključnem izpitu (leta 2006 jih je bilo 1.667), 68% rednih 19-letnikov, povečini žensk, ki hkrati dosegajo boljše šolske rezultate od kolegov moških. Minister Fioroni ni skrival zadovoljstva, »saj se je število prebrisancev zmanjšalo, ker šolski sistem nagrajuje le tiste, ki se trudijo.« KITAJSKA - Obsojeno podjetje, ki je ponarejalo bonbone Ferrero zmagal v tožbi proti nezakoniti konkurenci PEKING - Vrhovno sodišče v Pekingu je odločilo, da bo moralo kitajsko podjetje Montresor plačati odškodnino italijanskemu proizvajalcu konditor-skih izdelkov Ferrero zaradi ponarejenih čokoladnih bonbonov. Kitajci so ponarejene bonbone Tresor Dor zavili v zlate papirčke in jih prodajali v embalaži, ki je zelo spominjala na Fererrovo bonboniero rocher. Montresor mora v skladu z odločitvijo sodišča turinskemu podjetju plačati simbolno odškodnino v višini 50.000 evrov in ustaviti proizvodnjo spornih čokoladnih bonbonov. Vodja podjetja Giovanni Ferrero je ob tem izrazil zadovoljstvo in napovedal, da se Ferrero na Kitajskem pripravlja na razvoj svoje blagovne znamke. Poudaril je, daje ta sodna zmaga pomembna za vso italijansko industrijo, saj je pojav ponarejenih italijanskih in sploh tujih izdelkov na Kitajskem dokaj razširjen. Ferrero se je tudi zahvalil italijanskemu veleposlaništvu v Pekingu za podporo. Ferrerovi čokoladni bonboni v svoji značilni embalaži ansa OKOLJE - Podatki Legambiente Preveč prašnih delcev v zraku italijanskih mest RIM - Skoraj v polovici 82 italijanskih mest, ki jih je pod drobnogled postavila okoljevarstvena organizacija Legambiente, prihaja do pogostega preseganja dovoljene količine prisotnosti prašnih delcev (Pm 10) v zraku, zaradi česar so številna mesta že v prvih treh mesecih letošnjega leta kršila zakon. Ta določa, da se količina 50 mikrogramov prašnih delcev v kubičnem metru zraka lahko preseže največ 35 dni na leto. Na ne ravno zavidljivem vrhu lestvice sta Turin in Frosinone, kjer so naprave zabeležile že 61 prekoračitev, nasplošno pa se je po podatkih Legambiente izven zakona postavilo že 35 mest na 82, kar znaša 43 odstotkov, marsikatero mesto pa je na tem, da se jim pridruži. Za predsednika organizacije Vitto-ria Cogliatija Dezzo gre za zaskrbljujoče podatke, pri čemer onesnaževanje zraka pripisuje predvsem prevelikemu številu avtomobilov. Krajevne uprave niso še sprejele alternativnih rešitev, ki so po mnenju Cogliatija Dezze uporaba večjega števila javnih prevoznih sredstev, kolektivnih taksijev, uvedba kolesarskih poti idr. / SVET Torek, 8. aprila 2008 29 tibet - Težavna pot olimpijskega ognja včeraj v Parizu Olimpijsko baklo zaradi protestov štirikrat ugasnili Protesti proti kitajskim oblastem tudi v nedeljo v Londonu - Zdaj se bakla seli v Ameriko PARIZ - Več sto protibetanskih protestnikov je včeraj močno oviralo pot olimpijskega ognja v Parizu in se spopadalo s policisti. Varnostne oblasti so morale olimpijsko baklo iz varnostnih razlogov kar štirikrat pogasiti in jo pred protestniki shraniti na avtobus. Najmanj deset ljudi je bilo aretiranih, poročajo tuje tiskovne agencije. 28 kilometrov dolga pot olimpijske bakle je pri Eifflovem stolpu pričel francoski atlet Stephane Diagana, vendar so že po 200 metrih poti izbruhnili spopadi med policijo in protikitajskimi protestniki. Baklo so prvič pogasili in jo umaknili na avtobus, nato pa ponovno prižgali. Poto- Clintonova poziva Busha k bojkotu slovesne otvoritve WASHINGTON - Predsedniška kandidatka Demokratske stranke Hillary Clinton je včeraj pozvala predsednika Georgea Busha, naj se ne udeleži otvoritvene slovesnosti Olimpijskih iger 8. avgusta v Pekingu, če kitajske oblasti ne bodo nehale teptati človekovih pravic v Tibetu in drugod v državi, pa tudi zunaj nje npr. v Sudanu, kjer mirno dopuščajo, da se nadaljuje genocid v Darfurju, da bi le ohranile krajevni režim na svoji strani. Po drugi strani pa se je Clintonova jasno izrekla proti temu, da bi Olimpijske igre bojkotirali ameriški športniki. »Trdo so delali, da bi se udeležili tega praznika športa, in krivico bi jim naredili, če bi jim preprečili udeležbo,« je dejala. vanje bakle je sicer varovala skupina policistov na motorjih, gasilci ter policisti na rolerjih. Ob pobočju Sene si je druga skupina protestnikov znova skušala prisvojiti in pogasiti baklo, kar je policija s hitrim posredovanjem preprečila. Še tretjič pa je policija iz previdnosti prekinila potovanje bakle in slednjo pogasila, ker so na mostu Alma na Seni, kateremu so se približevali, zagledali skupino protestnikov. Baklo so prepeljali na vrh Elizejskih poljan, kjer so jo ponovno prižgali. Četrtič pa so pogasili in spravili v avtobus, ko je baklo bli- Francoski judovski olimpijski prvak David Doulillet nosi olimpijsko baklo obdan od policistov ansa zu Louvra hotel z gasilnim aparatom pogasiti protestnik. Policija ga je pravi čas prijela, še preden je sprožil aparat. Nekaterim aktivistom se je uspelo izogniti varnostnim ukrepom, nakar so splezali v notranjost Eifflovega stolpa in razgrnili črno zastavo s petimi olimpijskimi krogi v obliki lisic. Nato so se na višini 75 metrov priklenili na stolp. Med njimi so bili tudi trije člani organizacije Novinarji brez meja (RSF), ki so prekinili prižiganje ognja tudi v Atenah. Ob pričetku poti olimpijske bakle v Parizu je na Trgu človekovih pravic več sto protibetanskih protestnikov žvižgalo in nosilo zastave z različnimi napisi. Aretiranih je bilo najmanj pet ljudi, med njimi dva protestnika, ki sta mahala s tibetansko zastavo in poskušala ovirati pot olimpijskega ognja, dva člana RSF ter namestnica vodje pariškega regionalnega sveta in članica stranke Zelenih Mireille Ferri. Slednja je z gasilnim aparatom hitela proti Eifflovemu stolpu, so sporočili iz stranke. Aktivisti so kljub strogim varnostnim ukrepom že pred tem obljubili dan "spektakularnih" protestov ob poti olimpijske bakle po Parizu, socialistični pariški župan Bertrand Delanoe pa v bran človekovim pravicam razgrnil veliko zastavo na mestni hiši. Svetovalec kitajskega veleposlaništva v francoski prestolnici je dejal, da je pot olimpijske bakle "velik praznik", proteste pa da je organizirala "mala manjšina". Na Kitajskem državna televizija o protestih ni poročala, kitajska tiskovna agencija Xinhua pa je kasneje sicer poročala, da so baklo "iz varnostnih razlogov" dvakrat pogasili. Vodja tibetanske skupnosti v Parizu Thupten Gyatso pa je dan protestov označil kot "velik uspeh". "Navdušeni smo," je dejal Gyatso. Predsednik Francoskega olimpijskega komiteja Henri Seran-dour pa je na drugi strani proteste obsodil in jih označil za "obžalovanja vredne". Mednarodni inštitut za tisk (IPI) je medtem v izjavi Kitajsko pozval, naj spoštuje svobodo tiska in tujim novinarjem zagotovi popoln dostop do Tibeta. IPI je opozoril tudi na poskuse Kitajske, da bi omejila dostop do interneta in tako preprečila, da bi novice o nemirih v Tibetu in okoliških regijah prišle na dan. Pot olimpijskega ognja se bo iz Pariza preselila v Ameriko, kjer se bo v sredo ustavila v San Franciscu, v petek pa v Buenos Airesu. Pot olimpijskega ognja je tudi v nedeljo v Londonu zaznamovalo več nasilnih incidentov med policijo in protikitajskimi protestniki, ki so se hoteli polastiti bakle ali pa jo pogasiti. (STA) ČRNA GORA Vujanovic bo predsednik vseh državljanov PODGORICA - Črnogorski predsednik Filip Vujanovic, ki je zmagal na nedeljskih predsedniških volitvah, je dejal, da bo v drugem mandatu predsednik vseh državljanov Črne gore. "Bom predsednik vseh državljanov Črne gore. Bodimo skupaj, obrnimo se drug proti drugemu, ker moramo skupaj graditi našo prihodnost, za boljšo prihodnost vseh nas," je dejal Vujanovic. Vujanovic je po preštetih 95,5 odstotka glasovnic prejel 52,3 odstotka glasov. Na drugo mesto se je z 19,3 odstotka glasov uvrstil prosrb-ski kandidat Andrija Mandic. Tretji je Nebojša Medojevic iz Gibanja za spremembe, kije zbral 17 odstotki glasov, na četrtem mestu pa je z 11,1 odstotka glasovi pristal kandidat Socialistične ljudske stranke Sr-dan Milic. Ministri EU dosegli dogovor o izvajanju sistema Galileo LUXEMBOURG - Prometni ministri EU so včeraj v Luksemburgu pod taktirko slovenskega ministra Radovana Žerjava potrdili smernice za nadaljnje izvajanje sistema evropske satelitske radionavigacije Galileo. To je jasen signal, da je Evropa še zavezana do leta 2013 vsem evropskim državljanom in podjetjem ponuditi kakovostno sa-telitsko-navigacijsko storitev, je poudaril minister. Dogovor ključno politično odločitev, sprejeto lani novembra, prenaša v zakonodajno besedilo, je pojasnil Žerjav. "Ta uredba je pravna podlaga za proračunsko implementacijo projektov in določa vsoto, potrebno za financiranje naslednje faze programov," je povedal. Proračun za izvedbo celotnega projekta v obdobju 2007-2013 je 3,4 milijarde evrov. Voznik in paparaci krivi za smrt princese Diane LONDON - Enajstčlanska porota, ki je šest mesecev poslušala pričevanja več kot 240 prič o smrti britanske princese Diane, je včeraj presodila, da sta Diana in njen partner Dodi al Fayed umrla zaradi malomarnosti voznika Henrija Paula in paparacev. Nespametno vedenje Paula in paparacev je po njihovem mnenju privedlo do nenaklepnega uboja. Porota je z devetimi glasovi za in dvema proti presodila, da je nespametno vedenje voznika Paula in pa-paracev privedlo do nenaklepnega uboja Diane in Dodija 31. avgusta 1997. To je bila najhujša možna sodba, ki jo je lahko izrekla porota. Dejstvo, da Diana in Dodi v avtomobilu nista bila zavarovana z varnostnim pasom, je po mnenju porote še dodatno pripomoglo k tragičnemu izidu. Princ Filip v nedeljo zapustil bolnišnico LONDON - Soprog britanske kraljice Elizabete II., princ Filip, ki je bil od četrtka hospitaliziran v bolnišnici King Edward VII v Londonu zaradi pljučne okužbe, je v nedeljo zapustil bolnišnico, je sporočila Buckinghamska palača. Princ, star 86 let, je to zasebno ustanovo zapustil zgodaj popoldne, od tam pa so ga prepeljali na grad Windsor. Včeraj je vojvoda imel na programu dve obveznosti na gradu Windsor in pa večerjo, ki bo obeležila 60-letnico obstoja izraelske države, v četrtek pa bi moral soprogo pospremiti na obisk na pomorski kolidž v Dartmouthu na jugozahodu Anglije. (STA) RUSIJA - Po ustoličenju Medvejeva Putin bo S. maja postal predsednik vlade MOSKVA - Ruski parlament bo Vladimirja Putina na položaj premiera potrdil 8. maja, dan po izteku njegovega predsedniškega mandata, je včeraj izjavil predsednik dume Boris Grizlov. "Čakamo na 7. maj, ko bo ustoličenje novega predsednika, in 8. maj, ko bo potrjena kandidatura nosilca liste Enotne Rusije Vladimirja Putina za premierski položaj," je dejal. Pu tin se po os mih le tih in dveh mandatih 7. maja poslavlja s predsedniškega položaja, nasledil pa ga bo njegov izbranec Dmitrij Medved-jev, ki je marca zmagal na predsedniških volitvah. Kot komentira francoska tiskovna agencija AFP, bo Putin pod Medvedjevom ohranil znaten vpliv nad notranjepolitičnimi zade va mi, vključ no nad go spo dar -stvom, ki ga poganja nafta. Njegova moč se bo še okrepila, če bo postal tudi vodja stranke Enotne Rusije, ki ima v rokah več kot dve tretjini se- Vladimir Putin dežev v parlamentu. Grizlov, ki trenutno vodi stranko in je tesen zaveznik priljubljenega predsednika, je dejal, da bo Puti-nu predlagal, naj prevzame vodenje Enotne Rusije. Do menjave bi lahko prišlo že 14. oz. 15. aprila, ko bo imela stranka kongres. Putin je tesno povezan z Enotno Rusijo in je bil nosilec njene liste na decembrskih parlamentarnih volitvah, vendar ni njen član. (STA) zda - Nove težave za demokratsko kandidatko Hillary Clinton je morala odsloviti stratega kampanje NEW YORK - Predsedniška kampanja newyorške senatorke Hillary Clinton je v nedeljo ostala brez glavnega stratega Marka Penna, kije odstopil zaradi konflikta interesov. V svoji drugi službi je namreč lobiral za prostotrgo-vinski sporazum s Kolumbijo, ki mu predsedniška kandidatka nasprotuje. Analitiki ocenjujejo, da bo odstop najbrž pozitiven za kampanjo kandidatke, ki pred 22. aprilom, ko bodo imeli demokrati strankarske volitve v Pennsylvania, zaostaja za senatorjem Barackom Obamo. Mark Penn, ki je leta 1996 pomagal Billu Clintonu do ponovne izvolitve za predsednika in senatorki na prvih volitvah v New Yorku leta 2000, l e veljal za zadirčnega prepirljivca, ki je hotel vedno imeti zadnjo besedo. Penn naj bi bil odgovoren za to, da je Clintonova med kampanjo poudarjala izkušnje, medtem pa ji je Obama izmaknil geslo o spremembah, ki pri Američanih po sedmih letih vladavine Georgea Busha sproža veliko navdušenje. Penn je moral oditi, ker je časopis Hillary Clinton Wall Street Jorunal v petek razkril, da se je 31. marca srečal s predstavniki kolumbijske vlade. Penn je namreč tudi direktor pri lobističnem podjetju Burson-Marsteller, ki ga je kolumbijska vlada lani najela za kampanjo prepričevanja kongresa v koristnost sprejetja sporazuma o prosti trgovini med ZDA in Kolumbijo. Pogodba za lobiranje je bila vredna 300.000 dolarjev. Kandidatka Clintonova pa medtem med kampanjo trenutno ostro nasprotuje novim prostotrgovinskim spo- razumom, ki ne bodo vsebovali trdnih zagotovil o pravicah delavcev. Penn se je po razkritju opravičil in dejal, da je njegovo sodelovanje s Kolumbijci napaka. V soboto je Kolumbija zato nemudoma razdrla pogodbo za lobiranje. V nedeljo pa je moral Penn oditi še s položaja vodilnega stratega kampanje Clintonove. Šefica kampanje Maggie Williams je sicer sporočila, da bo njegovo podjetje za raziskave javnega mnenja "Mark, and Penn, Schoen and Berland Associates, Inc." še naprej izvajalo notranje ankete za potrebe kampanje in sodelovalo s svetovanjem. To podjetje je doslej od kampanje dobilo nekaj manj kot 11 milijonov dolarjev. Strategijo bosta po novem vodila direktor komunikacij Howard Wolfson in anketar Geoff Garin. Gre za letos že drugo veliko zamenjavo na vrhu Clintonove kampanje. Februarja je odstopila šefica kampanje Patti Solis Doyle, na njeno mesto pa je prišla Williamsova. (STA) 30 Torek, 8. aprila 2008 PRIREDITVE / GORICA - V četrtek koncert v Kulturnem domu Stella Chiweshe iz Zimbabveja s čudovitimi zvoki glasbila mbira Mbira je neke vrste klavir z dolgimi, jezikom podobnimi kovinskimi tipkami, ki ga uporabljajo nekatera plemena Bantu v Zimbabveju. Gre za obredno glasbilo, ki je sestavljeno iz lesenega resonančnega trupa, na katerem sta razporejeni dve vrsti kovinskih tipk. Pri igranju na ta instrument, godci uporabljajo palec in kazalec, s katerima povzročajo tresljaje kovinskih jezikov ter pri tem ustvarijo niz očarljivih in s skrivnostjo prepojenih melodij. Običajno gre za solistične nas tope god cev na mbi ro, ni so pa ni -ti redki primeri, ko se izvajalcu pridružijo tudi pevci in godci na brenkala. Pri tem nastanejo čudovite obredne in slavnostne pesmi, ki poslušalca potegnejo globoko v duhovnost afriškega človeka. Iskalci izvirnih glasbenih tokov so šele pred kratkim odkrili soliste na mbiro ter pri tem spoznali tudi Stello Chiweshe, pravcato »kraljico zimbabvejskega glasbila«. Afriška umetnica že preko 30 let privablja zvoke iz svoje mbire, v zadnjih letih pa je našla kar precej privržencev po vsem svetu. Zanimivo ob vsem tem je vedeti, da je bilo to glasbilo do leta 1980 prepovedano. Takrat je Zimbab-ve končno postal samostojen (do tedaj se je država imenovala Rodezija in je s svoj im vodj em Ianom Smithom veljala za najbolj rasistični režim na svetu), mbiro pa so kolonialne oblasti ime le za in stru ment, ki je bil ze lo povezan z osvobodilnim gibanjem. Kljub prepovedi pa so potekali skrivni koncerti in Stella Chiweshe (na posnetku) je na njih nastopala in jih včasih tudi sama prirejala. Med svojimi nastopi in s svojo neponovljivo spo- ročilnostjo uspe Stelli Chiweshe popeljati poslušalca v položaj, ki lebdi med bolečino in uporom, med neizmerno bedo in velikimi duhovnimi vrednotami. Gre za enkratno mešanico melodij iz bogate afriške glasbene dediščine ter sodobnejših zvočnih zamisli, iz katerih se porodi svojevrstna vez med pritajenimi zvoki mbire in petjem z močnim ritmičnim nabojem. Stello Chiweshe in skrivnosti mbire bomo končno spoznali tudi pri nas. Pozdravili jo bomo in uživali ob njenem igranju na tradicionalno glas- bilo v četrtek 10. t.m. ob 20.45 uri dvo ra ni Kul tur ne ga do ma v Gorici. Goriški hram kulture ni nov pri tovrstnih ponudbah, saj mu z odličnimi stiki in povezavami z raznimi ustanovami in združenji, uspe privabiti v posoško mesto svetovno znane umetnike raznovrstnih glasbenih zvrs ti in žan rov. Tokrat bomo spo -znali Afriko, ki se bolj poredkoma pojavlja na naših odrih. Zato velja sre čanje z bogatim glas benim izroči -lom črne celine za poslastico, ki je ne gre zamuditi. (VIP) RAZSTAVE GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 9. aprila, ob 20.30 / Edoardo Er-ba: »Maraton v New Yorku« - predhodna rezervacija, z italijanskimi nadnapisi. J. P. B. Moliere: »Namišljeni bolnik« / premiera v petek, 11. aprila, ob 20.30, ponovitve: v soboto, 12. aprila, ob 20.30 red B, v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00 red C z varstvom otrok, v ponedeljek, 14. aprila, ob 15.00 zaključena za šole, v torek, 15. aprila, ob 11.00 abonma bara-kuda, v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok, v petek, 18. aprila, ob 20.30 red F, v soboto, 19. aprila, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Il berreto a sonagli« / v produkciji Sicilie Teatra, režiji Maura Bologninija, igra Sebastiano Lo Monaco. Danes, 8. aprila, ob 20.30, jutri, 9. aprila, ob 16.00, od četrtka, 10., do sobote, 12. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00. La Contrada William Arthur Rose: »Indovina chi viene a cena?« / v režiji Particka Ros-sija Gastaldija, igrata Gianfranco D'An-gelo in Ivana Monti. V petek, 11. in v soboto, 12. aprila ob 20.30, v nedeljo, 13., in v torek, 15 aprila, ob 16.30, od srede, 16., do sobote, 19. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. aprila, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 11. aprila, ob 20.45 / Ascanio Celestini: »Appunti per un fil sulla lot-ta di slasse«. Nastopa Ascanio Celesti-ni, glasba: Matteo D'Agostino. GORICA VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Paolo Patui: »Le lungje cene di Nadal« / nastopa CSS Teatro stabile di inno-vazione del FVG, režija Gigi Dal-l'Aglio. Od četrtka, 10. aprila, do nedelje, 13 aprila, ob 20.45. Teatro Palamostre V četrtek, 10. aprila, ob 21.00 / Asca-nio Celestini: »Appunti per un fil sulla lotta di classe«. Nastopa Ascanio Ce-lestini, glasba: Matteo D'Agostino. SLOVENIJA NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 8. aprila, ob 19.00 / Radoslav Zla-tan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. Jutri, 9. aprila, ob 20.30 / Matej Bor: »Raztrganci / učenci in učitelji«. Gostovanje Mestnega gledališča Ptuj. BILJE V nedeljo, 13. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amo-re, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 11. aprila, ob 19.30 in v soboto, 12. aprila, ob 20.00 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Jutri, 9. aprila, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V četrtek, 10. aprila, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 8. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica« - Beograjsko dramsko kazalište. Jutri, 9., in četrtek, 10. aprila, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. Mala scena MGL Danes, 8. aprila, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V četrtek, 10. aprila, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Danes, 8. aprila, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. V četrtek, 10. aprila, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. Cankarjev dom Danes, 8. aprila ob 20.00 / Štihova dvorana / čarobna, duhovita, ganljiva gibalna predstava »Kolektiv narobov: tok-tok!«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Kurt Weill: »I sette peccati capitali« in Leonard Bernstein: »Trouble in Tahiti« / premiera v soboto, 12. aprila, ob 20.30, ponovitve v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00, od torka, 15. do petka, 18. aprila, ob 20.30 ter v soboto, 19. aprila, ob 17.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli V petek, 11., in v soboto, 12 aprila, ob 21. uri nastop plesne skupine CRDL Compagnia Mvula Sungani. Režija in koreografija Mvula Sungani. GORICA Kulturni dom V četrtek, 10. aprila, ob 21. uri / koncert kraljice mbire Stelle Chiweshe iz Zimbabveja. Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 11. aprila, ob 20.30 / v komorni dvorani koncert ansambla »Trio di Bari« - Adriano Cirillo, klavir, Marek Rose, violina ter Antoni Sanarica, čelo. V soboto, 12. aprila, ob 18. uri / »Snovanja« nastopa Orkester Nova iz Nove Gorice, dirigent Jurij Križnič, solist Sebastjan Grego, kitara. V nedeljo, 13. aprila, ob 17. uri / »Universita della III. eta«: Zborovska revija. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Danes, 8. aprila ob 20.45 / koncert dua Liza Ferschtman, violina in Inon Bar-tanan, klavir. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.45 / koncert Jerusalem Symphony Orchestra, dirigent David Stern, solist Shlo-mo Mintz, violina. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8. aprila, ob 20.30 / v Klubu CD koncert kitarista Freda Fritha prejemnika nagrade Demetria Stratosa 2008 za izjemne dosežke v eksperimentalni glasbi. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 10. aprila, ob 21.00 / koncert Jure Stublica s skupino Film. V petek, 11. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Gogol Bordello iz New Yorka. V četrtek, 19. aprila , ob 21.00 / koncert skupine Riblja čorba. V soboto, 26. aprila , ob 20.00 / Nastopajo Dirty DC (tribute to AC/DC). _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan V četrtek, 17. aprila, ob 19.00 / koncert kitarista Janeza Gregoriča. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od 9.00 do 18.30. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Muzej Revoltella: do 13. aprila bo na ogled zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Palača Costanzi: do 15. aprila bo na ogled razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Gallerija Cartesius do 22. aprila bo na ogled razstava o Avgustu Černigoju. Palača Gopcevich / do 13. aprila bo na ogled razstava »Arthur Schnitzler -Amori e affetti«. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 19. ure. V razstanih protorih zavarovalnice Bossi & Viatori v Ulici Locchi bo do 11. aprila na ogled razstava Dezideri-ja Švare z naslovom »Nedolžni pejsaž«. Urnik: do četrtka, 10. aprila, od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, v petek, 11. aprila, od 8.30 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ul. 131) je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzho-du). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cappelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Fulvio Musina, Eddy Pugliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Antonietta Za-nin; do 10. aprila od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. Kulturni center Lojze Bratuž: v sredo, 16. aprila, bo ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Razstava bo na ogled do 30. aprila z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline raccontano - Il can-tiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Občinska galerija umetnosti / do 15. junija bosta na ogled razstavi »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Marangoni. Un artista in cantiere«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. Občinska dvorana Antiche Mura / do 17. aprila je na ogled razstava »Impronte d'ac-qua. Trasformazione del territorio ed uso delle acque«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. Urnik: od 8.00 do 14.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: g Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Licu-la, letošnjega Prešernovega nagrajenca. ŠMARTNO V BRDIH V Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobarišld muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. MARIBOR V galeriji Ars Sacra na Slomškovem trgu 3 v Mariboru bo do 12. aprila na ogled razstava z naslovom »V lesu izrečeno in nedorečeno«. Razstavljata Stane Jarm in Andrej Kosič; urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro, v soboto od 10. do 12. ure. / RADIO IN TV SPORED Torek, 8. aprila 2008 B1 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: Mladi Kraški Muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Volilna tribuna 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Rebecca, la prima moglie (It., '07, i. R. MIlani) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta (vodi B. Ve-spa) 1.05 Nočni dnevnik Rai Due 6.15 6.25 7.00 9.45 10.00 10.50 11.05 13.00 14.00 15.50 17.20 18.05 19.00 20.25 20.30 21.00 22.35 22.45 22.50 0.00 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 17.20, 19.50 Resničnostni šov: X Factor Variete: Random (risanke) Aktualno: Cult book Dnevnik - Punto.it Aktualno: Volilna sporočila Variete: Piazza Grande Dnevnik, Costume e societa in Salute Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui Volilna tribuna Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota Dnevnik Aktualno: Politične volitve 2008: predstavitev Sergija Riboldija in Fausta Bertinottija Nočni dnevnik Aktualno: Punto di vista Šport: Martedi Champions Film: Ipotesi di complotto (groz., ZDA, '97, r. R. Donner, i. M. Gibson) V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Volilna sporočila Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Punto donna Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Variete: Melevisione 22.50 Aktualno: Tribuna elettora-le Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Report Dnevnik - deželne vesti in Primo 8.05 9.00 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 15.15 16.35 17.00 17.45 19.00 20.10 20.30 21.30 23.30 23.45 0.55 1.15 piano Aktualno: Primo piano Nočni dnevnik Aktualno: Diario famiglia, con gli occhi dei figli - Il mondo cosí co-m'e 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 18.40 18.55 20.20 21.10 23.55 Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: I dannati e gli eroi (western, ZDA '60, i. j. Hunter) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Resničnostni šov: Stranamore (vodi E. Folliero) Film: La sindrome di Stendhal (tri-ler, It., '96, r. D. Argento, i. T.Kret-schmann) Canale S 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.35 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Aktualno: Secondo voi Nad.: Beautiful 16.50, 18.05 Resničnostni šov: Grande Fratello Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Nan.: Una mamma per amica Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nad.: Carabinieri 7 (i. W. Nudo, M. Casagrande) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nad.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved/Studio sport 13.35 Kviz: MotoGp 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: I Simpson 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: Buona la prima! (i. Ale & Franz) 22.10 Variete: Mai dire Martedi 23.50 Variete: Talent 1 0.50 Aspettando Oktagon ^ Tele 4 7.00 7.20 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.00 13.35 14.00 15.35 18.45 19.10 19.55 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska A tu per tu - pisma Don Mazziju Aktualno: L'eta non conta Formato famiglia Nan.: The flying doctors 15.00 Klasična glasba Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau-le dei tempi Aktualno: La tv delle liberta Dokumentarec o naravi Aktualno: Obiettivo fisco Aktualno: Domande a Riccardo Illy Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: In coda al Tg 22.25 Expo 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik 23.40 Košarka: Angelico Biella - Snaide-ro Udine LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.05 23.10 23.35 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Pianura rossa (vojni, VB, '54, i. G. Peck) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni šov: S.O.S. Tata Resničnostni šov: Adolescenti -istruzioni per l'uso Nan.: Doctor*ology Variete: Speciale Chiambretti Jr Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Na potep po spominu 9.25 Lutkovna nanizanka 9.40 Dok. nan.: Fadil 10.05 Sejalci besed: France Prešeren 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Poljudnoznanstvena oddaja: Poslednji leopard 11.55 Intervju: Dr. Tine Hribar (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 16.20 Ris. nanizanka 16.10 Pesmice o sreči (4. del) 16.30 Knjiga mene briga: Dušan Šarotar - Biljard v Dobrayu 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Tv pogled 17.35 0.20 Dok.: Gozdovi Slovenije 18.05 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Kviz: Piramida 21.00 Dok.: Tristo kosmatih 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok.: Demo(s)kracija (pon.) 23.55 50 let televizije: Tv dnevnik 8.4.1990 0.45 Film: Kava in cigarete (t* Slovenija 2 9.00 Zabavni infokanal 12.55, 15.00 Tv prodaja NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo (pon.) Dober dan, Koroška (pon.) Resnična resničnost (pon.) Oddaja o modi: Bleščica (pon.) Studio city (pon.) 50 let televizije Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) Mostovi - Hidak: Potepanja - Ba-rangolasok Poročila Lovci teme Glasnik Folklorna skupina Tine Rožanc V duhu glasbenega in plesnega izročila Dok.: Slovenska ljudska glasbila in godci: Žvegla Muzikajeto: Balkan 2 Globus Film: Dediščina Evrope: Dalijeva razsežnost Film: Črna mačka, beli maček (pon.) 6.30 8.30 10.05 13.25 13.55 14.25 15.30 16.25 16.55 17.25 18.00 18.05 18.30 18.55 18.55 19.30 20.00 20.30 21.05 22.20 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Mladinska oddaja: Fanzine 15.00 Arhivski posnetki 15.55 Sredozemlje 16.25 Artevisione - kulturni magazin 16.55 Aktualno: Meridiani 18.00 Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 0.05 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Alpe Jadran 20.00 Srečanje z... 20.30 Avtomobilizem 20.45 Nautilus 21.15 Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Biker Explorer 22.45 26. mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in ... 1 Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Ženeva po Ženevi (pon.) 18.00 Mladi @ - a + e 18.45 Spoznajmo jih (pon.) 19.40 Kulturni utrinek 20.30 Hitova turistična borza 21.30 Asova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka -iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Oštrigeca (5. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Brezmejne skice; 12.00 Tema tedna; sledi Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35Za-ključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Pogovor z ekologom; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pe-diater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nekoč sta živela godec in plesalka (koncert ob praz- novanju 80-letnice radia in 50-letnice televizije); 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 8. aprila 2008 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.43. Dolžina dneva 13.11. LUNINE MENE Luna vzide ob 7.16 in zatone ob 23.21. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznejših težav, le pri najbolj občutljivih se bodo občasno pojavljale z vremenom povezane težave. PLIMOVANJE Danes: ob 6.00 najnižje-58 cm, ob 12.19 najvišje 26 cm, ob 17.40 najnižje -21 cm, ob 23.50 najvišje 49 cm. Jutri: ob 6.35 najnižje -51 cm, ob 13.06 najvišje 18 cm, ob 17.05 najnižje -8 cm, ob 24.11 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500m .............7 2000 m 1000 m............4 2500 m 1500 m............0 2864 m UV INDEKS Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER ^NAPOVED ZAJUTRf V gorah bo spremenljivo, v nižinah in ob morju bo spre- Jutri in v četrtek bo pretežno oblačno. Občasno bo menljivo ali oblačno. V vzhodnih predelih niso izključene deževalo, pogosteje v zahodnih krajih. Pihal bo jugoza-občasne šibke padavine. Zvečer in ponoči se bo vreme po- hodni veter, ob morju jugo. Nekoliko topleje bo. slabšalo. V nižinah in ob morju se bodo začele pojavljati padavine. Ponoči bo ponekod zamegljeno. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7, tel.: + 386 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 10)5 627 8418 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica i b. tel.: + 386 (0)5 73812 18 DOMINIKANSKA REPUBLIKA 4.5. Hotel 3 14 dni, vse vključeno, letalo iz Munchna 998 € KUBA 16.5. Hotel 3* 14 dni. vse vključeno, letalo iz Munchna 1.169 £ SRI LANKA 14 dni, pol penzion letalo iz Munchna 884 € POTUJ PAMETNO O AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotovanj.si VELIKA BRITANIJA - Anketa »Železna dama« najboljša premierka Margaret Thatcher LONDON Zažgali kip posvečen Huseinovi ženi LONDON - V londonskem parku Holland so neznanci zažgali kip, poimenovan po prvi soprogi Sa-dama Huseina, narejen iz škatel iz lepenke, lepilnega papirja, naftnih zabojnikov in kablov. Kip Sajida Talfah, delo umetnika Grahama Hudsona, ki je bil v parku razstavljen dva meseca, je popolnoma uničen. Direktor londonske galerije Rokeby, ki prodaja Hudsonova dela, Ed Greenacre, je dogodek potrdil in dejal: "Zelo smo razočarani, daje bilo Hudsonovo delo poškodovano. Ta hip še ne vemo, kdo je odgovoren za to dejanje. Če je šlo zgolj za nespametno dejanje van-dalizma, je to ena stvar, če pa je šlo za premišljeno uničenje umetniškega dela, je to druga zgodba," je dejal. IZRAEL - Obsojen je bil zaradi alkohola Zunanja ministrica ima težave s sinom Cipi Livni LONDON - Britanci menijo, da je bila Margaret Thatcher najboljša britanska premierka po drugi svetovni vojni, je pokazala anketa, ki jo je včeraj objavil časnik Daily Telegraph. Za "železno lady", ki je britansko vlado vodila med letoma 1979 in 1990, je glasovalo 34 odstotkov sodelujočih v anketi. Thatcherjevi sledi Winston Churchill, kije Veliko Britanijo vodil med drugo svetovno vojno in tudi v letih 19511955, je podprlo 15 odstotkov Britancev. Na tretj e mesto se je z 11 odstotki uvrstil Tony Blair, britanski premier od 1997 do junija 2007. Harold Wilson, britanski voditelj od 1964 do 1970 in nato od 1974 do 1976, je četrti z devetimi odstotki, peti pa Clement Attlee, premier od 1945 do 1951, ki je prejel sedem odstotkov podpore. Trenutni britanski premier Gordon Brown je prejel manj kot odstotek glasov. V anketi je sicer sodelovalo 2062 ljudi. (STA) ČEŠKA - Z 28-letno vojaško stevardeso Predsednik Vaclav Klaus priznal ljubezensko razmerje PRAGA - Češki predsednik Vaclav Klaus je prvič spregovoril o ljubezenski zvezi z 28-letno vojaško stevardeso Petro Bednarovo in neposredno priznal, da imata razmerje. V rumenem tisku so sicer krožile tudi špekulacije, da naj bi bila stevardesa s Klausom tudi noseča. "Rekel bi samo eno: Da so naju skupaj fotografirali, ni bila fotomonta-ža niti popolno naključje," je za češki rumeni časnik Aha povedal 66-letni predsednik. Na vprašanje, kako je to pojasnil svoji ženi, je dejal, da se "to ne da razložiti in pri takšni stvari ne moremo pričakovati nobenega razumevanja". Klausa so novinarji Aha z Bednarovo ujeli v začetku marca - neposredno po njegovi zaprisegi po volitvah za predsednika države. Časopis je takrat objavil vrsto fotografij, na katerihje bilo ponoči moč videti predsednika in stevardeso. Nekega večera sta ob 22.30 zapustila praški golf klub in se odpeljala v hotel v bližini Prage. Slednjega sta naslednje jutro skupaj zapustila v predsedniški limuzini. (STA) Vaclav Klaus TEL AVIV - Že na službenem področju ima izraelska zunanja ministrica Ci-pi Livni dovolj razloga za skrb, zdaj pa ima težave še doma. Njen sin Omri Spicer je namreč obsojen na 12 dni vojaškega zapora zaradi uživanja alkohola v vojaški uniformi na civilni zabavi. Incident se je zgodil na neki zabavi, kamor so bili povabljeni Spicer in njegovi kolegi iz mornarice. Poveljniki naj bi jih pred odhodom iz baze opozorili na prepoved uživanja alkohola. Izraelska vojska je leta 2005 sprejela strožja pravila glede uživanja alkohola. Takrat je namreč nek vojak umrl zaradi zastrupitve z alkoholom. Poleg Spicerja je vojska v zapor poslala še enega vojaka, preostalih osem pa jih je bilo deležno prepovedi izhoda iz baze od dveh do štirih tednov. Livnijeva je znana po tem, da skriva svoje zasebno življenje. Poročena je z oglaševalcem Naftalijem Spicerjem, s katerim imata dva otroka, Omrija in Juva-la. (STA)