357
Politične stvari.
Izjave obeh delegacij in prestolni govor
cesarjev.
Minulo soboto poklonili ste se obe delegaciji na cesarjevem gradu budimskem svojemu cesarju in predsednika delegacij nagovorila sta cesarja z nagovoroma, kateremu vsakako pripada političen pomen.
Avstrijska delegacija pokloaila se je cesarju točno ob 12. uri, ogerska pa ob 1. uri.
Nagovora dr. Smolkovega ponavljati bilo bi odveč, ker je glede politične vsebine skoraj do besedice soglasen z govorom njegovim pri otvorjenji delegacije, izpustil je tukaj samo ono pomenljivo in deloma iznemir-ljivo tolmačeno besedo skrajna sila (ultima ratioj orožja.
Omeniti je, da je cesar prav krepkega zdravja, da ste mu bili lici jasni, prijazni in da ni bilo videti na njima nikakoršnega omračenja po težkih skrbeh. Po prestolnem govoru nagovoril je cesar vsakega poslanca ter se razgovarjal ž njim nekoliko trenutkov. Z generali in plemiči razgovarjal se je večinoma o osobnih zadevah, druge poprašaval je o zadevah dežel, katere zastopajo. Z dr. Riegerjem razgovarjal se je o slad-korskem davku, dr. Poklukarja je nagovoril z besedami : Kaj ne, vi ste iz Ljubljane in ste uže bili v delegacijah, pa v državnem zboru niste bili nepretrgoma." Na udgovor, da se je leta 1873. umaknil grofu Hohen-wartu, odgovoril je cesar: pa zdaj ste uže več let v državnem zboru? — Da veličanstvo od leta 1879. v delegaciji, tukaj pa sem bil leta 1872. — Dalje omenil je cesar: „V Ljubljani ste imeli tudi nekaj kolere!" — in z odgovorom: „da, prikazala se je izrekoma med prisi-ljenci, katerih je v teku več tednov umrlo okoli deset, pa nadejamo se, da z mrzlejšim letnim časom preneha popolnoma" — bil je končan ta razgovor.
V ogerski delegaciji izvoljen je za predsednika mi-nisterskega  predsednika   brat Ludovik  grof Tisza; njegov  nagovor  znači   se  po   sledečih,   pomenljivejših stavkih :
„Ako se po državi oziramo in vidimo, koliko gospodarskega in kulturelnega dela se je pričelo na vspe-šen način, in koliko pričetega je še treba nadaljevati in končati, katera dela bi morala zastati, ako bi se mir trajno motil, iz tega se razvidi — ne glede na za tak slučaj potrebnih žrtev na blagu in krvi — koliko važnost nam je polagati na to, da se modremu vladanju Vašega veličanstva posreči, državi tudi v prihodnje mir
ohraniti. Ako delegacije od leta do leta privolevajo veči vojni budget, ako je ogersko postavodajalstvo sklenilo nove brambovske postave, katere narodu nakladajo nove dolžnosti, tedaj se sme z zadostenjem reči, da so vse to storile na korist vzdržavanja miru — Za vlado, katera boče vspešno postopati v diplomatičnih razpravah, mora stati dobro oborožena vojna moč. Vrh tega treba je, da oba dela države navdaja prepričanje, da je pot, katero hodi vlada Vašega veličaustva glede vnanje politike taka, da pelje k obrambi in razvoju bistvenih koristi najvišega prestola in obeh delov države. Ker le tako prepričanje zamore samo zavest dolžnosti povek-šati do tmega navdušenja, katero v odločilnih trenutkih daje moč za dela, katera skoraj presegajo človeške moči.
Dalje je treba, da se tudi v bodoče ohrani tesna razmera med vojno in narodom.
Kjer so ti pogoji, tam se more mirno pričakovati. Ako bi se pa vkljub temu pripetilo, da bi se kot cena za vzdržavanje miru zahtevalo zanemarjanje bistvenih koristi prestola in države, v čemer bi noben zvest pristaš prestola in države ne mogel najii pomirjenja, tedaj smete Vaše veličanstvo gotovo računati na udanost zvestega ogerskega naroda. Krog najvišega prestola Vašega veličanstva zbral se bo potem ta narod in na zvišeni klic Vašega veličanstva bo za Boga, kralja in donii vino vse svoje vrgel na tehtnico in varoval svojo pravico. Božja previdnost naj nas obvaruje ,. da bi nastala taka sila, ona naj drago življenje Vašega veličanstva tudi zavolj tega obvaruje. Visoka razumnost, očetovska skrb in zvišeuo čutstvo Vašega veličanstva v spoznavanji domoljubnega čutja udauosti narodov države, razkropilo je uže veliko s&rbi, re. ilo mnogo zmešnjav in odstranilo mnogo nevarnosti.
Vsegamogočni naj za osrečenje Vaših narodov delujoče življenje Vašega veličanstva ohrani do najskrajnejše meje človeške starosti!
Prestolni govor cesarjev se glasi:
„Zs goto vilo zveste udanosti, katero ste mi izrekli, navdaja me s pravo zadovoljnostjo. Sprejmite zato izraz moje srčne zahvale.
Obžalovanja vredne zmešnjave v Bolgarski, ki so se pričele minulo leto s prekucom vlade plodivske, dajejo vnovič povod k resnim skrban. Posrečilo se je sicer združenemu prizadevanju vlasti, nemir omejiti na en kraj in pripraviti uvedenje postavnih razmer, vendar pa so najnovejše dogodbe v Sofiji povzročile novo nevarno krizo, katere razvoj, in kakor se nadjam, mirna rešitev pozornost moje vlade na-se obrača. Njeno prizadevanje meri na to, da se pri konečuem vredjenji bolgarskega vprašanja, ki se mora zgoditi s sodelovanjem vlasti, v avtonomni kneževini uvede postavni stan, ki se ozira na dopustljive želje Bolgarov in se ravno tako vjema z veljavnimi pogodbami in koristmi Evrope.
Izvrstne razmere, ki jih imamo z vsemi vlastmi in pa zagotovila miroljubnih namenov, katere dobivamo od vseh vlad, dopuščajo nado, da se bo vkljub težavnemu položaju na izhodu, posrečilo, varovaje koristi Avstro-Ogerske, državi in Evropi ohraniti blagoslove miru.
Vojno upravništvo zahteva od vas večjo požrtoval-nost za potrebe, ki se opravičujejo s posledicami postave o nastanovljenji vojakov in pa z napredujočim razvojem orožne tehnike. Pa prizadeva si višje tirjatve nastale neizogibne omejiti po moči na najmanjo mero.
V Bosni in Hercegovini kaže se tudi letos na vsakovrstnem polji neprestan napredek in se za stroŠKe uprave teh dežel iz skupnih sredstev ne zahteva nikakoršen donesek.
Moja vlada namerava za prihodnje leto zopet znižanje kredita za vojno v Bosni in Hercegovini.
358
To temeljito pretresavanje prihajajočih Vam predlogov priporočam Vaši zmiraj skazani domoljubni previdnosti, zanašam se, da bodete mojo vlado pri spolno-vanji njenega važnega in težkega posla podpirali s svojo zaupno pripomočjo in izrekam Vam vsem svoj srčni pozdrav."