Kmecka zveia Nov red se v svetu napoveduje, ki naj nadomesti prejšnji red, ka+eri je dovedel do sedanje vojne. Bil je to bolj *• -''ed, kakor pa red. Zasnovan je bil na neosnejeni svobodnosti posameznikov, ki so zasledovaii svoje lastne interese brez ozira na dobro ali zlo 3kapnosti. V bodočem redu bodo prvenstveno odločilna načela, ki bodo gradfla sreoo posameznika v popolnem Bkladju z interesi skupnosti, družbe, naroda. Kot najprikladnejša se priporoča ne samo od cerkvene strani, marvr!Č tudi od strani najbolj razboritih in stvarnili socialnih politikov in državnikov stanovska ureditev družbe in države. Organizacijo stanov je treba pravočasno pripraviti. Na mah se to ne da napraviti. Zato pozdravljamo organizacijo kmečkega stanu, ki ga med Siovenci pripravlja Kmeeka zveza. Šiajerskim Slovencem ta orgaaizaeija ni tuja. Saj smo :-i.i bili tisti, ki smo prvi dvignili idejo siovenske kmeeke organizacije ter jo pcstavili v ospredje našega političnega Ijudskega prizadevanja. Dne 21. januarja je preteklo 34 let, kar smo ustanovili v Mariboru (21. januarja 1907) »Slovensko kmečko Kvezo za Štajersko«. Njen namen ni bil samo političen (delo in borba za pravice slovenskega naroda in kmečkega stanu), marveč tudi izobrazba in gospodarski prospeh slo-; venskega kmeta. Naši kmečki organizaciji je hotel zaustaviti pot liberalizem, ki se je poslužil, kakor se še danes poslužuje kmeeke misli v zadovoljitev sebičnih namenov posameznikov in 3trank. Pred svetovno vojno se je ponujal naSemu kmetu pod dvojco zastavo: nemškutar¦3ko in narocino. Prvo je nosil uernškutarski otujski »Štajerc«, drugo pa stranke in struje, \ '.a so vznikle zdaj na štajerskem, zdaj na Kranjskem. Licitirale so z obljubami kmetom, i 'd pa 60 bili v veliki večini prepametni in pre-' pošteni, da bi kmečko-stanovsko zakrinkane.nu lib^ralizmu šli na limanice. Po Jjtvetovni vojni se je v naši državi glavno zanimanje osredotočilo okoli ustavnih barb. Šlo je predvaem za vprašanje pravilne državne ureditve. Pretirani eentralizem, ki se je v državi vpeljal, so vsi sloji in stanovi našega ljudstva občntili kot težko toreme, ki ovira razvoj kulturnih in gospodarskili sil naroda. Ko je z zlomom diktature 24. junija 1935 zavela svobodnejša sapica v naši državi, je bila 22. decembra 1935 ustanovljena v Ljubijani Kmečka zveza z delokrogom za vso Siovp-nijo. Njen namen je: organizirati kmečki stan stanovsko, strokovno in kuliluilu (prosvetno), vzbujati v njem stanovsko in državljansko zavednost, strokovno ga izobraževati, pospeševati njegovo gospodarsko blagostanje, širiti zadružno misel in dajati pobudo za zadružno organizacijo. Namen je lep in plemenit in je želeti ne samo v svnislu kmečkega stanu, marveč tudi men dimbolj in čimprej uresniči. Saj je slo- . „._ ci ..oi pOsestniK m Ok/^e.ov^.ec slovenske zemlje obdržal in ohranil tvarno podiago za obstoj slovenskega naroda. Kot hranitelj in branitelj od prednikov podedovanega slovenskega in katoliškega duha je glavni in trajni stvaritelj duše našega naroda, ki je v bistvu ostala slovenska, četudi je bilo ljudstvo obsojeno, da zunanje sltiži političnim interesom drugih narodov. S slovensko zemljo je slovenski kmet ohranil tudi slovenski narod. Ohranitvi in okrepitvi tega najvažnejšega stanu našega ljudstva bodi posvečeno naše politično prizadevanje in naše organizacijsko delo. Trdno organiziran in duhovno zedinjen kmečki stan bo za slovenski narod tudi najkrepkejša obramba in najstvarnejša osnova za ostvaritev novega reda, ki ga bližnja bodoenost pripravlja Evropi.