OVEJSSKI CIST Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitar/eva ui. ši. 6/111 Telefon šl. 3437, inlerurban 3497 Rokopisi se ne vračajo Posamexna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po noštl dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SODin, polletna 25 1) n, četrtletna 13 Vin. Inserall po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Poštni ček. račun, Cjubljanu 13.179 telejon štev. 2349 itje Cankarjevega spomenika na Vrhniki Sijajna manifestacija slovenskega naroda svojemu kulturnemu velikanu - Sprevod udeležencev slovesnosti - Sv. maša pri sv. Trojici - Genljivo odkritje spominske plošče na Cankarjevi rojstni hiši - Slovesno odkritje spomenika Ivanu Cankarju, kiparskega dela g. Jurkoviča - Pomembne napitnice na slavnostnem banketu v Rokodelskem domu - Ljudska veselica Vrhnika, 10. avgusta. Že v zgodnjih jutranjih urah se jc ob krasnem vremenu začelo zbirali na Vrhniki ljudstvo z vseh krajev naše ožje domovine, da prisostvuje vele-pomembnemu kulturnemu dogodku odkritja Cankarjevega spomenika. Z jutranjim vlakom jo dospelo i2 Ljubljane ogromno število častilcev našega velikega pesnika in pisatelja. Na vrhniškem kolodvoru, ki jc bil okrašen, se je vršil svečani sprejem došlili gostov ob sviranju godbe, nato se je izpred gostilne Mantova , ob vznožju še neodkritega Cankarjevega spomenika, razvil sprevod, v katerem so korakale korporacije z zastavami, razna društva, obilo odličnega občinstva, Sokoli in gasilci v kroju ler lepo število narodnih noš. Sprevod jc krenil po cesarski cesti, mimo Rokodelskega doma proti farni cerkvi sv. Pavla do Velikega klanca in po Velikem klancu do sv. Trojice. S«, maša v cerkvi sv. Trojice Ogromni val ljudstva, vabljenega In prostovoljno došlega, je kmalu zagrnil ves gaj pred prelepo cerkvico sv. Trojice, kajti premnogo ljudstva v cerkvi ni našlo prostora. Krasno vreme jc dalo slavju svoj zali pečat, možnarji so pokali in vsepovsod sc jc razlegalo radostno vzklikanje. V skromni beli cerkvici pa jc monsignor Karlo Cankar, brat slavnega pisatelja, darcfval tiho- sv. mašo zadušnico z,a pokojnega brata, kateremu je bilo današnje vrhniško in slovensko slavje namenjeno. Mešani zbor jc s prisrčno cerkveno pesmijo spremljal genljivo daritev. Sv. maši so prisostvovali domačini in tujci, videli smo zastave, kroje in narodne noše, a pred oltarjem jo rodni brat posvečal svojemu rodnemu bratu svojo molitev — zares, nepozaben in do srca segajoč prizor! Nehote je človeka pretresla človeška bližina velikega pokojnika pri lem cerkvenem opravilu. Pred božjim prestolom sc jc pogovarjal brat.svečenik z bratom niučenikoni in trpinom, najvernej-šem zgledu našega slovenskega ljudstva. Po končani službi božji se jc vsul val Ijud-"ivu j,0 strmem Cankarjevem klancu nizdol pred njihovo rojstno hišo. Nepregledna množica jc ob-stala na klancu, visoko gori, skoraj do sv. Trojice jc scpala, a pred tesnim prostorom Cankarjeve rojstne hiše so se zbrali vabljeni gostje in domačini, da prisnstvujejo odkritju spominsko plošče. Odkritje spominske plošče nes Cankarjevem domu Vrhniški župan dr. Marolt je začel svoj govor, spominja jug se matere vrhniškega slavi,jenca. S pretresljivimi besedami jc znal obuditi v poslušalcih veličino liste siromašne in tako bogate slovenske malere, ki jc bila Cankarjeva in ki jc zaslužila, da ji je sin postavil lak spomenik, da more veljali kol simbol vsem neštetim siromašnim in ljubezni tako bogatini slovenskim, materam, kol je bila nepozabna Cankarjeva mati. Ko jc župan zaključil svoj govor, vzklikajoč veliki slovenski materi, je padla zavesa s spominske plošče in pevski zbor jc zapel milo in lepo slovensko pesem. S klanca jo krenil sprevod proti slavnostnemu prostoru. Odkritje Cankarjevega spomenika Na slavnostni tribuni so zavzeli svoja mesta predstavniki oblasti in javnosti, vsem na čelu pomočnik bana dravske banovine g. Olmar Pirktna-jer. zastopnik armade, rektor univerze g. dr. Dolenc, g. podžupan ljubljanski prof.Jarc, občinski svetnik g. Likozar za ljubljanski občinski odbor, g. podpredsednik zbornice za TOI Ivan Ogrin, g. inž. lllodii, zastopnik Prosvetne zveze g. prof. Dolenc. zastopnik Matice Slovenske g. Josip Vidmar, zastopnik Pen-kluba g. prof. Koblar, vsi ti poleg veljakov vrhniških in mnogih drugih odličnih osebnosti. Slavnostni spored jc otvoril predsednik vrhniškega odbora z.a postavitev Cankarjevega spomenika g.Jurca, ki je v jedrnatih besedah obraz-'cžil bistotijat spomenika ter na koncu svojega govora vzkliknil: >Zavesa padi!« nakar se je ob tušu godal razkril bronasti kip na kamnitem podstavku, predstavljajoč sedečega, zamišljenega Ivana Cankarja. Za leni so bile prečitane brzojavke, med katerimi je zlasti omenili prisrčno brzojavko ministra Šveglja, pesnika Otona Zupančiča in igralca Hinka Nučiča. Slavnostni govornik F. S. Finžgar jo raz govorniško tribuno govoril ob splošni pozornosti sledeči velepomembni govor: Pred 33 leti je ugasnila tamkaj na Klancu žena in mati. Žena moža, ki ni imel razen delavne roke — ničesar, mati otrok, ki niso dobili od doma drugega kot njeno veliko ljubezen. Ta mati stoji danes živa preti nami, s solnccm ožarjeni lik pove-ličanega trpljenja: Ona — ena — za vse druge slovensko matere. Ta mati jc podoba tistih naših mater, ki jim ni nobenih potov preveč, nobenih prošnja dovolj, ki jim niso nobene solze pregrenke, noben stradež prehud, nobeno delo pretežko — za otroka! Ta mati ne obupuje, ko obupava družina in vsi otroci. Ona jim govori: »Le potrpite malo! Ne sinete govoriti, da sc nikoli nc bo spremenilo. Greli je. Čc misliš, da se nikoli nc bo izprcinenilo, pa sc res nc bo spremenilo. — Ne smeš tako misliti! — To je mati in žena trdne vere v svoj zarod in mali večnega upanja v boljšo bodočnost. In danes odgrinjamo obraz, sina lc preroške matere. Odgrinja ga vpričo naroda njegov rodni kraj, ki je spoznal svojo narodno in človeško dolžnost, da postavi spomenik Ivanu Cankarju tam, kjer sc jc rodil, kjer jc začutil bili vroče srcc svoje matere, občutil svojo nemirno srcc in spoznal trpeče srce svojega naroda. O Ivanu Cankarju lahko rečemo s lloracom: Sam si je postavil inonument, ki jc vse drugače trden kol bron. Da, sam si ga stavi in njegova senca in luč lega in sega do Rusije, Nemčije, v London, v Italijo in v Ameriko — že po vsem svetu in rasle od dne do dne. Toda ta resnica nas ne odveže od dolžnosti, da imamo Cankarja tudi v bronu pred seboj. Resnična hvaležnost zahteva 'zrazn tudi v dejanju. In Vrhnika izreče ta bij) besedo Hvaležnosti — v kamen vklesano in v bron il''o. In ob tej slovesni uri — kaj naj bi vam povedal o Cankarju? Morda kaj o njegovih delih? Ni mogoče. Preveč jih je. In pa — kdo jc še, ki jih ne pozna? In čc je res še kdo v Slovencih, ki danes Cankarja lic pozna, jc pač vel list na drevesu slovenskega naroda. Zalo bi želel, da si skušamo odgovoriti lc na eno vprašanje: Kaj jc bil Ivan Cankar? Naj nam odgovori kar sani. Vprav na tej lepi Vrhniki je bilo, ko je, sedel v krčmi in ves trpek sodil o javnih napakah naroda. Tedaj ga je vprašal nekdo: »Hudi sodnik, povejte nam, kaj pa ste? — Cankar pa mu jc ponosen odgovoril: »Slovenski pisatelj sem!« Miza, od kalere je prišlo lako vprašanje, se. j« zasmejala. Morda sc boste danes temu zgrozili. Ni sc treba. Cankarjev odgovor je bil po pravici — in smeli jo imel svoje korenine. Vse, kar se jc pri nas dotlej spisalo, so spisali možje, ki so si od vsakdanjega dela skopi čas za pisateljevanje prikradli. Zalo je razumljiva osuplost ljudi, ko so je nenadoma pojavit človek, ki ni no odvetnik ne uradnik, ne i delavec in ne obrtnik, celo potepuh in rokovnjač ni, ampak zgolj pisatelj. Zgolj pisatelj in šc slovenski — lo je stan, ki ga ni bilo v registru slovenskih poklicev. Cankar pa sc jc z. jasnim spoznanjem in z vso bridkostjo zgodaj zavedel, da je njegov poklic biti za vsako ceno in za vse žrtve samo slovenski pisatelj. Zavedal pa se jc tudi dobro, da lo ni slan, ki si ca po mili volji izbereš ali odkloniš. Ta stan jo tvoje življenje, je tvoja duša, tvojo srce, vso tvoje bistvo. To jc najvišji zakon, zoper katerega ni ugovora. Romar, odkazano ti jc od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.« tu ker je veroval, da mu jc pisana ta pot od nebes, mu je isto nebo podarilo jezik in slog, kakor ca ni mojstra nad njega. Zdi se, da ni pisal /, umom. Iz, srca je izžemal kaplje krvi, ki so sc strjalc v besede in je zato prepričan zapisal: Nc kapljica plemenite krvi, iz čistega srca izlito. nc kane lircz koristi.« Zmota bi bila. ako bi nas ta blesteči slog prevaril, da bi sodili, češ, kar sipal jc stavke v knjigo, vse pisanje mu jc bila igrača. Sam mi jc nekoč pripovedoval, da na muči po celo noč, po več dni en sam stavek. In ko ga jc zapisal, kaj čuda, da je pritekel z. Rožnika in mi dejal ves žareč: - Zapisal sem stavek, ki jc vreden cekina.« Dasi pa je Cankar poznal vso svetovno knji-zcVnosi, jo njegov jezik ostal čudovito svojstveno slovenski. Noben svetovni mojster ga ni zapeljal, da bi sc lc trohico izneveril domu. Slovenskosl njegovega izraza, njegovih podob, njegovih porekel je tako pristno naša, da vedo to najbolje oni, ki ga prevajajo v svetovne jezike, šc prav nikomur se ni posrečilo, da bi ga bil zajel in prevel prav do potankosti. Cankar pa jc s svojim izrazom objel in zajel vso lepoto naše domovine: od cesarsko cestc do hribovskih slezie, od hribcev in goric do cerkva in banderov, in od krčme do polja in megle — vse mu poje in polje in živi v njegovih besedah. Da, lako je občutil lepoto in milobo slovenskega jezika, da se jo kar opajat ob zvonjenju lepega teksta, pa — to sem videl sam — ko jc čul slab tekst, jc občutil žc kar telesno bolečino: obraz, sc mu je nabral v bolestno gube. Zato ni čuda, da je nekoč rekel: Spisal bom knjigo, ki nc bo nič povedala, pela pa bo s slovensko besedo kakor pojo zlati kraguljci. Ko bi nam bil dal Cankar samo to lepoto naše besede, zajel samo lepoto tega božjega vrtca, ki se m li pravi slovenska domovina, dal bi nam bil sililo mnogo. Toda ou je vedel, da bi bilo vse to veliko premalo. Kes jc obetal knjigo samih zlatih kraguljč-j^ov — spisal je ni. Njegova služba ni bila, da bi nam odkrival samo lepoto - še vse višja je bila. Da bi služ.il resnici. Ta služba jc bila najtežja pa najsvetlejša: Resnica jc posoda vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja.< Hiti pa vse življenje, ob vseh prilikah, vsakomur in za vsako ceno odkritosrčen, biti sovražnik hlimbe in laži — zalo ne zadošča pogum moža, za lo .jc treba heroja. In lak umetnikov heroizem jc bil v Cankarju. .Vse moje življenje in nehanje jo služilo resnici. Kar sem videl z očmi iu razumom, nisem zatajil in ne hi zatajil za sanic nebeške zvezde.« Ni zatajil in zato ni prizanesel nikomur. Ni udarjal iz osvele, iz maščevalnosti izžigal jc lc bolne rane v narodu, v domovini. O njej pravi: »Videl seni jo v nadlogah, v grehih, v sramoti in zmotah, v ponižanju in v bridkosti. Zato sem z žalostjo in s srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto.« Tak jc bil Cankar: služil jc /. lepoto resnici. Zalo jc poslal mejnik v slovenski književnosti, zalo kažipot v bodočnost. Kakor z nerazumljivim sunkom se jc ob Cankarju premeknila naša književnost z.a desetletja naprej, zrasla pod nebo, kjer žaro v svetu najvišji vrhovi. Ali je poleni kaj čuda, da je bila pol lega romarja, ki jo šel toliko spredaj in tako visoko, silno samotna? Ali ni bilo poslanstvo od zgoraj, da mu usoda ni dodelila niti rodbinskega ognjišča? Usoda ga jo izbrala, da služi domovini in samo njej. Od 12 let njegovega, življenja jih jc dal narodu in domovini 25. Dal ji jc vse, sam pa živel bedno. Zaničeval jc vsako udobnost, zaničeval svoje telo, svoje srcc. V bolezni jc odvrnil zdravniku: Kaj! srce zase, jaz zase!t Po vsej pravici jc mogel zapisati: »Mojo delo je knjiga ljubezni odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin. Dal sem ti. kar sem ti, kar sem imel; čc jc bilo veliko ali malo, Rok je delil. Rog razsodi. Dal sem ti svoje srcc in razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem li svoje življenje, kaj hi ti šc dal?« Da, to jc bil Cankar: od prve mladostne pre-šernosli, ko so so odprle mlado oči in se zazrlo v lepoto in grehoto domovine pa do trenutka, ko jc stala pred njim sodnica smrt — jc dajal, dajal in delil — lepoto v službi resnice in pravico. Ni bil brez zmot. pa, kdo se prebije skozi borbe življenja brez njih? Kakor Michelangelo, ki je v mladosti slikal Ledo z labodom, v starosti pa gradil kupolo na katedralo sv. Petra, tako jo Cankar od prvo rožo, ki jo jc utrgal v ravnini mladosti, šel zdržema kvišku preko vseli, zoper vse, dokler ni prišel na vrh in s prečiščenim očesom pogledal nazaj nu svojo pot in v Podobah iz sanj« izpovedal svoj zadnji čredo: Ko se jc njegovo-srce razklalo v grozi in bolesti, je dalo, kar je še imelo, trojno zadnjo vsebino z vzklikom: Mati! Domovina! liog! In čigav je sedaj Cankar? Odgov6ri narodu sam, Ivan! Vaš sem, bele ceste, vaš sem dobrave in vasi, vaš som otroci, vaš, dekleta in fantje, vaš, ve matere trpinko, vaš, vi delavci, Ui s sragami polu močiti lo našo lopo zemljo, vaš, vi vodniki naroda. Vsem nam drži pred očmi zrcalo lepoto, resnice in pravice. Nc zaprimo oči. Poglejmo vanj! Poglej, Ivan, svoj narod krog sebe! Hvala ti za tvojo slovensko besedo, hvala za vso lepoto domovine, ki si jo utelesil, za vso resnico, ki si jo razodel, za pol, ki si ju |K>kazal in šc za bič, ki nas je tepci, pa lic krvav od naše krvi - spleten od kapljic tvojih srčnih srag — in šo zalivala za poveličanjo, s katerim si poveličal naš slovenski narod in prod vsom svetom izpričal resnico: Ljudstvo, Ui ima Prešerna in Cankarja — pa čc no bi ničesar več imelo — jo med narodi narod zase in vsak dvom o tem jc zmota in grehota. Slava Cankarju! Konec lega go\uiH je globoko segel v vsa -srca, dn sc jc marsikatero oko orosilo. Hurno jo b!I aklamiran. Učitelj g. Pavel J apel j jc zanosilo deklamiral priložnostno pesem Fr.Jurco: Cankarju. V imenu ljubljansko mestno občine je govoril občinski svetnik g. Likozar, ki je podčrtal, da je bila Ljubljana prvi Cankarjev veliki svel in da hrani Ljubljana njegov grob, radi česar s pravico imenuje Ivana Cankarja ljubljanskega občana. V imenu ameriških nabirateljev prispevkov za Cankarjev spomenik na Vrhniki je kratko govord g. Anion .Inrca iz. Detroita. Sledili so govori g. Vali ena, zastopnika Krekove mladine, zastopnika ameriških rojakov g. Clabrovika, nakar se jc vršilo polaganje vencev. Med mnogimi venci, ki so bili položeni ob vznožje bronastega Cankarja, nam jo zlasti omeniti prekrasen venec ameriških Slovencev, univerzo, Matice Slovensko, Sokola ter vrhniške šolsko mladine, ki sc je genljivo poklonila svojemu velikemu Cankarju. Med |>okaiijem možnarjev in godbo — no sinemo pozabiti krasnega petja mešanega zbora, ki je zapel v srcc sogajočo priložnostno pesem »V spomin Ivanu Cankarju — jo predsednik Jurca izročil spomenik v varstvo trški občini vrhniški, g. župan Marolt pa jc z, lepim govorom prevzel spomenik v varstvo, s čimer je bil spored odkritja Cankarjevega spomenika končan. Slavnostni banket Po slovesnosti, ki jc trajala do pol ene, so sc odlični gostje zbrali v dvorani Rokodelskega doma k banketu. Vrsto napitilic jc otvoril g. župan tir. Maroll s tem, da je nazdravil zastopniku bana, g. dr. Pirk-majerju ler zastopniku armade. G. rlr. Firkmajer jo dvignil čašo, da proslavi Ivana Cankarja kot moža, ki jc poveličal mater in domovino ter da vzpodbode kulturno in gospodarsko delavcc, zlasti pa pridne Vrhničane, da pomagajo dograditi našo domovino. Dejal jo, da Cankarjev spomenik lic znači lc proslavitev Cankarja, marveč vseli onih, ki so svoje sile dali svoji domovini, da velja vsem mrtvim junakom in vsem živim, današnjim graditeljem domovine, zlasti presvetlemu našemu vladarju, kateri je vzel junaško v roko vajeti naše države. V imenu Ljubljane jo govoril g. podžupan prof. .larc, ki jo časlilal vrhniškemu županu in občinskemu odboru, ki jc postavil krasni spomenik, ter voščil Vrhniki najlepši napredek v kulturnem m gospodarskem pogledu. Rektor univerze g. dr. Dolenc je v krasnem >kli opisal rast našo narodne govorice, ki jo jo utemeljil Primož Trubar, s finesami kulturnega jezika bogato opremil mož z Vrbe, Kratice Prešeren, i Vrnnika jo rodilu mini ('ank.dno naj bi got»po-doval jedi in pijači, nikdar nc bo gospod, ampak suženj. Človek jc človek po duhu. Ako torej duh v človeku nc vlada, človek nc gospoduje. Če se človek vdaj« čutnim željam, tedaj to, kur je višjega v človeku, služi nižjemu. Tak človek je suženj. K«r je pa, kakor je tako krepko izrazil sv. Pavel (Rim T, 14—^). po Adamovem grehu v naših udih postav«, ki nasprotuje postavi duha in nas ustižnjuje grehu, zato nii gospostva in svobode brc/. Ihjj«. brez od|»o-vedi, brez nskeze. A ta strogost ni v nasprotju z vedroisljo, z veseljem. Kako neki? Če sc človek oprosti sužnosli strasti, nešietih želj in že-Ijic nižje narave, če svobodno zagospoduje sam nad seboj, kako bi sc ne čudil prostega in kako ne bi bil vesel? Žalosten jc človek, če ga kaj teži, če nima, kar bi rad imel, če je izgubil, kar j? ljubil. A človek, ki sc svobodno odpoveduje vabljivim in minljivim dobrinam, da si osvaja neminljive in resnične, ima, kar ljubi, in nima, česar ne mara. Zato mora biti veder in vesel! Kajpada, [lopolnega gospostva nad telesnostjo in čutnosljo si človek na tem svetu ne more priboriiti. Zato tudi asket ni brez težav. Lchko jc bolan, bolna mu je leliko kdaj tudi dušev-nost, zalo sc 11111 tudi vedro«t leliko kali in veselje greni. Gašper je bil , j«z sem bil z njim le na gimnaziji, potem sc nisva videla let« in let« in ko sv« sc zopet videl«, sv« sc videl« le mimogrede, sicer |mi sva bil« vsak n« drugem kraju. A kar sem mogel opazovati in kar so mi drugi pravili, jc ostal Gašper, kar jc bil: «skct, a vedno vesel. Do vseli prijazen lin ljubezniv, nesebičen, po-strcžljiv, \ družbi dobrodušen, dovtipen, časih hi se vam zdel celo malo prešeren, če ga nc bi poznali. Sam ni pil, « če jc mogel drugim napraviti veselje, z«'kaj ne hi dal z,a polič ali v večji družbi z« bokal? Seveda sc jc veselo delal, kakor bi tudi pil, a vsi so vedeli, da pije mali novce. Dejal bi kdo: k«j pa askeza in Gašperjev« umetnost? Jaz nc razumem mnogo umetnosti, zato ne morem presoditi, kakšen umetnik je bil Dr. Krek MIha javlja, da je odprl advokatsko pisarno v if ubijam Miklošičeva cesta št. 21 nova hiša Vzajemne zavarovalnice Telefon št. 2912 Telefon št. 2912 Kronika Perzija ne bo uprla z orožjem, pač pa prosila )>o-mtči pri Društvu narodov. Ruski poslanik v Angoli si prizadeva posredovati in predlaga, da se perzijsko ozemlje v gorovju Ararat odstopi Turčiji proli temu, da Turčija odslopi Perziji primeren pas nekoliko južneje. Gašper. V Velesovem sem videl dve njegovi sliki: sv. Družino in Srce Jezusovo. Čudovita svetloba in čudovite barve — vsaj meni so sc zdele čudovite. —, « držanjc okorno in leseno. Kar vidi se, da je Gašper delal po lutkah. Sv. Marjeta Alacocjue drži roke prav kakor lesen« lutka. Gašper ni delni |m> aktih. Ali mu je branil« askeza? Prav za prav nc. Saj pravi umetnik žc itak gleda samo lepoto in ne počutne nagote, koliko bolj uinetnik-askel, ki ga duhovna svoboda dvig« šc više v kraljestvo duha. A nekoliko težko jc. res za unietnika-duhovniku, ker bi ljudje lega nc unicli. Mislim pu, da je bil Gašper t«ko tenkočuten, da se jc bul tudi tam, kjer je vedel, d« mu tudi askeza ne brani stremeti iz čutne lepote ixi večni lepoti. Seveda nek« askeza je tudi lo. odpovedati se višji umetnosti, ki bi jo morda na drugi način leliko dosegel! Zadnja leta jc Gašper veliko trpel. Kostna j »lik a ga jc grabila sedaj tu, sedaj tam in lotile so sc ga še druge betežnosti, tako da jc bil res ubožec. A nosil je vse to kar moči potrp-Ijivo. V družbi je bil šc vedno vesel; če sc je začel krivili od bolečin, se jc unieknil v svojo sobo in legel. Zadnji čas je mnogo polegnl. Zdravniki so mislili, da bi operacija pomagala, u star« bolezen in slabotno srce je nisi« več prenesli. Moral je umreti. Bil je profesor. Mnogo učenccv je naučil risanja, nekaterim jc pokazal celo pot do umetnosti, « z« nos druge je bil iu bo šc tudi poslej profesor «skeze. S svojim zgledom na j nus uči, kako bodi krščansko življenje veselo in ljubeznivo. Saj jc dejal sv. Frančišek Šaleški, da jc velika zmot«, če menijo nekateri, do morajo 1 l biti kristjani mračni in pusli, A. Useiučuik, Osebna vest. Gdč. Fani Kratner je na lastno prošnjo premeščena od davčne uprave Brežice k davčni upravi Ljubljana-okolica. — Za sekunda-rija v bolnišnici v Brežicah je imenovan g. dr. Kovač Josip. Dosedanji tanio.šnji sekundarij je prestavljen v bolnišnico za ženske bolezni v Ljubljani. —• Višji pristav okrajnega načelstva v Konjicah g. Dom. Dereani Je premeščen kol substitut k okrajnemu načelstvu v Litiji. Odlikovana gasilca. Ob priliki slovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani sla bila odlikovana z zvezno kolajno za zasluge gasilstva gg. Guček Franc, načelnik župe, in lilastan Slavko, v: 'ilelj Jugoslovanske gasilske zveze, oba iz. Trbovelj. Angleški učitelji in profesorji v učiteljski koloniji v Velaluki. Te dni je prispelo iz Dubrovnika v Velaluko okrog 30 angleških učiteljev, učiteljic in profesorjev. Na povabilo Učiteljske feri-ialne zveze so v učiteljski koloniji prebili lep večer. Prisrčno jih je pozdravil v imenu jugoslovanskega ter. učiteljstva načelnik kolonije g. Slavko Mravlje, izražajoč željo, da bi odnesli najlepše opomine iz našega Jadran in se drugo teto vrnili šc v večjem številu. Sprejeti bedo povsod bratsko. Za pozdrav se jc zahvalil vodja angleške skupine profesor mistor Jones iz Londona, ki je izrazil željo, da bi mogel pozdraviti jugoslovansko učitelj-slvo v svoji domovini. Razvil se je prav prijeten večer s petjem angleških in jugoslovanskih pesmi. Po noči so Angleži odj>otovali proti Splitu. Huda nesreča pri ribolovu. Neki posestnik iz Srebrnika pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je šel le dni lovit ribo v Sotlo. Seboj je imel diiiainilne naboje ■/. prižigalno vrvico. Ko je hotel prižgati vrvico in nato naboj vreči v vodo, mu je naboj nenadoma eksplodira! v roki s tako silo, dn mu jc dobesedno odtrgal obe roki v dleneh. Poleg tega je ludi precej poškodvan po glavi. Prvo pomoč rim je nudil domači zdravnik, nakar so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Brežice. Dveletna deklica utonila. 1/. Begunj na Gorenjskem nam poročajo: Dveletna deklica Strga r-jeva iz Zgoše je padla v vodo in sicer v rake. Voda jo je nesla do mlinskega kolesa, ki ;'o je do smrti poškodovalo. Silna nevihta je divjala Ic dni na jugovzhodnem delu Pohorja. V občinah Kot in Oplotnica jo potolkla toča polja, voda pa je |>opliivila travnike. Letos je neurje že večkrat obiskalo te kraje. Predsednik vtade v Belgradu Belgrad, 1.0. avgusta, u Snoči ob 11 zvečer se jc z brzovlakom vrnil v Belgrad predsednik vlade g. Živkovič s svojega inšpekcijskega potovanja po Besni, Hercegovini in Dalmaciji. Predsednik vlade je bil vsepovsod navdušeno in iskreno pozdravljen. Pričakuje se, da se prihodnje dni vrnejo v Belgrad ludi oslali ministri, nakar se bo vršila važna seja vlade, na kateri se bo sklepalo o definitivndh ukrepih s ozirom na sinajsko konferenco, na nadaljnji razvoj odnošajev med Romunijo in Jugoslavijo, kakor tudi med obema državama napram ostalemu svelu. Nov m ost čez Donavo Belgrad, 10. avgusta, ti. Danes je odpotovala v Bukarešto naša delegacija, ki se bo pogajala z romunskimi strokovnjaki o gradbi novega mostu preko Donave, ki bo vezal našo državo z Romunijo. Kakor smo že svoj čas poročali, se namerava postaviti most pri Brzi Palanki in bo tvoril direktno zvezo med obema državama. S tem bo dana romunskim proizvodom možnost izvoza preko solunske lukc. Trgovinska pogodba med Ronmmjo in Madjarsko Budimpešta, 10. avgusla. z. Za konec tega tedna se je pričakovalo, da bo prišlo do podpisa trgovinske pogodbe med Romunijo in Madjarsko, vendar pa se je la podpis zavlekel za nekoliko dni. V vprašanju železniške zveze preko MarmaroSa so nastale težkeče, ker je romunski generalni štab protestiral proli zopelni vpestavitvi te proge. Prišlo je pa vendar do sporazuma in sicer v toliko, da bo lo vprašanje reševala posebna medsebojna komisija. Večerni lisi i iavljo.;o z zadovoljstvom, da je prišlo do sporazuma, ter upajo, da bo trgovinska pogodba med Madjarsko in Romunijo parafirana najkasneje v treh do štirih tednih. Napad sta Pešavar London, 10. avgusta, as. Afridska plemena so včeraj res izvršila nameravani napad na Peša-var in so prodrla do utrdb in mestnega ozidja, od koder so jih potem angleške čelo po triurnem boju pregnale. Afridi se pa še vedno nahajajo v okolici mesta in angleške naselbine, ki jo izven mestnega ozidja, tako da so bojijo ponovnega napada. Angleška letala pa šc nadalje bombardirajo ravnino Bara. V cincm dnevu so vrgla nad OUfiO bomb. Kralj Feiza! v Berlinu Berlin, 10. avg. ni. V pelek se je z londonskim vlakom pripeljal na kolodvor Friedrichslrasse kralj Iraka Feizal, irak v Berlinu nima poslaništva, zalo ga je sprejel v imenu laslne dežele iraški zastopnik v Angori Rouf Bey, ki se je iz Turčije pripeljal v Berlin. Naval fotografov jc bil ogromen. Šele čez dolgo časa je mogel kralj oditi v hotel Adlon. Itrrlin, 10. avgusta. A A. Predsednik Hindenburg je včeraj dopoldne sprejel iraškega kralja Fedsala iu ujemu na časi priredil predjužnik. pmjjppmMHM Ljubljana, 10. avgusta. Čeprav nismo še niti v sredi avgustu, vendar je bila današnja nedelja popolnoma podobna lepi jesenski nedelji. Vreme ugodno, sijalo jc solnce, /rak |ki hladen. Kopalce je zc|(, prestrašil dež zadnjih dni in se jih jc danes le mulo kopalo v rekah. Iz Ljubljane jc seveda odšlo mnogo ljudi, biLi pa so po večini izletniki Vendar se današnji odtok prebivalstva i/, mestu niti od daleč ne da primerjati z onim ob lepih junijskih ali julijskih dnevih. Danes se je vršil v Djnkovem velik gasilski praznik. Hrvutsko-slavonsku vatrogasna zujed-nica je razvila svoj nov prapor, ki so ji ga darovali češki gasilski baratmei. Poleg številnih češkoslovaških gostov, Vi so odšli v Dja-kovo po vscslovanskeni gasilskem kongresu, se i«- sluvnosti udeležila tudi fičlanska deputacijn ljubi jonskih piestovol jiiih gasilcev iwd vodstvom poveljnika g. Milka Hojami. Ljubljanski gasilci so odšli v Djukovo s svojo novo zastavo Gasilskih svečanosti se je udeležil tudi predsednik gasilskega kongresnega odbora g. Rihard Engelsberger. Kronika dogodkov \ mestu je skoro prazna. Nu policiji so imeli črez noč zaprt« le dva pijanca, ki so ju j>« izpustili. Nezgodna kronika razen ene nesreče ni: •beleži ničesar. Popoldne okrog 2 se je pripetil na Emonski cesti hud karumbol. 21 letni Gustav L„ ekspedieut industrije platnenih izdelkov v Jnršuli m stanuioP v Glinški ulici, se je peljal z motornim kolesom po Emonski cesti. Nasproti mu je priložil avto neke ljubljanske gradbene družbe. Motorno kolo se je z. vso si o zadelo v avto in motociklist jc odletcl na tla. Pn padcu si je zlomil levo nogo v pišcali. Poškodba je prirej komplicirana. Tudi motorno kolo je zelo poškodovano. Ponesrečenega motociklista je reševalni avto prepeljal v bolnišnico, krivdo zaradi nesreče valita šofer avtomobila in pa jx>-liesrečeni motociklist drug nu drugega. Palačo hunske uprave so pričeli delavci v soboto beliti. Palač« je imela dosedaj sivo barvo, odseduj naprej pu se bo postavljala s cisto belo barvo. V novi barvi bo to krasno poslopje še lepše, kukor jc bilo dosedaj. Nova pridobitev ljubljanskega mesta (Pismo našemu uredništvu.) Ljubljana, 10. avgusta 1030. Gospod urednik! Ravno ko sem bil prebral članek londonskega lista •'Times o vzorni socialnohigicnski organrza-pjji v naši državi, me pride prijatelj klicat, naj napraviva mal sprehod od Kopitarjeve ulice do Pru na desn«m bregu Ljubljanice. Kaj pravite, gospod urednik, kako sva osupnila, ko par slo korakov od Šentjakobskega mostu naprej, tik pred najmodernejšimi vilami, ki se lam gradijo druga za drugo, zagledam kot nekako ospredje k čudovito gosposki baročni stavbi poštnega ravnateljstva nad strugo Ljubljanice kakih deset kolib, /.bitih iz desk, v ka-.terih brez luči in zraka, v največjem smradu cepijo človeška bitja obeh spolov — stati itak ne morejo. Okoli teb, iz zabojev, jiodarjenih od naših dobrosrčnih manufakturnih trgovcev, sestavljenih »človeških: bivališč se po travi Ljubljaničinega brega •mirno pasejo zajčki, kakšna mršava kura in grin-tavi cucki, ki so igrajo s starimi šolni; idiličnost tega kraja na obrežni promenadi pa še povečujejo tu"in tam rumeno-zelene kaluže, nastale po tekočinah iz človeškega organizma, bratsko združenih s pomijami. Ko s prijateljem to novo ljubljansko kolonijo ogledujeva, se zberejo okoli naju ljudje, ki nam čuda kakšne hislorijc pripovedujejo o tem najnovejšem vilskeni rajonu prelepega ljubljanskega mesla, ki mu s toliko modrostjo in skrbnostjo ze par let načeluje naš občesjioštovani gospod župan dr. Puc. Kmalu se na lastne oči in ušesa prepričava, da so nama ljudje poročali resnico. Med dvema kolibama se je namreč obnovil običajen prepir: hre-sčeče vpitje, vihtenje kastrol, uaji7,branejše psovke; sploh prizor, kakor ga vsi stanovalci in šetalci na Prulah in na nasprotnem Bregu« vsak dan lahko uživajo. Da so v takih pasjih kolibah mora kotiti najhujša moralna beda, je itak samoposebi razumljivo. Kako izgleda Ljubljanica, ki teče pod temi gnezdišči umazanije in bodočih epidemij, si lahko mislite, gospod urednik; da pa ženske zraven in nasproti v ti vodi j>erejo trnovsko in prulsko perilo, tega pa gotovo ne verjamete, pa je le res, kakor 6e lahko sami prepričate. Če bi bil g. urednik lista »Times- to videl ali pa drugače o tem zvedel, bi gotovo ne bil pozabil v svojem članku omeniti bele Ljubljane kot kričečo izjemo v vzorni socialnohigi-en.ski sliki naše države. Vendar pa mislim, gospod urednik, da to tujskemu prometu pri nas ne bo Škodovalo, zakaj, če hodijo Angleži v Napolj gledat stare cunje, vohat smrad tistih ulic in poslušat kri-fanje laških bab ter oj>azovat druge romantične prizore noči — čemu ne bi šli rajši uživat takih in podobnih reči na Prule v Ljubljano? Koliko funtov bi prištedili oni, koliko dinarjev pa zaslužili mi! Zato bi ljubljanskemu magistratu vsekakor svetoval, naj v to svrho da fotografirati ta del mesta, kakor še fotografirajo izveslne ulice in kotički Napol ja ali pa tržaškega starega mesta — naš »Potnike pa naj se pobriga za razširjenje takih mičnih slik našega stavljenega prestolnega mesla in njega ljubezni za pestrost in raznoličnosl. Ko prihodnjič sre-Jam moja dobra prijatelja, gospoda župana in gospoda podžupana, ju bom vprašal, kaj pravita k tej meji ideji? Jaz mislim, da je naravnost, sijajna in da mi jo bosta gotovo zavidala. Na vsak način pa, preden tiste kolibe dasta podreti in zgradita kakšno vzorno higiensko zasilno barako po načrtih in zahtevah g. dr. Slamparja — kar bosta gotovo v najkrajšem času naredila — ju prosim, da prejšnjega bivališča ja ne pozabita fotografirali ali pa g. Tratniku naslikali dasta pa potem kot dragocen spomin zraven drugih zgodovinskih slik našega prestolnega mesta v magistratnih dvoranah obesiti ukažeta. Vaš prijatelj. Roparski napad na pismonošo Berlin, 10. avgusla. m. Denarnega pismonošo Kleue so napadli, ko jo raznašal denar, trije mladi fantje. Bili so ga po glavi, davili in mu skušali iztrgati denarne nakaznice in pa denar, kolikor so ga mogli z rokami zagrabiti. Pismonoša je, od silnih udarcev omamljen, padel na tla. Roparji so zbežali. Napadeni, ki jc glasno klical na pomoč, se je medtem zopet dvignil in zasledoval roparje. Policiji se je posrečilo prijeti enega roparja, druga dva sla ušla. Na policiji »o ugotovili, da je prijeli ropar 24-letnl eleklromonter Einers. O svojih dveh tovariših noče ničesar povedati, pravi le, da je brez dela in brez stanovanja. Napadeni pismonoša se je moral iti zdravit v bolnico. Juniorsko državno prvenstvo v plavanju Viktorija državni prvak v plavanju - Ilirija prvak v skokih juniorjev in seaiorjev -Wilfan poslavlja nove državne rekorde, dobi nagrado za najboljšega plavača - Jug (Dubrovnik) državni prvak v waterpolo Tekmovanje sc je pričelo s plavanjem 50m prosto. Ruzpoloženi juniorji so dosegli dobre rezultate. Ostra borba se jo vršila med VVilfanom in Bruinovičem. Zmagal je Wilfan z naskokom celega metra. t. Wilfan (P.) 29; 2. Braimovič (J.) 29.2; \ Marovič (J.) 29.5; 4. Gazzari, 5. Prvan, (». Kuz-mnnič. 100 m hrbtno: Naša napovedovanja, da bodo dame dosegle najboljše rezultate so se. uresničila. Kar tri so dosegle boljši čas od državnega rekordu. Na cilj so prispele: t. VVi- Skoki seniork z deske. Nastopilo je prvič večje število tekmovalk. Ilirijunkc so imele v tej točki konkurenco, ki pu ni bila nevarna. . Pričakovati je bilo lepili, elegantnih .skokov. V tem |K>gledu so pu seniorke ostale veliko dolžno. Le redki so bili skoki, ki so bili izvedeni res k'|x>. Pozna se pa tekniovulkum, du ne trenirajo preveč. Pretnarjeva je že stara tekmovalka, od nje je bilo pričakovati lepših skokov. Dosegle so; 1. Pretnar Bogi (I.) "\4(> točke, 2. Bnumgarten Ada (1.1, 5. Grizogono (J.) 25.04. Skoki seniorjev z. deske. Pri tih skokih je mer (V.) 1 : ">8.5. 2. \Volfart (l.) 1 : 42.8. 5. Do- j žirija poslovala dobro. Vendar so se dopolduii-lenec (L) t : 44.2, 4. Lumpret (L), 5. Kaliterna | ski dogodki poznali kordeliču. Nastopal je /. (J.), 6. Topič (V.) Lniiipretovu, ki je dosegla I veliko nervo/.nostjo, zato tudi skokov ni iz- v pred t c kili najboljši čas, jc radi slabega obra ta dosegla samo četrto mesto. 100 m prsno: Ta točka je bila zasebna zadeva obmorskih klubov. Na tej progi doinini-rajo pluvači Jadrana, ki .--o dosegli tudi prva mesta. 1. Birimišu (J.) I : 27.2, Midžor (J.) I : 29.5, 5. Niklujevič (Blg.) I : 29.6, 4. Jelič (Jug), 5. Fcrček (čir.), b. Pazinovič. 100 m pi-osto juniorke: Utrujene juuiorke Ilirije niso imele jKisobnih izgledov proti fuvo-ritki Zupanovi iz Su.šuku. V resnici je tudi Županova postavila novi državni rekord, precej boljši od prej snega. Za tri točke so prišle v finale samo Viktorijašici- in Ilirijunkc. I. Župan (V.) I : 25.8, 2. Nudanič (V.) I : 50.7, 5. l.amprct (L), 4. Wimcr (V.), 5. Volfurt (I.), 0. bradač (1.1. vujal tako lepo kot v seniifiiuibi. Splošno se jo pa pri vseh nastopajočih videlo, du so skukul-ci s stolpu in ne z deske. Skoki pu, ki so jili pokazali, precej zaostajajo zu skoki prostega tekmovanja. Mogoče je tudi, dvakratno — nepotrebno — tekmovanje vplivalo kvarno nu ska kače. 1. kordelič Srečko (I.) 99.70 2. Grilc Bogomir (KSU) 9S.5! 5. Gontes Ernest (P.) "t.5bi 4. žvan Ludvik 68.52 5. Strnad Egon 67.46 O. Gumbrič Josip 57.58. Dosegli -o v skokih Ilirija 06, K. S. U. 22, Jadran 5. Primorje 5 točk. S tem si je Ilirija ponovno priborila držuvno prvenstvo v skokih, lo pol |>od skrajno neugodnimi pogoji. Izredno ostra in od raz- Skoki seniork s stolpa: Startala je -umu j poleženja sodnikov odvisna je bila borba med Kor-Prctnarjevu, ker so vse druge odstopile. Z lepi- | dcličeni in Grilcem. mi skoki s 5 in 10 metrov je odnesla znmgo. Le žal, du ni bilo konkurence. Dosegla je 29.04 točke. Skoki seniorjev s stolpa: \ tej točki »e je žirija zopet pokazala v čudili luči. Naši skakuči so v državi brez konkurence. Edini, ki je sposoben konkurirati jo Ljubljančan Cirile, so-.luj član K. S. U. Radi njega, ker predpisanega skoku ne zna. jc žirija predpisani skok spreuie-nilu. To pristrano poslovanje žirije je izzvalo ogorčene proteste navzočega občinstva. Nušo domneve o pristranosti žirije so se v polni meri uresničile. V prihodnje bo treba energično zahtevati zastopstvo v žiriji, kajti radi pristranosti žirije ne smejo biti oškodovani uspehi naših skakačev in plavačev. 1. Grilc (k. S. U.) 74.09. 2. Kordelič (1.1 75.56. 5. Strnad (I.) 70.48. Radi skoku, ki sino ga omenili, je 11 ■.>-segel zmago Grilc. štafeta 5 X 50 m juniorke: Ta točka jc bila zelo napeta, udarili sta so štafeti Ilirijo in Viktorije. Zadnji pluvačici Bradač in Župan sta startuli istočasno. Šele v zadnjem metru je. j boljši sprint odločil zmago. Brudačevu jc kras-I 110 plavala. I. Viktorija 1 2 : 0H.2, 2. Ilirija ! 2 : 09.4, 5. Jadran I 2 : 16.4. 4. Primorje, 5. lii-| rija II, 6. Viktorija II. Čas Viktorije je nov i državni rekord, ta proga sc je plavala prvič nu državnem prvenstvu. 4X50 prosto juniorji. Zopet napota točka. Za prva mestu sta sc borila Jadran in Viktorija. Padli so zopet državni rekordi; celo rekord, ki je bil v jireiilckih postavljen. Na tej progi je dosegla Ilirija s četrtini mestom lop uspeli, t. Juilran 11' 2 : 05.2, 2. Viktorija I 2 ; 05. 5. Jug I 2 : 07.8, 4. Ilirija, 5. Belgrad. Wntcrpolo. Jug : Boh 9 : 1 (5 : 1). Jugovi igralci si> predvedli lepo igro, polno duhovitih j>otcz nu gol. Znmgo so čisto za slu-j žili. Bob ni igral nobeno vlogo, v drugi polovici so se Bobovci omejili le na obrambo in fuulc. Posebno v faulih je bila igra zelo bogata. Jug je imel v Dobroviču najboljšega igralca. Dobro v ič jo sam s svojimi energičnimi potezami nu gol največ prijioniogel k lopi zmagi. Dobro je sodil Macunovič. Popoldansko tekme so se pričele -> točko 50in prosto juniorke. Startalo jo 7 tekmovalk. Situacija, jc biki jasna v korist obeh \ iktori-jašic. Do polovice progo so plavale vso tri skupno, v sprintu sta pu prevzel i vodstvo, i. Medamič (V.) 55.9, 2. Župan (V.) 56, l.amprct (l.) 37. 4. VVimer (C.), 5. Bradač (I.). 6. Fettich (l.) Rudi prenaglega starta jc bila \Volfartova diskvalificirana. Po tej točki jo. Viktorja prišla sigurno na vodstvo s 106 točkami pred Jadranom s 81 in Ilirija 58 točkami. Druga točka jc bilo plavanje 100 m hrbtno. Siguren favorit je bil fenomcnalni VVilfun. Priboril si je tudi prvo mesto z velikim naskokom. Bil jc celili deset metrov pred Marčeto. Dosegel bi pa še boljši čas. du jo imel resnejšo konkurenco, t. VVilfan (P.) 1 : 18.2, 2. Marčct« (J.) I : 25.5, 5. Mini (V.) t : 24.8, 4. Žirovnik (1.), 5. Lavrenčič (I.), 6. Jelič. Kot peli je. prispel na cilj Ciganovič od Jugu, bil jc pa diskvalificiran radi slabega obrata. Nato so nastopile juniorke k tekmi na 100 m prosto. Borba med prvimi tremi je bila izredno ostra. Prvi dve mesti so si priborile domače. Preleti hova in Sever jeva. Medtem ko je favoritka Wolfartova očitno /.mučena zaostala in se plasirala na zadnje mesto. I. Prekuh (P.) I : 41.2, 2. Sever Mara (1.) 1 : 41.5. 5. kaliterna (J.) t : 41. 4, 4. Bicr (V.), 5. Mrkušie, 6. Wolfart. Točka 100 m prosto sc je prvič plavala na državnem prvenstvu. Zato jc tudi čas. ki ga je, dosegel Wilfan, nov državni rekord. Ta čas je jKistavil v leptini stilu in v močni konkurenci. Vse do zadnjih metrov so bili Wilfa.ii. Marovič, Bradinovič in Gazzari skupno. V finišu je pa Wilfan silno pritisnil. Že rezultati sami pričajo o ostri borili. 1. Wilfan (P.) 1 : 06.9, 2. Marovič (J.) 1 : 07.9, 3. Brainovič (J.) 1 : 08.f>, 4. Gazzari, 5. Dabrovič (Jug), 6. Panjkovič. Rezultat VVilfan« na tej progi je dokaz, da je v stalni formi. Kajti na pod/,ve/lnein prvenstvu jc plaval v istem času. Po skokih se je vršita najzanimivejša točka popoldanskega tekmovanja: štafeta A krat M) juniork. ' Oziroma ne najzanimivejša, temveč od tekmujočih • najbolj težko pričakovali« točka. Do prve predaje i je dobro plavala \Volfartova iu dosegla naskok, ki ! ga je Jenkova še povečala, Lampretova je pa -zopet slabo startala. Vendar so bili vsi napori Uirijank ; zaman. Sicer le z majhno razliko, vendar jo zinu-! gala Viktorija, ki je postavila boljše sprinterke. — I. Viktorija 1 2:33.8; 2. Ilirija I 2:38.3; 3. Jadran 1 ; 2:51.4; 4. Jadran 11; 5. Ilirija II: 6. Primorje. Nato so slartali juniorji k zadnji plavalni iočki državnega prvenstva, k štafeti 3 krat 100 mešano. Od domačih je bilo zastopano s štafeto Primorje. V tej štafeti je Wilfan ponovno dokazal svojo visoko formo. Svoio progo je plaval veliko boljše od rekorda in sicer 1:15. Bilo je j>a premalo, da bi dosegli boljše meslo. Zmagala je štafeta Jadrana II v silnem finalu. — 1. Jadran II 4:06.4: 2. Viktorija I 4:11.9; 3. Jadran I 4:12.8; 4. Jug; 5. Viktorija 1; 6. Primorje. Končno stanje točk je: I iktorija l(i!>, Jadran 7J6', Ilirija !>2, Primorje ti-'. Juti 22, Belgrad I). Gradjanski 2. Po končani tekmi je Macanovič razdelil lična darilu. Prehodni pokal . Novosli«. si je osvojila Viktorij« s Sušaka, ki je zmago tudi upravičeno zaslužila. Jadran : Bob j : o (1 : 0). Kot zadnja ločka državnega prvenstva se je vršila vaterpolo tekma. Belgrajčani so igrali veliko boljše kot dojiotdne. pokazali so pa premalo odločnosti pred golom. So borbeno moštvo, ki pa le prerado faula. V tem pogledu in tudi glede igre so jih prekašali Splitčani. ; Jadranaši so igrali fair in skušali /. lepimi kom-j binacijami doseči zmugo. Radi dobrega kritja jim pa ni uspelo v celoli. Gol, ki so ga zabili, je bil desežen iz lepega slreln, vendar je pa vratarja presenetil. Od obmorskih klubov, ki goje vaterpolo, smo pričakovali veliko lepšo in boljšo igro. Hrvatski šport Zagreb. 10. avg. p. Današnja tekma z dunajskim \VAC je izpadla v korist Uradjanskega po zelo ostri in iuteros-.mtni igri. Igra je končala s 4:1 (3:1). Zagreb, 10. avg. p. Včeraj popoldne so se na igrišču Concordie nadaljevale tekme v pokalnem turnirju drugorazrednih klubov. Obisk občinstva .jo bil slab. Nastopila sta samo dve para, ker Ti|>ogr»-fija II., ki bi morala igrali z Zmajem, ni nastopil i. Igrali so Derby-Olimpia 1:0, Atena-Concordia IV. 2:1. Turnir se nadaljuje v ponedeljek ob pol 6 nn igrišču Conccrdie, kjer nastopijo Železničarji IV., Busk, Coneordia IU., Sokol 11., Železničar II., Coneordia 1. Hud® mzašcevpAha V nekem zavodu v Bad Sacbsa v Nemčiji si) odpustili ueko služkinjo. Ta je dolžila kuharico, da je ona kriva njene odpustitve. Sklenila je, da šibo temeljito maščevala nad njo. Najprej je, da bi umorila kuharico, odprla petelin pri jilinu v kuhinji; vendar so to pravočasno opazili. Zvečer pa se je služkinja oborožena s sekiro in kuhinjskim nožem skrila pod kuharičino posteljo. Kuharica pa je, preden se je vlegla spat, preiskala svojo sobo in našla služkinjo. Ta se je vrgla nad kuharico s sekiro in kuhinjskim nožem, liazvil sc je srdit dvoboj. Ko so na kuharičino vpitje prihiteli domači, je mi pa*laika skočila skozi okno in ušla. Drugi dan so je sama javila policiji. Kuharica jo precej ranjena. Drobne vesti Pariz, 10. avgusta. A A. Poročajo i'/. Niče, da Je sn-oČi strmoglavilo vodno letalo in se razbilo. V letalu so bil pilot in trije potniki. Pilot je mrtev, en potnik hudo ranjen. London, 10. avgusta. AA. .Moming Post poroča iz Moskve, du je reka Oka, pritok Volge, pri Ndžnem Novgonnlu prestopila bregove in preplavila nekaj vasi. Varšava, 10. avgusta. AA. Vojni minister maršal Pilsudski se jc vrnil z dopusta. Garantirana k*nstrulicf|a! Franc Jager tapetništvo Priporoča svojo nafuiodern. tipalne fotelj«, mh Trst modroce, otomane itd. Uabljana, Sv. Peiro nasip 29 Najmodernejša oblika! Mariborska nedelja Maribor, 10. avgusta. Deveto pobinkoštno nedeljo smo preživeli v obdravski prestolici v običajnem nedeljskem razpoloženju; tudi danes so je pokazalo, da so pri Mariborčanih razne nedeljske prireditve zelo v čislili. Mariborska narodna društvu s;> ob veliki udeležbi njih članstva pohitela v Apaie k prvi tumošuji narodni prireditvi. Moljsko prosvetno društvo je imelo s sodelovanjem kal, omladine svoj« prireditev ua Pobrežju pri Iteibenscliuliu. Sploh: prireditev in vrinili koncertov ter veselic brc/, konca iu kraja. Iu da-tiim i'' tudi še bil ugoden /.a današnje prireditelje. I udi se jo precej Mariborčanov udele-inln proslave 40 letnice gasilskega društva v Rušah. Razumljivo jo nadalje po jiardnev nem deževju, da ui bila frekveina na otoku in znanih planinskih |x>stojulikali kake sicer ob nedeljah in pra/uikili. V policijskih bukvah 4oji: 2 aretaciji radi potepuštva iu razgrajanja tei ..'o prijav radi običajnih policijskih prestopkov. Neznana pa jo usod« 25 letnega Francetu šnuderla. ki jo že pred tremi dnevi pobegnil od domu v I vorniški 24. Njegova muli Ivana \ račka je včeraj pre« jelu neko dopisnico i/ Ptuja, kjer ji neznanec spormu. kupuj / njenim sinom, ki je tožil rudi brozposelno.-ti in ki mu je deju'1. da se bo vrgel s ptujskega mostu v Dr a v o. Šiiilderloni se vrše poi/vedbe. N sinit je hotela 27 letna /.isebnica Iteili /lokaš, -tanujoča v Ji/dar,ki ulici t D«vi okoli one ure je vzela večjo količino kokaina. Nji u mož jo >e pravočasno opazil, ku j se je bilo zgodili). Nezavestno jo jo moštvo toku jsii jo n ševulne posta je odpreiililo v bolnišnii o; njeno stanje jo izven novarn. -ti. Vzrok poizkusa iimouinoru ni /nun. ludi l)re/ nezgod ni šlo. 28 lotili čevljarski pomočnik Friderik Kocbek i/ Voseka prt Sv. Marjeti ob Pesnili je lako nesrečno pailii kolesu, du si jo pri padcu ■ lomil levo ključnico. — M letnemu delavcu Filipu Zobcu i/ Vohovo pa je cirkulurk i pošlnulovulu levo roko. Oba ponesrečeni a .o prepeljali i tukajšnjo s|>lošjui bolnišnico. Linulu je v stnro-.ti tih let za i bliii i Marija ( eilek, le/no 8". Pogreb pokojnin- bo jutri ob pol (5 i/ mrtvašnice n i iiiiigdalensko po-kopalisče v Pobre/ju. VUesiarp za monarhijo Berlin, 10. avg. m. Zastopnik časopisa Kreuz-zeitung« je vprašal grofa NVestarpa, voditelja nove konzervativne stranke, disidentov iz 1 iutjenbergove-ga tabora, če je ohranil staro svoje stališče do nrn-narhističiicga vprašanja ludi sedaj, |K> novih poli ličnih dogodkih. Wcstarp je odgovoril: Nihče naj nt' mMI o meni. da sem spremenil svoje tališče v tem osnovnem vprašanju mojega političnega dela. Moiiarhistično prepričanje in mi sljenjo mi nalagata dolžnost, da za uju nastopim ni delani, pa naj bosta praktično v tem času še tako malo uresničljiva in je njuno uresničenje v še tako dajni bodočnosti.« •Mislite, da boste mogli uspešno zastopali to stališče konzervativne ljudske stranke? Slika bodoče države s konzervativnim značajem se ne da ugotovili t negibni dogmi, temveč se rnora izpopolnjevati z razvojem iu s skušnjo. IXio ua 1ej sliki rn.-jra privesti do zaključka, da je v nemškem bistvu in da odgovarja posebnim nemškim poirebam kronali stavim z inonarhističnim vrhom. Cssarska misel /ivi dalje in bo tem boli zaživela, čim hujša ie beda in Oitti bolj jo sedanji oblastniki prikazujejo kot iicdopustuo. /a novo zgradbo države je neizogibno potrebna. Ilustraciji' štev. 8. je le dni izšla v prvo vratni opremi in izbrani vsebini: Vodnik Badjura. Martuljek s Srednjega vrhH. O Alpuh. alpinistih in alpinizmu (R. Ix)žar.) — Z naših planin. —- (iolk dri ves iu pesem oblakov . — Kako so potovali naši dedi. — Danes potujemo. Ljubljanska drama go- sluje na jugu države. — /, liiojsirskega dirigentskega tečaja v Banlu. — Prireditev francoskega inšli-tuia v Ljubljani. — Ali Vam je vroče. Plavanje najstarejši šport. — O putovanju. — Vsesokolski zlel ' belgradu. — Z glavnih -/.letnih dni v Belgradu. — Na ftmariio goro. — Šmarna gora. Pozdrav »flusti-aci.fi-. -- Film: Na robu puščave. Kilm: Obešenjakova Tončka. — O ojiereti. Ca. Poličeva o opereti. — Ljubljanska opereta. — Mariborsko narodno gledališče. — Oktavo više...! Moda v poletju. —- Naši olroci — Solnce v avtomobilu. (Vladimir Bartol.) — Grnfolcški kotiček. - s Ul. mednarodnega igralskega kongresa na Dunaju. — Z Jakčeve razstave v Clevolandu. Iz vsega sveta. — Ahasverstvo narodov, slovenski selilec. Božidar Jaknc v Ameriki. (R. Orel.) — S konjskih dirk doma in na tujem. — Morska deklica. (.1. Likovič.) - Ilustracija« izhaja vsak mesec in slane na lelo 100 Din. na pol lela o5 Din, fmsamezne številke po 10 Din v vseli knjigarnah in trafikah. Če lista šo ne, poznale, zahtevajte številko od uprave nn ogled. Uprava revije ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6-1. Slovensko akademsko katoliško starešinstvo naznanja svojim članom, da je dne 9. avgusta previden s svetimi zakramenti po volji Vsemogočnega umrl gospod duhovni svetnik akademski slikar Bašpor Porenta profesor škof. gimnazije v SI. Vidu. Vse življenje je iskal lepote, našel jo je v Bogu. Ljubljana, dne 10 avgusta l<)30. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. >Motite se, gospod,« sem dejal s popolno gotovostjo. »Pholade ali salpe nikoli ne mečejo tako močnega svita. Ta svit izvira samo od elektrike. Sicer pa glejte — stvar se premika, naprej, nazaj, zopet naprej... Zdaj drvi proti nam!« Vsi so zakričali. »Mir!« je zakričal kapitan Farragut. »Krmo popolnoma po vetru. Stroj nazaj!« Matrozi so zdirjali h krmilu, mašinisti pa k strojem. Takoj so dali kontraparo in »Abraham Lincoln« je v nagibu na levo palubo, opisal polkrog. »Krmilo desno! Stroj naprej!« je dal Farragut povelje. Povelji sta se izvršili in fregata se je hitro oddaljevala od ognjišča. Ne! Motim se. Nadnaravna pošast se je ladji bližala z dvakrat večjo hitrostjo! Nam je zastajala sapa. Jezik in udje so nam otrpnili od groze. Žival se je z nami igrala kakor jc hotela. Obkroževala je fregato, ki je zdaj plula 14 vozljev, in jo ogrinjala v svoje plošče svetlobe kakor v goreč prah. Potem se je oddaljila kake 2—3 milje in pustila za sabo fosforescirujoč rep podobno vrtincem pare, ki jih meče za sabo lokomotiva D-vlaka, Nato se je iz teme daljnjega horiconta v naskoku s strahovito hitrostjo zagnala v »Abrahama Lincolna«, se 20 čevljev pred gredljem naenkrat ustavila in izginila — pa nc, da bi se potopila v globočino, ker njena svetloba ni ponehala stopnjema, ampak je v enem hipu ugasnila! Nato pa se je zopet prikazala na drugem boku ladje, ne da bi človek mogel videti, ali je plula okoli ali pa se je zmuznila pod gredljem ladje. Vsak čas se je bilo bati, da se v nas zaleti, kar je moglo biti za ladjo usodno. Medtem pa sem bil jaz ves osupnjen zaradi manevrov fregate. Ta je namreč bežala, namesto da bi napadala. Stopil sem h kapitanu, da mi to pojasni. Ta mi je pa odgovoril: »Gospod Arronax, jaz ne vem, s kakšnim strahovitim stvorom imam opraviti in zato v taki temi ne maram fregate izpostavljati nepoznani nevarnosti. Mi moramo vsaj približno vedeti, s kakšnim sovražnikom se merimo. Počakajmo, da se zdani, potem pa sc bodo vloge zamenjale.« »Ali še kaj dvomite, da imamo opraviti z živaljo?« »Kaj bom dvomil! To je očividno velikanski nar-val, ki pa jc obenem tudi električen.« »Kakor električni ogor, ki sliči torpedu, kateri se izproži, če se mu približaš.« »Čisto mogoče,« je odvrnil komandant, »in če ima v sebi razstrelilno silo, potem imamo posla z najstrahovitejšim živim bitjem, kar jih je Bog ustvaril. Zato, dragi gospod, moramo biti kar moč previdni.« Moštvo to noč ni leglo spat. »Abraham Lincoln«, ki se v hitrosti s svojim nasprotnikom ni mogel meriti, je svoj tempo zmanjšal in je plul s paro pod nizkim pritiskom. Narval ga je posnemal pa se mirno zibal na valovih, očividno odločen, da se z bojnega pozorišča ne umakne. Toda okoli opolunoči je izginil ali, da se točneje izrazim, je ugasnil kakor kakšna ogromna kresnica. Ali je zbežal? Toda par minut pred 1 uro se je začul oglušujoč švist, kakor če bi bil z velikansko silo brizgnil v zrak steber vode. Komandant Farragut je stal z menoj in Ned Lan-dom na sprednji palubi. »Ned Land,« je rekel, »vi ste seveda že slišali kite, kakšen šum delajo?« »Se razume, kapitan, toda takih, ki bi mi prinesli 2000 dolarjev nagrade, pa ne.« »Kar se tiče nagrade, imate popolnoma prav. Toda, poslušajte, ali ni ta švist popolnoma enak onemu, ki ga delajo morski sesavci, kadar vodo iz svojih sapnikov izbrizgnejo?« »Ista reč, gospod kapitan; samo da je ta šunder neprimerno močnejši. Ni se mogoče motiti. Kar tam plava po naši poti, to je brez dvoma morska zverina. Toda, oprostite, kapitan, ko sc bo zdanilo, bomo s tem hudičem par besedi izpregovorili?« »Čc se mu bo ljubilo Vas poslušati, mojsten Land,« sem jaz nekoliko ironično odgovori!. »Če se mu na dolžino štirih harpun približam, bo žc moral odpreti ušesa.« »Toda če sc mu hočete na tako razdaljo približati,« je dejal komandant, »Vam bom moral dati ki-tovsko barko.« »To se razume, kapitan!« »To bi se reklo, da riskiram življenje svojih ma-trozov.« »Jaz pa svojega,« je hladnokrvno odvrnil har-punir. Okoli druge ure se je ognjišče luči zopet pokazalo in sicer pet milj pod vetrom od »Abrahama Lincolna«. Kljub razdalji in šumu vetra in valov so se razločno slišali divji udarci narvalovega repa in njegovo sopihajoče dihanje. Zdelo se je, kakor da se v hipu, ko se je velikan dvignil na površino oceana, da diha, zrak stiskuje v njegova pljuča kakor se sti-skuje para v mogočne cilindre 2000 konjskih sil. Vse je ostalo na svojih mestih in se pripravljalo na boj. Razdelili so aparate s trnki. Prvi krmar je dal nabasati topiče, ki mečejo harpuno eno miljo daleč, in dolge lovske puške, ki izstrelijo eksplozivne kro-glje, katere ubijejo tudi najmočnejšo žival. Ned Land pa ni storil drugega kakor da je naostril svojo mo-rilno harpuno, ki v njegovih rokah nikoli ni zgrešila svojega cilja. Ob šestih se je začelo daniti in ob prvem svitu jutranje zarje je izginil tudi električni svit iz narvala. Ob sedmih je bilo že popolnoma svetlo, le gosta jutranja megla jc izoževala obzorje, tako da ga tudi najboljši daljnevid ni mogel prodreti. Posledica sta bila razočaranje in jeza. Jaz sem splezal na jamborčni nastavek zadnjega jambora. Na jamborovih prečnicah sem našel sedečih več olicirjev. Ob osmih se je megla v debelih čadih valila čez morje in njene spirale so se počasi dvigale. Obzorje se je razširjalo in jasnilo. Naenkrat se je zopet začul glas Ned Landa: »Žival na zadnjem delu ladje!« K S 031. N" 50=S C Ot/)gc°2 g- w7o>nS • J? m>N ip>„. qO|o>N " C C/1 c 2 g, — u n C a STffiS.f* ZSi iioNaSn >2 1 " O- —a ^ Cn ir! v? [ - <= P rgp B. I 2«g o™ U3 P-P to — < i-1 C X | £ _N ^ I— S. 5S ^n^s. p n io q rJ » < Ppp^š" 2 , J3« o Bi1 op^sS p«!9 S1!? S s» t p~-?r Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu n. Ljubljano naznanja, da je danes 9. avgusta, ob 6 zjutraj zapustil la svet velečastiti gospod duhovni svetnik prof. Gašpar Porenta Vzornemu duhovniku, ki je bil nam vsem svojim duhovnim sobratom najlepši zgled in najboljši prijatelj, našim sestram - usmiljenkam in našim dijakom pa najboljši spovednik in vodnik k Bogu, naj bo On sam veliko plačilo! Vsi naši gojenci, bivši in sedanji, ter vsi drugi, ki ste ga poznali, ohranite ga v blagem spominu pri svojih molitvah! Pogreb s sveto mašo bo v ponedeljek dne 11. avgusta 1930 ob 9 dopoldne iz zavoda na župno pokopališče v Št. Vidu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu n. Ljublj., 9. VIII. 1930. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE SLOVENEC ■■»■HMBMMMHMg^gBaiBMBKiailBtBTOtea^ katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straneh v ba-krotisku. — Stane na mesec 25 Din. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. Naslov: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA Špecerijsko m holoniialno bimi©, umetno gnojila, cementi m. itd. dobavlja Gospodarsha zveza m Ljubljani Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjega m najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tndi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. £.., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Inserirajte v „Slov. listu !" Pogoj za zdravje družine jo čislo perilo! Belo ko mleko bo to, ako ga bote dosledno prali s pravim azeia (erpentinovšm milom Kako plačuje Nemčija Po Youngovem načrtu mora Nemčija plačati v 59 letih 120 milijard nemških mark. Ta številka se lahko zapiše, loda koliko jc to, si težje misliš. Če bi to vsoto zložili v srebrnih markah drugo zraven druge, bi novce laliko šestkrat položili okoli in okoli zemlje. Ce pa bi ta denar v markah zložil v stolp, širok 2 metra, bi bil 3krat višji kot najvišja gora sveta Mount Everest. Ce bi morala Nemčija svoj dolg ves hkratu odplačati v bankovcih po 100 mark, bi bilo treba naložili bankovce na 120 železniških tovornih voz. No, ker so pa dovolili odplačevanje skozi 59 let, mora Nemčija vsako leto plačati — dva vagona bankovcev po 100 mark. Ali res na tak način Nemci plačujejo? Ne, to bi bilo v naši dobi malo zastarelo. Dolg se odplačuje tako, da Nemčija kupi n. pr. francosko zadolžnice (državno posojilo) in jih poleni zažge, da Franciji ni treba plačevati nc obresti ne glavnice. Vsako leto gre en nemški diplomatski uradnik z dvema kovčekoma v Pariz, naloži zadolžnice, ki jih je Nemčija kupila s stroji, premogom ali zlatom, in v Berlinu jih zažgo; po navadi precej slovesno, ker je z vsakim takim zažigom Nemčija za eno leto bliže gospodarski neodvisnosti. Nekdo je dejal v večji družbi: ;>Če bi imel trapastega sina, bi moral postati pridigar.« —-Navzoč duhovnik ga je zavrnil: Vaš gospod oče je drugače mislil!« Spodnieštajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - dajo posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Inserirajte v Slov. listu: Edini siooenslil zavod brez tniega kapitala ie Vzajemna zaoarooalnica o Linbliani, Donaiska cesia 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življcnskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseli kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Prava pot, hi vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, ne-veselje do dela in druge slabe pojave. Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bote osvobodili vseh tahih bolezni. V tej brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. — To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj. Tisoči zahvalnie potrjujejo edini obstoječi uspeli neumornega vestnega raziskovalnega dela za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih in kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe! Prepričajte se sami, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in (ranko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica na: Ernst Pasternach, Berlin S. 0.. MichaelhirchDlatz 13. flht. jgjj-