listekT Razglednice. (Spomini na moje rokodelsko potovanje. — Števo E...) »Veš", dejal je skrivaostao, BBapraviti morava tako, da bom pokazal doma, Čes: glejte faatje, jaz imam v Ljabljafli deklet!" Narekoval mi je, jaz sem pa pisal . rTako, zdaj mi pa povej ae Baslov!'' ^Naalov pa ee glaai: Goapod Jnre Fister, Liaičji vrb itev. 12." nNo vidiš, ae eao kroaico me ae staae tole, pa mi bo toliko zabave ia tadi časti pripravilo", se je veselil. ff Jaz le čestitam tvoji bistri glavi, ki je to izamila; želim maogo nspeha." Oddal aem karte aa posto. Ko je drago jatro petelia aaznanjal daa, tisti daa, katerega večer bo — sveti večer, se je odpeljal Jaro aa Goreajsko. BTriato kosmatih medvedov", ai je mislil, rjaz jih bom za noa potegflil. 0, zdaj bom pokazal tema Grdinavemu, da Jure ai tak, da bi ga aobeaa ae hotela; videl bo, da imam jaz še več deklet kot oa" ia lice ma je žarelo sreče ia zadovoljaosti. Oh, kako so se razveselili mati, ko so zopet'objeli srojega aiaa- akahali ao opoldaa veliko ekledo ajdovih žgaacev — lepih, belih, ki 80 86 kar drobili v ustih. Ia kako poaosao se je oziral dragi daa pri maai aa ljadi, katerim so impocirale ajegove aove hlade. Dekleta so ga škilile po atraai ia ai v daba slikale, da ta le bi ne bil preslab. Oa jih pa daaes še pogledal ai. BHa, šc daaes vaai bom pokazal, da imam aa izbiro boljših; videle boate, da Jare ai brezpotrebai stroj za prebavljaaje krompirja." BKaj to zlomka, da ae ai razgledaic", jezil se je, ko je priael domov; Bzdaj bi že morale biti ta. No, aiorda pridejo popoldaB!" Popoldae jih tadi ai bilo ia Jare je bil vea obapan. rPresaeto! kje so aeki razgledaice ostale? Ali morda ai pravilai aaslov povedal?" ŠeJ je gledat hisoo stevilko ia zdelo se ma je, da to ai 12, ampak 21. Ia res je bilo tako; sedaj ma je bilo jaaao. Nesreča je hotela, ali pa je bil samo slučaj, da se je neki kmet aa dragem koaca vasi tadi piaal Jnre Fiater ia ravao * pri tem je bila stevilka 12. Ni še dolgo gospodaril mladi Jare — laaaki predpnst je pripeljal gori iz doliae aevesto, brhko, rdečo, kakoržae so vse Goreajke. Nobena atvar jima ai kalila ljabega mira, ki je vedao vladal v tej hiši. Mlada goapodiaja se je ravao pripravljala, da bi zakurila za kosilo, 8 kojim bi daaes opremila božičao mizo, ko ji je prinesel sosedov faat šest lepih kart. BO ti heacaj ti, kako so lepe! kdo jih je aeki posiai?" Bere. BNe, to 80 Jaretove, saj pravim, ta ima povsodi prijatelje. Kaj je aeki aapiaaao?" Čita od zadaj — radecica jo oblije, Bmoj Bog! kdo bi ai bil mislil? Ia kaj je aa tej-le? ,Ljabi moj Jore! Odkar si ti odsel, aimam mira, boč ia daa mislim aa Tebe, aaj brez Tebe ae morem živeti! Pridi zopet kmala! Sprejmi sto poljabov od Tvoje ljabice Maričkel' — Tako torej, rekel je, da gre aa semeBJ v Ljabljaao, pa je ael k dekleta! — Moj Bog, kdaj sem to zaalažila! Jaz ga bom ostela, da bo pomail! Toda ae, če ga ostevam, se bo amejal; — pustim ga ia proč pojdem od BJega." In hitela je Ba podstreaje, oblekla aovo krilo, pobrala aekatere atvari ia jo odžvižgala v — pastiao. Z belo rato v roki je mahala po stezi mimo gozda, da je odskakovalo dolgo krilo m so se delalo sape, da je grmičevje šepetalo skrivaoatao. Njej pa se je zdelo, da si šepeče tudi grruičevje, da tudi mrtro drevje ve, da se je zgodilo aekaj, kar bi ae ae amelo — . Mož Jnre pa je prav tedaj priael od deaete maae. Ni postal na proatorn prcd cerkvijo, kot aicer; daaea je vse hitelo naravnoat domov, ker 86 je doma že kadilo božičao kosilo. Kako čudao se je zdelo Jaretu, ko ga daaes ai pozdravljal od daleč oai prijetni voaj iz kubinje, ki ga spomiaja aa velike prazuike. Še bolj pa je etrmel, ko ai bilo žene nikjer. BKaj pa to pomeai?" reče resao. Tam na mizi je aaael sest lepib voačilaih kart, zraven pa liatek z aapisoin: ,Ker 8^> ti drnge ljubae, pa druge imej! Srara te bodi!' Ni razumel, kaj misli 8 tem žeaa, še )e ko je prebral karte, jo vedel, pri čem da je. pTo mi je aekdo aalašč aapravil, samo zato, da bi me ob žeaico spravil!" Straana jeza ga pograbi BToda ne, ae boš Jaka! jaz te bom dobil v peat!" BKo bi vaaj vedel, kam je sla. Ali, doma bo aajbrže!" Vatal je ia ae odpravil na njea doru. Ia tukaj je reu aasel avojo ženo. Le z veliko težavo ji je pijasail stvar ia jo pripravil, da je ala ž njim aazaj. Bilo je ob treb popoldae, ko prideta aa 8voj doru. Mož je sicer očital ženi, da ne sme biti več tako nagla, a ji ,je odpustil. ker jo tudi oaa spoznala, da aaglica ai dobra. Tedaj pa pride v hiao Ijubljanski Jure z vpraaanjem, Če aiao morda tu dcbili kakib kart. ,,Smo jib, amo; kako pa to ves?" in grdo ga je pogledal. BTiate karte aem jaz poalal — —." Zdaj je bila pa druga. Jure je Jureta prijel tak) trd >, kakor že dolg > nibče ia zavpil. BA tako, ti ai tisti tiček! Povej vae ia po pravici 1" Ni mogel drogačo Ijubljaoaki Jure, kot da je V8Q povedal — —. »Ali te ai Bram?" \a apuatil ga je potem. Jnrc pa je O8ramočen pobral kosti svojega rojatva ia jo odkuril. BTriato meaeaib klobaa! nič mi ae gre po sreči", dejal je Juro sam pri aebi ia se vgrizail v nstaice Vedel je, da se bodo dekleta ia fantje v Lisičjem bregu iz njega aorčevali ia zato se je ae tisti daa odpeljal v Ljubljaao, kjer je vendar le bolje. Nič aam ai hotel doma povedati, kako je bilo, a mi amo na ajegovem obrazn poznali, da ai bilo Bza8t0DJu ; pozaeje pa smo izvedeli v8e. Jaz sem ae potem kmaln poslovil od avojih tovarišev ia šel naprej. Ooi daa pa mi je povedal BPekov Jaaez", da se Jure ženi, toda, ^e aem prav slišal, ai arečaa izvoljeaka aobeaa izmed tistih, ki so mu poalalc laai — boži^ne razgledaic«.