Posamezna številka 12 vinarjev.
Siev. 197.	v UMU v sreoo, 29. ovoosia m.
LE10 XLV.
s; Velja po pošti: s
ca colo leto naprej.. K 30-— za en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo celoletno. „ 34'— za ostalo inozemstvo. „ 401 —
V	Ljubljani na dom: £a aelo leto naprej.. K 28-— sa en meaeo „ .. K 2-30
V	upravi prtlenin nateSno „
s Sobotna izdaja: = Jia oe o leto ..... K 7-— sa Nemčijo Qelolf.no. „ 9-— ia ostalo Inozemstvo. „ 12 —
Enostolpna petltvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n]«
prostor) za enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
Poslano: i Enostolpna petitvrsta po 80 V
Izhaja vsak dan lzvzem&l n»-fielje ln praznike, oh 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red.
HT Uredništvo 1« t Kopitarjevi allol ŠSev. O/III. Rokopisi M M vračajo; nelmnklrana piani so n« bbs »prejemalo. — Uredniškega teletom- iitev. 74. =
Političen lis! za slovenski narod.
Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol St 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske St. 24.707, ogrske 26.511,
bosn.-liarc. St. 75G3. — Upravnlšketja telelona St. 188.
SlovetsKl Junaki šlalerskega 47, pelka odbili 18 wmm nava-Jit. — Oiiii upi os noro sv, Gabrijela.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. avgusta. Uradno:
Italijan, ki se je ojačil z novimi silami, je aa Banja ki planoti storil vse, da bi bil r azil ril, kar je pridobil s težkimi žrtvami na prostoru, ko se je pričela enajsta bitka pri Soči. Sovražnik je skoraj na vseh delih svoje bojne črte naše čete naskakoval. V ljutib bojili z ročnimi granatami in na nož se je merila v desetdnevni bitki nezrušena odporna sila naših borilcev z italijansko premočjo. Vrli branilci so na celi črti zmagali. Sovražnika so povsod vrgli, na nekaterih mestih je bežal v največjem neredu.
Tudi vzhodno od Gorice sc je izjalovil Italijanom sunek, katerega so podvzeli z znatnimi silami.
V ozemlju Stilfser Jocha je popolnoma uspelo podjetje, ki se je izvedlo kljub znatnim težkočam na planinah. Cesarski lovci so v ledu in v snegu presenetljivo uničili sovražno postojanko in se vrnili z 2 »tal. častnikoma, 20 alpinci, 1 strojno puško in z 1 žarometom.
Načelnik generalnega štaba.
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO.
Dunaj, 28. avgusta zvečer. Vojni tiskovni stan:
Na Banjski visoki planoti in vzhodno od Gorice so se zelo besno borili.
Načelnik generalnega štaba.
Italijanski uradni poročili.
27,	avgpsta, Na Banjsld visoki planoti so se besnejše borili. Sovražnik je z zelo močnimi silami najljutejše zadržaval naše prodiranje proti vzhodnemu robu. Naše čete so nastopile odločno proti novemu odporu in ga na več točkah motile. Alpin-ski bataljoni iz Tonale in iz Pasubia so se odlikovali s svojim heroizmom. Včeraj smo zopet ujeli 500 mož. Naša letala so ponavljala svoja niorilna obstreljevanja v zadaj ležeči sovražni črti in množila nered prenagljenega umikanja.
28.	avgusta. Na celi bojni črti je govorilo topništvo glavno besedo. Na Banjski visoki planoti so prodirale naše čete dalje in so dobile tesnejši stik s sovražnikom. Močni delni napadi so nam zagotovili nekaj postojank, ki nam jih sovražnik ni mogel več" iztrgati. Neugodno vreme je zelo naše letalce oviralo.
Borba za Trst.
Na Komenski planoti, 27. avgusta.
Na Krasu traja odmor dalje, Le sovražne patrulje in poizvedovalni oddelki tipajo našo fronto. Tudi italijansko topništvo ne miruje in obstreljuje z vso vztrajnostjo naše postojanke.
V južni vipavski dolini je poizkušal sovražnik znova napadati, a je bil vsak njegov poizkus gladko odbit.
Pri Biljah
so naše čete zaustavile vse italijanske sunke, ki pa niso dosegli prejšnje silovitosti.
i
\	Žarišče soške bitke
j tvori odsek Sv. Katarine nad Gorico, Sv. j Gabrijel in Banjška planota. Laški uspeh j pri Sv. Gori smo izenačili z novimi posto-j jankami. ki se vijejo preko navedene planote. Vsak poizkus Italijanov, izsiliti dohod na Trnovsko planoto, se je ob zmernih žrtvah izjalovil. Boji trajajo z vso silovitostjo dalje.
Odbiti napadi na višino 549 in na goro sv- Gabrijela.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Na Banjški visoki planoti in vs. goro sv, Gabrijela so se včeraj ijeto bili. Vsi italijanski napadi so se ra7bili. Zahodni rob griča 559 tvori strmi rob doline ob zgornji Soči južno od Sela,. Italijani so Eja desetkrat naskočili. Junaki pešpllia št. 47 (nadomestni okraj Maribor) in pešpolka št. P6 (nadomestni okraj Ungwar) so ga branili.
Goro sv. Gabrijela so pa poizkušali Italijani vzeii iz Britofa. a zaman. S težkimi izgubami so bili odbiti. V popolnem neredu so njih oddelki, bežali proti zahodu.
Italijansko vojno poročilo s 26. av: gusta javlja, da so zaplenili dva 30.5cm možnarja, kar nc odgovarja deistvom. Italijanom smo prepustili le eno poškodovano lafeto takega možnarja, vse ostale srno spravili nazaj, kar je bilo tim ložje. ker smo se umikali no načrtu, ne da bi bil sovražnik vplival na nas.
Ljute borbe na Banjski visoki planoti.
Iz vojnega tiskovnega stana so poročali vojni poročevalci 28. avgusta ob 6, uri 27 minut zvečer: Enajsta soška bitka prekaša po času vse svoje prednice. Ponoči in podnevi se bijejo z besnostjo, ki se ne zmanjšuje,, marveč se že množi. Noči so tako svetle, da svetloba zablešči oči; velikansko število žarometov tam in tu razsvetljuje tudi najtesnejše pasove bojne črte, Bitka se zdaj bije skoraj le za Banjsko visoko planoto; na skalnato planoto so vr-
gli vse moči, s katerimi razpolagajo. Bijejo se ravno tako besno, kakor so se bili minuli teden na južnem Krasu. Višine pri Mesnjaku, Kalu in Podleščih so videle in so tvorile središče divje borbe. Italijanske čete, katerim poveljuje neki general s Sicilije, so zelo hrabro napadale, a so jih naši vrgli na vseh točkah, katere so napadle. Dasi so nastopile elitne italijanske čete v množicah, se jim le ni posrečilo, da bi bile vrgle c, in kr. čete v Čepovansko dolino. Bersaglierski in alpinski polki, ki so se bili do zdaj v Adanello v Pasubio, so imeli zelo velike izgube. Napadalo je vsaj trideset brigad; vse so močno krvavele, posebno brigade iz Livorna, Vidma, Flo-rence in z Elbe so izgubile zelo veliko ljudi.
Vsak naš pešpolk se bil z dvema italijanskima brigadama. — Golobi pismo- 1 noše v bitki..
Budimpešta, 28. avgusta. »Pesti Na-plo« obširno opisuje boje ob Soči. Pravi: Vsak naš polk se je bil z dvema italijanskima brigadama, da je padla polovica Italijanov že v prvih navalih. Italijanski topovi so uničili brzojavne zveze med bojno črto in poveljstvom. Kljub strašnemu zapornemu, ognju se je morala vzdržati zveza. Zelo so se posluževali golobov, ki so se izvrstno obnesli, dasi jih je več umrlo junaške smrti. k
Italijansko jtorošilo o Sv. Gori.
Iz Lugana poročajo 27. t. m.:
Italijanski dnevniki priobčujejo dolga poročila o zasedbi Sv. Gore. Poročevalec »Corriere della sera« javlja med drugim: Proti 3. uri zjutraj so pripeljale naše straže ujetega častniškega aspiranta. Na vprašanje jc izjavil, da je postala St. Gora za avstrijsko-ogrsko posadke nevzdržljiva, ter so morali postojanke izprazniti. Ob jutranjem svitu so začele s štirih različnih točk prodirati patrulje; sprejel jih je pehotni ogenj. Udrle so v sovražne strelske jarke in v boju ujele 40 mož. V strelskih jarkih so bile le neznatne straže. Patrulje dospo tako pod samostan. Častnik pošlje poveljstvu naznanilo: »Avstrijci so zbežali. Brigadna pehota je že korakala od Dola in Skalnice sem. Našli so le mrtve in po jamah nekaj razpršenih. Nekaj strelov iz pušk in nekaj ujetnikov.« Ob !). uri so dospeli vo jaki na vrh Sv. Gore. Navdušenje je bilo nepopisno. Eden častnikov potegne iz žepa tro-bojni svilen robec in ga priveze na drog. Avstro-ogrska artiljerija začne takoj obstreljevati italijansko zastavo. Slika gore je nepopisna. Zemlja je izginila, odnesle so jo razstrelbe. Ostalo
ia revo oci,
(P. M. H.)1
Po.d vplivom globokega vtisa, katerega je naredila na Mazzinija žalostna, a zaslužena usoda zarotnikov proti avstrijski vladi v Piemontu (1. 1821,), je zapisal advokat Jožef Mazzini besede: »2e 300 let sem nimajo Italijani nobenega svojega življenja, Življenje Italijanov je »-kolektivno življenje brez središča, brez skupnega ideala, brez pravnega in urejenega izraza ,..« Vsled teh »žalostnih« razmer je sklenil, da bo posvetil vse svoje moči osvobojenju in zedinjenju Italije, da bo ustanovil »laško očetnjava laškega naroda«.,. »Italija se mora oprostiti dvojnega trinoštva, tujega (avstrijskega) in domačega (papeža)«. Saj sta bili ti dve trinoštvi po Mazzinijevem mnenju edina in glavna ovira »Mlade Italije«.
Mazzini, ki se je v očetovi hiši navzel prostomiselnih idej, je zastopal te svoje nazore o »laški očetnjavi* in »Mladi Italiji« v časopisu »Indicatore Genovese« in
1 Mazzini: Freimaurerei und Weltrcvolution. H. Gruber S. J. 1901.
pozneje v »Indicatore Livornese«, L. 1827. je pristopil J. Mazzini skrivnemu politič-no-prekucijskemu društvu »Carbonarijev«, Iz mesta Marseille, kamor je bil leta 1830. izgnan, je eno leto pozneje naslovil spomenico na kralja Karola Alberta s pozivom, da naj kralj osebno prime za prapor revolucije. Slično pisni o je poslal 1. 1847. Mazzini (iz Londona) tudi papežu Piju IX. Ker pa kralj Albert ni hotel slediti Mazzinije-vemu pozivu, je Mazzini še isto leto ustanovil tajno društvo »Giovine Italia« — »Mlada Italija«, kar je sklenil že v ječi v Savonni leta 1830. Glavni namen in cilj tega društva je bil, pridobiti si vso laško mladino in jo navdušiti za složno delovanje v zmislu Mazzinijevega programa, ki naj realizira najprvo v Italiji, potem pa tudi drugod »narodnostno načelo« s pomočjo tiska, besede in revolucij.
»Mlada Italija« si je čudovito hitro osvojila srca Italijanov. Ni še obstojala celo leto in že si je priborila nadvlado v vseh drugih laških skrivnih političnih društvih,
V tem zmislu je deloval br, . •. Jožet Mazzini vedno z večjim navdušenjem in večjim uspehom, pa tudi na vedno širši podlagi do svoje smrti.
A br. . •. J. Mazzini (. ■. = prostozidar) ni »delal« samo teoretično, ampak tudi praktično. Poslužil se je vsake priložnosti, ki se mu je zdela ugodna, da bi
udejstvil svoje nazore o »Mladi Italiji«. Tako je poizkušal že s Francoskega (leta 1831.) in pozneje iz Švice (I, 1834.) pobu-niti laški narod proti »dvojnemu trinoštvu« in priskočiti »tlačenemu« narodu na pomoč z oboroženo silo. Vendar to njegovo »delo« ni imelo uspeha. Neuspeh ga je prepričal, da še ni napočila njegova ura. Z vso vnemo se je lotil sedaj organizacije in svojega programa, katerega jc vedno natančneje spopolnjeval.
V vednem premišljevanju, kako bi prinesel narodom svobodo, se je uživel v idejo, da je Italija poklicana, v imenu tretjega Rima (Rim osvobojen rimskega cesarja in papeža, kot prestolno mesto zedinjene Italije) storiti prvi korak, da sc popolnoma spremeni zemljevid in razmere Evrope in sveta na podlagi svobodnega združenja prostih in lastnomočnih novo rojenih narodov.
Ta ideja je stopala vedno bolj v ospredje Mazzinijevega delovanja.
Mazzini jc pripoznal v Evropi samo tri narodc-družine: grško-latinsko, nemško in slovansko. Zastopniki teh treh na-rodov-družin so po njegovem mnenju: Italijani, Nemci in Poljaki.
Da bi dal tej svoji ideji konkretno obliko, je pritegnil svojemu delovanju vse revolucionarne stranke cele Evrope, aH 7. drugimi besedami, vso svobodomiselno —-republikansko demokracijo in ustanovil
ni, drugega nego rjavo-rdeč prašek ia razdrobljeno kamenje. Izstrelki so raznesli skale in celo gorsko sleme pokrili 7, ogromnimi množinami kamenja.
Avstrijski strelski jarki so izginili, pokopani pod lastnimi razvalinami ia pogreznjeni v granatne lijake. Slovitega samostana na skrajnem vrhu gore ni več. Obstajal je iz obširnih visokih zgradb. Sedaj sc zdi, kakor bi ga nikoli ne bilo. Celo podzemeljski prostori so se deloma podrli. Od dveh orjaških brestov, ki sta stala pred nekdanjim vhodom, sta ostala le kratka razcefra-na štora. Vodnjak jc zasut. Pogled sežo tudi do morja; vidi se, kako požar uni-čuje vas Grgar. Nižje ležeči Sv. Gabrijel je obdan z oblaki kakor orjaški parni kotel. Na vseh straneh gori. Tam spodaj se bore in artiljeriji ga neprestano obstreljujeta.
S tega mesta se spozna tudi neizmerna vrednost Sv. Marka za Gorico, ki se zdi od tu kakor neznaten grič; to je ena sama skala, ki tvori za Gorico mogočno nevarnost. Sv. Goro obstreljuje sedaj avstrijskoogrska artiljerija. Sem in tja dovajajo še posamezne ujetnike, ki se skrivajo po podzemskih hodnikih. Mnogo teh predorov se je podrlo; eden izmed njih je 600 m dolg in vodi pod samostanom z ene strani gori na drugo. Izstrelki so uničili vodovod in električne napeljave. Mnogo drugih stanišč je bilo priproistejše urejenih in povsodi leže mrliči. Njihova navzočnost že izdaja smrad. Šele tu na licu mesta se vitli, kako strašno opustošenje so napravili italijanski izstrelki.
Švicarji o soški bitki.
Curih. Glede na pretirano zmagoslavje v Italiji, ker so zasedli Sv. Goro, tukajšnji vojaški krogi temu uspehu italijanskih čet ne prepisujejo prevelike važnosti in opozarjajo, da bo zaviralo prodiranje Italijanov proti vzhodu Trnovsko pobočje, ki ga je avstrijsko vojno vodstvo gotovo popolnoma izrabilo. Uspehi v severnem odseku soškega pozorišča so najbrže napotili Ca-dorna in vojvoda Aosta, da sta izpre-menila svoj napadalni načrt. Po dosedanjih poročilih so boji na Krasu znatno ponehali; močnejše pa napadajo Italijani med Tolminom in Gorico. Zadnje dni sta se tam razvili dve važni napadalni točki: prva leži vzhodno od Vrha proti Podleščem, druga pa vzhodno od Svete Gore proti 646 metru visokem grebenu Sv. Gabrijela, ki zapira pot v Trnovski gozd. S tisto brezobzirnostjo, kakor v prvih dneh enajste soške bitke med Kostanjevico iti Devi-nom, pošiljajo zdaj naskakovat divizi-
15. aprila leta 1834. v mestu Bern z 16 somišljeniki Italijani, Nemci in Poljaki revolucionarno društvo Giovine Enropa« — »Mlada Evropa«. To društvo naj bi sprejelo v svoje okrilje vse nacionalne zveze »Mlade Nemčije, Italije in Poljske«. Po generalni konstituciji tega društva imajo evropski narodi glavno dolžnost, podpirati se med seboj, da izgine vsa oblast, ki prinaša narodom škodo!
Vsled revolucionarnega delovanja društva »Mlada Švica«, katero jc ustanovit leta 1834., je bil leta 1836. za vedno izgnan iz Švice. Odtod sc je podal v London, kjer je zelo živahno deloval. Stopil je v stik z voditelji raznih revolucionarnih strank. Posebno intimno pa jc občeval z laškimi republikanci.
Vstaje v Lombfirdiji sc je udeležil osebno. Dne 5. sušca leta 1848. — leto svobode za Evropo — jc ustanovil društvo »Associazione Nazionale«, ki se je zelo) hitro razširilo.
Leto evropske revolucije (1848) nan polnilo je Mazzinija z najlepšimi upi. Kajti že leta 1850. je ustanovil v Londonu »Evropski demokratični centralni komite«, ki naj bi nekako izpopolnil društvo .Mlado Evropo«. To društvo naj bi v zvezi z leta 1849. ustanovljenim laškim narodnim komitejem -<ponovilo v raznih deželah upore iz leta 1848., a na vi podlagi. Italija pa naj bi dala zopet iri tivo.
Tako smo upostavili naše prejšnjo postojanke. Sovražnik je napravil ponoči protinapad, bil pa je odbit. Ponoči so odbile portugalske čele nemški sunek jugovzhodno Laventic. Sovražno topništvo je zelo delovalo ponoči vzhodno Zmes (?) in v ozemlju Lombartzyde. Vzeli smo sovražne postojanke vzhodno Hargicourta na nad i miljo dolgi bojni črti in v globočini pol milje (1 milja je 1.6 km). Nemcem se jc posrečilo trenutno zasesti severovzhodni rob gozda ob cesti Ypern-Menin. Bili so pa takoj pregnani.
Brezuspešni napadi Angležev.
Berlin, 28. avgusta. (K. u.) Wolff: Kljub vsem neuspehom in težkim izgubam Angleži
jo za divizijo; decimirane in utrujene jih umikajo iz bojne črte in iih z novimi divizijami nadomeščajo. Koliko časa bo italijansko vojno vodstvo ljudi tako zapravljalo, pokažejo bodoči dnevi. Lahko se pa sklepa, da more Italija z ozirom na svoje prebivalstvo in glede na dosedanje težke izgube le še kakih li dni nadaljevati bitko, ki zahteva toliko strašnih žrtev.
Italijansko armado podpirajo v sedanjih bojih italijanski in francoski letalci, ki so po številu proti Avstrijcem v veliki premoči in ki posegajo tudi v boje pehote, ker mečejo na branilce bombe. Ugodno za nje je, ker mora branilec osredotočiti vso svojo pozornost naskakujoči pehoti in ne more za to posvetiti sovražnim letalcem potrebne obrambne odločnosti.
Kaj upa Bissolati.
»Messagero« je objavil sledečo izjavo ministra Bissolatija nieerovemu poročevalcu: Italijanska vlada upa od sedanje ofenzive in od bojev do pozne jeseni vse. Če se posreči, da do konca septembra končajo boje ob Soči srečno in da se bitka odloči Italiji v korist, bo italijanskemu narod\i prihranjena nova vojska pozimi.
Naši zmagi aa črti DoMjani in pri Fascaai.
Črnovice smo z našo zmasro nri Bojanu proti vzhodu močno zavarovali. Važen je tudi naš uspeh v Moldavi, kjer smo iztrgali sovražniku višine na robu gora severnozahodno od Focsani. Bijejo se hude bitke v Italiji, na Francoskem in na Flanderskem. a naše orožje kljub temu tudi proti Rusom in Rumunom ne počiva.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. < Dunaj, 28. avgusta. Uradno:
Pri Soveji smo morali predvčerajšnjim vsled premočnih napadov zopet popustiti neko pridobljeno višino.
Pri armadi generalnega polkovnika Kriteka so iztrgali avstrijski in nemški polki Rusom v vročem boju vas Bojan in postojanko na Dolžoku. Ujeli so nad 1000 mož in zaplenili 6 topov in veliko strojnih pušk.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28, avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa , Leopolda Bavarskega.
Od Dvine do Dnjestra so se Ie v nekaterih odsekih živahno bojevali.
Na severnem bregu Pruta so vzeli z naskokom bavarski in avstrijski polki močno utrjene ruske postojanke na višini Dolžok in vas Bojan. Trdovratni odpor Rusov se je s trdovratnim bojem tudi zrušil na gričih severnovzhodno od Dolžoka. Ujeli smo nad 1000 mož, zaplenili 6 topov in veliko strojnih pušk. Izgube sovražnika katerega smo vrgli za odsek Rakitna, so težke.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožeia.
Severno od Soveje in v dolini Sušita je sovražnik potisnil z napadi premočnih čet naše straže z višin, ki smo jih pred kratkim vzeli.
Vojna skupina maršala p 1.
Mackensena.
V nekaterih odsekih so s topovi močnejše streljali. Bolgarske straže so odbile
Nas Avstrijce bo zanimalo, da se je Mazzini v tej dobi seznanil z ogrskimi uporniki,, med katerimi sta posebno slovela br. . •, Kossuth in c. in kr. general Tiirr (Freimaurerei, Dr. H. Walther, 1910, str. 84). Razun tega je mnogo občeval tudi s poljskim revolucionarjem Stanislavom Vorcell in ruskim Aleksandrom Herzen.
Kot predsednik tolikih društev je izdal zelo mnogo oklicev, v katerih je pozival narode k uporu po svojem programu.
Posrečilo se mu je tudi dobiti na Angleškem in v Ameriki 10 milijonov lir narodnega posojila; naiočitnejše, da sta Angleška in Amerika že takrat hodili isto politično pot, zasledovali isti cilj, kakor ga casledujeta še dandanes: s spletkarjenjem in revolucijami slabiti tuje države v lastni prid.
Leta 1853, je ustanovil tudi v Siciliji revolucionarno društvo »Partito d'azione«, ki naj bi pripravilo ugodna tla za njegov program. Podpiral je Garibaldija gmotno in moralno v njegovem delu v Siciliji in Neapolju, posebno pa na pohodu v Rim (1862). Po tem ponesrečenem poizkusu je br. . •. Mazzini vedno očitnejše silil k vojski z Avstrijo, vsled česar je stopil tudi v zvezo z Bismarckom. Leta 1866. je res »rišlo do vojske z Avsjtrijo, ki je sicer Ita-
sovražnika, ki je napadel pri Ljumnici, zahodno od Vardarja.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Boj za višine nad Dolžokom-Bojanom in za vrha pri FocsanL
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Srečno podjetje med Dnjestrom ln Prutom le zelo izboljšalo naše postojanke v vzhodni, smeri od Črnovlc. V ta namen smo napadli po načrtu višino Dolžok in vas Bojan. Po močni pripravi s topovi je vzela včeraj dopoldne avstrijska in nemška pehota v bojn, ki je trajal dve uri. sovražne postojanke v prostoru Dolžok-Boian. Med ujetniki, nad 1000 jih je, se nahaja 21 častnikov.
Berlin, 28. avgusta zvečer. (K. ur.) Veliki glavni stan: V Moldavi smo iztrgali sovražniku nekaj višinskih postojank na robu gorovja severnozahodno od Focsani. Uvod za Busiio.
Rusko uradno poročilo.
27. avgusta. Zahodno bojišče. Streljali so s puškami in poizvedovali.
Rumunsko pozorišče. Sovražnik je napadel ponoči na 26. avgusta rumun-ske postojanke južno od Očne, a smo ga odbili. Odsek, ki leži severovzhodno od Soveje, je napadel sovražnik 26. t. m. večkrat v smeri iz Kezdi-Vasarhely. Posrečilo se mu je, da jc zasedel neko višino. S protinapadom smo ga zopet vrgli.
Ojačeno varstvo v Moskvi.
Stockholm, 28. avgusta. V Moskvi so razglasili ojačeno varstveno stanje.
Moskva, 27. avgusta. (K. u.)Agentu-ra: Na pozdrav moskovskega župana je odgovoril došli generalisimus Kor-nilov, da je srečen, ker more armadi naznaniti: v Moskvi ni geslo mednarodnost, marveč blagobit domovine in vojska do zmagovitega konca. Moskovskega posveta se udeležuje 2500 odposlancev, med njimi 488 članov dume, 110 zastopnikov kmetov, 229 zastopnikov delavskega in vojaškega sveta, 147 zastopnikov mest, 118 zastopnikov zvez zemstev in mest, 150 zastopnikov industrije in bank, 313 zastopnikov zadrug in 176 poklicnih društev.
Ukrajinsko generalno tajništvo odstopilo.
Stockholm, 28. avgusta. Radi stali-lišča, ki ga zavzema petrograjska vlada, je odstopilo ukrajinsko glavno tajništvo, a ostane na svojem mestu, dokler se ne sestavi novo glavno tajništvo. Na posebni seji osrednjega sveta so izrazili glavnemu tajništvu soglasno zaupnico in je naprosili, naj ostane. Za državnega glavarja Ukrajine so izvolili socialnega revolucionarja Rjab-Čeva; odločnega pristaša samostojne Ukrajine.
Člani začasne finske vlade aretirani.
Curih, 28. avgusta. »Secolo« javlja iz Petrograda: Na ukaz finskega generalnega gubernatorja so zaprli v Jako-bonu člane začasne finske vlade.
Proti boljševikom v Moskvi.
Stockholm, 27. avgusta. (K. u.) Listi poročajo iz Petrograda: Ker so hoteli bolj-ševiki državno konferenco v Moskvi porabiti v to, da bi povzročili nemire, je izdal notranji minister oklic, v katerem odreja proti takim poizkusom najstrožja sredstva. Moskovski župan poziva milico, naj stori svojo dolžnost. Socialnorevolucio-narni in socialnodemokratičin odbor sta izdala na delavce opomin, naj ohranijo mir. Splošni štrajk, ki so ga nameravali
lijo odločilno premagala, a vsled poraza na Češkem po posebni obveznosti Prusije do Italije morala poraženi Italiji odstopiti Be-nečansko. S tem pa Mazzini ni bil zadovoljen, Izrazil se je, da je največja sramota za Italijo, ker sta Trident in Trst ostala še avstrijska. Neprestano ;e hujskal zato laški narod, na vojsko z Avstrijo. Da bi pa to svoje hujskanje bolje podprl, je ustanovil leta 1866. »Alleanza Republica-na Universaie«. Tudi to društvo se je zelo hitro udomačilo,
Po vojski leta 1866 je br. .*. Mazzini obrnil vso svojo pozornost na Rim, kjer je še vladal papež kot posvetni vladar. Ko se je Garibaldi 1. 1867. hotel polastiti Rima, kar se mu pa ni posrečilo, ga je Mazzini podpiral po vseh svojih močeh. Ta neuspeh ga je navdal s sovraštvom do sa-vojske vladarske hiše, še bolj pa do Avstrije. Zato je predlagal Bismarcku stra-tegično zvezo z Nemčijo in delavno stranko v Italiji. A Bismarck se ni spušal v ta Mazzinijev načrt in je svetoval piemon-teški vladi, da naj takoj zasede Rim. Mazzini je to »srečo« še doživel. S toliko večjo vnemo je širil svoje ideje v listu »La Roma del Popolo«, dokler sc ni stekla ura njegovega nemirnega življenja v P^zi dne 10. sušca 1872,
boljševiki, je sicer izostal, vendar smatrajo položaj kot zelo resen.
Boji na zahoda.
Berlin, 28. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča
Rnperta Bavarskega.
Z velikimi izgubami za sovražnika se je zrušil danes zjutraj na Flanderskem na cesti Ypern — Menin močan napad Angležev. Popoldne so uvedli liki udarci najmočnejši bobneči ogenj proti bojnemu odseku med Langhemarckhom in železnico Roulers — Ypern. Uporabljajoč veliko oklopnih avtomobilov in letala, ki so nizko letala, je kmalu nato na tej bojni črti naskočila angleška pehota. Žilavo so se branile naše čete, ki so vrgle povsod sovražnika, dasi je z novimi, močnimi rezervami trajno pritiskal na naše. Streljali so potem Še silovitejše; zvečer so pa zopet strneno naskočili isti odsek. Uspeh bojev, ki so trajali do noči, je, da smo, če izvzamemo neznatno vpognitev severnovzhodno od gore »Frezen«, popolnoma držali svoje postojanke in da so doživeli Angleži krvavi poraz. Uspeh se je dosegel, ker so se virtemberške čete izvrstno držale in na uničujočem osredotočenem ognju naših topov.
Izjalovili so se novi napadi Francozov pred našimi črtami zahodno od Le Chate-leta.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
V	širini polka so poizkušali Francozi izpasti na zahodu Chemin des Dames. Odbil jih je naš ogenj. Južno od Courtecona in jugovzhodno od Aillesa je uspel naš sunek.
Pri Verdunu so se podnevi le malo bojevali, ko smo zaključili jutranje boje za vas Beaumont, ki smo jo zopet priborili. Tamošnji ujetniki pripadajo 3 francoskim divizijam. Zvečer je zopet na vzhodnem bregu Moze z veliko silo besnel topovski boj. Francozom smo zadali znatne izgube ob brezuspešnih delnih napadih zahodno od ceste Beaumont — Vacherauville.
V	zadnjih dneh je priboril poročnik Voss svojo 36 zmago v zraku.
Neurje na zahodnem bojišču.
Berlin, 28. avgusta zvečer. (K. ur.) Veliki glavni stan: Na zahodu je divjal vihar, bojevali so se-zato le malo.
Francosko uradno poročilo.
26. avgusta zvečer. V Champagne je nadaljevalo naše topništvo z uničevalnim ognjem in je razstrelilo plinski zbiralnik v nemških črtah severno pristave Navarin. Na desnem bregu Moze so krepko napadle naše čete douoldne med pristavo Mormont in (tukaj manjka v brzojavki krajevno ime). Vse od nas nameravane točke smo dosegli kljub Ijutemu nemškemu odporu in vzeli njihove obrambne črte na fronti štirih kilometrov in v globočini enega kilometra. Gozd Fosses in jrozd Beaumont, ki leži proti severu, sta skoro cela v naših rokah. Pri nadaljnih sunkih so dosegle naše čete južni rob vasi Beaumont. Močan protinapad Nemcev iz gozda La Navrille smo vzeli pod topniški ogenj in ga s težkimi izgubami odbili. Vzeli smo veliko ujetnikov, ki pa še niso prešteti. Na levem bregu Moze je narasel včakih boj s tonovi v ozemlju severno višine 304 do velike silovitosti. Z ostalih front sc nič ne poroča.
Angleško uradno poročilo.
London, 26. avgusta. Včeraj zvečer smo napadli in pregnali sovražnika iz jarkov severovzhodno pristave Guille-mont, ki jo je včeraj zjutraj zopet vzel.
Z br. . •. Mazzinijem je umrl »pospe-ševatelj, glava in duša vseh nemirov in vseh revolucij, ki so od leta 1820. pretresale Evropo, mož, ki je podžigal vse narode proti vladi despotov in kojega velikodušno stremljenje je slednjič venčal 20, september 1870«.
Brat . \ Jožef Mazzini jc ostal zvest svojemu sklepu do smrti. A on ni posvetil svojih moči samo zedinjenju Italije; storil je veliko več. Lastna domovina se mu je zdela pretesna. V svojem neutešljivem navdušenju za prestrojitev Evrope, da, celega sveta, je snoval, kakor smo slišali, društva, ki naj bi ponesla njegove revolucionarne ideje vsem narodom sveta in jih prepojila s svobodomiselnim in republikanskim demokratizmom. Tak demokratizem naj bi zavladal med evropskimi narodi in strmoglavil prestole »despotov«, uničil avktoriteto po milosti božji in prelevil Evropo v »Združene države evropske« v »republiko Evropo«.
Odtod tolika navdušenost framasonov za Mazzinija in Garibaldija — »največji zvezdi laškega prostozidarstva«.
Duh Mazzinijev še živi! Prešinjen tega duha, laški narod ni mogel pozabiti leta 1866, Zvesto je vedno vršil oporoko Maz-
na flanderski bojni črti obupno napadajo dalje. Zjutraj 27. avgn« sta se je krvavo zrušil njih napad, ki so ga izvedli na obeh straneh ceste Ypeni-^ Menin s silo v globokih vrstah; a nato »O poizkušali Angleži prebiti na z granatami razorani zemlji med obema železniškima črtama Boesinghe - Staaden čez Ypern-Roulers.
Liki orkan je izbruhnilo streljanje oK 3. popoldne na črti Dreia zasipa do prekopa Hollebeke. Ognju je sledil močan napad. Nemško topništvo je sipalo točo granat in šrapnelov na sovražnika. V ljutih pobližnih bojih so planile nemške rezerve na Angleže in jih povsod vrgle. Po drugem silnem bobnečem ognju so Angleži ob 8< zvečer drugič napadli. Bili so se do 10. zvečer; Nemci so vse svoje postojanke držali, le nekoliko so njih postojanke pri gori Freezen vtisnjene.
Na ostali bojni črti se niso bili bop pehote.
V A r t o i s so poizkusili Kanadčani pri St. Augustč nov, delni napad. Med razstreljenimi hišami delavske kolonije so se razvili najkrva-vejši boji moža z možem. Kanadčani, ki 50 izgubili veliko mrtvih ranjencev, so se morali, kakor prejšnji dan, umakniti. S protisunkom so vrgli tudi severno od St. Quentina ob 4. popoldne Angleže, ki soi pri Cologne-Fcrme po ljutem ognju po-vsod napadli.
P r i A i s n e so izvajali Francozi zjutraj 27. avgusta pri Mennejean Ferme in jugovzhodno od Aillesa delne sunke, ki so se vsi izjalovilL Na Chemin des Dames so gromeli topovi podnevi in ponoči.	v
Pri Verdunu so se končali ljuti boji za Beaumont s popolnim uspehom Nemcev. Nemci drže cel južni rob Beaumonta. Francozom je ostalo le na vzhodnem izhodu vasi malo strelsko gnezdo. Po tem težkem neuspehu Francozi svojega napada niso ponoviti. Francozi so šele proti večeru med višino 344 in gozdom Chaume iznova napadli. Naskakovalne valove Francozov smo povsod popolnoma odbili.
Boinorija v vojski.
Bolgarsko uradno poročilo.
Soiija, 27. avgusta. Uradno: V Mace-doniji je vdrla naša patrulja v sovražne jarke pri Rastamju, vrnila se je z več francoskimi ujetniki.
Ameriko.
Vojska stala Ameriko do zdaj dvanajst tisoč milijonov mark. Amsterdam. Amerika je izdala avgusta za vojsko vsak dan 24 milijonov dolarjev, dve tretjini odpadeta na predujme za-
zinijevo z ozirom na »neodrešene pokrajine«. In v zmislu te oporoke so delovali v Italiji vlada, parlament, društva, šola in časopisje. Netilo je pa to napačno domovinsko ljubezen v prvi vrsti laško frama-zonstvo, ki ni prej jenjalo hujskati, dokler ni tudi v Italiji zaplapolal požar vojske, ki naj bi v hitrem pohodu proti jugu, severu in vzhodu odrešila nesrečne tlačene so-brate in združila zadnje sinove z materjo v Mlado Italijo in dovršila oporoko Mazzinija!
A smelo lahko trdimo, da duh Mazzinija, duh, ki ne pozna nobene avktoritete, ne božje, ne človeške, živi tudi izven meja »Mlade Italije«. Ali ni »Mlada Evropa« polna svobodomiselnega in revolucionarnega duha, ki je ravno duh Mazzinija, duh framasonstva?! Gorje Evropi, ako jo bo prenovil duh Mazzinijev, duh framasonstva. In že se kažejo prvi sledovi prenavljanja.
Demokratizem vstaja! Prav tako! Le Bog daj, da bi se otresel idej in vpliva framasonstva in preustrojil zastarelo Evropo po načelih krščanstva, ki je prineslo svetu pravi demokratizem v srečo in blagor človeštva.
veznikom. Odkar so napovedale Združene države vojsko, so izdale zanjo dvanajst tisoč milijonov mark.
Američani za italijanske ranjence.
»Sera« poroča, da jc neko ameriško poslanstvo, ki razpolaga z 10 milijoni dolarjev, ustanovilo za italijansko fronto celo vrsto vojaških bolnišnic.
Ameriški socialisti proti takojšnjem miru.
Bern, 27. avgusta, Iz Washingtona: Voditelj socialistov Russel je izjavil: Ni govora, cla bi se zdaj sklenil mir. Boj se mora nadaljevati, dokler se ne bo dosegla proti Nemčiji jasna, vojaška odločba.
Največji napol sporazuma.
odpravlja militarizem. Praktične težave proti izvedbi tega predloga gotovo obstajajo, a sredstva, ki jih priporoča sv. oče, je nasvetoval že tudi Wi}son, ki je izjavil, da bi bila najuspešnejša kazen, če bi vse kulturne dežele izvedle gospodarski bojkot proti državi, ki bi se ne pokorila. Sv. oče kot posredovalec se seveda ni mogel pečati s podrobnostmi.
Grof Karolyi se pogaja v Švici?
»Az Est« je beležil 28. t. m. vest, da se nahaja poslanec grof Mihael Karolyi v Švici, a pristavlja, da se ta vest z nobenim drugim poročilom ne potrjuje. Pravijo, da se grof Karolyi v Švici pogaja z več državniki sporazuma, med njimi tudi s Caillauxom. Z druge strani sc pa trdi, da se zdaj Karollyi zdravi v toplicah Blissinsren.
redi na podlagi vojno-gospodarskega po-oblastilnega zakona, da se prepove ogrevanje kinematografov, varijetejev in podobnih zabavišč. Sme se pa ogrevati gledališča in podobne zavode. Istotako je bil sprejet manjšinjski predlog posl. Golla, naj se prepove ogrevanje — razen kuhinje — več kot treh stanovalnih prostorov.
Sprejet je bil tudi predlog posl. Ein-spinnerja, naj se ustanove posebna deželna mesta za ureditev prometa in trgovine s premogom h? drugim kurivom, ter predlog poslanca Pantza glede predložitve poročil o delovaaiu in bilancah central.
Socialno-polit?či}i odsek.
Dunaj, 28. avgusta. V socialno-politič-nem odseku je poročal posl. Reger o na-redbah po § 14. glede dovolitve izjem od nedeljskega počitka in glede plač rudarjem med vojno. Sprejet je bil predlog, naj se določi v posebenm zakonu, da morajo imeti delavci vsaj vsake 14 dni en dan počitka.
Razno poročilo.
Avdience pri cesarju.
Dunaj, 27. avgusta. (K. u.) Cesar je danes sprejel običajna poročila, nato pa so bili pri njem v posebnih a.vdiencah: Ministrski predsednik dr. pl. Seidler, metropoli! lvovske grško-katoliške nadškofije grof Šepticki, ritmojster Ernest Thun, zunanji minister Czernin in polkovnik Dominik,
j
Galicija priklopljena Poljski?
Listi poročajo, da je izposloval grof Czernin pri nemški vladi, da bo priklopljena Galicija Poljski pod habsburško dinastijo.
Podržavljenje srbskih ljudskih šol na Ogrskem.
»Keleti Ertesito« izve, da namerava ogrski naučni minister grof Albert Appo-nyi podržaviti srbske ljudske šole. Novi veliki župani so dobili v tem oziru že potrebna navodila, da stavijo vladi potrebne predloge o imenovanju učiteljskih sil in nastanitvi šol. — Za rumunskimi šolami so sedaj prišle na vrsto srbske, za njimi pa pridejo še druge. Pač znamenje »pristnega mažarskega demokratizma«!
Za odpravo politične cenzure in obsednega stanja na Nemškem.
Berlin, 27. avgusta. V glavnem odseku državnejga zbora so vložile vse stranke predlog za odpravo politične cenzure, socialni demokrati pa predlog za odpravo obsednega stanja.
Vojska in Mrtvo morje.
Curih, 28. avgusta. »N. Z. Ztg.« poro-* ča: Zadnje tedne se je Mrtvo morje v Palestini izpremenilo. Po prej tako tihem morju vozi 200 ladij in jadrnic živila turški armadi v južni Palestini iz Jeruzalema. Veliko avtomobilov vozi na severni in na južni obali Mrtvega morja.
Rumunski parlament ostane v Jašu.
»Le Journal« je clcmentiral poročilo »Timesa«, da se namerava rumunski parlament preseliti iz Jaša, kjer ga bodo sredi novembra otvorili.
Španski kralj obolel.
Bern, 2S. avgusta. Zdravje španskega kralja se je zelo poslabšalo. Potrebna je nova operacija.
Izdatki carjevi rodbini.
Petrograd, 28. avgusta. Carjevi rodbini so določili vsako leto 8000 rubljev.
Naši junaki.
-j- Polkovni praznik pešpolka »Cesar-jevič« št. 17.-Pišejo nam: Kakor znano, obhaja naš domači 17. pešpolk vsako leto 7. avgusta svoj polkovni praznik v spomin slavne zmage pri Jajcu v Bosni. Tudi letos smo obhajali ta spomin. Zjutraj smo imeli na prostem sv. mašo z blagoslovom. Med sv. mašo smo pevci peli ob spremljevanju harmonija. Marsikomu je silila v oči solza ganotja, saj je bila yečina komaj pred par dnevi prišla iz strelskih jarkov na kratek počitek ter že davno ni prisostvovala podobni slovesnosti. Popoldne smo dobili tudi nekaj boljšega za pod zobe ter je bila zadovoljnost splošna. V nadi, da ostanemo kaj dalj časa na počitku, pošiljamo pevci 17. pp. domačim in vsem rojakom najlepše pozdrave. Desetnik Pavel Kovač, Št. Janž; poddesetnika Fran Japuč, Tržič, in Ferd. Orožem, Gomiljsko; infanteristi: Janko Meglic, Tržič, Ivan Keber, Hrušica pri Ljubljani, Andrej Nemec, Dob P" Domž.
17. avgust na fronti. Priljubljenost našega vladarja presvitlega cesarja Karla I. pri našem vojaštvu in veliko spoštovanje, ki ga goji do Nj. Veličanstva naše ljudstvo, se je zlasti pokazalo na rojstni dan našega vsepovsod spoštovanega vladarja. Hrami božji nabito polni vojaštva s poveljniki vred so jasno pričali neomajno zvestobo in vdanost. Marsikje so bila svetišča premajhna, d-, bi sprejela že samo zastopstvo in , zato .mpravili vojaki že prejšnji dan
krasne kapelice za službo božjo, katere je okrasilo s cvetjem in zelenjem domače ljudstvo. Tako je priredilo tudi moštvo v Zapužah pri Ajdovščini krasno kapelico z napisom »Karel I.« Ob osmih zjutraj se je zbralo moštvo s svojimi poveljniki, ki so povabili bližnjega č. g. novomašnika, da jim je daroval pod milim nebom ob brnenju aeroplanov sv. mašo za Nj. Veličanstvo. Sv. maši je prisostvovalo tudi županstvo. Zadnjič so se oglasili tudi še vsi zvonovi in povabili ljudstvo k sv, opravilu za našega vladarja. Z zastavami okrašena in ob zvokih godbe je obhajala tudi Ajdovščina na izredno lep način rojstni dan presvitlega vladarja.
Zalivala.
Za pogorelce v Podgorici so dalje darovali p. n. gg. in župni uradi: župni urad Velike Lašče 150 K; prof. dr. Josip Marinko, Mavčiče, 20 K; župnik Franc Traven, Sodražica, 30 K; Marija Brodnik, trgovka v Ljubljani, 60 K; prof. dr. Gregor Pečjak 30 K; župni urad Bukovšca 17 K; najemnik lova Oto Feltich-Frankheim 20 kron; kaplan Anton Žnidaršič 30 K; župni urad Št. Jurij pri Šmarji i^a Kranjskem 28 kron; župni urad Prem 46 K; svečar Oro-slav Dolenec, Ljubljana, 50 K; župni urad Besnica pri Kranju 40 K; dekan Anton Skubic, Ribnica, 50 K; župni urad Brezovica 110 K. — Vsem p. n. darovalcem se tem potom izreka najlepša zahvala. Bog povrni! — Župni urad Dobrepolje, 28. avgusta 1917. — Andr. Ramoveš.
Pozor pri rekviziciii liaKra.
V »Slovencu« je bila objavljena noti« ca, naj se pazi pri oddaji zvonov, koliko da tehtajo. Ta skrb je zelo potrebna. Letos pozimi nas je par tovarišev prišlo nadi zorovat tehtanje svojih zvonov na kolo« dvoru. Pri nekem tujem zvonu se ie želez« niški uslužbcnec zmotil za 100 kg. Slučajno je mož pomoto opazil, ko so že bili zvon s tehtnice odstranili. Lahko bi bila dotična cerkev oškodovana za 400 K, kar bi bilo komaj mogoče, če bi bil župnik zraven. Še večja pozornost jc potrebna pri bakrenih strehah, ki se sedai odvzemajo, Pred nekaj leti sem pokril z bakrom dva zvonika; za enega sem bil kupil bakra 772 kg za drugega 750 kg, skupaj 1522 kg. Zreskov pri kritju nastalih sem od obeh zvonikov prodal 72 kg in za slučajna po-pravila sem pridržal kakih 20 kg bakra* skupno 92 kg. Računal sem torej s sigur-. nosijo, da mora tehtati odvzeti baker 1430 kilogramov. V nemajhno začudenje pa smo navagali 1308 kg. Izginilo je torej 122 kilogramov; kam in kedaj je baker izginil, aii takrat ko smo ga na streho devali, ali sedaj, ko smo ga s strehe trgali, tega ne vem. Dejstvo je, da bakra manjka. To sem mogel jaz zaslediti, ker sem sam v lastni režiji strehi delal in imam račune v rokah. Pri starih zvonikih bi bila kontrola le mogoča, da se 1 m- bakerne pločevine stehta in po dognani strešni površini, kar pri zvonikih na »koren« ni težko, pač pa ne lah* ko pri baročnih strehah, skuša prevdariti, koliko zamore biti bakra na strehi. Seveda je treba vpoštevati material, ki se porabi za zavitke (falce) in robove. — Na vsak način je za cerkven obračun največje važnosti, da se kvadratura strehe po možnosti natančno dožene. Od kvadratnega metra plača podjetnik svoje delavce, in za vsak kvadratni meter mora cerkev plačati podjetniku za novo pocinkano pločevino 12 K 50 v. Delavcem in podjetniku je umljivo na tem ležeče, da se naračuna veliko m2, cerkvi in erarju pa je na tem, da se naračuna malo. Naša reč je predvsem, da branimo interese cerkve, erar bo že zase skrbel. Na vsak način bi človek z navadno pametjo pričakoval, da kedar se določa kvadratura zvonikove strehe, da se povabijo zraven zastopniki podjetništva, erarja in cerkve. V naših slučajih se to ni zgodilo, morda sc drugod. Sicer pa sodimo, če je znana teža za 1 m2 bakrene pločevine, s katero jc bil zvonik prej pokrit, in teža za 1 m2 pocinkane pločevine, s katero se zvonik na novo krije, da bi se veliko lažje dognala, skoro avtomatično, velikost zvonika, če bi se vzela za podlago računom, ne kvadratura, ampak teža materiala, ki se porabi. No, ostalo bo najbrže le pri kvadraturi. Zato pa pozor, kako se bo računalo. V tem, da je si-sec teh vrstic vzel nekega dne meter v roko in šel zvonik merit, jc rešil cerkvi 120 K.	I. M„ župnik.
Pismo iz Amerike.
(Konec.)
Ko ti pripovedujem o teh velikanskih stavbah, si misliš, da iste zidajo desetletja ali šc več. Toda ne! Ako kak stavbenik dela 20naclstropno hišo dalje kot pet mesecev, mu pravijo že »polž«. Veselje je opazovati zidarje in delavce; to tako gre, kot bi sc šlo za stavo. Vsi so tiho in hitijo. Vzdigovati jim ni treba ravno težko, ker to delo opravijo
Stockholm, 27. avgusta. (K. u.) »Nya Daglight Allehanda« piše: Soška bitka je največje ofenzivno podjetje sporazuma. Cadorna je napel vse sile, da bi bil prebil v Trst. Angleži so ga preskrbeli z novimi, strašnimi topovi in s strelivom. Nastop tehnične in številne premoči je sicer omogočil Italijanom, cla so nekoliko napredovali, a ni se bati, da bi prebili
Velika Ma v Solunu.
Lugano, 28. avgusta. (Kor. ur.) »Seco-lo« javlja iz Aten, da'se ceni škoda, ki jo je povzročil požar v Solunu, na približno 2000 milijonov frankov.
Delavski in vojaki svei zopel nasiopa.
Lugano, 28. avgusta. (Kor. ur.) »Corr. della Sera« javlja: Izvršilni odbor ruskega delavskega in vojaškega sveta zahteva, naj takoj izpuste vse, ki so zaprti zaradi nemirov meseca julija in da naj se takoj odpravi smrtna kazen.
Posvet socialistov sporazuma v Londonu.
London, 28. avgusta. (K. u.) Posvet delavcev in socialistov iz dežel sporazuma se je pričel včeraj. Prišli so vsi odposlanci. Predseduje Henderson. Posveti niso javni.
London, 28. avgusta. Reuter: Na mednarodnem socialističnem posvetu zastopata Belgijo 2, Rusijo 4, Francijo 10, Portugalsko 2, Grško 1, Anglijo 45 in južno Afriko 1 odposlanec. Razpravljali bodo o splošni vojni izjavi, o narodni zvezi, o obnovitvi, o gospodarskih vprašanjih, o iz-premembah ozemelj.
Sveii oče zo mir.
Sporazum odgovori na noto sv, očeta septembra.
Lugano, 28. avgusta. (Kor. ur.) Rimski dopisnik »Stampe« poroča: Narodi sporazuma se pogajajo o odgovoru na noto sv. očeta dalje. Sporazum odgovori na noto meseca septembra.
Sv. oče upa, da se prično mirovna pogajanja pred jesenjo.
»Vossische Ztg.«javlja iz Vratisla-ve: »Cas« poroča: Sv. Oče se je posvetoval s svojim državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem in z angleškim veleposlanikom dolgo časa. O posvetu se poroča, da upajo na pričetek pogajanj še preclno napoči jesen, dasi je seveda veliko ovir nasproti predlogom Benedikta XV. Na obeh straneh prvotne zahteve temeljito proučujejo. Najhujših reči več ne zahtevajo. Vojni hujskači svojih vlad nc morejo več zadržavati od pogajanj. Želji po miru stavijo v posameznih državah še pogoje, a splošno hrepenenje po miru mora brezpogojno dovesti do miru.
Berlin, 28. avgusta. »Vossische Zei-tung« javlja iz Lugana: »Resto del Car-li.no« zagotavlja, da so v Vatikanu glede na noto sv. očeta zelo optimistični. Angleška vlada je zagotovila, da bo noto zelo resno in pozorno proučila. V Vatikanu upajo, da se bo končno posrečilo zgraditi most med obema sovražnikoma.
Sv. oče želi, da bi se v Švici pogajali.
Curih. Katoliške »Neue Ziirich. Nach-richten« objavljajo zelo obsežen komentar glede na noto sv. očeta, o katerem se sodi, da je inspiriran iz Vatikana. O miru naj bi se pogajali v Švici. Osrednji sili naj bi izpraznili ozemlje, ki sta ga zasedli; sporazum bi pa moral Nemcem takoj vrniti zasedene kolonije. Cela Švica naj bi tvorila velikanski tabor razkropljenih posredovalcev z njih političnimi, gospodarskimi in časnikarskimi štabi. Kadar bi razkropljene skupine rešile podrobnosti, bi se zbrali posredovalci v nekem švicarskem mestu.
»Osservatore Romano« o militarizmu.
»Osservatore Romano« se prereka s »Timesom«. Izvaja: Predlog sv. očeta, naj se izvede razorožba in uvede razsodišče,
Ali bo mir?
»Straža« piše: Iz listov nevtralnih držav izvemo, da je papež jako ugodno izbral trenotek, v katerem je poslal vojskujočim se državam svojo mirovno noto. — »Ziiricher Post« javlja iz Londona, kako se tamkaj misli o miru. Piše o tem: Mir je mogoč, ako dovoli Nemčija one koncesije, ki se zdijo neobhodno potrebne. Papež je ugodno izbral trenotek za svojo noto, Ako centralne vlade brez velikih sprememb sprejmejo vsebino note, potem je v spo-razumovih deželah, ako sodimo po Londonu, mogoče, kar se najmanj pričakuje.* Po govorih cesarja Viljema in po uslužno-sti našega zunanjega ministra grofa Czer-nina napram Viljemovi politiki ne smemo
Wilsonov zadnji mirovni predlog.
Berlin, 28. avgusta. »Vossische Zei-tung« javlja iz Genfa: Seypell je pisal v »Journal de Geneve«: Predno bodo posegle ameriške čete v boje na evropskih bojiščih, bo poizkusil Wilson doseči mir z revizijo pogodb sporazuma.
Lloyd George za sporazum.
Rotterdam. Lloyd George je izjavil na shodu rudarjev v Londonu: Mirovni posvet ni mogoč, predno nc določijo temeljnih načel miru. Zavzema se za pošteno pogajanje in za sporazum, po katerem naj se kaznujejo krivci in varujejo nedolžni pred novimi napadi.
Konference v Siockfielmu.
Mednarodni ženski kongres v Stockholmu.
Stockholm, 28. avgusta. Povodom mednarodnega posveta socialistov nameravajo prirediti tudi ženski kongres.
Portugalska se ne udeleži posveta v v Stockholmu. Berlin, »B. Z. am Mittae: iz Berna: Iz Madrida javljajo, cla se Portugalska stockholmskega posveta ne udeleži.
Državni zbor.
Dunaj, 28. avg. Predsednik krščan-sko-socialnega združenja prelat Hau-ser je imel danes razgovor z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem. Dr. pl. SeiUler mu jc sporočil, da misli sklicati vlada parlament krog 20. septembra k zasedanju. In sicer to šele po 20. septembru. Glede zborovanja državnega zbora polaga vlada največjo važnost na vprašanje prehrane. Politična vprašanja naj bodo kolikor mogoče potisnjena v ozadje. Ministrski predsednik je izrazil upanje, da bo državni zbor vlado pri teh stremljenjih podpiral in da bo dal gospodarskim vprašanjem prednost.
Glede preosnove kabineta upa že v bodočih dneh natančnejše poročati. Kršč. soc. stranka bo podpirala kabinet.
Nemška nacionalna zveza.
Dunaj, 28. avg. V seji predsedstva nemške nacionalne zveze se je vršila debata o avstrijski politični družbi. Na plenarnem zborovanju nemške nacionalne zveze je bil soglasno sprejet sledeč predlog dr. Langenhana: Nemška nacionalna zveza poziva vlado, naj nastopi z največjo brezobzirnostjo in najstrožjimi sredstvi proti neodgovornim, večkrat anonimnim, vedno proti koristim monarhije delujočim elementom, ki skušajo s svojo agitacijo razrušiti naše dobre odnošaje do zaveznikov in opisujejo razmere v naši državi najneugodnejše, da služijo tako našim sovražnikom.
Vodnogospodarski odsek.
Dunaj, 28. avgusta. Vojnogospodarski odsek je nadaljeval razpravo o vprašanju premoga. Pri glasovanju je bil sprejet predlog poslanca Friedmanna z dodatnim predlogom poslanca Kranca, naj se predloži zbornici poseben premogovni zakon kakor tudi vladna predloga glede monopo-liziranja trgovine s premogom na debelo.
Predlo gposl. Golla je bil spreje! v sledeči obliki: Vlada sc poživlja, naj J-
za to napravljeni stroji-dvigalniki. Vsi delavci so v najboljši moški dobi. kajti stari sploh dola ne dobe, oziroma če ga, prav težko in redko. Delavci med delom nič ne govore ali preklinjajo, ampak delo kolikor mogoče hitro vršijo.
Poslopje, ki stoji deset let, je »staro« in »po starem kopitu«, kakor pravijo. Zato se ga mora podreti in na novo zidati. Podirati in zidati, to je Ame-rikancu veselje. Vedno kaj novega in staro stran!
Tu ne zidajo hiš iz kamenja, temveč postavijo najprej jekleno ogrodje in potem isto zadelajo z opeko. Pa ni ravno potrebno, da z delom prično pri tleh, temveč lahko pri vrhu in delajo ocl zgoraj doli. Tako, da del delavcev dela od spodaj gori in drugi del ocl zgoraj doli. To gre, kot bi »coprali«. Kako je Evropa nazadnjaška, šele sedaj vidim.
In v teh jeklenih velikanih je dom amerikanskega trgovca, ali, kot se sam imenuje, »business man«. Na desnici ima strojepisca, na levici neizogibni telefon. Pred njim stoji čaša ledenice, do-čim mu pihlja električna pihljača svež zrak v obraz. Amerikanec dela na vse kriplje, kajti njegov gospodar in bog je dolar — ta mogočni dolar. Opoldan še h kosilu ne gre, ampak dela in dela, toda potem, ko je delo končano, pride zabava. Povabi prijatelje in gredo____
Vprašala bodeš: Kakšni pa so ti Amerikanci, ki jih tako hvališ? Pravi Amerikanec je skozi in skozi »gentle-man« ali kavalir, zlasti nasproti ženski. Ako je v cestni železnici voz napolnjen tako, cla mora del pasažirjev stati, malokdaj vidiš, da bi ženska stala, ampak moški. Istotako ne vidiš, da bi stali stari možje in mladi fantje sedeli. } Pristni Amerikanec tudi ni pijanec toziroma pivec opojnih pijač. Privošči si ga, toda le pri zabavah in med prijatelji, da bi pa pil iz dolgočasja, to ne. Sedaj se spominjam, kako so včasih pri nas doma fantje posedali po gostilnah, pili in kvartali. Tega ne vidiš pri tukajšnji mladini. Treznost in zmernost v pijači se vidi v pravi luči pri najmlajših Amerikancih. Ne vidiš mladega fanta, da bi prišel iz salona (gostilne), toda svojo žejo si gre v poletni vročini gasit z sladoledom in sodo ter drugimi slič-nimi pijačami. Po mojem mnenju bode 'Aemrika še nekaj dosegla in postala, ako bode zanaprej tako, kot je. Da, slišala si, da se tukaj velikanske množine pijače popije, toda to delajo le Evropejci, zlasti Irci — toda Amerikanci ne.
Sedaj v novejšem času se je pojavila tukaj neka stranka, ki se imenuje Prohibition (izgov. Prohibišen), ki ima namen delovati na to, da se po Združenih državah preneha s prodajanjem alkoholnih pijač. V večjih državah (znano ti je, da so Združene države sestavljene iz 48 držav) je ta stranka že popolnoma dosegla svoj cilj s tem, da so vse gostilne zaprli in opojne pijače sploh ni mogoče dobiti, kot v —lekarni, za zdravilo. (Gotovo mora biti sedaj tam " veliko bolnikov.) Jaz se popolnoma strinjam s to stranko, upam, da tudi ti.
Gotovo bodeš rekla: Zakaj mi pa o Amerikankah nič ne pišeš, to bi me bolj zanimalo. Ali right! Naj bo pa še o Amerikankah nekaj. Že v starem kraju sem se večkrat jezil na to preklicano modo pri ženskah, toda kakršne pa tukaj hodijo, pa že vse meje presega. Ako bi jo videl pri nas doma sredi njive, bi mislil, da je strašilo za vrane. Sicer so • pa Amerikanke čisto dostojne, namreč kar je »pristnih« Amerikank. Toda največji »ksindel« so pa judinje - Amerikanke. Kadar kako tako zagledam, za-mižim, da jo ne vidim. Mlade Amerikanke, ako niso bogate, se po navadi izučijo za strojepisinje in stenografke ali za kako drugo delo v uradu. Za delati v kuhinji ali pri šivanju Amerikan-ka ni, je takorekoč — preponosna. To delo raje prepustijo Evropejkam. Kot že rečeno, delajo brez izjeme skoro vse v uradih in na ta način se potem kakemu obesijo na vrat. Toda vsak je pomilovanja vreden, ki dobi tako ljubeznjivo ženo, namreč ne zna ne kuhat, ne gumba prišit na hlače, — no, čisto nič, ampak le knjigo bi v roki držala in brala lepe romančke. Zjutraj mora možiček lepo ivstat in skuhat zajutrek, ako noče iti lačen na delo, in zvečer, ko pride domov, mu prinese žena salame ali sir iz delikatesne trgovine, in mora revež to mlatit. Ako imajo pa otroke, mora mož lepo »ta male« varovat, medtem ko žena hodi po klubih in zabavah. Vidiš, po jtem »furmu« so večina Amerikank. Ker ijc pa pri vsakem pravilu izjema, je tudi pri tem, toda le tiste, ki imajo še ev-tropejske stariše.
Najbolj se mi dopadejo pa še ame-rikanski otroci, kajti ti svoje evropej-ske stariše prekašajo po bistroumnosti ,v starosti petih let. Ako se ne paziš, ti' itako zabrusi, da se moraš za glavo prijeti. Ravno danes sem čital v jutranjem časopisu o neki llletni deklici, da go-
vori perfektno pet jezikov, in mecl tem celo najbolj obvladuje latinščino. Dalje igra klavir kot kak virtuoz, ravno tako vijolino in še več drugih inštrumentov. Edisonov sin (Edison je najslavnejši elektrik), ko je bil 13 let star, je že končal univerzo z odliko, in ko je dopolnil 14. leto, je pričel izdajali svoj časopis, katerega je sam urejeval, stavil in tiskal. Takih slučajev bi ti lahko še mnogo naštel, toda se jih ne morem kar naenkrat spomniti. Vidiš, in to je vse zato, ker imajo tukajšnji otroci več prostosti in pridejo med ljudi. V starem kraju pa stariši, ako se je otrok prikazal, ako so imeli obisk, so ga spodili in še eno po hrbtu pripeljal. In na ta način se otrok odtuji in postane zakrknjen. In v šoli se imajo čisto drugače kot pri nas. Res je, da so zunaj otroci »žleht«, toda tudi tukaj niso angelji brez peruti. Toda učitelji amerikanskih šol jih ne strahujejo z palico ali koro-bačem, temveč z lepo besedo in prijaznostjo. Ako je pa kak učenec nepoboljšljiv, ga pa kratko in malo izključijo, da s tem odstranijo nevarnost, da ne bi pokvaril drugih.
In kako je tukaj s šolami? Najprej glede nižjih. Največje in najbolj' obiskane so tako imenovane Public schools (javne ali ljudske šole). V te šole imajo dostop otroci vseh ver, katoličani, kot judje ali drugoverci. Te amer. šole so vedno prenapolnjene. Vprašala bodeš: Kje se pa otroci potem izobrazijo v verskih ozirih. Za katoliške imajo ob nedeljah po maši takozvane Sunday school (nedeljska šola), kjer jih duhovni in za to izprašane učiteljice učijo. Te šole so vzdržane od mesta. Učitelji so zelo dobro plačani in ne tako kot doma, da ima vsak »šribar« več. Potem so tudi tako imenovane katoliške šole, kjer poučujejo nune, in to le v nižjih razredih, v višjih, menim, da ne. In to šole so vzdržane od katoliških družb in cerkva.
Vse te šole imajo po osem razredov; ko enkrat »graduira« ali zdela te razrede, potem lahko gre na višje šole ali na High School. Te so pa različne tako, da ti ne morem vseh našteti: trgovske, arhitektične itd. V slučaju pa, da noče naprej študirati, potem gre delat, kajti amerikanski otrok ne more postavati, kakor se to žalibog vidi v stari domovini. To velja za dečka kot za deklico, in to čeprav so stariši bogati. Da, še celo otroci, ki pohajajo v šolo. si najdejo zaslužek na različne načine, bodisi da zjutraj mlekarju mleko pomaga raz-našat, ali da časopise prodaja ali kaj sličnega. Prav redkokdaj se vidi, da bi dečki nad 12 ali 13 leti pohajkoval in lumparije počenjal, temveč vsak stremi za tem, da napravi kak cent (1 dolar — 100 cent). Ko pa dopolnijo 15. ali 16. leto, pa vedno gledajo po časopisih, ako je kje kaka služba prosta. Seveda taki otroci še ne zaslužijo veliko, ne več kot kakih 5 do 6 dol., toda če prav malo, ponosen je, da se sam preživlja in opravlja. V vseh prostorih, v uradih, trgovinah in drugih podjetjih, kakor tudi v državnih službah le malokdaj najdeš starega moža, temveč le mlade fante. Nekoč sem bil v neki zavarovalnici za nezgode; imel sem neki opravek. Ko pridem notri, vidim same glad-količnike. Vprašam, če bi mogel govoriti z managei\jem (izgov. menežer, t. j. ravnatelj). In nekdo mi pokaže mladega fanta tam na drugem koncu. Jaz mu skoro nisem mogel verjeti. Ta je bil mogoče ne več kot 21 ali 22 let star. — Torej vidiš, tako je v Ameriki, kar je tudi popolnoma pravilno. Mladina naj dela in stari ljudje naj počivajo. — In tudi politične službe imajo sedaj skoro sami mladi ljudje, n. pr. newyorški župan je star šele 32 let in pravijo, da tako izvrstnega župana še niso imeli. In vse to je radi tega, ker Amerikanec vzame življenje tako, kot je, in ne kot v Evropi, da se drži materinega krila, dokler se more. In še nekaj! Jaz mislim, da mladina tukaj tako hitro napreduje. Namreč tu se učijo veliko bolj drugih predmetov, in ne kakor v starem kraju, tisto suhoparno, mrtvo latinščino in grščino.
Približno toliko naj zadostuje glede amerikanskega življenja in Ameri-kancev. — Stoj, še nekaj sem pozabil, namreč glede amerikanskih pozdravov. Jutranji pozdrav je: Good morning, t. j! dobro jutro, in ta pozdrav se rabi skozi do 12. ure; istega se poslužujejo, ako se poslovijo. Popoldanski pozdrav jc-Good aftemoon (gut afternun), t. j. dobro popoldne, in to se rabi do mraka, in potem: Good evening (gut ivning), t. j. dober večer. In potem: Good night (gut najt), t. j. lahko noč. Ako se srečata dva znanca, se pozdravita: Hallo, fiow do you do! (Halo, hav du ju du) halo, kako se kaj imaš!
Sedaj sem ti nekoliko povedal glede te »obljubljene dežele« in nje prebivalcih, in to le na kratko; drugič mo-
goče, ako bom pri volji, ti bom še kaj več. — Tvoj brat Lojze Presetnik.
vmm
M

Narolaite »Slovenca.
Primorske novice.
Odlikovanja v primorski finančni službi. V priznanje hrabrega vedenja in izvrstnega službovanja pred sovražnikom so dobili: srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje in z meči finančni višji nadpaznik Alojzij Sluga; srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje pa finančni stražni nadpaznik Dominik Loje in fin. straž. nasl. nadpaznik Aman Humar,
Grmenje topov s soške fronte se sliši noter na Zgornje Bavarsko, kar se doslej še v nobeni bitki ni zgodilo.
Iz ruskega ujetništva naznanja slovenski častnik Garletti, da se je sešel v Tom-sku v Sibiriji v Ivanom Grgičem iz Brja-Kamno št, 45; Grgič je bil ujet meseca marca 1915, a do danes ni dobil še nobenega obvestila od doma. Drugače je zdrav in tudi kraške šegavosti ni izgubil.
Smrtna kosa. Umrla je v Ajdovščini g. Števo Šinku hčerka Sonja v starosti 13 mesecev. — V Bad Aussee je umrla gospa Ivanka Sladič roj. Eržen.
Odlikovan je bil z bronasto hrabrostno svetinjo poddesetnik Leopold Prinčič, 27. dom, pp. Bil je ranjen, a je ozdravel in zopet odšel na bojišče.
Za domovino je padel na bojišču v severni Italiji desetnik Lenart Bizjak, doma iz Podbrda ob Bači.
Zahvala. Na praznik Marijinega vnebovzetja smo imeli begunci v Stari cerkvi lepo slovesnost: prvo sv. obhajilo naših otrok. Bil je to za nas vse tolažbe poln dan. Preiskreno sc zahvaljujemo preč. g. župniku za njegovo očetovsko skrb in dobroto do nas in naših malih. Za pouk in vzgojo naših otrok se zahvaljujemo tudi č. g. kaplanu in vsemu učiteljskemu osobju. Vsem skupaj Bog povrni!
Prošnja za obvestila. Teodor Simčič, Pendice Scorcola 605, Trst, prosi vse vojake, ki so pristojni v Medano (Brda), da mu pošljejo svoj sedanji naslov, da bo mogel odgovoriti na vprašanja njihovih domačih. Ako je komu znano, da je kak Meda-nec padel, naj mu tudi sporoči.
Kdo kaj v6, kje se nahaja družina Mihaele Bensa iz Podgore; zadnji čas je bivala v Gorici. Poizveduje Marija Drufov-ka, Studenec-Ig 88. — Blažič Ant., begunec, sedaj pri k. k. Inft.-Reg. Nr. 5, Feld-
komp, Nr. 5, T • ^ J_____- igge SV0j0
mater Karolino Rusjan, vdova, doma iz Viš-njevka št. 40, p. Kojsko na Primorskem. Kdor bi kaj vedel o nji, naj poroča na zgoraj navedeni naslov, — Jožef Stanič, k. u. k. Etap. T. V. Nr. 60, Abt. K, ' ' "7 išče Andreja Vidič in Feliksa Vidič "iz Ce-rovega pri Kanalu, Primorsko. Andrej Vidič je bil v 10. italijanski bitki v Ajdovščini, — Iv. Jazbic, Gend. Wachtm„ F. K. Batt. 2/8, želi izvedeti naslov družin: And. Vidmar, Bizjaki, Iv. Turk, Britof ter Ivan Sever, Cvetrož. — Jožef Ivančič v Šebre-ljah, pošta Slap pri Idriji, Primorsko, išče Andreja Smrekar in Tomaža Smrekar, doma s Kamnega hiš št, 15 pri Kobaridu — Peter Urdih, Loidesthal 182, P. Velm-Gotzendorf, N.-O., išče bivšega voditelja v Malem domu, sedaj častnika. — Jožef Mi-klavič, 10 cm T. Hb, Batt, 5, G, A. 4. T" Vi poizveduje po obeh bratih Mate-lič pd, Pankerjeva z Livka, ki sta služila pri 97, pp.; poročilo bo poslal staršem in bratrancu na Laško, ki povprašujejo po njima. — Goriška begunka Katarina Fiegl, Mannsworth 39 b. Wien, išče svojega 45-letnega moža Mihaela, ki je služil pri 27, dom, pp. in bil na Doberdobu ranjen. — Fran Mozetič, Rohrau b. Bruck a. d. Lei-tha, N.-O., prosi za naslov Jožefa Lukežič, podžupana iz Renč.
Oglašajo se. Na poizvedbe Martina Staniča v »Slovencu« se oglaša Ignacij Skodnik, k. u. k. Prs. M. G. Komp 7/59, I. R. 7, 15. Komp., " ' \ ....... -Ivan
Ivan Fratnik, k. k. G. Sch. R. Nr. 1, 12.
Komp,, 1, Zug, T~J [____, 'j naznanja, da je
še živ in zdrav,
Gospodarske beležke.
Prijava s«skalnic za seno in slamo. Vsled zaprosila višjega armadnega vodstva je došlo od c. kr. poljedelskega ministrstva brzojavno naročilo, da morajo biti za seno in slamo iz Rumunije pripravljene in do konca tega meseca na razpolago vse stiskalnice za seno in slamo s strojnim obratom. Lastniki takih stiskalnic v Ljubljani se torej poživljajo, da jih takoj naznanijo v mestnem gospodarskem uradu na magistratu.
Konji za spravljanje žetve. Vsled mno-gobrojnih prošenj poljedelcev, naj se jim vojaški konji, prepuščeni za spravljanje žetve, še za nekaj časa puste, je odredilo c. in kr. voino ministrstvo sledeče: V slu-
čajih, ko gre izključno samo za pospravo žetve, sc na tozadevno prošnjo poljedel-čevo lahko puste vojaški konji, toda n e dlje kot osem dni preko prvotno določenega roka. Vsako nadaljno prošnjo za morebitno podaljšanje pa je brezpogojno odkloniti.
Dobava lovskih patron. Izdelovanje lovskih patron, ki se je doslej vršilo v mu-nicijski tovarni v Wollersdorfu, je bilo dne 26. julija t. 1, ustavljeno. Izdelovanje in prodajo v velikem take municije bo poslej oskrbovala posebna, ravno se snujoča akcijska družba, katero za sedaj zastopa cesarski svetnik Thomas na Dunaju I,, Petersplatz 4. Naročil lovskih patron tedaj ni več naslavljati na k. u, k, Artil-lerie-Zeugsdepot, oziroma na c. kr. založbo smodnika.
Plemenske tellce čiste montafon-ske pasme do 1 leta stare se oddajajo. Kupci naj se oglasijo pismeno na Deželno mesto za vnovčovanie živine v, Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Kako se bo urečlla letos aprovizacija s krompirjem? Krompir in moka, to sta clva najvažnejša predmeta ljudske prehrane. Prehrana z moko je v mestih, kjer so uvedene izkaznice, še pi'ecej urejena izvzemši, da je količina prepičla, prehrana s krompirjem se pa doslej še ni uredila v zadovoljnost občinstva. Dani sta dve možnosti. Nekateri zastopajo stališče, cla naj se krompir odvzame producentu in od aprovi-zacij shrani in sproti razdeljuje konzu-mentu. Ta način razdelitve se vteme-ljuje s tem, da nekatere delavske dru-i žine ne znajo gospodariti z blagom in jedo, dokler kaj imajo, potem pa stradajo in aprovizacijo nadlegujejo za novo blago, katerega pa vsled omejene količine pridelka ni dobiti. Drug način je pa, da se krompir takoj ko se pokoplje, razdeli med konzumente za celo po-i'abno dobo. Ta način razdelitve pa podi pira okolnost, da se v velikih skladi-* ščih pokvari mnogo blaga in je boljCj da blago, ki bi se imelo na ta način po-* kvariti porabi konzument. Tudi aprovi-zaciji je s tem načinom razdeljevanja; delo zelo olajšano, kajti nakupičiti blaga za celo leto je skoro nemogoče in obstoja za prehrano ljudstva velika nevarnost, v slučaju kake poškodbe teh! skladišč ali v slučaju kake slabe shranitve. Tudi ni podcenjevati da konzument, ki ima doma gotovo množino ži* vil, z mnogo večjo sigurnostjo gleda bodočnosti v oči, kakor pa oni, ki ne ve, kaj bo nesel jutri v usta in se trese, da utegne ta ali ona nezgoda spraviti njega in someščane v največjo bedo. Ko-nečno je še tretja srednja pot, da se namreč pusti pridelek pri producentu in se ga od jemlje sukcesivno po potrebi. Ta način, ki je glede dobre shranitve blaga najzanesljivejši, ima pa to napa^ ko, da bi bilo potem težko kontrolirati nedovoljen promet s krompirjem kajti cenitev pridelane množine bi se dala dognati, če je bila cenitev napačna ali pa je producent z blagom razpolagal preko žitne centrale. S tem bi bila torej odprta vrata enostranski preskrbi iri navijanju cen. Po našem mnenju bi bila torej najpraktičnejša razdelitev) krompirja na ta način, da se takoj je-i seni ugotovi na eni strani množina pri-! delka, na drugi strani višina konzuma) ter se dognana množina pravično raz^ deli med porabnike, ki nimajo lastnega pridelka. Vsaka družina naj potem sama pazi, da bo z dodeljeno množino izhajala do bodoče letine. Seveda bi morala biti razdelitev z ozirom na stan: porabnika različna, kajti edina hrana delavca je dandanes krompir, medtem, boljši sloji uživajo več mesne in druge hrane.
Sladkornice v poljskem kraljestvu.
Pred vojsko je poslovalo v Ruskem Poljskem 54 sladkornic, od katerih jih je pripadlo 34 na ozemlje, osvojenemu po avstrijski armadi, 20 pa na ozemlje, ki ga jc osvojila nemška armada. Danes jih vsega vkup obratuje samo 21, in sicer 13 na avstrijskem, 8 pa na nemškem osvojenem ozemlju, vse druge sladkornice ne obratujejo. V celem kraljestvu je bilo letos obse-jano s sladkorno peso 47.000 oral polja proti 220.000 oralom v mirnih časih. Proti prejšnji produkciji 2 in pol milijona stotov bo znašala letošnja produkcija sladkorja komaj pol milijona centov.
Usoda zvonov. »Dzien. K.« poroča: V vasi Lutognievi na Nemškem so sneli dva zvona iz zvonika in so ju položili na pokopališče, ker ni mogel zaradi žetve noben posestnik dati konj, da bi ju bili odpeljali. Kako se je vse čudilo, ko se je naslednjega dne zapazilo, da je en zvon izginil. Vse poizvedovanje policije in županstva je bilo brez uspešno. Ali to še ni bilo dovolj. Ko je še krožila govorica o ukradenih zvonovih po župniji, je izginil še drugi zvon brez duha in sluha. Tudi po tej tatvini je bilo vse poizvedovanje zastonj. Ta dogodek jc vznemiril domačine in že se snujejo razn« legende o zvonovih, ki sta na tako čuden način izginil^
Knjige gospoda konzula. Na severo zapadni kolodvor v Pragi sta prišla dva zaboja, katerih vsebina je bila označena z besedo ».Knjige«. Pošiljatev se je glasila na nemškega konzula v Pragi barona Geb-8attla in je prišla iz gradu Cihti9e pri Trutnovu. Ker sta pa bila zaboja čudno težka, so ju odprli in našli namesto knjig moko pa krompir. Moke, jako lepe, bele, je bilo več kakor krompirja. Ker je bila vsebina nepravilno označena, je bila po šiljatev zadržana. — Znano je, piše Čech da je pred nekaj dnevi poslal vladar po sebnega kurirja svoje vojaške pisarnice -v Trutnov, da bi preiskal tamošnje zaloge živil. Vojaški avditor dr. pl. Schager se je na licu mesta prepričal o odnošajih, na kar je cesar in kralj odredil, naj se v politični okraj trutnovski odpošlje 22 vagonov moke, od katerih je 10 vagonov iz Budimpešte, ostalo pa iz urada za prehranjevanje ljudstva, ker namestništvo nima zadostnih zalog.
Pomanjkanje kavnih surogatov, posebno v zadnjem času, ima svoj vzrok v izčrpanju zalog lanskega pridelka. Do nove letine bo pa treba čakati še skoro dva meseca. Letošnja letina bo po kakovosti sicer boljša od lanske, po množini bo pa za lansko precej zaostajala. Tovarne kavnih surogatov dobivajo surovine od centrale za razdelitev surovin za kavne primesi. Ta centrala jih razdeljuje na ta način, da pokrije najprej potrebščino za vojaštvo, ostanek pa razdeli med posamezna podjetja v razmerju, kakor so jih odjcmala pred vojno. Vsled tega so posamezne tovarne pri-morane tudi gotovo blago razdeljevati po sličnem ključu med svoje odjemalce.
Usnje cencjše. Trgovinsko ministrstvo je določilo nove cene za usnje, in sicer večinoma dokaj nižje, nego so bile dosedanje. Cene podplatom so se znižale od 11 K do 14 K 40 vin. na 10 K 10 vin. do 13 K 30 vin. kilogram. Telečji urbas je za 50 v do 1 K 50 vin. cenejši Še bolj se je pocenilo usnje, ki prihaja za civilno prebivalstvo v prvi vrsti v poštev (boxkalb, ross-bcx, ckevreau, chevrette); dočim je znašala sedaj cena v prosti trgovini 6 do 7 K kvaJratni čevelj, je določena sedaj temu »sni« najvišja cena 3 K 22 vin, do 3 K 44 vin.
Kranjsko deželno mesto za krmila v Ljubljani naznanja, da bo oddajalo otrobi v petek dne 31. avgusta in sicer na nakaznice od številke 100 do 300 in v sredo dne 5. septembra od številke 300 do 500 .
Vse perilo hotelov je v Nemčiji zaplenjeno. Sme se še dalje uporabljati za hotele, ne pa za kake druge namene ali prodajati.
Listnica uredništva.
Notica o obsodbah kmetov pri novomeškem sodišču je bila zaplenjena.
Dnevne novice.
-f Dopisi ln prošnje Jugoslovanskemu klubu. Prejeli smo: Na Jugoslovanski klub prihajajo sedaj razne prošnje in zahteve. Ker ni sedaj rednega državnozborskega zasedanja, so vedno le posamezni poslanci na Dunaju. Meni kot tajniku jugoslovanskega kluba vsled tega ni mogoče teh prošenj rešiti, ker se morajo predložiti vodstvu kluba in parlamentarni komisiji, kar bo menda po sedanjih vesteh še le koncem septembra mogoče. Stranke se naprosijo, da sedaj potrpijo. V nujnih zadevah se naj obračajo do svojih poslancev naravnost. Z odličnim spoštovanjem udani dr. Fr. Jankovič. — Dunaj, dne 27. avgusta 1917.
Nemec o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. V »Neuosterreichische Blatter« razpravlja državni poslanec dr. Zenker o jugoslovanskem vprašanju. Izjavlja se proti zedinjenju Hrvatov in Srbov v smislu ent-ente. Tako zedinjenje bi Avstrijo gospodarsko ravnotako izoliralo, kakor je bila izolirana Srbija. Pa tudi za Nemčijo bi bilo tako stanje docela nevzdržljivo, ker bi imela nova država vse ključe za vrata na vzhod, vse jadranske luke in vse železnice v Carigrad bi bile v oblasti Velike Srbije. Dalje pravi Zenker: Samo zedinjenje vseh Hrvatov in Srbov v okvirju podonavske države bi bila rešitev, ki bi bila sprejemljiva in koristna za vse strani. Da bi avstro-ogrska notranja in gospodarska politika spričo tako velike naloge potrebovala nove orientacije, smatram za ob sebi um-ljivo. Status quo ante ni bil tako krasen in tako dober, da bi bilo treba za njim preliti le eno solzo in suženjsko vztrajati na zastarelih metodah iz predvojnega časa bo v jugoslovanskem vprašanju še manj mogoče nego v drugi politiki. Nič nas ne bo približalo svetovnemu miru tako, kakor če v jugoslovanskem vprašanju končno napravimo mir — mir v svobodi in pravičnosti.
-f Med novimi vitezi reda Marije
Terezije so sledeči častniki slovanskega pokolenja: Generalni major G. Lu-kačič de Samorja, gen. major Gvidon Novak pl. Arienti. polkovnik Josip ol.
Janecka, podpolkovnik Edvard IIospo dar, polkovnik Josip Lučovnik (koroški Slovenec), podpolkovnik Robert Proha-ska, major Emil Prohaska. stotnik Goj-komir Glogovac, poročnik v rezervi Ar tur Čumin. — Zlati zaslužni križec s krono z vojno dekoracijo io podeljen humskemu nadučitelju Antonu Pore karju, kompanijskemu poveljniku prostovoljnega bataljona mariborskih strelcev.
-f Pregledovanje oproščencev. S poučene strani poročajo, da bo odsek za oproščene v domobranskem ministrstvu, ki pregleduje oproščence, končal s svojim delom do konca septembra. Merodajno za oproščence do 37. leta je le stopnja sposobnosti. Vsi oproščenci teh letnikov, pa naj so že zaposleni v državni službi, vojni ali zasebni industriji, katerih oprostitev še ni bila ukinjena pred 30. septembrom, morajo računati s tem, da bodo v jeseni povabljeni pred vojaško zdravniško komisijo, ki bo dognala njihovo sposobnost. Stopnja sposobnosti, ki jo določi ta komisiia, bo merodajna tudi za nadaljno oprostitev. Samo za službo na bojišču nesposobni bodo tudi nadalje, najbrže do konca vojske oproščeni, medtem ko bodo vsi drugi oproščenci vpoklicani. Za oproščence, ki so stari nad 37 let, velja isto, vendar pa bo pri njih oprostitvi odločilna pred vsem potreba in nujnost.
Izpremembe v štajerski kapucinski provbci, P. Rudolf, prov. tajnik, je prestavljen iz Celja v Sv. Križ; p. Zeno in fr. David iz Wolfsberga v Celje; fr. Urban iz Lipnice v Škofjo Loko; p. Ambrož, knjižničar in p. Herman, gvardijan v Krškem.
—	Padel je junaške smrti zadet od sovražne krogle na laškem bojišču v Tirolah dne 24. maja 1917 Alojzij Škerjanec, vojak cesarjevičevega 17. pešpolka, posestnika sin, doma iz Šmarce pri Kamniku. Star je bil 19 let. Pokopan je na divizijskem pokopališču na tuji zemlji.
—	Borojevičev vojaški dem so slovesno otvorili na Brezovici.
—	Razglednice v dobrodelen namen. Domači ljubljanski artiljerijski polk (prej FKR. št. 7, sedaj FHR. št. 28) ustanovil je v svrho podpore vdov in sirot po v vojni padlih vojakih tega polka poseben podporni fond ter so se v svrho pospeševanja tega fonda izdale posebne razgledni* c e , ki se po 20 vinarjev komad razpeča-vajo^ v ta patriotičen in dobrodelen namen. Cenj. občinstvo opozarjamo na te razglednice, ki jih je dobiti po raznih prodajalnah razglednic, ter je vabimo, da z ozirom na humanitaren namen po možnosti podpira to akcijo.
Pade! je v Galiciji nadporočnik Vladimir Mikič.
—	Hrvatski filmi, V Zagrebu se je ustanovilo veliko podjetje za izdelovanje hrvatsikh filmov. Prvi tak film: »Brcka v Zagrebu« so pričeli v Zagrebu danes predstavljati. V glavnih vlogah nastopata komik Grund in Irma Polakova. Sedaj sestavljajo drugi film: »Matija Gubec« ali »Upor kmetov«. V tem filmu nastopa več sto oseb in ga posnemajo na zgodovinskih krajih. V vlogi .Tahija igra Ignacij Borštnik. Filmi imajo samo hrvatske napise.
—	Prememba posesti v Mariboru. Slovenec g. Rapoc v Mariboru je kupil nemško posest in kavarno Pavla Rupnika v Mariboru za 80.000 kron.
Pritožba. V vranslti fari na Štajerskem jc stara in bolehna vdova Marija Karo, ki je poslala pet sinov na vojno; dva od njih sta prelila kri za cesarja in domovino, eden je v ruskem ujetništvu, dva pa sta na italijanski fronti. Med vojno ji je umrl tudi mož in uboga reva je ostala čisto sama na hribovskem posestvu. Prosila je za vojaško podporo, a orožništvo na Vranskem je izjavilo, da podpore ne potrebuje in prošnja je bila odklonjena. 66 letna Ko-privšek p. d. Ncmcc ima tri sinove pri vojakih; Ivan je bil trikrat ranjen in dvakrat odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Žena pa ne dobi podpore, ker so tako odločili vranski orožniki. — Antonija žužman ima dva sina pri vojakih, in sicer jc šel 18 letni Fran ob začetku vojne prostovoljno k vojakom ter se obnašal tako zgledno, da je avan-ziral do štabnega narednika in bil doslej že petkrat odlikovan z avstrijskimi odlikovanji za hrabrost — ima tudi »zlato«! —, enkrat pa z nemškim. — Zgledni mladenič, ki jc preje žc kot rokodelec podpiral svoje revne starše, tudi v vojni ni pozabil nanje ter jim pošlje od svoje plače, kolikor more. Vojaške podpore pa mati ne dobi, ker orožniki na Vranskem tega nočejo. — Vdove vranske fare si ne vedo drugače pomagati, nego tla javno dvignejo svoj glas troti takemu postopanju vranske orožniške postaje ter prosijo trospode poslance tem potom pomoči!
—	Ustavljen je promet blagovnih vzorcev ni vojne -Doštre urade 2, 14:,
•'00 010 ')07 OOA	1C \ T7T I.
fc. J - ■ — .Vi,	v. U 3. O^tSJ,	j , J, J O I "t | 1
3S2; 391; 3%: 415; 420: 130 «34, 439. 4 10, 518, 521. 5.19, C17, 625; 629- 036, 637; 64"i. | 646 in 647,	i
UMmU nov se.
lj izsiljevanje? Snoči v mraku sta prišla dva vojaka poddesetnika v spremstvu nekega ženiača v ljubljanski župnijski dvorec. Neznana trojica je silila v stanovanje gospoda, ki je bil takrat odsoten ter nagovarjala služkinjo, naj ga gre klicat, med tem pa da hoče počakati v stanovanju. Tega služkinja seveda ni storila. Drzni tujci, ki so najbrž le simulirali, da se morajo še ta večer odpeljati, so nekaj časa čakali, potem pa šli pred vežna vrata. Tu pride drug (vnanji) duhovnik, ki ga eden vojakov (sedaj v nemškem jeziku) nagovori, nato pa mu vrže v obraz hud očitek. Duhovnik mu veli, nai stopi v vežo, kjer ie bila luč, in nai se legitimira, preden z njim govori. Namesto tega začne vojak robantiti, kar je privabilo v župnišču bivaiočesra vojnega lcurata, da se je približal in tudi zahteval, naj se drznež legitimira, če ne, pokliče takoj vojaško patvul io. Zdaj se vojak prestraši, zbeži, a pc takoj zopet premisli, potegne bodalo divie ma-haje skoči proti prejšnjima gospodoma, ki sta seveda odskočila. Napadalec jo je potem s besnim pretenjem odkuril v temo. Brez dvoma jc imel namen izsiliti denar, da bi v družbi s sumljivo osebo ponočeval. — Z->, varnost v večernem času, ko vlada egiptovska tema tudi po Ljubljani, bo treba bolie skrbeti.
lj Gg. peki sc vabijo, da pridejo v četrtek, dne 30. avgusta, ob 9. uri v mestno posvetovalnico.
lj Paradižniki na rumene D-azkaznice, Mestna aprovizacija bo delila jutri, v četrtek, dne 30. avgusta, popoldne, v cerkvi sv. Jožefa paradižnike med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko D. Na vrsto pridejo od 2. do 3. ure stranke z izkaznicami št. 1 do 200, in od 3. clo 4. ure stranke z izkaznicami št. 200 do konca. Vsaka rodbina clobi 2 kg paradižnikov. Kilogram stane 80 vin. Vhod pri glavnih vratih. Posodo je treba nrinesti s seboj.
lj Ujet je bil dne 19, t, m. n.-i soški fronti 201etni Fran Jcrcs iz Ljubljane, po poklicu zasebni uradnik.
lj Umrli so v Ljublir.ni: Cirila Urbar, hči pekovskega ooslovodje, 2 leti. — Hilda Ponebšek, rejenka, 7 mesecev. — Alojzija Obreza, mestna uboga, 69 let. — Josip Adamkovič, topničar. — Katarina Lišnik, begunka, 75 let. — Marija Drinovec, žena železniškega poduradnika. 58 let. — Ma-' rila Melihar, žena vodje boletnega urada, 40 let. — Stanislav Medvod, sodarjev sin, 13 let. — Valerija Jereb, monterjeva hči, 8 let.
lj Zasebni uradniki m uradnice na Kranjskem, Slovenskem Štajerskem, Koroškem in Primorskem se opozarjajo, da se bode vršil začetkom meseca septembra v Ljubljani ustanovni občni zbor »Društva zasebnnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«. Društvu more pristopiti kot_ član vsak uradnik ali uradnica katerekoli narodnosti, ki biva na imenovanem ozemlju. Namen društva bode predvsem zastopati stanovske koristi zasebnega uradništva, skrbeti za izboljšanje gmotnega položaja, člane strokovno izobraževati, nuditi jim v potrebi podporna sredstva, skrbeti v brezposelnosti za službo itd. — Ker more biti tako društvo za zasebno uradništvo zdaj in v bodočnosti velike važnosti, je vsakega posameznega uradnika in uradnice lastna in skupna korist, da pristopi društvu kot član. Zato naj eni, ki so pristopnice že prejeli, te čimpreje podpišejo in jih vrnejo na naznanjeni naslov. Kdor pa pristopnice še ni prejel, jo dobi pri g. Iv. Hitru, nadoficijalu Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. Pristopnino in članarino bode določil ustanovni občni zbor.
lj Pojasnilo, Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je letos pomladi plače uradništva tako izdatno povišal, da se mu pač ni treba bati primere z drugimi domačim izavodi. Vrhu tega je upravni svet v svoji seji z dne 25. t. m. na predlog ravnateljstva draginjsko doklado podvojil, tako da prejme od 1. septembra t. 1. naprej vsak oženjen uradnik brez izjeme na leto draginjske doklade 1440 K in vrhu tega za vsakega otroka 240 K, tako da znaša na primer draginjska doklada tudi najnižjega oženjenega uradnika s tremi otroci 2160 K. Samski uradniki dobe 960 kron in samske uradnice 720 K. Oženjeni sluge 1200 K ter neoženjeni sluge 720 K draginjske doklade. Te doklade so za podružnico Trst in Split, tamošnjim težavnej-šim razmeram primerno, še višje. —■ V isti seji so se tudi zboljšali prejemki vpoklicanih uslužbencev,
lj Prodajalci moke r® vabijo, da sc
zglasc zanesljivo v soboto 1. septembra 1017 ob 9. uri v mestni posvetovalnici.
lj Razt!cH*ev mesa na rdeče izkaz«
nics. V čet t ••n«! 30 a vv.usUt. popoldne bo de'; .""Urin "'ovizflrija, iz svojega skl. • čr c. ' sv. Jožefa na rdeče L ••	,'->..v< , meso po na-
slednjem redu: od pol 2. do 2. ure štev. 1—200, od 2. do pol 3. ure štev. 201—400, od poi 3. do 3. ure štev. 401—600, od 3. do pol 4. ure štev. 601—800. od pol 4. do 4. ure štev. 801 do konca. Rodbinske izkaznice jo treba prinesti s seboj, enako drobiž.
lj Razdelitev mesa za uradniške skupine. Uradniške skupine urejmejo meso dne 30. avgusta, popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Ob pol 5. do pol 6. ure pride na vrsto prva skupina, od pol 6. do 6. druga skupina, od 6. do pol 7. ure tretja in od pol7. do 7. četrta skupina. Rodbinske izkaznice in drobiž Prinesite s seboj.
Razne novice.
— Griža v Budimpešti. Minuli teden je zbolelo na Griži 124 oseb; 16 jih je
umrlo.
Vcjnovičev »Ekvinocij« kot opera.
»Agr. '' •'gblatt« poroča, da uglasbuje zna-J11	"t Moravan, ki živi sedaj kot
kap..	rankobrodu, Franc Neumann,
novo veiiko opero »Ekvinocij«, sestavljeno natančno po znani Vojnovičevi drami, ki jo bodo izvajali v februvarju 1918 v mestnem gledališču v Hamburgu ali pa na dunajski operi. Neumann je izjavil, da je uglasbil prva tri dejanja kot c. in kr. nadporočnik na italijanski bojni črti, dočim je napisal Vojnovič v zagrebški bolnišnici na njegovo prošnjo v nemškem jeziku še četrto dejanje. To zadnje dejanje je najlepše.
Šaiiesaju na delu. Glasilo nemškega šulferajna »Der getraue Eckart« piše: Mnogo ruskih, srbskih in rumunskih ujetnikov se je naučilo v ujetništvu nemščine, poneso jo s seboj domov in bodo širili nemško kulturo. Tudi poljski, rusinski in židje-begunci bodo zdržgvali stike z Nemci. — V osvojeni Braili so ustanovili Nemci otroški vrtec in sedemrazredno nemško ljudsko šolo s 380 učenci, poleg te še '3 tečaje za odrasle v poučevanje nemščine. 0:1 navedenih 380 učencev jih je 301 rumunske, ostali pa raznih drugih narodnosti.
ijsiarejše drevo na svetu ima baje'
Mehika. To najstarejše drevo je cipresa, v mestecu Santa Morta de Tulla, kjer raste, je na rečeno drevo jako ponosno. Naj-prvi je pisal o tem drevesu Aleksander pl, Humbold, ki ga je vedil leta 1803. Pravi, da je merilo v premeru 36 metrov, o visokosti pa ne govori nič. Koliko je ta orjaška cipresa v resnici stara, je težko dognati, trdi se pa, da 4000 do 6000 let. Vsa visoka starost pa se cipresi nič kaj ne pozna, in da bi v rasti pešala, ni videti na njej. Tablico, ki jo je Humbold pritrdil na deblo 3'zu metra od tal, so našli čez 100 let, t. j. 1913. 1, zrastlo s cipresino skorjo. Morda je ta cipresa ono drevo, o kateri govori Ferdinand Cortez v svojih spominih, da je namreč nekoč pod njo počival s svojo armado. Vsekako je bila Cortezova armada le peščica ljudi.
Postrezi si sam! V listu »Svenska Dagbladet« poroča nekdo iz Moskve: Človek je prisiljen, da si sam pospravi sobo, sam postelje posteljo, in kar je bilo najhujše, da so bile obednice zaklenjene. V, največjem hotelu matuške Moskve v »hotelu Metropol« si je neki general zase in za druge tam bivajoče visoke častnike ▼ toliko pomagal, da je svojo lastno kuharico v hotelu nastavil. To je bilo pa tudi vse, da sc je mogel ta ali oni v hlevu pokrep-čati in poživiti, Ako je sploh kaj dobil, si je moral sam prinesti iz kuhinje in plačati za omelet štiri rublje in pol, za košček pečene goske pa sedem rubljev in poL

»mliilajle se soriSKih Beguncev!

Moskovski posvet. — PesiisliCoo po
Psirograd, 27. avgusta. »Agentura«!
Na seji 27. t. m. je izjavil poslanec prve dume Zabokor, da poslanci prve dume ogorčeno odklanjajo vsako misel na poseben mir. Če se nudi pošten mir, nočejo nemškega nuiu, marveč mir, ki bi proslavil Rusijo, Poslanec druge dume Alek-sinsktj jc izjavil, da so ga pooblastili poslanci druge dume, nai izjavi, da podpirajo le vlado, ki zasleiuie sledeče smotre: Vojska naj se nadaljuje v tesnem stiku z zavezniki, dokler ne bodo sovražne četa popolnoma pregnane iz Rusije in iz dežel njenih zaveznikov. 2, Najvišja oblast naj sc naslanja na koalicijo in na obrambo države.
Gcneralisimus Koniilov je pred vsem pribil, da so tako smrtna kazen, katere povrnitev je zahteval, kakor tudi drugi ukrepi nekoliko ozdraveli armado, ki jo je strašno ra/.djala nepokorščina in nered. Zlo pa ruske armade šo diži v svojih krcmpljih. Brezobzirno se borimo z anarhijo, gotovo io bomo 7»dnSili. a nevarnost
novih polomov še vedno grozi deželi. Položaj na bojišču je tak, dd smo izgubili celo Galicijo in Bukovino, sadove vseh naših zadnjih zmag. Sovražnik je prekoračil na več točkah našo mejo in grozi našim rodovitnim južnim deželam. Uničiti namerava rumunsko armado in Irka na vrata Rige. Če nam nc bo pomagala armada, da držimo obal pri Rigi, bo na široko odprta pot, ki vodi v Petrograd.
London, 28. avgusta. (K. u.) »Times« javljajo iz Moskve: Go^ or Kerenskega na posvetu je splošno razočaral. Zamudil je sijajno priliko, da bi bil močno vplival na tiste, ki čutijo nerusko. Najnape.tejši, ki so onemogočili v Petrogradu posvet, bi to radii izvedli tudi v Moskvi. Stavkali so na poulični želcznici, v arsenalih in v tvor-nicah, a so zopet pričeli delati, kakor se je pozneje poročalo.
Pravila o vedenja pri lelalsKlh napadih.
1.	Za slučaj, da je prijavljen polet sovražnih letalcev proti Ljubljani, se odredi priprava na letalce, katera se naznani podnevi z rdečo zastavo, ponoči z rdečo sve-tilko- ki se izobesi na stolpu ljubljanskega grada. Vsakdo naj pazi na rnamenje »letalski alarm«!
2.	Ako preti nevarnost sovražnih letalcev, se odredi letalski alarm s tem, da se oddasta dva strela iz topov na Gornjem Rožniku, da zapiskajo ponovno sirene v primernih presledkih, da dajo policijski stražniki zapored več žvižgov na piščalko in da vojaki zatrobijo ponovno prve takte retretnega signala (mirozova) na cestah in trgih. Konec letalskega alarma, odnosno znamenje, da nevarnosti ni več, se bo naznanilo z zvonjenjem na gradu. Ako se sovražni letalci zopet povrnejo, se bo dalo iznova znamenje »letalski alarm«.
3.	V slučaju letalskega alarma je pred vsem dolžnost vsakega, da je miren in preudaren, da se radovoljno in hitro pokori ukazom uradnih organov in da jih podpira pri izvršitvi njihove naloge.
4.	Telefonski pogovori, izvzemši naznanil požara in nezgod, so za časa letalskega alarma prepovedani.
5.	Kdor je na prostem, naj si poišče brez prenagljenja kritja v hišnih vežah, katere je imeti do zatvorne ure vežnih vrat tako odprte, da se more takoj v vežo; osebam, ki iščejo zavetja, je dovoliti vhod. Najbolje je ostati v spodnjih nadstropjih. Gnječe — tudi v kleteh — se je ogibati. Kdor na prostem polju ne more dobiti zavetišča, naj se vleže na tla. Zbiranje po cestah in irgih je brezpogojno opustiti.
6.	Na strehe in balkone hoditi je prepovedano. Nevarno je tudi postajati pri oknih. Zlasti je skrbeti, da se ogenj in luč pravilno zavaruje; za slučaj, da se izvrši letalski napad ponoči, je vsako razsvetljavo na zunaj preprečiti. Oknice, šaluzije in druge take naprave je podnevi in ponoči zapreti.
7.	Na kraje, kjer so padle bombe, se ne sme. Bombe, ki se niso razpočile, kakor tudi dele izstrelkov, je pustiti ležati in se jih ne sme dotakniti. Kraje, kjer leže, je takoj naznaniti najbližji varnostni straži, odnosno najbližji orožniški postaji ali etapnemu štacijskemu poveljstvu. Ako se začuti poseben duh, ^e je radi nevarnosti vdihanja strupenih plinov odstraniti od do-tičnega kraja.
8.	Zdravniško pomoč je poiskati potom etapnega štacijskega poveljstva.
9.	Otroke je primerno poučiti.
10.	Promet z vozmi vsake vrste, kakor tudi promet cestne železnice je za časa letalskega alarma ustaviti. Vpreženi vozovi ali avtomobili se imajo pod nadzorstvom vodnikov ustaviti na predpisani vozni strani, odnosno imajo ostati na svojih stojiščih. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah ces. naredbe z dne 20. aprila i854, drž. zak. št. 96.
Naročajte nab*tke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1*80, za dame K T50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov pkupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
iMsisla širni
z večletno prakso, kakor tudi
Sprejme se eden ali dva manjša f» <9)
z dobrimi spričevali se sprejmeta za neko večjo trgovino z drobnim in galanterijskim blagom v Ljubljani, Ponudbe pod „pošlen in pr.deu" 1972 na upravo časopisa.	(2)
ž
tfaino aa hrano, brez stanovanja. Naslov p0vc upravništvo „Slovenca" pud St. /i34.
Kupi se manjša
™ I: s m
z v r t o m v kakem predmestju ljubljanskem: Udmat, Krakovo-Trnovo ali Šiška. Pogoji: solidna stavba, primerna cena. Ponudbe na upravništvo tega lista pod Dr, P., Ljubljana — 2085.


Ponudbe z navedbo množine in cene v kilogramih na K. Milkovič. Moste pri Ljubljani.
nove in stare ICUgJŠ vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Blaž Jančar
pleskarski mojster
več let pri tvrdki brslr Eberl, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela.	1890
Delavnica: Oražem, Breg St 6.
šFteeifc©, ilšaie
cdstrnn.1 prn.v nagH dr Flesch-a izvir. „rujav<; m.izilo" Mali lonček K 1-60, veliki K 3'—. porcijaze rodbino K O-—. Zaloga za Ljublj&ao in okolico: Lekarna pri «Ca!em elsnu, Ljubljana, Marijin trg.1520
Vinski kamen,
suhe gobe, kumno. med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste pnznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celja.	1354 (i)
IVAN jRŽINCIG, irsovec in posestnik ROG, Istro
priporoča svojo veliko zalogo iu
mm
po primernih cenah.
Na prodaj sta dve 3 leta stari 2188
za vožnjo ln
s teletom. — Ljubljana, Poljaaska cesta št. 55.
Za GRADEC se išče mlada
k boljšima zakonskima brez otrok, zmožna nemškega jezika. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: C. Siegler Bdi. v. Eberswa;d, Škotjaloka.
Dšče se
ki ima veselje do nekaj živine in do poljskega dela in se na to razume, za
župnišče v Hrušici p. Podgrad, Istra.
iSSB
kosu, coctis
pletenih z železno rinko (Pferde-halftern gefloch.) d K 28-80 per tuc. Manj kot tucat se po pošti ne pošilja.
IVAN ADAMIČ vrvarna, Ljubljana
lif d^i u nalem dobroid^C
.Hm«** mm MU ML JiHf
Ponudbo na upravo ,Slovenca' pod ,Mlin ai39'.
J^daia kon«orcii »Sl'»v«",o«»«.
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice
w LJubljani, Marije Terezšje s«s4a 12/IB
jsprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljndsSa nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premiie. Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje.
Stanje zavarovanega kaplaln K 1751003.000 — Stauje garancijskih loudov K 55,000.000 -
Zavod temolji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831

Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pretužno vest. da je njen marljivi nadoficijal, gospod
c. kr nadporočnik v nekem črnovojn. pešpolku, imejiteij vojaškega zaslužn. križca III. iazr., pohvalnega priznanja z meči itd.,
dne 9. avgusta 1917 na romunskem bcjjišču pri Tifesti padel častne smrti za domovino ter bil pokopan v Purec! ;;.
Časten mu spomin!	2142
V LJUBLJANI, dne 28. avgusta 1917.
mmsgmz

V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naš ljubljeni sin, neizmerno dobri soprog in brat, gospod
____<1
v t* T
c. kr nadporočnik v ev. kornp. komandan', imejiteij voi. zasl križca HI. raz-reda z vojno dekoracijo in nadoiicijal ljubljanske »Hestna kran;5nlccc,
dne 9. t. m. zadet od ročne granate padel junaške smrti na jugovzhodnem bojišču in bil pokopan v samotni grob v vasici Purcelesti pri Foscanl.
Sveta maša zadušnica se bode darovala v trnovski župni cerkvi dne 1. septembra ob 8. uri.
LJUBLJANA — GRADEC.
Marija Tilnik roj. Gottsberger,
soproga.
Fran, Josip in Albert Tilnik,
bratje; prvi na bojnem polju, druga dva v ruskem vjetništvu
Dne 3. septembra 1917 vrši se pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 26, ob 10. uri dopoldne dražba hotelskega posestva
Podpisana vljudno sporočam, da sem prodala svoje posestvo in gostilno
m
Vdano podpisana naznanjam, da sem kupnim potom pridobila starodavno gost<ino 2 vvtom, salonom ter velikim hlevom za :zprego konj voznikov
li

Hotel leži tik postaje in ima 38 sob za tuj«e, moderno opremlj n z vodovodom in razsvetljavo in ima lepo prihodnjost. — Cenilna vrednost je za posestvo K 86.942'— in za hotelsko opravo in druge pritikline K 38.532T0. Interesenti se uljudno vabijo udeležiti se dražbe.
LOŽAM!
o
Id
m fia
c ¥imm nlfci Š4. fl5 d i:
gospej Justini Poženel iz Ljubljane.
Ob tej priliki, ko se poslavljam od gostilniške obrti, katero sem izvrševala skozi dolgo vrsto let, se zahvaljujem svojim cenj enim gostom za izkazano naklonjenost ter najtopleje priporočam svojo naslednico.
S spoštovanjem

od gospe Helene Tome, katero
prjVZl!H8:!l Z kil! 1. SBPts DlSlil 1.1.
Priporočam se vsem dosedanjim kakor tudi novim cenjenim gostom iz mesta kakor z dežele, zagotavljajoč jih točne postrežbe v Jedi in pristni pijači ter si bom s tem skušala pridobiti vsestransko zaupanje.
Z odličnim spoštovanjem
Jffltiiaa PožeraBS,
gostilničarja.
□lOOiLviiPtg Orlrfnvnrni nrpdnik Mihael Moškem