Posamezna številka 12 vinarjev. Siev. 197. v UMU v sreoo, 29. ovoosia m. LE10 XLV. s; Velja po pošti: s ca colo leto naprej.. K 30-— za en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo celoletno. „ 34'— za ostalo inozemstvo. „ 401 — V Ljubljani na dom: £a aelo leto naprej.. K 28-— sa en meaeo „ .. K 2-30 V upravi prtlenin nateSno „ s Sobotna izdaja: = Jia oe o leto ..... K 7-— sa Nemčijo Qelolf.no. „ 9-— ia ostalo Inozemstvo. „ 12 — Enostolpna petltvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n]« prostor) za enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. Poslano: i Enostolpna petitvrsta po 80 V Izhaja vsak dan lzvzem&l n»-fielje ln praznike, oh 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red. HT Uredništvo 1« t Kopitarjevi allol ŠSev. O/III. Rokopisi M M vračajo; nelmnklrana piani so n« bbs »prejemalo. — Uredniškega teletom- iitev. 74. = Političen lis! za slovenski narod. Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol St 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske St. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-liarc. St. 75G3. — Upravnlšketja telelona St. 188. SlovetsKl Junaki šlalerskega 47, pelka odbili 18 wmm nava-Jit. — Oiiii upi os noro sv, Gabrijela. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. avgusta. Uradno: Italijan, ki se je ojačil z novimi silami, je aa Banja ki planoti storil vse, da bi bil r azil ril, kar je pridobil s težkimi žrtvami na prostoru, ko se je pričela enajsta bitka pri Soči. Sovražnik je skoraj na vseh delih svoje bojne črte naše čete naskakoval. V ljutib bojili z ročnimi granatami in na nož se je merila v desetdnevni bitki nezrušena odporna sila naših borilcev z italijansko premočjo. Vrli branilci so na celi črti zmagali. Sovražnika so povsod vrgli, na nekaterih mestih je bežal v največjem neredu. Tudi vzhodno od Gorice sc je izjalovil Italijanom sunek, katerega so podvzeli z znatnimi silami. V ozemlju Stilfser Jocha je popolnoma uspelo podjetje, ki se je izvedlo kljub znatnim težkočam na planinah. Cesarski lovci so v ledu in v snegu presenetljivo uničili sovražno postojanko in se vrnili z 2 »tal. častnikoma, 20 alpinci, 1 strojno puško in z 1 žarometom. Načelnik generalnega štaba. AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO. Dunaj, 28. avgusta zvečer. Vojni tiskovni stan: Na Banjski visoki planoti in vzhodno od Gorice so se zelo besno borili. Načelnik generalnega štaba. Italijanski uradni poročili. 27, avgpsta, Na Banjsld visoki planoti so se besnejše borili. Sovražnik je z zelo močnimi silami najljutejše zadržaval naše prodiranje proti vzhodnemu robu. Naše čete so nastopile odločno proti novemu odporu in ga na več točkah motile. Alpin-ski bataljoni iz Tonale in iz Pasubia so se odlikovali s svojim heroizmom. Včeraj smo zopet ujeli 500 mož. Naša letala so ponavljala svoja niorilna obstreljevanja v zadaj ležeči sovražni črti in množila nered prenagljenega umikanja. 28. avgusta. Na celi bojni črti je govorilo topništvo glavno besedo. Na Banjski visoki planoti so prodirale naše čete dalje in so dobile tesnejši stik s sovražnikom. Močni delni napadi so nam zagotovili nekaj postojank, ki nam jih sovražnik ni mogel več" iztrgati. Neugodno vreme je zelo naše letalce oviralo. Borba za Trst. Na Komenski planoti, 27. avgusta. Na Krasu traja odmor dalje, Le sovražne patrulje in poizvedovalni oddelki tipajo našo fronto. Tudi italijansko topništvo ne miruje in obstreljuje z vso vztrajnostjo naše postojanke. V južni vipavski dolini je poizkušal sovražnik znova napadati, a je bil vsak njegov poizkus gladko odbit. Pri Biljah so naše čete zaustavile vse italijanske sunke, ki pa niso dosegli prejšnje silovitosti. i \ Žarišče soške bitke j tvori odsek Sv. Katarine nad Gorico, Sv. j Gabrijel in Banjška planota. Laški uspeh j pri Sv. Gori smo izenačili z novimi posto-j jankami. ki se vijejo preko navedene planote. Vsak poizkus Italijanov, izsiliti dohod na Trnovsko planoto, se je ob zmernih žrtvah izjalovil. Boji trajajo z vso silovitostjo dalje. Odbiti napadi na višino 549 in na goro sv- Gabrijela. Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Na Banjški visoki planoti in vs. goro sv, Gabrijela so se včeraj ijeto bili. Vsi italijanski napadi so se ra7bili. Zahodni rob griča 559 tvori strmi rob doline ob zgornji Soči južno od Sela,. Italijani so Eja desetkrat naskočili. Junaki pešpllia št. 47 (nadomestni okraj Maribor) in pešpolka št. P6 (nadomestni okraj Ungwar) so ga branili. Goro sv. Gabrijela so pa poizkušali Italijani vzeii iz Britofa. a zaman. S težkimi izgubami so bili odbiti. V popolnem neredu so njih oddelki, bežali proti zahodu. Italijansko vojno poročilo s 26. av: gusta javlja, da so zaplenili dva 30.5cm možnarja, kar nc odgovarja deistvom. Italijanom smo prepustili le eno poškodovano lafeto takega možnarja, vse ostale srno spravili nazaj, kar je bilo tim ložje. ker smo se umikali no načrtu, ne da bi bil sovražnik vplival na nas. Ljute borbe na Banjski visoki planoti. Iz vojnega tiskovnega stana so poročali vojni poročevalci 28. avgusta ob 6, uri 27 minut zvečer: Enajsta soška bitka prekaša po času vse svoje prednice. Ponoči in podnevi se bijejo z besnostjo, ki se ne zmanjšuje,, marveč se že množi. Noči so tako svetle, da svetloba zablešči oči; velikansko število žarometov tam in tu razsvetljuje tudi najtesnejše pasove bojne črte, Bitka se zdaj bije skoraj le za Banjsko visoko planoto; na skalnato planoto so vr- gli vse moči, s katerimi razpolagajo. Bijejo se ravno tako besno, kakor so se bili minuli teden na južnem Krasu. Višine pri Mesnjaku, Kalu in Podleščih so videle in so tvorile središče divje borbe. Italijanske čete, katerim poveljuje neki general s Sicilije, so zelo hrabro napadale, a so jih naši vrgli na vseh točkah, katere so napadle. Dasi so nastopile elitne italijanske čete v množicah, se jim le ni posrečilo, da bi bile vrgle c, in kr. čete v Čepovansko dolino. Bersaglierski in alpinski polki, ki so se bili do zdaj v Adanello v Pasubio, so imeli zelo velike izgube. Napadalo je vsaj trideset brigad; vse so močno krvavele, posebno brigade iz Livorna, Vidma, Flo-rence in z Elbe so izgubile zelo veliko ljudi. Vsak naš pešpolk se bil z dvema italijanskima brigadama. — Golobi pismo- 1 noše v bitki.. Budimpešta, 28. avgusta. »Pesti Na-plo« obširno opisuje boje ob Soči. Pravi: Vsak naš polk se je bil z dvema italijanskima brigadama, da je padla polovica Italijanov že v prvih navalih. Italijanski topovi so uničili brzojavne zveze med bojno črto in poveljstvom. Kljub strašnemu zapornemu, ognju se je morala vzdržati zveza. Zelo so se posluževali golobov, ki so se izvrstno obnesli, dasi jih je več umrlo junaške smrti. k Italijansko jtorošilo o Sv. Gori. Iz Lugana poročajo 27. t. m.: Italijanski dnevniki priobčujejo dolga poročila o zasedbi Sv. Gore. Poročevalec »Corriere della sera« javlja med drugim: Proti 3. uri zjutraj so pripeljale naše straže ujetega častniškega aspiranta. Na vprašanje jc izjavil, da je postala St. Gora za avstrijsko-ogrsko posadke nevzdržljiva, ter so morali postojanke izprazniti. Ob jutranjem svitu so začele s štirih različnih točk prodirati patrulje; sprejel jih je pehotni ogenj. Udrle so v sovražne strelske jarke in v boju ujele 40 mož. V strelskih jarkih so bile le neznatne straže. Patrulje dospo tako pod samostan. Častnik pošlje poveljstvu naznanilo: »Avstrijci so zbežali. Brigadna pehota je že korakala od Dola in Skalnice sem. Našli so le mrtve in po jamah nekaj razpršenih. Nekaj strelov iz pušk in nekaj ujetnikov.« Ob !). uri so dospeli vo jaki na vrh Sv. Gore. Navdušenje je bilo nepopisno. Eden častnikov potegne iz žepa tro-bojni svilen robec in ga priveze na drog. Avstro-ogrska artiljerija začne takoj obstreljevati italijansko zastavo. Slika gore je nepopisna. Zemlja je izginila, odnesle so jo razstrelbe. Ostalo ia revo oci, (P. M. H.)1 Po.d vplivom globokega vtisa, katerega je naredila na Mazzinija žalostna, a zaslužena usoda zarotnikov proti avstrijski vladi v Piemontu (1. 1821,), je zapisal advokat Jožef Mazzini besede: »2e 300 let sem nimajo Italijani nobenega svojega življenja, Življenje Italijanov je »-kolektivno življenje brez središča, brez skupnega ideala, brez pravnega in urejenega izraza ,..« Vsled teh »žalostnih« razmer je sklenil, da bo posvetil vse svoje moči osvobojenju in zedinjenju Italije, da bo ustanovil »laško očetnjava laškega naroda«.,. »Italija se mora oprostiti dvojnega trinoštva, tujega (avstrijskega) in domačega (papeža)«. Saj sta bili ti dve trinoštvi po Mazzinijevem mnenju edina in glavna ovira »Mlade Italije«. Mazzini, ki se je v očetovi hiši navzel prostomiselnih idej, je zastopal te svoje nazore o »laški očetnjavi* in »Mladi Italiji« v časopisu »Indicatore Genovese« in 1 Mazzini: Freimaurerei und Weltrcvolution. H. Gruber S. J. 1901. pozneje v »Indicatore Livornese«, L. 1827. je pristopil J. Mazzini skrivnemu politič-no-prekucijskemu društvu »Carbonarijev«, Iz mesta Marseille, kamor je bil leta 1830. izgnan, je eno leto pozneje naslovil spomenico na kralja Karola Alberta s pozivom, da naj kralj osebno prime za prapor revolucije. Slično pisni o je poslal 1. 1847. Mazzini (iz Londona) tudi papežu Piju IX. Ker pa kralj Albert ni hotel slediti Mazzinije-vemu pozivu, je Mazzini še isto leto ustanovil tajno društvo »Giovine Italia« — »Mlada Italija«, kar je sklenil že v ječi v Savonni leta 1830. Glavni namen in cilj tega društva je bil, pridobiti si vso laško mladino in jo navdušiti za složno delovanje v zmislu Mazzinijevega programa, ki naj realizira najprvo v Italiji, potem pa tudi drugod »narodnostno načelo« s pomočjo tiska, besede in revolucij. »Mlada Italija« si je čudovito hitro osvojila srca Italijanov. Ni še obstojala celo leto in že si je priborila nadvlado v vseh drugih laških skrivnih političnih društvih, V tem zmislu je deloval br, . •. Jožet Mazzini vedno z večjim navdušenjem in večjim uspehom, pa tudi na vedno širši podlagi do svoje smrti. A br. . •. J. Mazzini (. ■. = prostozidar) ni »delal« samo teoretično, ampak tudi praktično. Poslužil se je vsake priložnosti, ki se mu je zdela ugodna, da bi udejstvil svoje nazore o »Mladi Italiji«. Tako je poizkušal že s Francoskega (leta 1831.) in pozneje iz Švice (I, 1834.) pobu-niti laški narod proti »dvojnemu trinoštvu« in priskočiti »tlačenemu« narodu na pomoč z oboroženo silo. Vendar to njegovo »delo« ni imelo uspeha. Neuspeh ga je prepričal, da še ni napočila njegova ura. Z vso vnemo se je lotil sedaj organizacije in svojega programa, katerega jc vedno natančneje spopolnjeval. V vednem premišljevanju, kako bi prinesel narodom svobodo, se je uživel v idejo, da je Italija poklicana, v imenu tretjega Rima (Rim osvobojen rimskega cesarja in papeža, kot prestolno mesto zedinjene Italije) storiti prvi korak, da sc popolnoma spremeni zemljevid in razmere Evrope in sveta na podlagi svobodnega združenja prostih in lastnomočnih novo rojenih narodov. Ta ideja je stopala vedno bolj v ospredje Mazzinijevega delovanja. Mazzini jc pripoznal v Evropi samo tri narodc-družine: grško-latinsko, nemško in slovansko. Zastopniki teh treh na-rodov-družin so po njegovem mnenju: Italijani, Nemci in Poljaki. Da bi dal tej svoji ideji konkretno obliko, je pritegnil svojemu delovanju vse revolucionarne stranke cele Evrope, aH 7. drugimi besedami, vso svobodomiselno —-republikansko demokracijo in ustanovil ni, drugega nego rjavo-rdeč prašek ia razdrobljeno kamenje. Izstrelki so raznesli skale in celo gorsko sleme pokrili 7, ogromnimi množinami kamenja. Avstrijski strelski jarki so izginili, pokopani pod lastnimi razvalinami ia pogreznjeni v granatne lijake. Slovitega samostana na skrajnem vrhu gore ni več. Obstajal je iz obširnih visokih zgradb. Sedaj sc zdi, kakor bi ga nikoli ne bilo. Celo podzemeljski prostori so se deloma podrli. Od dveh orjaških brestov, ki sta stala pred nekdanjim vhodom, sta ostala le kratka razcefra-na štora. Vodnjak jc zasut. Pogled sežo tudi do morja; vidi se, kako požar uni-čuje vas Grgar. Nižje ležeči Sv. Gabrijel je obdan z oblaki kakor orjaški parni kotel. Na vseh straneh gori. Tam spodaj se bore in artiljeriji ga neprestano obstreljujeta. S tega mesta se spozna tudi neizmerna vrednost Sv. Marka za Gorico, ki se zdi od tu kakor neznaten grič; to je ena sama skala, ki tvori za Gorico mogočno nevarnost. Sv. Goro obstreljuje sedaj avstrijskoogrska artiljerija. Sem in tja dovajajo še posamezne ujetnike, ki se skrivajo po podzemskih hodnikih. Mnogo teh predorov se je podrlo; eden izmed njih je 600 m dolg in vodi pod samostanom z ene strani gori na drugo. Izstrelki so uničili vodovod in električne napeljave. Mnogo drugih stanišč je bilo priproistejše urejenih in povsodi leže mrliči. Njihova navzočnost že izdaja smrad. Šele tu na licu mesta se vitli, kako strašno opustošenje so napravili italijanski izstrelki. Švicarji o soški bitki. Curih. Glede na pretirano zmagoslavje v Italiji, ker so zasedli Sv. Goro, tukajšnji vojaški krogi temu uspehu italijanskih čet ne prepisujejo prevelike važnosti in opozarjajo, da bo zaviralo prodiranje Italijanov proti vzhodu Trnovsko pobočje, ki ga je avstrijsko vojno vodstvo gotovo popolnoma izrabilo. Uspehi v severnem odseku soškega pozorišča so najbrže napotili Ca-dorna in vojvoda Aosta, da sta izpre-menila svoj napadalni načrt. Po dosedanjih poročilih so boji na Krasu znatno ponehali; močnejše pa napadajo Italijani med Tolminom in Gorico. Zadnje dni sta se tam razvili dve važni napadalni točki: prva leži vzhodno od Vrha proti Podleščem, druga pa vzhodno od Svete Gore proti 646 metru visokem grebenu Sv. Gabrijela, ki zapira pot v Trnovski gozd. S tisto brezobzirnostjo, kakor v prvih dneh enajste soške bitke med Kostanjevico iti Devi-nom, pošiljajo zdaj naskakovat divizi- 15. aprila leta 1834. v mestu Bern z 16 somišljeniki Italijani, Nemci in Poljaki revolucionarno društvo Giovine Enropa« — »Mlada Evropa«. To društvo naj bi sprejelo v svoje okrilje vse nacionalne zveze »Mlade Nemčije, Italije in Poljske«. Po generalni konstituciji tega društva imajo evropski narodi glavno dolžnost, podpirati se med seboj, da izgine vsa oblast, ki prinaša narodom škodo! Vsled revolucionarnega delovanja društva »Mlada Švica«, katero jc ustanovit leta 1834., je bil leta 1836. za vedno izgnan iz Švice. Odtod sc je podal v London, kjer je zelo živahno deloval. Stopil je v stik z voditelji raznih revolucionarnih strank. Posebno intimno pa jc občeval z laškimi republikanci. Vstaje v Lombfirdiji sc je udeležil osebno. Dne 5. sušca leta 1848. — leto svobode za Evropo — jc ustanovil društvo »Associazione Nazionale«, ki se je zelo) hitro razširilo. Leto evropske revolucije (1848) nan polnilo je Mazzinija z najlepšimi upi. Kajti že leta 1850. je ustanovil v Londonu »Evropski demokratični centralni komite«, ki naj bi nekako izpopolnil društvo .Mlado Evropo«. To društvo naj bi v zvezi z leta 1849. ustanovljenim laškim narodnim komitejem -, varnost v večernem času, ko vlada egiptovska tema tudi po Ljubljani, bo treba bolie skrbeti. lj Gg. peki sc vabijo, da pridejo v četrtek, dne 30. avgusta, ob 9. uri v mestno posvetovalnico. lj Paradižniki na rumene D-azkaznice, Mestna aprovizacija bo delila jutri, v četrtek, dne 30. avgusta, popoldne, v cerkvi sv. Jožefa paradižnike med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko D. Na vrsto pridejo od 2. do 3. ure stranke z izkaznicami št. 1 do 200, in od 3. clo 4. ure stranke z izkaznicami št. 200 do konca. Vsaka rodbina clobi 2 kg paradižnikov. Kilogram stane 80 vin. Vhod pri glavnih vratih. Posodo je treba nrinesti s seboj. lj Ujet je bil dne 19, t, m. n.-i soški fronti 201etni Fran Jcrcs iz Ljubljane, po poklicu zasebni uradnik. lj Umrli so v Ljublir.ni: Cirila Urbar, hči pekovskega ooslovodje, 2 leti. — Hilda Ponebšek, rejenka, 7 mesecev. — Alojzija Obreza, mestna uboga, 69 let. — Josip Adamkovič, topničar. — Katarina Lišnik, begunka, 75 let. — Marija Drinovec, žena železniškega poduradnika. 58 let. — Ma-' rila Melihar, žena vodje boletnega urada, 40 let. — Stanislav Medvod, sodarjev sin, 13 let. — Valerija Jereb, monterjeva hči, 8 let. lj Zasebni uradniki m uradnice na Kranjskem, Slovenskem Štajerskem, Koroškem in Primorskem se opozarjajo, da se bode vršil začetkom meseca septembra v Ljubljani ustanovni občni zbor »Društva zasebnnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«. Društvu more pristopiti kot_ član vsak uradnik ali uradnica katerekoli narodnosti, ki biva na imenovanem ozemlju. Namen društva bode predvsem zastopati stanovske koristi zasebnega uradništva, skrbeti za izboljšanje gmotnega položaja, člane strokovno izobraževati, nuditi jim v potrebi podporna sredstva, skrbeti v brezposelnosti za službo itd. — Ker more biti tako društvo za zasebno uradništvo zdaj in v bodočnosti velike važnosti, je vsakega posameznega uradnika in uradnice lastna in skupna korist, da pristopi društvu kot član. Zato naj eni, ki so pristopnice že prejeli, te čimpreje podpišejo in jih vrnejo na naznanjeni naslov. Kdor pa pristopnice še ni prejel, jo dobi pri g. Iv. Hitru, nadoficijalu Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. Pristopnino in članarino bode določil ustanovni občni zbor. lj Pojasnilo, Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je letos pomladi plače uradništva tako izdatno povišal, da se mu pač ni treba bati primere z drugimi domačim izavodi. Vrhu tega je upravni svet v svoji seji z dne 25. t. m. na predlog ravnateljstva draginjsko doklado podvojil, tako da prejme od 1. septembra t. 1. naprej vsak oženjen uradnik brez izjeme na leto draginjske doklade 1440 K in vrhu tega za vsakega otroka 240 K, tako da znaša na primer draginjska doklada tudi najnižjega oženjenega uradnika s tremi otroci 2160 K. Samski uradniki dobe 960 kron in samske uradnice 720 K. Oženjeni sluge 1200 K ter neoženjeni sluge 720 K draginjske doklade. Te doklade so za podružnico Trst in Split, tamošnjim težavnej-šim razmeram primerno, še višje. —■ V isti seji so se tudi zboljšali prejemki vpoklicanih uslužbencev, lj Prodajalci moke r® vabijo, da sc zglasc zanesljivo v soboto 1. septembra 1017 ob 9. uri v mestni posvetovalnici. lj Razt!cH*ev mesa na rdeče izkaz« nics. V čet t ••n«! 30 a vv.usUt. popoldne bo de'; .""Urin "'ovizflrija, iz svojega skl. • čr c. ' sv. Jožefa na rdeče L •• ,'->..v< , meso po na- slednjem redu: od pol 2. do 2. ure štev. 1—200, od 2. do pol 3. ure štev. 201—400, od poi 3. do 3. ure štev. 401—600, od 3. do pol 4. ure štev. 601—800. od pol 4. do 4. ure štev. 801 do konca. Rodbinske izkaznice jo treba prinesti s seboj, enako drobiž. lj Razdelitev mesa za uradniške skupine. Uradniške skupine urejmejo meso dne 30. avgusta, popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Ob pol 5. do pol 6. ure pride na vrsto prva skupina, od pol 6. do 6. druga skupina, od 6. do pol 7. ure tretja in od pol7. do 7. četrta skupina. Rodbinske izkaznice in drobiž Prinesite s seboj. Razne novice. — Griža v Budimpešti. Minuli teden je zbolelo na Griži 124 oseb; 16 jih je umrlo. Vcjnovičev »Ekvinocij« kot opera. »Agr. '' •'gblatt« poroča, da uglasbuje zna-J11 "t Moravan, ki živi sedaj kot kap.. rankobrodu, Franc Neumann, novo veiiko opero »Ekvinocij«, sestavljeno natančno po znani Vojnovičevi drami, ki jo bodo izvajali v februvarju 1918 v mestnem gledališču v Hamburgu ali pa na dunajski operi. Neumann je izjavil, da je uglasbil prva tri dejanja kot c. in kr. nadporočnik na italijanski bojni črti, dočim je napisal Vojnovič v zagrebški bolnišnici na njegovo prošnjo v nemškem jeziku še četrto dejanje. To zadnje dejanje je najlepše. Šaiiesaju na delu. Glasilo nemškega šulferajna »Der getraue Eckart« piše: Mnogo ruskih, srbskih in rumunskih ujetnikov se je naučilo v ujetništvu nemščine, poneso jo s seboj domov in bodo širili nemško kulturo. Tudi poljski, rusinski in židje-begunci bodo zdržgvali stike z Nemci. — V osvojeni Braili so ustanovili Nemci otroški vrtec in sedemrazredno nemško ljudsko šolo s 380 učenci, poleg te še '3 tečaje za odrasle v poučevanje nemščine. 0:1 navedenih 380 učencev jih je 301 rumunske, ostali pa raznih drugih narodnosti. ijsiarejše drevo na svetu ima baje' Mehika. To najstarejše drevo je cipresa, v mestecu Santa Morta de Tulla, kjer raste, je na rečeno drevo jako ponosno. Naj-prvi je pisal o tem drevesu Aleksander pl, Humbold, ki ga je vedil leta 1803. Pravi, da je merilo v premeru 36 metrov, o visokosti pa ne govori nič. Koliko je ta orjaška cipresa v resnici stara, je težko dognati, trdi se pa, da 4000 do 6000 let. Vsa visoka starost pa se cipresi nič kaj ne pozna, in da bi v rasti pešala, ni videti na njej. Tablico, ki jo je Humbold pritrdil na deblo 3'zu metra od tal, so našli čez 100 let, t. j. 1913. 1, zrastlo s cipresino skorjo. Morda je ta cipresa ono drevo, o kateri govori Ferdinand Cortez v svojih spominih, da je namreč nekoč pod njo počival s svojo armado. Vsekako je bila Cortezova armada le peščica ljudi. Postrezi si sam! V listu »Svenska Dagbladet« poroča nekdo iz Moskve: Človek je prisiljen, da si sam pospravi sobo, sam postelje posteljo, in kar je bilo najhujše, da so bile obednice zaklenjene. V, največjem hotelu matuške Moskve v »hotelu Metropol« si je neki general zase in za druge tam bivajoče visoke častnike ▼ toliko pomagal, da je svojo lastno kuharico v hotelu nastavil. To je bilo pa tudi vse, da sc je mogel ta ali oni v hlevu pokrep-čati in poživiti, Ako je sploh kaj dobil, si je moral sam prinesti iz kuhinje in plačati za omelet štiri rublje in pol, za košček pečene goske pa sedem rubljev in poL »mliilajle se soriSKih Beguncev! Moskovski posvet. — PesiisliCoo po Psirograd, 27. avgusta. »Agentura«! Na seji 27. t. m. je izjavil poslanec prve dume Zabokor, da poslanci prve dume ogorčeno odklanjajo vsako misel na poseben mir. Če se nudi pošten mir, nočejo nemškega nuiu, marveč mir, ki bi proslavil Rusijo, Poslanec druge dume Alek-sinsktj jc izjavil, da so ga pooblastili poslanci druge dume, nai izjavi, da podpirajo le vlado, ki zasleiuie sledeče smotre: Vojska naj se nadaljuje v tesnem stiku z zavezniki, dokler ne bodo sovražne četa popolnoma pregnane iz Rusije in iz dežel njenih zaveznikov. 2, Najvišja oblast naj sc naslanja na koalicijo in na obrambo države. Gcneralisimus Koniilov je pred vsem pribil, da so tako smrtna kazen, katere povrnitev je zahteval, kakor tudi drugi ukrepi nekoliko ozdraveli armado, ki jo je strašno ra/.djala nepokorščina in nered. Zlo pa ruske armade šo diži v svojih krcmpljih. Brezobzirno se borimo z anarhijo, gotovo io bomo 7»dnSili. a nevarnost novih polomov še vedno grozi deželi. Položaj na bojišču je tak, dd smo izgubili celo Galicijo in Bukovino, sadove vseh naših zadnjih zmag. Sovražnik je prekoračil na več točkah našo mejo in grozi našim rodovitnim južnim deželam. Uničiti namerava rumunsko armado in Irka na vrata Rige. Če nam nc bo pomagala armada, da držimo obal pri Rigi, bo na široko odprta pot, ki vodi v Petrograd. London, 28. avgusta. (K. u.) »Times« javljajo iz Moskve: Go^ or Kerenskega na posvetu je splošno razočaral. Zamudil je sijajno priliko, da bi bil močno vplival na tiste, ki čutijo nerusko. Najnape.tejši, ki so onemogočili v Petrogradu posvet, bi to radii izvedli tudi v Moskvi. Stavkali so na poulični želcznici, v arsenalih in v tvor-nicah, a so zopet pričeli delati, kakor se je pozneje poročalo. Pravila o vedenja pri lelalsKlh napadih. 1. Za slučaj, da je prijavljen polet sovražnih letalcev proti Ljubljani, se odredi priprava na letalce, katera se naznani podnevi z rdečo zastavo, ponoči z rdečo sve-tilko- ki se izobesi na stolpu ljubljanskega grada. Vsakdo naj pazi na rnamenje »letalski alarm«! 2. Ako preti nevarnost sovražnih letalcev, se odredi letalski alarm s tem, da se oddasta dva strela iz topov na Gornjem Rožniku, da zapiskajo ponovno sirene v primernih presledkih, da dajo policijski stražniki zapored več žvižgov na piščalko in da vojaki zatrobijo ponovno prve takte retretnega signala (mirozova) na cestah in trgih. Konec letalskega alarma, odnosno znamenje, da nevarnosti ni več, se bo naznanilo z zvonjenjem na gradu. Ako se sovražni letalci zopet povrnejo, se bo dalo iznova znamenje »letalski alarm«. 3. V slučaju letalskega alarma je pred vsem dolžnost vsakega, da je miren in preudaren, da se radovoljno in hitro pokori ukazom uradnih organov in da jih podpira pri izvršitvi njihove naloge. 4. Telefonski pogovori, izvzemši naznanil požara in nezgod, so za časa letalskega alarma prepovedani. 5. Kdor je na prostem, naj si poišče brez prenagljenja kritja v hišnih vežah, katere je imeti do zatvorne ure vežnih vrat tako odprte, da se more takoj v vežo; osebam, ki iščejo zavetja, je dovoliti vhod. Najbolje je ostati v spodnjih nadstropjih. Gnječe — tudi v kleteh — se je ogibati. Kdor na prostem polju ne more dobiti zavetišča, naj se vleže na tla. Zbiranje po cestah in irgih je brezpogojno opustiti. 6. Na strehe in balkone hoditi je prepovedano. Nevarno je tudi postajati pri oknih. Zlasti je skrbeti, da se ogenj in luč pravilno zavaruje; za slučaj, da se izvrši letalski napad ponoči, je vsako razsvetljavo na zunaj preprečiti. Oknice, šaluzije in druge take naprave je podnevi in ponoči zapreti. 7. Na kraje, kjer so padle bombe, se ne sme. Bombe, ki se niso razpočile, kakor tudi dele izstrelkov, je pustiti ležati in se jih ne sme dotakniti. Kraje, kjer leže, je takoj naznaniti najbližji varnostni straži, odnosno najbližji orožniški postaji ali etapnemu štacijskemu poveljstvu. Ako se začuti poseben duh, ^e je radi nevarnosti vdihanja strupenih plinov odstraniti od do-tičnega kraja. 8. Zdravniško pomoč je poiskati potom etapnega štacijskega poveljstva. 9. Otroke je primerno poučiti. 10. Promet z vozmi vsake vrste, kakor tudi promet cestne železnice je za časa letalskega alarma ustaviti. Vpreženi vozovi ali avtomobili se imajo pod nadzorstvom vodnikov ustaviti na predpisani vozni strani, odnosno imajo ostati na svojih stojiščih. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah ces. naredbe z dne 20. aprila i854, drž. zak. št. 96. Naročajte nab*tke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1*80, za dame K T50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov pkupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. iMsisla širni z večletno prakso, kakor tudi Sprejme se eden ali dva manjša f» <9) z dobrimi spričevali se sprejmeta za neko večjo trgovino z drobnim in galanterijskim blagom v Ljubljani, Ponudbe pod „pošlen in pr.deu" 1972 na upravo časopisa. (2) ž tfaino aa hrano, brez stanovanja. Naslov p0vc upravništvo „Slovenca" pud St. /i34. Kupi se manjša ™ I: s m z v r t o m v kakem predmestju ljubljanskem: Udmat, Krakovo-Trnovo ali Šiška. Pogoji: solidna stavba, primerna cena. Ponudbe na upravništvo tega lista pod Dr, P., Ljubljana — 2085. Ponudbe z navedbo množine in cene v kilogramih na K. Milkovič. Moste pri Ljubljani. nove in stare ICUgJŠ vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. Blaž Jančar pleskarski mojster več let pri tvrdki brslr Eberl, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela. 1890 Delavnica: Oražem, Breg St 6. šFteeifc©, ilšaie cdstrnn.1 prn.v nagH dr Flesch-a izvir. „rujav<; m.izilo" Mali lonček K 1-60, veliki K 3'—. porcijaze rodbino K O-—. Zaloga za Ljublj&ao in okolico: Lekarna pri «Ca!em elsnu, Ljubljana, Marijin trg.1520 Vinski kamen, suhe gobe, kumno. med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste pnznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celja. 1354 (i) IVAN jRŽINCIG, irsovec in posestnik ROG, Istro priporoča svojo veliko zalogo iu mm po primernih cenah. Na prodaj sta dve 3 leta stari 2188 za vožnjo ln s teletom. — Ljubljana, Poljaaska cesta št. 55. Za GRADEC se išče mlada k boljšima zakonskima brez otrok, zmožna nemškega jezika. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: C. Siegler Bdi. v. Eberswa;d, Škotjaloka. Dšče se ki ima veselje do nekaj živine in do poljskega dela in se na to razume, za župnišče v Hrušici p. Podgrad, Istra. iSSB kosu, coctis pletenih z železno rinko (Pferde-halftern gefloch.) d K 28-80 per tuc. Manj kot tucat se po pošti ne pošilja. IVAN ADAMIČ vrvarna, Ljubljana lif d^i u nalem dobroid^C .Hm«** mm MU ML JiHf Ponudbo na upravo ,Slovenca' pod ,Mlin ai39'. J^daia kon«orcii »Sl'»v«",o«»«. n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice w LJubljani, Marije Terezšje s«s4a 12/IB jsprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljndsSa nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premiie. Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje. Stanje zavarovanega kaplaln K 1751003.000 — Stauje garancijskih loudov K 55,000.000 - Zavod temolji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831 Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pretužno vest. da je njen marljivi nadoficijal, gospod c. kr nadporočnik v nekem črnovojn. pešpolku, imejiteij vojaškega zaslužn. križca III. iazr., pohvalnega priznanja z meči itd., dne 9. avgusta 1917 na romunskem bcjjišču pri Tifesti padel častne smrti za domovino ter bil pokopan v Purec! ;;. Časten mu spomin! 2142 V LJUBLJANI, dne 28. avgusta 1917. mmsgmz V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naš ljubljeni sin, neizmerno dobri soprog in brat, gospod ____<1 v t* T c. kr nadporočnik v ev. kornp. komandan', imejiteij voi. zasl križca HI. raz-reda z vojno dekoracijo in nadoiicijal ljubljanske »Hestna kran;5nlccc, dne 9. t. m. zadet od ročne granate padel junaške smrti na jugovzhodnem bojišču in bil pokopan v samotni grob v vasici Purcelesti pri Foscanl. Sveta maša zadušnica se bode darovala v trnovski župni cerkvi dne 1. septembra ob 8. uri. LJUBLJANA — GRADEC. Marija Tilnik roj. Gottsberger, soproga. Fran, Josip in Albert Tilnik, bratje; prvi na bojnem polju, druga dva v ruskem vjetništvu Dne 3. septembra 1917 vrši se pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 26, ob 10. uri dopoldne dražba hotelskega posestva Podpisana vljudno sporočam, da sem prodala svoje posestvo in gostilno m Vdano podpisana naznanjam, da sem kupnim potom pridobila starodavno gost