AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 76
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL 1, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Jugoslovanski kulturni vrt je sedaj popolnoma plačan
Slovenski in jugoslovanski javnosti v Clevelandu in po vseh Zedinjenih državah se naznanja, da je Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu ne samo popolnoma dovršen pač pa je tudi plačan. Zadnji račun, ki je še preostajal, je bil od cvetličarske družbe, pri kateri se je naročilo nekaj tisoč dreves, večjega in manjšega grmičevja in cvetlice, kar vse je posadilo v Kulturni vrt. Ta račun je znašal nad $2,000.00.
Posebej naj se še omenja, da je plačano tudi vse ostalo, kar smo morali mi kot narodna skupina plačati, namreč ves material, okrasno kamenje, cevi za umetno namakanje vrta in drugo, kar je znašalo mnogo tisočakov. Plačan je tudi arhitekt, ki je napravil tako impozantne načrte za vrt. Plačani, so tudi vsi spomeniki, ki se danes dvigajo v vrtu.
Mi smatramo kot svojo največjo dolžnost, daj se na mestu iskreno zahvalimo vsem narodnim in požrtvovalnim darovalcem, podpornikom Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, organizacijam, društvom, klubom in vsem posameznikom, ki so tako velikodušno in ponovno in ponovno prispevali irt stali odboru ob strani, da je ta ogromna narodna kulturna ustanova plačana. Zahvalimo se našemu časopisju, zlasti pa Ameriški Domovini, ki so nas vseskozi podpirali, pisali v prid Kulturnega vrta in bodrili narod, da si je postavil tako krasen spomenik trajne kulturne vrednosti v Zedinjenih državah.
S tem, da je plačano delo, cvetlice, okraski, spomeniki in vsi drugi stroški, pa nastanejo tu in tam novi manjši stroški, ki bodo morali biti poravnani. Predvsem je treba plačati obljubljeno "Spominsko knjigo," kajti sklad, ki je bil doslej nabran za to knjigo, se je vporabil za izplačilo Vrta.
Kupiti se bo morala tudi znana električna ledenica, ki je bila obljubljena. Vsi nadaljni prispevki gredo torej v sklad za Spominsko knjigo. Sleherni, kdor bo prispeval bo vpisan v to zgodovinsko knjigo, kot'tudi oni, ki so prispevali dosedaj. Knjiga bo trajne vrednosti za vse, ki jo dobijo.
Največja naloga pa, ki je bila tako težavna, je pa sedaj izpolnjena. Narejeno bo pa tudi vse drugo, kar je bilo obljubljeno. Lepo prosimo nadaljnega materialnega in moralnega sodelovanja in podpore, da končno dosežemo popolni cilj, ki pride v dnevih 14. in 15. maja. Prosimo torej nadaljnega sodelovanja, že danes apeliramo na najširšno našo zavedno javnost, da sodeluje pri veliki proslavi in pri sprejemu odličnega gosta iz domovine, dr. Jurija Adlešiča, predstavnika slovenske prestolice — Ljubljane.
še enkrat iskrena hvala vsem skupaj ža vse velike žrtev, ki ste jih doprinašali, ko ste delali in pomagali. Priporočamo se vam še za nadalje do končnega cilja. Da se vidimo 14. in 15. maja pri ogromni narodni proslavi. Z iskreno zahvalo in narodnim pozdravom, za Jugoslovanski kulturni vrt: Anton Grdina, gl. predsednik. Jože Grdina, gl. tajnik, Marion Kuhar, glavna blagajni-čarka.
-o—
Odvetniški talent
Kar premore Cleveland najboljših odvetnikov se- nahajajo te dni v sodni j ski dvorani Common Pleas sodnika Frank J. Lausche, pred katerim se Vrši obravnava naperjena proti visokim uradnikom Republic Steel Co. Odvetniki Tom Girdlerja, ki 3e predsednik Republic Steel Co., so ponovno predlagali, da sodnija vrže tožbo iz sodnije, toda sodnik Lausche je temu oporekal in izjavil, da mora tožba iti naprej. Kakih 30 prominent-*iih odvetnikov argumentira na sodni j i za in proti. Gre se za šest bilijonov dolarjev, za katere so bili delničarji Republic Steel Co. Potegnjeni.
Nova priseljenka Iz Maribora na štajerskem je s parnikom Normandie dospela ^rs. Zofija Poznik k svojemu s°progu Mr. Albinu Pozniku na 2657 E. 149th St. Potovala je s Posredovanjem tvrdke Kollan-želimo ji prijetno bivanje v naselbini.
Skupno sv. obhajilo
Članice podružnice št. 14 S. ž. imajo v nedeljo 3. aprila v Cerkvi sv. Kristine skupno sv. °bhajil0 ob 6:30 zjutraj. Zbi-^^HšČe pred šolsko dvorano.
Skupno sv. obhajilo . Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ lfna v nedeljo ob 6. uri skupno Sv- obhajilo v cerkvi sv. Lovren-Ca- Pridite vse!
V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bil !?dPeljan v St. Alexis bolnišnico ^ank Vegel, 19200 Monterey Ave. Nahaja se v sobi št. 219.
Smrtna kosa
V četrtek je preminul dobro poznani rojak Frank Kor-vat, po domače Jakobov, star 60 let. Pokojni je bil doma iz Ambrusa in je prišel v Ameriko pred 30. leti. Bil je član društva sv. Jožefa, št 146 K. S. K. J. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Rose, sina Jo-sepha, sestro Jennie Grainar, v stari domovini pa sestro Marijo Hočevar. Pogreb ranjke-'ja se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 2560 E. 75th St., blizu Woodland Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo ranjkemu možu mirna ameriška zemlja. Kompanija v zadregi Iz Buffalo se poroča, da bo morala znana avtna kompanija Pierce-Arrow prenehati s poslovanjem, ker se kompanija bliža bankrotu. Na sodni j i se dne 11. aprila vrši izredno zaslišanje, ki naj dožene, če je kompanija insolventna. Voditelji kompanije so izjavili, da nikakor ne morejo naprej s poslovanjem.
Prevzetje mlekarne
James Mačerol je prevzel znano Mayflower mlekarno na 1083 E. 68th St., katero bo odslej vodil pod imenom Rosedale Dairy. Podjetje toplo priporočamo. Nov lastnik garaže Frank Klun je prevzel od Frank Petroviča garažo na 1109 E. 61st St. Mr. Klun je poznan kot dober mehanik ter se priporoča lastnikom avtomobilov za razna popravila vseh vrst jav-tov.
"Jaz nisem zmožen za diktatorja" — Roosevelt
Warm Springs, Ga., 31. marca. Včeraj je predsednik Roosevelt odgovoril v posebnem pismu onim svojim nasprotnikom ki so proti reorganizaciji vlade in ki trdijo, da bi predsednik Roosevelt rad postal diktator. Drugega izgovora za napade na predsednika nimajo. Predsednik je naslovil pismo neki neimenovani osebi, ki mu je pisala pismo. Pravi Roosevelt: "Kot vam mora biti znano, sem jaz enako kot vi velik nasprotnik diktatorja v Zedinjenih državah in to iz sledečih treh vzrokov: 1. Jaz nimam nobene volje niti želje biti diktator. 2. Jaz nimam nobenih sposobnosti in kvalifikacij, da bi postal uspešen diktator. 3. Preveč historičnega ozadja in preveč vednosti imam o sedanjih diktatorjih, da bi sploh mislil na kako diktator-stvo v katerikoli obliki v tako demokratični državi kot so Ze-dinjene države."
Najvišja sodnija Zed. držav za svobodo časopisja
Washington, 31. marca. Najvišja sodnija je včeraj razsodila, da je postava mesta Griffin, Georgia, ki zahteva, da imajo raznašalci plakatov in časopisov posebno licenco, pro-ti-ustavna, ker krši točko ustave glede svobode tiska. Vsi sodniki najvišje sodnije so se s tem strinjali. Najvišja sodnija pravi, da se čudi, da je mogoče, da sploh kaka mestna vlada pride na idejo zahtevati davek, ki je v zvezi s tiskom, ko ameriška ustava vendar jasno določa, da je tisk svoboden. V tisku se ne razume samo časopise, pač pa vsakovrstne tiskovine, ki vsebujejo informacije ali razna mnenja.
-o-
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj ob 8:30 je preminul Vid Lindič, star 47 let. Ranjki je bil doma iz Hrvatske, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906. Tu, zapušča žalujočo soprogo Ano, tri sinove, Viktor, Joseph in John, in dve hčeri Rose in Mary, ter brata Petra. Bil je član društva Hrvatska Sloboda št. 235 HBZ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 15519 Daniel Ave,, v cerkev Marije Vnebovzete pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Zmanjšana postrežba
Družba cestne železnice naznanja, da bo od sobote naprej znižala postrežbo na osmih mestnih progah, razven ako mestni komisar za cestno železnico kaj enakega ne prepove kompaniji. Na St. Clair Ave. ostane postrežba kot sedaj, prizadete so pa sledeče proge: Wade Park, Clark, Madison, Broadway, Detroit, Clifton, Union in Kinsman Ave.
"Pri Zlatem rogu"
Pevski zbor Jadran, ki šteje med svojimi člani izurjene pevce in pevke, priredi v nedeljo mično opereto "Pri zlatem rogu." Opereta se predstavlja v nedeljo 3. aprila ob 3.- uri popoldne na odru Slovenskega Delavskega Doma Občinstvo je prav prijazno vabljeno k tej predstavi, ki vam bo vsem ugajala.
Sodnik Frank J. Lausche je pri WPA?
Bilo je preteklo nedeljo, ko se je sodnik Frank J. Lausche, v družbi z več drugimi sodniki in odvetniki podal na golf polje na oddih. Po končani igri so igralci vsi blatni in oblečeni v stare ponošene obleke prišli v neki bližnji re-stavrant, kjer so zahtevali prigrizek in kavo. Lepa strežnica v restavrantu usmiljeno pogleda došlece in končno reče: "To je pa tudi sramota za vlado, da morajo WPA delavci celo ob nedeljah delati. En dan v tednu bi lahko imeli počitka . . ." Sodnik Lausche, ki je čutil, da ga imajo za WPA delavca, je hitro spravil prigrizek pod streho in pobegnil iz restavranta proti avtomobilu in proti domu, kjer se je nagloma preoblekel.
Nemška vlada zvišuje posojila novoporočencem
Berlin, 31. marca. Državni tajnik dr. Fritz Reinhardt je včeraj izjavil, da namerava Nemčija zvišati posojila novoporočencem in obenem zvišati prispevke družinam, ki imajo gotovo število otrok. Cilj nove odredbe je ne samo zmanjšati breme družinam, ki imajo veliko število otrok, pač pa tudi prisiliti ljudi, da ne zapuščajo kmetij in ostanejo na zemlji. Od leta 1933 je nacijska vlada posodila več kot 900,000 novoporočencem približno $60,000,000 ali povprečno 700 mark enemu paru. To je imelo za posledico, da se je sklenilo 450,000 več porok kot bi se jih sicer, in da se je Nemčija povečala za 1,200,000 otrok. Novoporočenci na kmetih, ako ostanejo vsaj do 30. leta na kmetiji, lahko smatrajo posojilo kot dar države in denarja državi ni treba vrniti.
Tekma kegljanja SŽZ
V	soboto in v nedeljo sta dva dneva, ko se bodo postavile ženske in dekleta, ki so organizirane v kegljaških krožkih Slovenske ženske Zveze. Tekma v obeh slučajih se vr§i na znanem Pozelnikovem kegljišču na St. Clair Ave., v bližiili 105. ceste. Tekma se prične v soboto večer, točno ob 7. uri in se bo kegljalo "doubles" in "singles" ter dve skupini: podružnica št. 14, Nottingham, načelnica K. Kebe in št. 50, načelnica Rosalie Jerman.
V	nedeljo točno ob 2. uri popoldne pa začnejo s kegljanjem sledeče skupine: št. 14, načelnica Mary Perdan. št. 41, načelnica Mary Lušin. Št. 15, načelnica R, Hren. št. 25, načelnica Albina Novak. Št. 40, načelnica Frances Brešak. Št. 21, načelnica Bertha Glau. št. 15, načelnica T. Glavič in št. 50, Urna Nežika, načelnica Josephine Seelye.
Ob 4:30 popoldne pa začnejo kegljati sledeče skupine: št. 14, načelnica Mrs. Kaušek, št. 41, načelnica A. Karlinger, št. 50, načelnica F. Sitter, št. 25, načelnica Stephanie Paulin, št. 49, načelnica Mrs. Kapudja, št. 50, načelnica Agnes Trebar, št. 15, načelnica A. Arko, in št. 50, načelnica J. Zakrajšek.
Torej deklet in žensk od številnih društev je kot listja in trave. Kdor se zanima in bi rad videl napeto tekmo, naj se potrudi v soboto in v nedeljo na Pozelnikovo kegljišče, 10322 St. Clair Ave. Boste videli, da ženske znajo enako dobro kot moški, ali mogoče pa še boljše!
Pogreb škofa
Včeraj so v Scrantonu, Pa., pokopali katoliškega škofa Rt. Rev. Thomas Charles O'Reilly, ki je bil svojeČasno v Clevelandu. Zadnji dan pred pogrebom je obiskalo truplo škofa v cerkvi najmanj 20,000 ljudi. Ganljiv je bil prizor, ko so se vsi otroci katoliških šol Scran-ton škofije poslovili od svojega višjega pastirja. Pogreba včeraj se je udeležilo 600 duhovnikov.
Avto licence
Včeraj je bil zadnji dan za dobitev novih avtnih licenc. Ako boste danes vozili s staro ličen co, ste lahko aretirani. Do polnoči sinoči še 25,000 avtomobili-stov v mestu ni imelo novih li cenc.
Lakota, povodnji, bolezni grozijo Kitajski
Šangaj, 31. marca. Cesar ni mogla doseči mogočna japonska armada bodo dosegle naravne sile, ki so se pojavile proti Kitajcem. V mnogih provincah je že nastala lakota in ljudje nimajo drugega živeža kot suhe korenine. Silne povodnji so prisilile stotisoče Kitajcev, da so zbežali iz svojih domov. Lakoti vselej sledijo nevarne, nalezljive bolezni in na ta način je stotisoče, da, milijone Kitajcev zapisanih smrti. Samo hiter mir z Japonci ali pa kak čudež more rešiti Kitajsko strašne katastrofe, v kateri se nahaja. Več kot 30,-000,000 Kitajcev je moralo že sedaj izprazniti ozemlje, kjer se vršijo boji in desettisoče jih je že umrlo od lakote.
Razne razsodbe najvišje sodnije Zedinjenih držav so v korist delavcem, Kompanije v (aliforniji morajo zaposliti odstavljene ljudi
Washington, 31. marca. Najvišja sodnija Zedinjenih držav je včeraj odredila, da je Santa Cruz Fruit Packing Co. podvržena odredbam narodnega vladnega delavskega odbora, četudi pošilja manj kot 40 odstotkov svojih pridelkov v druge države.
Obenem mora kompanija vpeljati za svoje delavce kolektivno pogajanje, se ne sme vtikati v poslovanje delavske unije in ne sme nikogar preganjati, ker je postal član unije. Zlasti pa iz tega vzroka delavcev ne sme odsloviti.
Omenjena kompanija je dobila tudi povelje od najvišje sodnije, da mora nemudoma zaposliti 40 delavcev, katere je odslovila, ker so pristopili k uniji. Vsi so že dobili poziv, da se vrnejo na delo.
Zmago je izvojevala tudi unija zamorskih delavcev, ki je piketirala neko pekarno v Washingtonu. Kompanija je trdila, da je piketiranje pekarne od strani zamorcev ne-sanitarno. Toda najvišja sodnija je razsodila, da se ne gleda na to, ali piketirajo črni ali beli ljudje.
-o—
Nemčija je stavila Čehoslovaški svoje pogoje.
Pokojni Jos. Tekavčič
Kot je bilo poročano je v sredo popoldne preminul rojak Jos. Tekavčič, star 45 let, rojen od pionirske ameriške družine v Ameriki, znane "Lukceve" družine. Tekavčič Lukceva družina je bila ena prvih v Clevelandu. Starši ranjkega so doma iz Hinj in so dospeli v Ameriko leta 1889. Pokojni je bil rojen v Clevelandu 23. marca, 1893. Leta 1918 je bil pozvan v svetovno vojno, kjer je pri armadi služil 22 mesecev. Poročil se je leta 1923 z Mary Oberstar, doma iz Dčlenje vasi pri Ribnici. Poleg soproge zapušča hčer Mary staro 14 let, Irene 10 let in sina Josepha 7 let. Zapušča tudi sestre: Mrs. Johano Bajuk, Mrs. Mary Knepp in Dorothy Krall ter brata Viktor Tekavčiča, poleg številnih drugih sorodnikov. Bil je član Foreign War Veterans, Disabled Veterans, Army and Navy Union, ki mu bodo priredili vsi časten vojaški pogreb. Ranjki ni delal 7 let. Zadnje dve leti je popolnoma onemogel. Pogreb se vrši v pondeljek ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 1356 E. 66th St., onstran Superior Ave., pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Sorodnikom in ostalim naše globoko sožalje. Bodi ohranjen časten spomin ranjkemu!
Produkcija jekla
Iz jeklarskih krogov se poroča, da se je produkcija jekla tekom tedna zvišala za dve točki in je danes 35 odstotkov normalna.
Paris, 31. marca. Nemčija je stavila čehoslovaški republiki gotove pogoje, katere mora praška vlada spolniti, ako želi mir od strani Nemčije. Ti pogoji vsebujejo v glavnem štiri točke:
1.	Praška vlada mora ustanoviti nekako federalno vlado po vzoru švicarske vlade. V tej državi bodo samostojni kantoni za Sudestke Nemce, Poljake in Slovake.
2.	Praška vlada mora skleniti z Nemčijo ugodno trgovsko pogodbo, glasom katere bo čehoslovaška republika v ekonomskih ozirih popolnoma odvisna od Nemčije. S tem zgubi čehoslo-vaška ekonomsko samostojnost.
3.	Praška vlada mora prepovedati izdajanje časopisov v Pragi, katere so ustanovili nemški politični begunci in v katerih se napadajo odredbe nemške vlade. Tudi češko časopisje mora pisati v prijaznem tonu napram Nemčiji.
4.	Čehoslovaška vlada mora proglasiti popolno nevtralnost.
Vse obstoječe tajne vojaške pogodbe, glasom katerih prideti Francija in Rusija čehoslovaški na pomoč v slučaju napada, se morajo preklicati.
Kot se poroča iz Berlina je praška vlada že odobrila prve tri točke, dočim se ustavlja glede četrte. Toda v očigled obnašanja Anglije in radi sla bosti francoske vlade bo čehoslovaška najbrž sprejela tudi četrti predlog.
Toda to je le začetek končne razdelitve čehošlovaške. Ko b« slednja razdeljena v kantone bo Nemčija v kratkem zasegla nemški kanton, poljski kanton se priklopi k Poljski, slovaški kanton pa vzamejo Madžari.
Ostala) bo le mala češka država, ki bo radi pritiska iz Nemčije tako izmozgana, da jo bo Nemčija končno absorbirala.
Poljski minister za zunanje zadeve Joseph Beck je bil pred kratkim na obisku pri Mussoli-niju v Rimu. Govori se, da je dobil dovoljenje Mussolinija, da sta Poljska in Ogrska deležne razdelitve Čehošlovaške.
-o-
Kredit časopisom
Chicago, 31. marca. The National Safety Council daje kredit ameriškim časopisom, ker so s svojo izvrstno kampanjo preprečili najmanj 1,800 smrtnih nesreč potom avtomobilov v Ameriki. Neprestanja kampanja časopisja glede previdne vožnje in spolnovanja avto mobilskih postav je povzročila, da so postali avtomobilisti bolj previdni, kar zmanjšuje število nesreč na javnih cestah.
-—:—o-
Na potu v domovino
Včeraj se je podala na večmesečni obisk v staro domovino v naselbini dobro poznana Mrs. Amalia Božeglav s svojo hčerko Stello. Obiskali bosta mnoge kraje v zasedenem ozemlju, to je, Staro Sušico in St. Peter na Krasu, kakor tudi Jugoslavijo. Potujeti na parniku Normandie s posredovanjem tvrdke Kollan-der. Srečno pot in srečen po-vratek!
Iz obiska v stari kraj
Iz obiska v Jugoslaviji, kjer sta se mudila par mesecev, sta se ta teden vrnila s parnikom Normandie Mr. in Mrs. Joseph Anzelc na svoj dom na 1176 E. 61st St. Ogledala sta si mnoge kraje Slovenije, na Notranjskem, kjer je Mr. Anzelc doma, in Belo Krajino, odkoder prihaja Mrs. Anzelc. Dobrodošla.
Nov štrajk?
Detroit, 31. marca. Chrysler korpcracija je nalepila v vseh svojih tovarnah notice, češ, daje prišla na sled neki zaroti, katere namen je prenehati z delom v tovarnah, kjer se izdelujejo Plymouth avtomobili. Korporacija pravi, da če pride do štrajka. da zapre vse Plymouth tovarne in preneha s produkcijo. Med unijo in korpcracijo so se vodila pogajanja za novo pogodbo. Kompanija je predlagala, da se sprejme stara pogodba, kar je pa unija zavrnila. Kompanija zahteva pred vsem garancijo, da ko je pogodba podpisana, da ne more priti do štrajka.
_—o-
V bolnišnici
V Glenville bolnišnico se je podal Frank Zdešar, 1020 E. 66th Place. Prestati je moral dvojno operacijo. Obiski nikakor niso dovoljeni.
Skupna sv. spoved
članice podružnice št. 15 S ž. Z. imajo v Soboto popoldne in zvečer skupno sv. spoved v cerkvi sv. Lovrenca. Pridite polno-številno.
Nova gostilna
Mr. Louis Perne odpre v soboto 2. aprila novo gostilno na 1387 E. S'9th St. in se rojakom toplo priporoča.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
AMERICAN HOME
8117 St. Clair Avenue
___ ___________________Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 76, Fri., April 1, 1938
Mehika škoduje sama sebi
Politična smernica predsednika mehikanske republike Cardenasa, ki je naperjena proti tujezemskim interesom, je popolnoma napačna in bo končno najbolj škodovala Mehiki sami. Kot je čitateljem znano je predsednik mehikanske republike izdal dekret, glasom 'katere se je tujezemskim družbam, ki poslujejo v Mehiki na petrolejnih poljih, zaplenilo premoženje vredno do $450,000,000.
iKakor je to težka zguba za tujezemske interese v Mehiki, pa bo Mehiko občutila, da bo končno njena tozadevna zguba še večja. Resnica se ne da potlačiti in mora na dan. In mehikanska vlada deloma že čuti posledice. Kajti zgubila je takoj ogromne davke, ki so jih plačevale tujezemske družbe vladi. Da nadomesti to zgubo, bo morala vlada obdavčiti svoje lastno prebivalstvo, ki že danes komaj prenaša obstoječe davke. In da neprestani novi davki ustvarjajo ljudsko nevoljo in mržnjc do vlade, je gotovo vsakomur znano.
Druga posledica je padec mehikanske denarne vrednosti. Padanje se dogaja skoro dnevno in padanju denarne vrednosti seveda sledi — draginja. Mehikanski delavec še nikdat ni imel došti jesti, v primeri z ameriškim delavcem, toda padanje valute bo povzročilo, da s( bo moral še bolj tesno prepasati želodec. S padcem valute pa nastane tudi neznosen ekonomski položaj, katerega sleherni občuti. Kaj je mehikanska vlada pridobila z zaplembo tujezemske lastnine, ne more noben razumen človek pogoditi.
Predsednik Cardenas trdi, da so se tujezemske kompa-nije zarotile proti mehikanski vladi s tem, da so prišle v spor z delavskimi unijami. Ta "zarota" je kriva, da je vlada zaplenila premoženje tujezemskih kompanij. Ni še tega pet tednov, ko so petrolejne družbe v Mehiki stavile vladi ponudbo, da zvišajo plače petrolejnim delavcem za $11,000,-000.na leto, pod pogojem, da predsednik Cardenas črta točko v pogodbi, ki pravi, da morajo uslužbenci kompanij imeti enako pravico pri upravi podjetij kot lastniki. Lastniki so trdili, da če se jim ne dovoli, da vodijo svoja podjetja sami, da ne morejo biti odgovorni za obstoj, za davke in za plače.
Cardenas je zavrnil to ponudbo in zahtevo kompanij in je odredil, da se zapleni lastnina tujezemskih družb, češ, da je to potrebno za napredek in za mir v industriji. In prvi, ki trpijo radi te odredbe so mehikanski delavci na petrolejnih poljih. Najprvo je bila vlada, potem ko je zaplenila petro-lejna pclja, prisiljena, odsloviti tisoče delavcev, ker ni bila pripravljena za obratovanje v intrikatnem sistemu pridobivanja petroleja. Ostali delavci, ki so še na delu, so se morali zadovoljiti z nižjimi plačami. Nižje plače so morali sprejeti, da se z razlik^ podpira one, ki so postali brezposelni radi vladne odredbe.
Med domačini v Mehiki ni ekspertov, ki bi znali voditi obratovanje na petroleinih poljih. Vse to delo so dosedaj vršili ameriški ali angleški inženirji in strokovnjaki. Ako bo Mehika, ki je bogata na petroleju, hotela obratovati pe-trolejna polja, bo morala poklicati na pomoč tujezemske strokovnjake. Kajti petrolej se ne pridobiva samo iz zemlje, pač pa ga je pozneje treba čistiti, in, kar je glavno, dobiti potrebne trge zai prodajo petroleja, gasolina in drugih petrolejnih produktov. Najboljši trg za mehikanski petrolej pa je bil ravno v Zedinjenih državah in v Angliji.
Teh odjemalcev mehikaifskega petroleja sedaj ne bo več in treba bo dobiti nove odjemalce. Nemčija, ki potrebuje silne množine petroleja in gasolina, je sovražna Mehiki. Rusija ga ima sama dovolj, enako Južna Amerika. Drugo države sploh ne pridejo v poštev. Komu bo torej Mehika prodajala petrolej, je veliko vprašanje.
Vlada Zedinjenih držav je bila vedno naklonjena, da celo prijateljska napram mehikanski vladi. Šla ji je v vseh oZirih na roko. V zahvalo je Mehika zaplenila Amerikan-cem njih premoženje. To bo v svarilo tudi drugim tujezemskim interesom, da se ogibljejo Mehike. Kaj bo Mehika sama naredila, nihče ne ve. Brez tujezemstva ne more shajati. Najbrž se bo ponovila sovjetska tragična komedija, ko so delavski agitatorji prevzeli vlado in spravili delavca na beraško palico. To se bo v Mehiki ponovilo v manjši meri.
V	nedeljo bo potres...
Kje neki? Na Pozelnikovem kegljišču, kjer bodo naše žene in dekleta, spadajoče k SŽZ. podirale kegle, da se bo kar kadilo.
V	nedeljo torej, se vrši druga redna letna kegljaška tekma SžZ, za kar se je priglasilo 18 skupin ali timov, to je 17 rednih in en tim se bo pa imenoval "Urne Nežike tim" in v tem ti-mu bodo same Nežike. Koliko zabave znajo te Nežike povzročiti veste tisti, ki ste bili navzoči lani in za letos se pa pripravljajo že vse leto, da bodo še bolj originalno komične.
Kegljanje se bo pričelo točno ob dveh popoldne, to je prvih osem skupin in druge pa začnejo točno ob pol petih popoldne. Jemale se bodo tudi premikajoče slike od vseh navzočih in tistih, ki bodo kegljale, zato pridite na kegljišče vsaj okrog pol dveh popoldne, da se slikanje uredi pred tekmo.
V	"doubles" in "singles" se bo pa kegljalo v soboto večer začetek točno ob sedmih. Vse, ki ste se priglasile za to posamezno kegljanje bodite točno na mestu.
Vse kegljavke se prijazno prosi, da se javijo pri svoji načelni-ci pred določenim časom, ker s tem boste olajšali delo načelnici in pa tudi sebi prihranile nepotrebnih skrbi. Načelnice bodo imele vse podatke na rokah ob času in vsaka kegljavka naj pa pazi samo na svojo skupino. Če boste to storile, ni še govora, da ne bo najlepši red in to hočemo, že marši krat smo se ženske pokazale, da se znamo ravnati po najlepšem redu in tako naj bo tudi v soboto večer in nedeljo pri kegljanju.
člnaice SŽZ in vse prijatelje kegljanja in lepe zabave vabimo na obisk pri Pozelniku; če ne morete priti v soboto večer, pa v nedeljo popoldne prav zagotovo. Veste še nekaj, vsaka se bo še bolj potrudila ako bo videla za seboj svoje znance, ker se bo hotela pokazati v svojem najboljšem. Pa stvar je tudi ta, da se vsakemu prileže, ako sliši nekoliko vriska in ploskanja, posebno pri tem športu. Le pridite. Vstopnina je prosta. Kegljišče je na 104. in St. Clair cesta. Da se vidimo pri kegljanju,
Albina Novak. -o-
Če bi bil človek vedež...
Značilno je to, da socialistična Mehika prodaje olje Japonski. Mi smo mislili, da bi socialisti ne podpirali Japonske, posebno ne zdaj, ko okupira Kitajsko. Pa menda je povsod enaka pesem: za groš!
* * »
Kakor pišejo ameriški časopisi, bo civilne vojne v Španiji skoro konec. Če niso naši rdeči bratci še odposlali ambulance, bo kmalu prepozno. -Morda bo ambulanca prispela v Španijo, ko rdeče vlade že nikjer več ne bo. Menda so nabiralci računali, da bo
ta vojna trajala toliko časa, kot tridesetletna vojna.
* * *
Še France Barb'ic vprašuje v Prosveti: "In čemu ne odpo-šljete ambulance, ali morda čakate, da se boste sami v nji vozili?" — Bajgali, če ni ta fino zadeta, Francelj.
Cleveland, O.—Prosim nekoliko prostora v Ameriški Domovini. Ker me še zdaj večkrat kdo vpraša, zakaj da sem pisala v prid Mr. Burtona še ko je prvič kandidiral za župana. Na to je zelo kratek odgovor, ako bi bil človek vedež, bi ne bil nikoli revež. Splošno se je pa govorilo, da je Mr. Burton sam na sebi zelo dober človek, samo da ima tisto napako, da preveč posluša tiste njegove svetovalce. Tudi jaz sem bila proti vsem nakladam v zadnjih volitvah, saj imamo že takg dosti velike davke. Ti ljudje res nimajo nikdar dosti denarja. Zakaj vsake vrste šport in novosti, če ni denarja.
Kakor se bere, se ti mestni lahkoživci sploh ne brigajo, da bi dali avditoriji in stadij v najem, ki sta davkoplačevalce stala milijone in da je menda vse to v rokah politikov. Zato pa ni nikdar dosti denarja. Potem naj bi se tiste visoke plače znižalo tistim, ki jih najmanj zaslužijo, ne pa tistim ubogim ženskam, ki so že tako . slabo plačane za njih težko delo. Tudi councilma-nom naj bi se znižale, pa bo takoj več denarja.
Na misel mi prihaja slučaj, ko sem bila v starem kraju, ko"sva bila večkrat z mojim pokojnim možem povabljena na " lieder tafel" v kantino. Pa je bilo več višjih oficirjev poleg. Ko so se
nekoliko opili, se pa razkorači eden tistih oficirjev, pa pravi: "Če verjamete ali ne, da jaz prav nič ne vem, kako zaslužim deset goldinarjev na dan; samo parkrat grem na izprehod, pa so v žepu!" Zavidali smo mu in se jezili, da zakaj morajo nekateri ljudje za malo plačo tako garati, nekateri pa na tako lahek način pridejo do denarja.
Ravno tako je tukaj. Jaz si vedno mislim, da ko bi bili skrbni gospodarji pri vladah, bi gotovo skrbeli, da bi šli dohodki z izdatki obenem. Tako pa vse na davke. In kako jih bodo sedaj ljudje plačevali, ko je vse na WPA1, ko še za življenje ni zadosti, ako ima kdo več otrok. To se bo, po mojem mnenju, nehalo neki dan. Kaj bo potem, se ne ve.
Kaj imajo sedaj delavci, ki so tako držali na tiste unijske prvake, ki so jim obetali vsake vrste velike plače. Kaj jim koristi sedaj tista Wagnerjeva postava in tisti sedeči štrajki, ki so mislili, da bodo industrijalce prisilili na kolena, pa je bilo ravno obratno. Kapitalisti so gospodarji na vsem svetu, ne le tukaj. Pa včasih kdo pravi, da bo takrat dobro, ko bodo delavci dobili kontrolo. To ne bo nikdar, ker delavci nimajo sredstev, da bi obratovali tovarne.
To si pa večkrat mislim, če bi senat in kongres skupno s predsednikom se zavzeli in zagotovili tistim financirjem prevzetnim, da če nočejo oni obratovati to-varen, premogorovov in železnic, da jih bo vlada prevzela in bi lahko vse delavce zaposlila. Ravno tako kot zdaj WPA z dnevno plačo. Tako bi ljudje lahko živeli. Potem bi vlada dobila milijone dobička, pa ne tisti grabežljivi magnati, ki nimajo nikdar dosti. Potem bi bila pa lahko trajna prosperiteta in bi ne bilo potreba toliko skrbi za bodočnost kakor sedaj, ko ne vidiš drugega kot samo skrb na obranih ljudi, ker se res ne ve, kaj še pride.
Zaradi vojne je tudi tako kri-•anje in pisanje, koliko morilne priprave da imajo in koliko vojakov je zmožna dati posamezna vlada na morišče. Jaz pa mi-■•lim, da je to samo zato, da drug drugemu strah delajo, da bi ja nobena država ne začela. In kdo )i jih zakladal z denarjem, ko so še od zadnje vojne toliko dolžni, dobička pa sploh nobena država ii imela. Zato pa najbrže vojne ne bo, česar nas sam Bog varuj, le že tako dosti hudega na sve-tu brez vojne.
Naj bo zadosti o tem. V politiko se pa jaz nikdar več ne podam. Naj kandidira kdor hoče in naj bo izvoljen kdor hoče. Saj so vsi enaki. Ako je sam na sebi dober, pa ga že pokvarijo, ko pride med tiste politikarje. Pa, zakaj bi se moral človek prepirati za oslovo senco, za prazen nič. Pa še hi dosti, da bi se prepiral za politiko, seže ti kar v tvoje zasebno življenje. Jaz mislim, če je moral človek plačati čez osem tisoč dolarjev samih davkov, da ima pravico tudi kritizirati, ne da bi ga kdo obgrizel kakor stekel pes iz zasede in za stvari, ki ga tako malo brigajo kot lanski sneg.
Ali- bi ne bilo več kot pošteno od gg. pri "E," da bi bili rekli tistemu Barbiču, ki je pošiljal tiste neslanosti za priobčitev proti meni, " 'Ako imaš ti s temi ljudmi kaj opravka, če so ti kaj dolžni, ali so ti drugače kako krivico naredili, pojdi naravnost na njih dom in jim povej ustmeno, kar misliš. Bodi mož in nikar se ne začni z ženskami prekljat javno po časopisih. Niti ni dosti moža, kateri se s svojo ženo doma prepira."
Kake so se pri "E" zadnjič bali, da bi se tistemu pevcu ne bil kakšen las skrivil, ki še cen-
ta niso nikdar dobili od njega. Najstarejšega naročnika in pod-piratelja pa tako osmešijo. To je črna, pobalinska nehvalež-nost. Ako ima list, eden ali drugi, kaj inteligence v sebi, bi nikdar tega ne storil, ker to je proti vsakim principom smešiti svoje rojake, tudi če bi ne bili naročniki. še v šoli smo se učili, da vsako besedo pretehtaj, predno jo izustiš, ker ne veš, kakšne posledice lahko ima. Naj zadostuje za sedaj, pa še drugič kaj. Pozdrav!
Mrs.' Modrian.
črnošolec v Collinwoodu
Saj menda še veste, kako so se pri sv. Vidu postavljali s Čr-nošolcem. Zato smo ga sedaj na pomlad, ko je vse bolj veselo, tudi v Collinwood povabili. Obljubil je, da pride na prvega maja v Slovenski dom na Holmes Ave. Podružnica št. 10 SŽZ je prevzela vso cerengo na svoje rame.
V počast materam smo ga povabile. Lansko leto, za desetletnico, je podala podružnica igro "Dve nevesti," ki je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Za letos se je podružnica odločila za Čr-nošolca, ki je zelo krasna igra. Ko so jo pri sv. Vidu ponovili, se nas je odločilo več članic, da si igro ogledamo. Ni nam bilo žal tiste vstopnine ne pota, čeprav nas je spotoma dež pral. Pa tudi newburški poročevalec je imenitno pohvalil to igro. Rekel je tudi, da bi jo šel še gledat, ako bi bila še kdaj igrana. No, sedaj se mu nudi prilika in podružnica ga prav spoštljivo vabi.
"črnošolec" je zelo lepa igra, povzeta iz kmečkega življenja v starem kraju. Skoro slehernemu je v spominu, kako so oče in mati, pa tudi ostalo sorodstvo, se na tihem veselili, ko bo njih sin-štu-dent gospod postal in novo maso bral.
članice te podružnice in tudi drugi, le dobro si zapomnite dan 1. maja, da se gotovo udeležite te igre. Ako ji boste sledili z zanimanjem, vam zagotovim dve uri in pol nepozabljivega duševnega užitka. Ob koncu igre boste pa, rekli: še bi jo šel gledat, ako bi bila še igrana!
Vstopnice so že pripravljene in dobite jih pri vseh odborni-cah. Le sezite po njih. Naj sedaj končam, bom pa še drugič kaj povedala, ako se vam bo do-padlo. Pozdrav vsem Čitateljem Ameriške Domovine.
J. Koželj. ■-o-
Barbertonske novice
Barberton, O.—Pomlad se je približala, lepi dnevi so topli, mili. Da nam vsaj ljubi Bog da nekaj lepega in dobrega, ker drugi nam ne da ubogemu delavcu itak nič, kot samo tlačanstvo. Delavske razmere so tukaj slabe. Delavce vedno odpuščajo. Kar jih dela, delajo po nekaj dni na teden. Pa nam hočejo še plače odtrgati, da nam tako iztrgajo še ta košček kruha iz rok, ki
s trdim delom zaslužimo.
Na kulturnem polju še živimo. Dramsko društvo Slovenija priredi na velikonočno nedeljo ob treh popoldne v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Barbertonu. prav lepo in kratko-časno igro štiridejanko "Micki je treba moža." Ta igra je prav komična, da se bo vsak iz srca nasmejal, kdor jo bo prišel gledat. Bo videl, kako sosedov Janez zdravi Goričanovi Micki srce. Micka, prej bolna na smrt, ko pa Janez pride kot zdravnik preoblečen, pa Micka takoj vrže vse ovitke proč in je takoj zdrava.
Pridite pogledat, kako bomo ohcetovali. Videli boste lepo svatbo, Mickine snubače, krasne narodne noše in druge lepe stvari. To bo nekaj takega, kot še nikdar prej. Ne zamudite priti od blizu in daleč. Pridite vsi na veliko noč v Barberton.
Na programu bo tudi dramatična slika s petjem "Sama." Ta krasen prizor je spisala Francka Smrdelj in podarila dram. društvu Slovenija k 10 letnici delovanja na kulturnem polju. Društvo Slovenija poda ta prizor na veliko noč v počast vsem slovenskim materam za Materinski dan. članice društva Slovenija bodo zapele par lepih pesmi pod vodstvom Mary Platnar. Program bo jako lep. Igralci hočejo pokazati nekaj izvrstnega k 1(> letnici društvenega delovanja. Pridite torej pogledat Go-ričanovo Micko na 17. aprila v Barberton, O.
Paul Palčič. -o-
WHITE EAGLE RIFLE & HUNTING CLUB
Rezultat streljanja na 26.
marca je bil sledeč:	
' Roje F.........	.. 118
Salmic V.......	.. 108
Selon T.........	.. 107
Jalovec M.......	.. 107
Bozic F.......	.. 106
Wolf J.........	.. 103
Rupar F.........	.. 103
Zbacnik A.......	.. 99
Turk F.......	.. 86
Znidarsic F.....	.. 84
Stucin P.......	.. 77
Hren J.........	.. 72
Jugoslavija—15,174,000 prebivalcev
Na podlagi podatkov o gibanju prebivalstva ter o izseljevanju in priseljevanju je mogoče izračunati vsako leto število prebivalstva v naši državi. To tudi dela naš državni statistični prad, katerega uradni naziv je Obča državna statistika in se nahaja pri nas v sklopu notranjega mi-nisterstva. V "Statističnem letopisu" za 1934-1935 so objavljeni podatki o cenitvi števila prebivalstva naše države do konja leta 1935. Na razpolago pa so nam tudi že provizorični podatki za leto 1936, katere je poslala naša država Zvezi narodov v ženevo za njene mednarodne statistične publikacije. Po tej cenitvi, katere točnost se bo dala težko kontrolirati, ker se le pri ljudskih štetjih vidi, v koliko so bili vsi ti računi točni, je imela naša država dne 31. decembra 1936 15,174,000 prebivalcev, kar pomeni v primeri s koncem decembra 1935 povečanje za 224,-000. V zadnjih letih je bil ocenjen prirastek prebivalstva v naši državi na: 1932 210,000,
1933	214,000, 1934 216,000,1935 320,003, 1936 224,000.
Skupno se je v zadnjih petih letih število prebivalstva naše države pomnožilo zal,084,000 ljudi, to je za daleč več kot 1 milijon. Naš naravni prirastek je na enem izmed prvih mest med evropskimi državami, čeprav so med posameznimi pokrajinami naše države znatne razlike, število porodov je zelo visoko, žal pa je visoko tudi število smrtnih primerov. Tako znaša indeks umrljivosti pri nas (leta 1934) 17.0 (smrtnih primerov na 1000 prebivalcev), dočim znaša n. pr. v Holandiji (1936) samo še 8.7 in je tamošnja umrljivost najnižja v Evropi. Med našimi sosedi znaša umrljivost v Italiji 13.5, Avstriji 13.2, Madžarski 14.2, češkoslovaški 13.3, Romuniji 19.8 (vse za 1936) in v Grčiji 14.9 (za 1935). Iz tega je razvidno, da izkazuje le Romunija še večjo umrljivost kot mi. Zaradi visokega števila smrtnih primerov je naš naravni prirastek nekoliko manjši, kot bi bilo pričakovati samo na podlagi izkazov o številu rojstev. Po zadnjih objavljenih podatkih za
1934	znaša naš naravni prirastek (1934) 14.4 na 1,000 prebivalcev. Za primer pa navajamo naravni prirastek še v nekaterih drugih državah za 1936 (v( oklepajih podatki za 1935): j Malta IS.3 (10.5), Poljska 12.0 i (12.1), Romunija 11.7 (9.6),'! Bolgarija 11.5 (11.8), Holandi-' ja 11.4 (11.5), Litva 10.8 (9.4),
Italija 8.7 (9.4) itd. Avstrija n. pr. izkazuje že dve leti zmanjšanje števila prebivalstva, včasih se zgodi to tudi Franciji itd. Seveda pa ne kaže evropskega naravnega prirastka prime rjati prirastku izvenevropskih držav, ker bi se še bolj pokazala premoč slednjih držav.
Kot smo že omenili, je naravni prirastek v naši državi eden največjih v Evropi. To pomeni, da se prebivalstvo naše države hitreje množi kot prebivalstvo številnih drugih evropskih držav. To je velikega pomena za . vso politiko, ker so nedogledne posledice prepočasnega naraščanja prebivalstva. Zato vidimo drugod, kako vsa gospodarska in socialna politika stremi za tem, da poveča rodnost naroda. Ne-broj načinov je, s katerimi posega država v to in po statistiki sodeč z uspehom. Do leta 1932 se je število rojstev v Nemčiji zmanjšalo na 971,000, kar pomeni na 1,000 prebivalcev 14.8 primerov, kasneje pa je uspelo do 1936 zvišati število rojstev na 1,279,000, t. j. 19.0 na 1,000 prebivalcev. Število otrok je na-rastlo cd 517,000 na 740,000 leta 1934, leta 1936 pa se je zmanjšalo na 611,000. Tako se je naravni prirastek Nemčije od 1932 na 1936 skoro podvojil-Najnižji je bil naravni prirastek leta 1933 s 3.5, največji pa lani s 7.2 (na 1,000 prebivalcev).
Prav zanimiva je na podlagi najnovejših cenitev primera med našo državo in češkoslovaško. Seveda termini ljudskega štetja niso bili vedno isti, tako da popolnoma natančna primerjava ni mc-goča. Ker pa nam ne gre za podrobnosti, navajamo v naslednjem podatke o številu prebivalstva naše države in češkoslovaške po svetovni vojni: Jugoslavija
štetje 31. jan. 1921. 11,985,-000. štetje 31. mar. 1931. 13,-934,000. Cenitev dec. 1935. 14,-950,000.
češkoslovaška
štetje 15. feb. 1921. 13,613,-000. štetje 1. dec. 1930. 14,730,-000. Cenitev decembra, 1935. 15,160,000.
Za leto 1936 so nam na razpolago samo cenitve v različnih terminih, češkoslovaška cenitev je za sredo leta ter navaja z--1 30. junij 1936 število prebivalstva s 15,187,000, naša cenitev pa je za konec decembra 1936 s 15,174,000. Na podlagi izkušenj in prejšnjih rezultatov moremo ceniti, da bo na koncu leta 1937 znašalo število prebivalstva v naši državi že 15,400,000, v Češkoslovaški pa 15,210,000. Računamo lahko, da smo že v teku leta 1936 prehiteli češkoslovaško po številu prebivalstva; p» je bila češkoslovaška leta 1921 še za 1.6 milj. pred nami, leta 1931 pa še samo za 0.8 milij-prebivalcev.
12 DOMOVINE
—V Dobu pri Domžalah je umrla Katarina Cerar, žena debskega cerkovnika, ki je nad 50 let opravlja službo, in mati Antona Cerarja, župnika v Bazovici pri Trstu.
—Ponemčevanje na Koroške*11 se začenja pri deci. "Korošk1 Slovenec" poroča, da je "Hei-matsbund," ki na Koroškem vo-di ponemčevalno delo, izmisli nov način vsiljevanja nemščifle slovenskemu prebivalstvu. Usta' navijati je začel po slovenske^ ozemlju otroške vrtce, ki his° nič drugega, kakor ponemčeva'' nice slovenskih otrok. Doslej je ustanovljenih že več takih p0' nemčevalnic, in sioer v št. Iliu' Glinjah, Bistrici v Rožu, Svečah, št. Jakobu in Doberli vasi. Voditeljice teh otroških vrtcev s o trde Nemke in se morajo posluževati tolmačev, da se lahko P°* govore s slovenskimi otroki.
—V Št. Vidu nad Ljubljano Je umrla 46 letna Marija Zaletel, uslužbena kot dijaška kuharica v Zavodu sv. Stanislava.

lili!
SLOVENSKO PODJETJE
[)USS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 3.J290 ST. CLAIR AVE.
MISS FRANCES SVETE, l»«tnie» 61?0 CT. CLAIR AVE.
HEnderioti 4814
CVETLICE ZA VSE NAMEN® Točna pontretb*—irnernii cfn».
KRIŽEM PO JITROvEM
F* >«lk« UTiraUa «.. Mir«
"Sam veš, da moram še danes za tovariši —!" "Pojdi!"
"Veš, kje čakajo na mene?"
"Poznam."
"Je res, da odslej krvna os-veta miruje med njima?" "Seveda je res. Namreč dok-
Na obrazu mu je bilo videti, ler effendi ne vrne čakana. Pa
da se bori sam s seboj. Ponos in ginjenost, sovraštvo in po-mirljivost, strast in uvidenost sta se prepirali za nadvlado.
In potem je dejal:
"Ali me boš imel za bojaz-ljivca, če sprejmem življenje iz tvojih rok?"
"Ne! Tudi sam bi na tvojem mestu sprejel tako ponudbo, pa vkljub temu mislim, da sem pogumen človek."
"Dobro! Sprejmem življenje od tebe.
Toda krvni osveti se ne smem odreči. Izgubil bi čast nihče več bi se me ne dotaknil, če bi za ceno odpuščanja sprejel življenje od morilca svojega brata. Krvna osveta ostane med nama.
Pa zaenkrat naj molči. Tule je čakan, tebi ga dam. Čeprav je itak že tvoja last, ker si me premagal. Veš, kaj to pomeni?"
"Ne."
"Pomeni, da sva zaenkrat pokopala krvno osveto. Le če mi čakan vrneš, bo spet oživela."
"Dokler torej čakan obdržim, bo mir med nama?"
"Da."
Vzel sem čakan.
Obrnil se je in pogledal po ravnini.
"Kje je moj rjaveč?"
"Tamie za grmovjem se pase."
"Šel bom, effendi! Rad bi ti dal roko v slovo, pa kri mojega brata se drži tvoje roke. Smem se te dotakniti le, da te ubijem.
Zdravstvu!" "Zdravstvuj!" Odšel je.
Pri grmovju se je še obrnil, nam mignil v pozdrav, zaja-hal pa izginil.
Čakan imam še danes. In krvna osveta spi še danes in se pač nikdar ne bo zbudila.
Zanimiv prizor je nudil kro-jaček.
Napetu naju je opazoval. Prepričan je bil vse do zadnjega, to mu je bilo videti, da bom' Miridita vkljub svojim pomirljivim besedam ubil. Ali je bil z izidom najinega pogovora zadovoljen ali ne, tega nfscm razbral z njegova obraza. Le brezmejno čudenje se je zrcalilo na njem.
Halef je bil zelo'nezadovoljen. Najrajši bi bil menda slišal, da jih sme Miriditu našteti petdeset s svojim nezmotljivim bičem. Toda tako obnašanje bi bilo podlo in grdo, Miridit bi bil smrtno razžaljen in še huje bi me sovražil. Moja spravi j ivost in velikodušnost pa ga je razorožila, pač nikdar več se mi ga ni bilo treba bati.
Ker pa ni smel vihteti biča nad Miriditom in ker si tudi meni ni upal ničesar reči, se je znosil nad krojačekom.
"No, ti junak igle in sukanca," je začel, "kaj stojiš pa zijaš v nebo, kot da bi kamele deževalo — ? Kaj ti ne gre v glavo?"
"Effendiju se čudim."
"Zakaj ?"
"Ubil bi ga bil lahko."
"In tebe tudi!"
"Zakaj mene?"
"To ti že še svojčas dopo-vem. In tudi napišem ti."
"Če bi me bil ubil, — kdo Pa bi vam pot kazal? Nihče!"
"Kar bi bila seveda, velika škoda!"
"Kdo ve, kaj vse bi se vam lahko pripetilo med potjo!"
"No, nič hujšega ne, kakor Ce si ti pri nas!
Ali poznaš zakone krvne os-Vete, ki veljajo pri vas?"
to velja le za krvno osveto." "Kako misliš?" "Miridit vas lahko vkljub temu napade, izropa in ubije. V takem slučaju bi vas ne ubil radi krvne osvete, ampak radi ropa."
"Allah je velik, vaša poštenost pa zelo majhna! Kaj pomaga sosedu, če mu obljubim, da ne bom več kradel njegovih buč, če pa mu drugo noč pokradem melone —. Vsi skupaj ste vendarle veliki lopovi!"
Prekinil sem njun prepir in vprašal krojača:
"Kje predlagaš, da bi prenočili?"
"V Kliseliju." "Si znan tam?" "Da. Poznam handžijo." "Kako daleč je?" "Slabih pet ur." "Zakaj nam svetuješ ravno Kliseli?"
"Lep kraj je, na Ovčjem polju leži. Vse se dobi, kar človeku srce poželi, in vse zelo poceni in dobro."
"Kako daleč je še od tam v Skoplje?" "Osem ur."
"Dobro! Pa prenočimo v Kliseliju!"
Zapustili smo kraj, ki bi bil lahko usoden za nas, ki pa je bil priča poštene, odkrite sprave.
Krojač je jezdil pred nami, kazal nam je pot. Očko in Omar sta jezdila trdo za njim, s Halefom pa sva zaostala. Opazil sem, da ga že zelo srbi jezik.
Res je koj ves radoveden začel :
"Gospod saj si prepričan, da je naš krojaček tisti Suef?"
Pokimal sem. Hudomušno mi je pomežiknil.
"Se še spominjaš, kaj si Suef u obljubil, če ti pride v pest?" "Kaj?"
"Tistih petdeset!" "Da. In —?" "Boš ostal besedi?" "Dobi jih, pa ne spotoma." "Obilo si jih zasluži! Pa gospod, kar ne razumem te! Naš sovražnik je, pa si mu toliko povedal in zaupal!" "Namenoma."
"Da! Svoja pota hodiš, dalje gledaš, nego mi. In zato se delaš, kot da mu zaupaš. Jaz bi ga enostavno namlatil in pustil ležati!"
— pa bi samemu sebi škodoval! Dokler je pri nas, nam nič ne more. Zapomni si, bolje je, da imaš sovražnika pred seboj, pred očmi, ko pa za seboj ! Vidiš ga, lahko ga opazuješ.*
Nccoj na primer nas mislijo vse pomoriti. Kje in kako, tega še ne vemo."
"Pa boš zvedel —?" 'Krojač mi bo povedal." 'Opazoval ga boš?"
IZ DOMOVINE
—Na Jesenicah je umrl po dolgem bolehanju upravnik ča-rinarne gospod Miha čop. Pokojnega so dobro poznali naši planinci, saj je bil kot njegov tovariš Joža čop, izmed največjih ljubiteljev naši gora ter izredno dobrodošel v vsaki družbi. Pokojni Miha Čop, ki je bil daljni sorodnik znanega slovenskega učenjaka Matije čopa, je izšel iz predvojnega nacionalnega gibanja (Preporodovci) ter je ves navdušen odšel leta 1912 kot prostovoljec v črnogorsko armado, kjer je pod Tarabošem bil tudi ranjen. Dobil-je visoko črnogorsko odlikovanje. Razume se, da je ob začetku vojne bil interniran v avstrijskih ječah, toda po vojni se je zopet javil koroškim prostovoljcem in se boril za domovino. Študiral je pravo v Gradcu in Belgradu ter postal upravnik carinarnice na Jesenicah, kjer ga je zalotila smrt. Pokojni je bil svak pesnika Otona Župančiča in pesnika Franceta Albrechta. Zapušča ženo in sina.
—V Kranju je umrla v starosti 77 let gospa Marija Volčič roj. Grohar.
-o-
ofenzivo, če bi kdo ogrožal laške interese. 0'boroževali se bomo še naprej, brez ozira koliko velja, ker želimo mir, toda mir po naši volji." Mussolini je izjavil, da če se mestni prebivalci želijo seliti v vasi in mala mesta na deželi, naj to storijo v kratkem, ker tekom vojne je preseljevanje skoro nemogoče. In da bodo v bodoči vojni izpostavljeni bombnim napadom iz zraka najpr-vo prebivalci mest, je brez dvoma resnično. Mussolini je tudi poudarjal, da je danes v Italiji 876 tovaren, v katerih 586,000 delavcev noč in dan izdeluje opremo za armado, mornarico in zrakoplove. •-o--
Barcelona poklicala sto tisoč prostovoljcev
Barcelona, 31. marca. Dočim je ofenziva nacionalistov ob Cinca reki, ki je naravna meja Katalonia province, se vlada v Barceloni na vse sile trudi, da reši mesto Barcelono pred
junija, 1936, po zdravnikih in sicer na povelje Henrija Jagode, ki je bil tedaj načelnik boljševiške tajne policije. Po ruskih mestih so se včeraj vršili razni shodi in javni koncerti po dvoranah.
-o--
Kneževina Lichtenstein spremenila vladarja
Zurich, 31. marca. Princ Franz II., vladar malenkostne kneževine Lichtenstein, ki šteje samo 10,231 prebivalcev, se je odpovedal prestolu in ga izročil svojemu nečaku princu Franz Josefu. Stari vladar je dosegel starost 85 let in je izjavil, da je prestar za vladanje. Govori se tudi, da ne bo dolgo, ko bo Hitler pograbil kneževino in jo pri-klopil k Nemčiji.
Mussolini je sedaj postal "cesarski maršal"
Rim, 31. marca. Ko je včeraj Mussolini končal svoj govor v senatni zbornici laškega quasi parlamenta, je poslan-
DNEVNE VESTI
Mussolini zopet grozi ostalemu svetu
Rim, 31. marca. Diktator Mussolini je naslovil včeraj laškemu senatu izreden govor, ki pa je bil namenjen tudi ostalemu svetu. Tekom govora se je Mussolini ponašal, da ima Italija največje bro-dovje submarinov na svetu, da je njena zrakoplovna flotila med največjimi in da Italija lahko spravi na bojno poljano
padcem. Ministerski predsed- j aka zbornica podelila laškemu
nik Negrin je apeliral na pre-'kralJu in Mussoliniju nov na-, . , ,	,	• .,...... ; i slov in siifpr- "cesarski mar-
bivalstvo, da spravi skupaj jslov in sicer: "cesarski mar-100,000 prostovoljcev, ki bi bi- šal-" Mussolini je izjavil, da li v desetih dneh pripravljeni,' P°sluJe sicer v kraljevem ime da gredo na fronto. Obenem je naprosil za nadaljnih 40,-
000 ljudi, ki bi pomagali graditi utrdbe pred mestom. Raz-
nu, toda v slučaju vojne bo on vrhovni poveljnik.
--o-
Zopet en vojaški zrako-
ni sindikati so obljubili vladi, plov uničen. Pet ubitih
da bodo spravili skupaj toliko ljudi. Ministerski predsednik
Honolulu, 31. marca. Mornariški oddelek vlade naznanja, da
Negrin je imel tudi navduše-; zopet pogreša enega svojih vo-
valni radio govor, v katerem je apeliral na ljudi, da se zoper-stavljajo z vsemi močmi sovražniku, dokler vojna uspešno ne bo zaključena.
-—o-—
Sovjeti praznujejo rojstni dan Gorkija
Moskva, 31. marca. Sedemdeseti rojstni dan ruskega pi-
jaških zrakoplovov. Malo pred to nesrečo je neki drugi vojaški bombni zrakoplov padel v Pacifik pri čemur je našlo pet zrako-plovcev smrt. Oblasti pripisujejo nesreče slabemu vremenu. -o-
Strelni jarki v parkih v Angliji
London, 31. marca. Angleška satelja Maksima Gorkija je vlada se bavi s problemom, da 9,000,000 izvrstno opremljenih j bil po sovjetih praznovali na začne graditi strelske jarke v an-mož. "Ta ogromni vojaški u-1 slovesen način v skoro vseh gleških javnih parkih, kamor bi stroj," je nadaljeval Mussoli- 'Večjih ruskih mestih. Kot zna- se ljudje zateklj v slučaju sovra-ni, "je pripravljen vsak čas za1 no je bil Gorky ' umorjen 18. žnega napada z. zrakoplovi.
V Susquehanna, reki se je v bližini WillumspQrt, Pa. prevrnil splav, pri čemer je utonila ena oseba, šest jih pa še pogrešajo. Na splavu je bilo 48 oseb in na zgornji sliki je videti nekaj onih, ki so se rešili iz mrzlih valov narasle reke.
"Šel bo naprej. Izgovarjal se bo, da mora nam preskrbeti prenočišče, pa bo seveda obvestil svoje ljudi, da prihajamo. Pazi torej! Tam, kjer bo s takim izgovorom odšel, tam nas mislijo podaviti!"
"Lepa reč! In kje'bo to?"
"Ne vem."
"In kdo, misliš, da nas tam pričakuje?"
"Vsi naši dobri prijatelji, Manah el-Barša, Barud el-Amazat, oba Aladžija, stari Mubarek seveda tudi in —."
"Pa Miridita ne bo poleg?"
"Seveda bo."
"Misliš — ? On da bi pomagal Aladžijema —?"
"Nam bo pomagal."
"Ne verjamem!"
(Dalje prihodnjič)
Blizu Phoenix, Arizona, gradijo jez, ki bo najvišji na svetu. Jez bo 750 čevljev visok in bo zajezil 200,000 akrov vode v svrh o namakanja zemlje.
LI OGLASI
Posebnosti za ta teden
Lepa mlada teletina za po-hanje 24c do 26c ft., sveži vampi 12c ft., lepa mlada pra-setina po 22c ft. Domače suhe klobase, 3 ft. za $1.00. Najboljše jetrne in krvave klobase po 5c vsaka. Lepa zaloga doma sol j enega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
NAZNANILO
Vsem dobro poznani spodaj podpisani vljudno naznanja prijateljem in znancem, da otvori v soboto 2. aprila novo gostilno na
1387 E. 39th St.
Ob priliki odprtije se bo servirala okusna kokošja večerja, sveže 6-procentno pivo in izvrstno domače vino. Se priporočam vsem znancem in prijateljem za obilen obisk.
LOUIS PERNE 1387 E. 39th St.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave. Cleveland, O.
(Slovenian National Home BItlg.)
^Wneh J\ne
j. s. WIDGOJ
SLOVENSKI FOTOGRAF
se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah.
485 E. 152 St.	ti
Odprto ob nedeljah
TREBUŠNE PASOV« IN ELASTIČNE NOGAVIC«
Mana* T polst nlogl. PaiUlMM tudi p« polti.
Mandel Dr« Co.
19701 Water lo« Rd. CU».U»d,
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1120
Bobre klobase!
Imamo prav suhe, da jih surove jeste, 25 komadov za dolar, pa tudi bolj sveže po 30c funt. Drugi teden bomo imeli domače šunke in želodce, od četrtka naprej. Onim, ki pošiljamo po pošti, morajo poštnino sami plačati, ali pa pošljemo na COD. Se priporočam. — Mrs. Josephine Russ, 951 E. 69th St.
štirje loti
plačani, na zapadni strani mesta. med Puritas Springs parkom in Lorain Ave. se prodajo, ali zamenjajo za trgovino ali avtomobil. Če je trgovina več vredna, doplačamo razliko v gotovi- j ni. Poizve se na 1431 E. 55th| St.	(76)
V najem
se da štiri moderne sobe, zgorej, garaža. $25.00 na mesec. Vprašajte na 698 E. 156th St. (77)
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
Nekaj posebnega!
Letos imamo zelo veliko zalogo zelo lepih in zdravih sadnih dreves po nenavadno zmerni ceni. Naročite pri nas, kjer vam postrežemo po vaši volji in vam naročeno tudi pripeljemo na dom.
Naša posebnosti so mesečne vrtnice vsakovrstnih barv. Se priporočamo za naročila, ker bote gotovo zadovoljni.
Matt Hribar
Leroy-Painesville, O.
Five Points, Route No. 86.
(Mar. 24. 25. Apr. 1.)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebfttin« za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. __HEndermm Ž97>_
Naprodaj je
hiča na E. 73. cesti, za štiri družine. Cena samo $4,900. Hiša na Columbia Ave., 6 sob. Hiša na Marceli Rd., lot 100x160, 6 sob. Hiša na Neff Rd., 10 sob. Cena samo $5,000.00. Vprašajte pr* lack Tisovec, 1366 Marquette Rd. Tel. ENdicott 4936. (77),
Stanovanje se odda
pet sob, kopališče, furnez. N» 6526 St. Clair Ave. Pokličite ENdicott 1217.	(76).
2,100 selivnih trukov počiva v New Yorku
New York, 31. marca. Stotine družin v tem mestu je bilo prisiljenih ostati v svojih starih stanovanjih kot posledica štrajka selivnih delavcev, katerega je sklicala unija voznikov. 2,100 selivnih trukov počiva v garažah. Večinoma so prizadeta manjša selivna podjetja, dočim unije nimajo nobenega prepira z večjimi družbami. Nad 4,000 mož se nahaja na štrajku. Unija zahteva najmanjšo plačo 90 centov na uro za pomočnike in $1.05 za voznike.
--o-
Nadvojvoda Oton je razpustil legitimiste
Budapest, 31. marca. Ogrsko časopisje prinaša izjavo nadvojvode Otona, ki je hotel zasesti avstrijski prestol, toda ga je Hitler prehitel. V tej izjavi nadvojvoda Oton razpu-šča vse organizacije, ki so se borile, da mu priborijo pot do prestola. Vsako monarhi-stično gibanj.e mora prenehati, izjavlja nadvojvoda Oton, ker se boji, da bodo sicer njegovi pristaši poslani v ječe.
SKUPNI IZLET DOMOVINO
Ker priredi Slovenska Ženska Zvem v Ameriki svoj izlet v staro domovino prihodnje poletje in sicer na brzopar-niku	: jfŠMR
ILE DE FRANCE
22. junija 1938
smatram za najumestneje, da se tudi drugi rojaki in rojakinje pridružijo članicam te Zveze na njihovem izletu ter skupno potujejo na obisk v svoj rojstni kraj—v lepo Slovenijo, deželo mladostnih spominov, naravnih krasot in zanimivosti.
Vsi rojaki in rojakinje, ki so to poletje namenjeni v stari kraj so vabljeni, da se priglasijo za sktipni izlet na 22. junija na znanem priljubljenem brzoparniku ILE DE FRANCE.
Radi velikega števila potnikov vseh narodnosti v poletni potniški sezoni vas prizadete rojake še posebej opozarjam, da naj ne odlašajo s priglasitvijo in rezerviranjem prostora na parniku.
Za rezerviranje prostora in vsa druga pojasnila se obrnite na
Zamenjana sinova
"Storila mi je strašno krivico," mrmra, kot bi odgovarjal svojim lastnim mislim. "Zrušila mi je vse življenje. Toda potolažiti se moram. Najbrž umira radi obtožbe, ki je za-idela našega sina Alberta. In rjaz sem bil vzrok vsega tega. Mogoče ji bo v tej zadnji uri beseda iz mojih ust v tolažbo; Spremljati vas hočem, gospod." .
Noel se začudi temu nepričakovanemu predlogu.
"Gospod," reče nemirno, "prihranite si ta sestanek, ki vam bo pregloboko segel v srce. Vaš prihod bo zaman. Gospa Gerdy je morda še živa, toda njen razum je mrtev. Njeni možgani niso mogli presesti tako silovitega udarca. Nesrečna ženska vas ne bi niti spoznala niti razumela."
"Torej pojdite sami," vzdihuje grof, "pojdi, sin moj!"
VLOGE v tej posojilnici
> zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washing-' P ton, D, C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Olair Ave. HEnd. 5G70
Besede "moj sin," izgovorjene s posebnim poudarkom, so odmevale kot zmagoslaven glas'v Noelu. Komaj je prikrival svoje veselje.
Noel se prikloni, da se poslovi. Stari gospod mu pa zopet da znamenje, da ostane.
"Za Vsak slučaj," reče, "bo pri mizi pripravljen prostor za vas. Jaz večerjam natančno ob pol sedmi uri. Z veseljem vas bom pričakoval."
Grof pozvoni. Služabnik se oglasi. "Denis," reče grof, "nobeno izmed povelj, katera sem oddal, se ne tiče tega gospoda. Povej to tudi ostalim služabnikom. Ta gospod je tu doma."
Odvetnik se poslovi, in grof se je počutil bolj udobnega ko j a bil zopet sam.
Od zgodnjega jutra so dogodki tako rapidno sledili eden drugemu, da jim je komaj mogel posvečati misli. Končno je bil v položaju, da zopet raz-rnišljuje.
"Tu imamo torej," govori sam s seboj, "mojega postavnega in zakonskega sina. Vsaj glede njegovega rojstva sem tozadevno prepričan. Slabo za mene, ako bi ga zanikal. Ravno tak je kot sem bil jaz pri tridesetih letih. Fin mož je, ta Noel, ugaja mi. Vse kaže v njegovo korist. Je tudi inteli-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnc:ja: srca naznanjamo o veliki izgubi mojega zvestega, stprcga in ljubečega očeta, kateri je dne 21. februarja 1933 po tri dnevni bolezni spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal in bil položen k večnemu počitku dne 24. februarja na Calvary pokopališče. Moj ljubljeni soprog oziroma oče
Frank Marinko
je bil doma iz Spodnje Zadobrove pri Devici Mariji v Polju, star 54 let. V Ameriki je bival 27 let.
V dolžnost si Štejemo izreči lepo zbhvalo Monsignorju Rt. Rev. B. J. Ponikvar.iu za udeležbo pri pogrebni sveti maši. Najlepša zahvala Rev. Matija Jagru za tolažilne besede ob času btlezni, za podeljene svete zakramente, m spremstvo iz kapele žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi.
Prav lepo se zahvaljujemo sledečim, ki so nam bili v tako veliko pomoč in tolažbe: sestri ranjkega in svaku Mr. in Mrs. John Kalan, ki sta prišla sem iz Chicaga, III., sestrični Pepci Starin, sorodnikom John Habat, Mrs. Annie Znidaršič, Mrs. Mary Roitz, Mrs. Frances Zugel, Mrs. Josephine Perpar, Miss Frances Laurich in drugim sosedom, kakor tudi Cleveland Firemen.
Ker je tako veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev v blag spomin pokojnemu podarilo krasne vence, darove za svete maše, darila za otroke in brezplačne avtomobile pri pogrebu, nam je nemogoče omeniti imena vseh posamezno, zato naj velja naša najglobekejša zahvala vsem skupaj in naj vam ljubi Bog stotero povrne.
Prisi-čna hvala sestrični Ivanki za poslan brzojav in vsem, ki .so pismenim potom izrazili sožalje.
Iskrena hvala tudi St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ, ki so tako lepe počastile ranjkega" z lepim nastopom in z molitvijo rožnega venca. Ravno tako lepa hvala pevskemu društvu Zarja za lepo pstje ob krsti. Obenem tudi lepa hvala Mr. Marnu za lep govor na pokopališču v imenu društva Lunder Adamič št. 20 SSPZ.
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega pokropit, nas tolažili, kakor tudi onim, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku.
Naša iskrena zahvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Prisrčna hvala naj velja tudi Mrs. Zakrajšek za vso prijazno postrežbo.
Zastonj Te iščejo oči,	Sinko mali, mesec staro,
Tebe, dragi, več med nami ni	Te nikoli ne bo poznalo.
Vse prerano si odšel,	Oj, kako krvavi materno srce,
največje sreče ne boš vžival.	ko obrazek mali zalivajo solze.
Z Bogom, dragi, mirno spavaj v veselju večnem se raduj, Tvoj duh naj plava nad otroci, očetova ljubezen nad njimi kraljuj.
Žalujoči ostali:
Mary Marinko, soproga; John Joseph, sin; Frank, Marian, Donald, pastorki.
Frances Kalan, sestra v Chicagi, 111;
Joseph Marinko, brat v stari domovini; in drugi sorodniki. Cleveland, Ohio, 1. aprila, 1938.
genten in bistrega uma. Zna biti ponižen, ne da bi se ponižal, odločen brez ošabnosti. Njegovo novo in nepričakovano bogastvo ga ni nikakor naredilo prevzetnega. Dobro za moža, ki se zna prilagoditi pro-speriteti. Ponosno bo nosil svoj plemenitaški naslov. Pa vendar ne čutim dosti simpatije z njim. Zdi se mi tudi, da bom še žaloval za mojim ubogim Albertom. Šele danes vem, kako močno sem ga ljubil. Nesrečni fant! Da je šel in povzročil tako ostuden zločin! Najbrž se mu je zmešalo. Tega druzega, hm, ne bom mo-gel tako vzljubiti. Zdi se mi, da je prepameten. Pravijo, da je popolen. Da, je prijazen in junaški, velikodušen, darežljiv, heroičen. Odpustil je gos-pej Gerdy in Alberta je vzljubil. To mi ne ugaja. Toda vsi mladi možje današnjih časov so enaki. Gorje, tudi Albert je bil perfekten, pa je šel in zabodel Claudino! No, škoda, cla nisem šel in obiskal Valerijo!"
In dasi je preteklo že nad deset minut, odkar je odvetnik odšel, pa vstane grof in hiti k oknu v pričakovanju, za zagleda Noela in ga pokliče nazaj.
Toda Noel je bil že daleč. Ko je zapustil hišo je najel kočijo in se peljal do Rue St. Lazare. Ko pride do svojih vrat vrže vozniku pet frankov v roke in odhiti navzgor po stopnicah do četrtega nadstropja.
"Ali se je kdo zglasil v stanovanju?" vpraša strežnico.
"Nihče, gospod."
Oddahnil se je, kot bi se rešil težke more. Potem pa vpraša z bolj mirnim glasom:
"In zdravnik?"
"Prišel je zjutraj," odvrne strežnica, "ko ste bili vi odsotni; nič kaj prijazen ni bil. Potem se je vrnil vsako uro in je tudi sedaj navzoč."
"Dobro je. Govoriti hočem z njim. Ako se kdo zglasi, pe-lji ga v mojo študijsko sobo in me pokliči."
Ko stopi v sobo gospe Gerdy Noel skrbno pogleduje okoli, da dožene, če je bil kdo navzoč med njegovo odsotnostjo.
Bolna ženska, z uprtimi očmi in obrazom v gubah, leži na hrbtu nepremično. Zdelo se je, da je mrtva, razven da se od časa ni nekoliko stresla. Na čelu je imela privezano posodico z ledeno vodo, in od sekunde do sekunde je kapljala kaplja na njeno lice, ki je bilo pokrito s težkimi modrimi črtami.
Miza poleg je bila obložena z malimi posodicami z zdravili in napol praznimi kozarci.
Ob vznožju postelje je opazil Nosi rjuho, vso krvavo, znamenje, da so rabili pijavke pri stari ženski.
Poleg ognjišča, kjer je gorel velik ogenj, je zdela redovnica in pazila na velik kotel, v katerem je vrelo.
Na stolu, nasproti postelje, je sedel dr. Herve in gledal zdaj na redovnico, zdaj na bolnico. Radovedno vstane zdravnik, ko vstopi Noel.
"Končno ste prišli," reče in prijatelju krepko stisne desnico.
"Zadržali so me v palači," odvrne odvetnik, ki je čutil potrebo, da opraviči svojo odsotnost. "Lahko si mislite, da me je zelo skrbelo."
Noel se sklone k ušesu zdravnika in vpraša z glasom, ki se je tresel:
"Kaj mislite?"
Zdravnik zmaje z glavo kot ne bi imel nobenega upanja.
"Stanje se ji je poslabšalo," reče zdravnik. "Od jutra sem je morala mnogo trpeti."
Zdravnik umolkne. Odvetnik ga prime za ramo in ga vščip-ne. Gospa Gerdy se nekoliko strese in lahko grgranje ji uide iz ust.
"Razumela vas je," mrmra Noel.
"Želel bi, da bi bilo to ?es," reče zdravnik, "kajti to je znamenje, da se položaj boljša. Toda motite se. Približajte se
Ji

Noel stopi bližje k postelji in jo lahko prime za roko; potem pa s koncem svojega prsta lahko dvigne njeno trepalnico.
Oko je bilo videti stekleno, brez življenja.
Potem se pa sklone Noel k njenim ustnicam, da se jih sko-ro dotakne in mrmra:
"Mati, jaz sem, Noel — vaš lastni Noel. Govorite, narediti kako znamenje, če me poznate, mati."	' : #
Toda vse zaman; ostala je nepremična.
"Vidite," reče zdravnik, "povedal sem vam resnico."
"Uboga ženska!" zdihuje Noel. "Koliko trpi!"
"Ne sedaj več."
Redovnica vstane in se tudi približa postelji.
"Doktor," reče "preselila se je v večnost."
"Potem pa pokličite služabnico, sestra, da vam pomaga. Obvezal jo bom z gorčičnim obližem."
Služabnica prihiti v sobo. V naročju obeh žensk je bila gospa Gerdy kot mrtvo truplo. Bila je trda, kot bi bila res mrtva. Uboga ženska je morala dolgo in strašno trpeti. Celo redovnica je bila vsa iz sebe, dasi vajena takih prizorov.
Noel se je med tem umak-

V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti našega nikdar pozabljenega sina in brata
John Klavsa
ki je preminil 1. aprila 1937.
Meseca aprila bo leto dni, odkar Te več med nami ni; a ni še minila ena minuta, da ne bi stal nam pred očmi.
Oh, kako smo Te ljubili,
pa vseeno smo Te izgubili.
Hladna zemlja Te že leto dni krije,
v tihi gomili s sestrico tam spiš. Počivaj v miru,
Žalujoči,
starši, brat in sestra.
Cleveland, O., 1. aprila 1938.
nil v zatišje okna in pritisnil žareče čelo na šipo.
O čem je moral misliti, do-čim je ona par korakov od njega umirala — ona, ki mu je dala toliko dokazov materinske mehkosti in udanosti! Ali je žaloval po njej? Ali ni mogoče raje razmišljal o sijajni bodočnosti, ki ga je čakala? In ko zasliši zdravnikov glas se hitro obrne proti njemu.
"Mrtva je," reče zdravnik, "toda počakali bomo še, kako bo vplival obliž. Ako ga čuti, je to dobro znamenje."
"In če se ne bo premaknila?"
Doktor samo skomizgne z rameni meneč s tem, da ne more več pomagati.
"Razumem vaš molk, Herve," mrmra Noel. "Gorje! Mislite, da pride nocoj zadnja ura?"
"Znanstveno, da, toda obupal še nisem. Šele nedavno sem rešil nekega bolnika na isti način. Videl sem že dosti težjih slučajev kot je ta."
"Srce se mi krči, ko jo vidim v takem položaju. Ali mora umreti, ne da bi se ji razum vrnil vsaj za eno minuto. Ali me ne bo več spoznala in spoznala in spregovorila vsaj eno besedo z menoj ?"
"Kdo ve? Ta bolezen, prijatelj moj, je tudi zdravnikom zastavica. Vsak trenutek se zna položaj spremeniti. Trenutno se nahaja v absolutni omedlevici; jutri jo znajo prijeti krči, delirij jo bo mučil."
"In ali bo lahko govorila?"
"Brez dvoma, kar pa ne bo spremenilo njene bolezni niti za las."
"Ali se lahko vrne razum?"
"Mogoče," odvrne zdravnik, ko trdno gleda prijatelju v cči. "Toda zakaj pa vprašujete?"
"Ah, moj dragi Herve, eno samo besedo od gospe Gerdy pričakujem — ena sama beseda; bi mi bila v veliko pomoč !"
"Glede vaših zadev, kaj ne? Nu, obljubiti vam ne morem ničesar. Priliko imate in zopei ne. Ostanite v bližini. Ce se ji vrne razum, tedaj bo samo trenutno; poskusi tedaj. Sedaj pa moram iti," konča zdravnik. "Še ,tri bolnike moram obiskati."
Noel sledi prijatelju. Ko pride do stopnjišča ga vpraša:
"Ali se vrnete?"
"Nocoj, ob deveti uri. Za enkrat me ne potrebujete. Vse je odvisno cd usmiljenke. Izbral sem si pravi biser. Dobro jo poznam."
"Torej ste vi pripeljali to redovnico?"
"Da, z vašim dovoljenjem. Mogoče vam ni všeč?"
"Oh, ne, ne! Samo priznati moram —."
"Kako kislo se držite! Mogoče vam ni prav, ker streže vaši materi hčerka družbe sv. Vincenija Pavlanskega?"
"Moj dragi Herve, nikakor"
"No, saj se strinjam z vami. Mogoče pa le narobe mislite in v tem slučaju se ne strinjam z vami. Toda česa bi se bali? Te redovnice so najboljše bolniške strežnice na svetu. Upam, da bo tudi vam katera stregla, ko se boste nahajali na smrtni postelji. Sedaj pa z Bogom, meni se mudi."
Navzlic svoji profesionalni dostojnosti je zdravnik odbr-zel po stopnicah, dočim se Noel ves zamišljen vrne v sobo k gospej Gerdy.
Na pragu je redovnica pričakovala vrnitve odvetnika.
"Gospod," reče, "gospod!"
"Kaj želite, sestra?"
"Gospod, služabnica mi je naročila naj se obrnem do vas za denar. Njej je denar ves pošel in v lekarni nima več kredita."
(Dalje prihodnjič)
Pozor, gospodarji hiš!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali s skrijem, popravo žlebov, se zanesljivo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani mnogim Slovencem. Plačate lahko na obroke.
The_ Elaborated Roofing Co.
6115 LORAIN AVENUE	Telefon: MElrose 0033
Kadar pokličete vprašajte za Mr. A. Lozich.

JVAJZJVAJSILO

Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobro poznano mlekarijo
MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St.
Se toplo priporočam cen j. odjemalcem, starim in novim.
JAMES MAČER0L
1083 E. 68th St.	HEnderson 4926
MLEKARNA BO SEDAJ POD IMENOM
Rosedale Dairy J
"Prijazno priporočilo
Spodaj podpisani izkušeni avto mehanik naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel od Mr. Frank Petroviča dobro poznano
E. 61ST ST. GARAŽO
1109 E. 61st St.
Vedno bom pripravljen za splošna popravila vseli avtomobilov vsake vrste. Z našo postrežbo boste gotovo zadovoljni, pa tudi s cenami. Prijazno vabim starci in nove odjemalce. Se toplo priporočam
FRANK KLUN
1109 E. 61st St.
Tel. HEnderson 9231


To -VeliKonoč
KUPITE OBLEKO
PRI
KJFSJBI*-* ŠS.H
RICHMAN BROTHERS
S** - •" ' '•
in prihranite denar
VSE
RICHMAN BROTHERS OBLEKE IN POVRŠNIKI SO SEDAJ NAZAJ PRI STARI NIZKI CENI
$
22
.50
Za dijake višjih šol
z 2 hlačama
za mlade fante
$ J g. 50
mere 16 do 20
RICHMAN BROTHERS
Tri trgovine v Clevelandu
736 Euclid Ave. Prospect pri Ontario 5716 Broadway

Opereto "Gostilna pri Zlatem rogu"
VPRE0RI PEVSKI ZBOR "JADRAN" V SLOV. DEL. DOMU NA WATERLOO RD. v nedeljo 3. aprila ob treh popoldne Zveier Krm"' "rk':sl' ' ■ rs'"'"""" ;i"r'=m"' sam0'2Sc'