Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. maja 2018 - Leto XXVIII, št. 22 stran 2-3 Srečanje naselij »Slovenska vas« POGLEDI NA MARIBOR - DRUGAČNI OD OBIČAJNIH stran 3 Furt sam si želejla ... stran 4 S krüjom smo djeli djaboke stran 8 2 Če bi mejla vsakša ves... Srečanje naselij »Slovenska vas« Če bi mejla vsakša ves iz Porabja eno ali več takšni ves- 19. maja letos so priredili 6. Srečanje se je nadaljevalo v venske narodnostne samousrečanje naselij z imenom domači gostilni Vojnovič. Tu- prave Monošter-Slovenska ves. »Slovenska vas«. Dogodek kaj sta goste pozdravila glavni Bogdan Palovšnik iz Slovenske se odvija vsako leto, vsakič v organizator Lojze Gregorčič vasi v občini Brežice je izrazil drugi Slovenski vasi. Letos je in župan Rupert Gole. veselje nad srečanjem, naznabila gostiteljica Slovenska vas Tudi mi smo prebivalcem nil pa je še, da bodo dogodek iz občine Šentrupert. Slovenske vasi izročili sim- prihodnje leto priredili oni. Prireditve se je udeležila tudi bolično darilo, in sicer sliko Za konec je Tone Fabjan iz obdelegacija iz Slovenske vesi v monoštrske umetnice Gabri- čine Kočevje opisal, kako sta Porabju. (Lanskoletno 5. srečanje se je odvijalo prav v porabski Slovenski vesi.) Na letošnjem srečanju so bili navzoči tudi gostje iz občine Kočevje in občine Brežice. Po prihodu smo si najprej skupaj ogledali cerkev svetega Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, ki je star romarski kraj. Tukaj smo zapeli slovenske cerkvene pesmi, molili, nato pa Delegacija iz Slovenske vesi v Porabju v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija spoznavali zgodovino cerkve. elle Kázár. Umetnina prika- potekala organizacija progNato smo si ogledali interak- zuje cerkev v Slovenski vesi v ramov oziroma navezovanje tivno kulturnozgodovinsko Porabju in njenega zavetnika stikov pred leti. Sam je bil narazstavo, ki jo je predstavil svetega Florjana ter močvir- mreč pobudnik teh srečanj. domačin, oblečen v starin- ski tulipan, simbol pokrajine Vsi smo se počutili zelo dobro, sko oblačilo. Razkazal nam Őrség. nekateri so celo zaplesali. Doje stare zemljevide, oklepe in Navzoče je pozdravila tudi za- mači so vse goste presenetili z orožja. Sledilo je spoznavanje govornica slovenske narodno- majhnim darilom. s kovanjem novcev in tiska- sti v madžarskem Parlamentu Radi bi se še posebej zahvalili vsem, ki so pripomogli k uresničitvi tega dneva in izrazili hvaležnost za vzorno gostoljubje. Hvala gospe zagovornici Eriki Köleš Kiss za udeležbo. Srečanje naselij »Slovenska vas« predstavlja živi stik, saj to prijateljstvo ni mrtva črka na papirju. Prijateljstvo ne pozna meja, kar smo lahko spoznali tudi preko prijaznega sprejema s strani domačinov. Prihodnje leto se dobimo v Ogledali smo si, kako se izdelujejo vrvi Slovenski vasi v občini Brežice. njem, obe opravili smo lahko Erika Köleš Kiss in poudarila, (Na sliki na prvi strani: Katudi preizkusili. Ogledali smo da je trud organizatorjev za talin Daniel, Eva Domiter in si uporabne predmete premi- ohranjanje stikov s porabsko Iluška Bartakovič s sliko, na nulih časov. Slovensko vesjo in negovanje katerei je nekaj simbolov SloKot presenečenje so nam dobrih čezmejnih odnosov venske vesi.) predstavili pletenje vrvi in iz- vreden pohvale. Katalin Daniel delovanje papirusa. Če je kdo Županov urad mesta Monošter predsednica slovenske imel voljo za to, je lahko preiz- je zastopal Ferenc Sütő, prisotsamouprave Monošter-Slokusil lokostrelstvo. ni pa so bili tudi vsi člani Slovenska ves nic v Sloveniji, stere se ranč tak zovéjo kak naše vesnice, bi dobro bilau. Bi vejndrik bilau več sodelovanja, več stikov pa več pajdaštva. Se spaumnite? Kak smo si želejli tistoga ipa, gda je ešče granica bila pa na granici kontrola, ka bi leko večkrat šli v Slovenijo (te ešče Jugoslavijo) ali ka bi oni večkrat prišli k nam. Kak smo čakali vsakšo leto tisto edno, največ dvej prilik, gda smo s kakšno kulturno skupinov šli gorstupit. Za sakalovsko folklorno skupino je svetek bijo, gda je išla na beltinski folklorni festival, seničkomi pevskomi zbori ranč tak pevski tabor v Šentvidi. Pa kak težko smo vsigdar slobaud vzeli, ka smo znali, ka najmenje eno leto mo mogli čakati, ka bi se pá vidli. Zakoj so ta srečanja tak dosta valala, tak dosta pomejnila? Vejn zatok, ka smo se rejdko vidli pa so nej prazna gratala, vsigdar je bilau na njij kaj nauvoga, kaj lejpoga. Po drugom tali pa vejn zatok, ka je vse tisto, ka je prepovejdano, ka bole težko dosegneš ali dobiš, dosti bole »sladko«, tisto bole cejniš kak tisto, ka ti v krilo spadne. Gda so se granice odprle, smo bili trno radi, odkrivali smo Goričko pa širše Prekmurje, srečüvali so se gasilci, športniki (najbole fusbalerji), kulturne skupine. Pa ka je največ vrejdno bilau, srečüvali so se prausni lidgé, steri so prišli na kulturne programe ali samo staupili na fröč v kakšno krčmau. Bili smo skurok euforični pa smo tak mislili, ka de tau dugo držalo. Ešče več, mislili smo, ka de tauga vsigdar več ... Dapa kak je cajt išo tadale, smo gnauk samo vpamet vzeli, ka so ništrni stiki zamrli, ka je vse menje sodelovanja. Kak če bi zdaj, gda je že slobaudno, več nej tak interesantno bilau vküpojdti, se srečüvati. Istina, pripoznajmo, ka je tau odvisno od nas, lidi tö. Vmejs so se zamenjale generacije na čelu društev ali občin tak po porabski vesnicaj kak na Goričkom. Sodelovanje je ostalo med tistimi vesnicami, gde so (ostali) takšni lidgé, stere tau briga. Fanj je, ka so se Slovenske (vasi) v Sloveniji pa naša Slovenska ves »vküpnajšle«. Vsigdar je dobro malo pogledniti v svejt pa vidti, kak delajo, kak razmišljajo drugi. Marijana Sukič Porabje, 31. maja 2018 3 POGLEDI NA MARIBOR - DRUGAČNI OD OBIČAJNIH »Zato priseže vsak, al’ mlad al’ star, da mu za srečo roda zmir je mar, zato si voli rodoljubov zbor za mesto geslo svoje: Mar i bor.« Te verze iz 19. stoletja pravnika in pesnika dr. Lovra Tomana najdemo v uvodniku monografije z naslovom »MAR i BOR - perspektive mesta«, ki jo je izdala Likovna šola ARTdidakta. V lepo oblikovanem katalogu najdemo številne stvaritve, ki so nastale izpod čopiča ali drugega umetniškega orodja tečajnikov te ustanove in upodabljajo emblematične stavbe drugega navečjega slovenskega mesta ali panoramske poglede nanj. Obravnavana razstava potuje - ko je prvič prestopila meje Slovenije, so jo predsta- ve v drugem največjem mestu Slovenije pa obiskujejo tudi Voditeljica in lastnica Likovne šole ARTdidakta Jasmina Vsak od sodelujočih je svoj motiv poiskal sam. »Če pa je našel več motivov, je prišel k meni po nasvet, katerega naj izbere, kakšen izrez naj naredi. Morda sem ga poslala nazaj in povedala: svetloba ni v redu, počakaj, da bo jutro ali pa večer,« je o nastanku del, ki prikazujejo stavbe, spomenike, značilna prizorišča ali panorame z nekega griča, povedala Voditeljica in lastnica Likovne šole ARTdidakta Jasmina Granduč Jasmina Granduč. S svojo izvirnostjo študentje iz Porabja. »Ustvar- Granduč je povedala, da je in likovno dognanostjo prejalci so nam preko svojih razstava nastala v sklopu senečajo stvaritve otrok. del pripeljali delček Mari- projekta izpred dveh let. »Šolo obiskujejo otroci od bora,« je izpostavil in dodal, »Septembra sem tečajni- 3 let, najstarejša gospa pa kom zadala nalogo, da je dopolnila 82. Prihajajo morajo v Mariboru sami taki z malo znanjem in poiskati svoj najljubši ko- taki brez znanja. Tečajnitiček, ga pofotografirati in potem v poljubni tehniki predstaviti. Večina se je odločila za olje na platnu, nekateri pa so naredili tudi makete ali pa akril na platnu, grafike in akvarel. Ustvarjali so skoraj do decembra. Ko smo videli, da imamo dovolj materiala, je naš sodelavec Vid Kmetič k Pia Zala Meden, učenka II. gimnazije Maribor, je prebrala dve pesmi, ob vsaki sliki napisal besedilo njej generalni konzul Boris Jesih vili v hrvaškem Varaždinu, 18. maja pa so jo odprli na Generalnem konzulatu RS v Monoštru. Dogodek se je pričel s pesmijo, ki jo je prebrala mlada avtorica Pia Zala Meden - učenka II. gimnazije Maribor, doma iz goričkih Šalovcev in prejemnica pesniškega priznanja »Župančičeva frulica« za leto 2017. Med navzočimi smo našli številne goste iz Porabja in Slovenije, tudi nekatere mariborske tečajnike. Pozdravil jih je gostitelj, generalni konzul dr. Boris Jesih, ki je poudaril, da je Maribor od Monoštra oddaljen le dobro uro vožnje, visokošolske ustano- namo neki drug svet. Na stvari v življenju gledamo drugače kot do sedaj, sploh pa na umetniška dela,« je poudarila voditeljica šole, ki pa rada posamezne skupine premeša, če vidi, da lahko starejši in mlajši istočasno sledijo programu. Če kdo obišče generalni konzulat do sredine junija, lahko res spozna Maribor z drugih perspektiv. »Naloga je bila taka, da ne iščejo klasičnih postavitev, ki so na razglednicah že stokrat videne. Naj poiščejo tisto, kar začutijo, da je najlepše in jim je pri srcu. Zato so pogledi na nekatere stvari, kot recimo Lent, čisto drugačni, kot smo jih vajeni,« je obrazložila Jasmina Granduč, ki se trudi skrivnosti svojega mesta razkriti čim širšemu krogu. »Predvsem smo želeli Mari- Skupina Porabk in Porabca na razstavi Maribor – malo drugače da čeprav je vse razstavljeno na ogled v tem mestu, postajajo stavbe, prikazane iz izvirnih perspektiv, še bolj zanimive. iz starih arhivov. Tako je nastala monografija, kar je bilo ob toliko vloženega dela celo logično,« smo izvedeli od likovne pedagoginje. ki spoznajo vse slikarske tehnike: risanje, slikanje in umetniško grafiko. Malo pa tudi kiparimo, izdelujemo nakit, delamo razne hobitehnike,« je šolo predstavila ustanoviteljica, ki je s tečaji pričela leta 2009. Jasmina Granduč izvaja vse dejavnosti sama, so pa tečajniki razdeljeni po starosti. »Najmlajša skupina, gimnazijci, srednja, uslužbenci, upokojenci ... Jaz bi želela, da bi se čim več ljudi vpisalo, kajti pri meni se sprostimo in spoz- Porabje, 31. maja 2018 bor predstaviti Slovencem v zamejstvu. Preko Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva v Varaždinu smo se povezali z Monoštrom. Želeli smo svoje mesto predstaviti tudi na Madžarskem, mogoče tudi mladim ljudem, ki bodo šli študirat ali pa v službo v Maribor.« Jasmina Granduč si želi, da bi razstava z nekoliko drugačnimi mariborskimi perspektivami gostovala še pri Slovencih v Avstriji in Italiji. -dmfoto: L.R.Horváth 4 Novinarka Lidija Kosi PREKMURJE Marc Chagall Pisali smo že o tom, ka je Galerija-Muzej Lendava (GML) v zadnji lejtaj pripravila več zanimivih razstav. 18. maja so odprli ške eno, stera de v tej obmejni varaš gvüšno privabila dosta tistih, steri majo radi umetnost. Z razstavo grafik Marca Chagalla z naslovon Stvarjenje in Biblija v GML tadale pelajo cikel Velikani svetovne likovne umetnosti. Do 31. oktobra de na ogled 135 grafik - iz zbirke nemškoga zbiralca Richarda H. Mayera - enoga najbole eričnih molarov 20. stoletja. Umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar, stera je kak kustosinja predstavila razstavo, je povedala, ka gé na razstavi največ barvnih litografij, stere je umetnik napravo kak ilustracije k Bibliji po tistom, ka je 1931. leta obisko Palestino. Razstavljene so vküper z izborom Chagallovih grafik, na sterih so tüdi motivi iz njemi rodnoga kraja Vitebsk v Belorusiji, avtoportreti, portreti zalüblenih parov, cirkusantov in muzikantov. Po tistom, ka je minister za kulturo Anton Peršak odpro razstavo, je Inga Ulokina na violino zašpilala pesem iz filma Schindlerjev seznam. Tau so v Lendavi nej vöodabrali samo tak, liki zavolo toga, ka je biu Chagall Židov. Po rečaj Dubravka Baumgartnera, steri je pred kratkim grato direktor GML, so v zadnji lejtaj fejst zadovolni z obiskom. Lani si je razstavo Salvadora Dalija poglednolo okauli dvajsti gezero lüdi, zdaj pa majo vüpanje, ka de jih tau leto prišlo ške več. Za tiste, steri so prišli na otvoritev, so pripravili ške eno ekstra doživetje, sveklostno-farbni spektakel. Že v kmici so na grajski steni pokazali projekcijo grafik, stera se je vidla daleč naokauli. Silva Eöry Furt sam si želejla na radioni delati Tisti, steri dobro poznamo Lidijo Kosi, znamo, ka njoj je v zadnjom cajti nej bilou fajn. Zavolo toga, ka ma skvardjeno nogau, more doma počivati, toga pa je ona nej preveč včena, vej pa je furt rada v gibanji. Gda sam jo tej dni gorzsikala v njenom rami, steri stogi v vesnici Spodnji Kamenščak (poleg Ljutomera), je nogou v gipsi mejla. Zdaj, gda vi tau štete, brodim, ka je leko že prve stopaje po operaciji, stero je mejla na Ahilovi tetivi, napravila. - Zanimivo je, ka si ti mejla Ahilovo tetivo že gnauk skvardjeno, samo te na drügi nogi. »Ja, dvajsti let je gli od toga, ka sam se s pajdaši šla igro gnilo djajce. Mejla sam športne copate ali nika nej valalo. Te, gda sam okauli malo vekšoga krauga bežala, je gnauk v mojoj nogej samo neka počilo. Moja Ahilova tetiva na pravoj nogej se je vküpvtrgnila. Zdaj mam lejvo nogau v gipsi. Zdaj je tak bilou, ka se mi je kalcij pri Ahilovi tetivi nabero in se mi je ena čunta začnila delati, pa je tau trbelo vkraj vrezati.« Müvi se pogučavleve v rami, v sterom zdaj z možom Mirojom živeta, sin Črt, steri v Ljubljani študera za dirigenta, pa tüdi še kaj pride domau poglednot. Té ram je takši malo ovakši gé, iz lesa je napravleni. »Ja, mi leseno brunarico mamo. Gda smo sredi Lotmerka v stanovanji živeli, je lepau bilou, vej pa je nauvo stanovanje bilou. Leko bi ga dojküpili, samo te sva z možom gorprišla, ka za té peneze leko že ram dobiva. In te sva si tak brodila, če bi leko leseni biu. Te, tau je že skor dvajsti lejt nazaj, je v Sloveniji ške nej dosta takši ramov bilou. S Finske so ga pripelali in po tistom, ka so ga gorpostavili, je dosta lüstva s cejle Slovenije k nam prišlo, ka so si poglednoli, kak takši ram vövidi.« - In kak je živeti v takšom lese- je Marjanca, mlajša pa Ida, vse tri smo prva leta preživele tam. Po deseti lejtaj smo Lidija Kosi nom rami? »Trno je fajn. Pri nas je nikdar nej preveč mrzlo in nej prišli nazaj v Prlekijo, v Ključarovce, gé smo si ram zazidali.« - Kak je bilou tau, ka si se po zgotovleni gimnaziji v Ljutomeri odlaučila, ka boš študerala novinarstvo? Brodim, ka je tüdi zavolo toga, ka si že od malih nog rada gučala. »Ja, ja. Gda sam bila mala, sam brodila, ka mo sabolica, vej pa sam rada šivala. Istina je tüdi, ka sam rada popejvala, tak ka sam Lidija, Miro in sin Črt tüdi na tekmovanja odila. V preveč vrauče. Tau je polar- gimnaziji pa sam si te tak ni bor (északi fenyő), steri zbrodila, ka bi rada noviške gnesden po smoli diši. narka bila in sam te tau v Naš ram diha, se gible. Tak Ljubljano šla tüdi študerat. zimskoga gračenka ne mo- Furt sam si želela na radiremo meti, ka bi te vse gla- oni delati. In tak sam že v žojne popokale.« cajti študija šla honorarno - Lidija, ti si doma s Prlekije, delat na Radio Slovenija. samo gor si pa rasla nindri Po zgotovlenom študiji se indri. Tam malo naprej od je moj Mirski, on je padar, Maribora, pri reki Dravi. odlaučo, ka de on šau do»Tak je. Mojiva stariša sta se mau in tak sva prišla nazaj iz Prlekije odselila v Ožbalt v Prlekijo. Ge sam prva delo ob Dravi. Moj ati je biu ko- dobila na Murskom vali, po vač in je tam delo daubo. tistom, ka je Marjan Dora Mam ške dvej sestri, starejša šau na sobočki radio, pa Porabje, 31. maja 2018 sam ga ge šla vöminit kak dopisnica Radia Slovenija. In tak se ške gnesden s Spodnjega Kamenščaka vsakši den vozim v Soboto v slüžbo.« - Leta 1991 smo meli v Sloveniji desetdnevno bojno. Ti si te sploj batrivna bila, ka si se po tereni vozila in poročala za radio. Začnilo pa se je tak, ka si šla na teren, prej ka boš nekše sladolede sprobavala. Kaj je tau že bilou? »S kolegico Bernardo Balažic Peček sve bile zgučanivi, ka deva po slaščičarnaj malo poglednot, gé majo takše sladolede, ka jih leko tüdi tisti, steri cukerni beteg majo, gejo. Prva sva šle v Moravske Toplice, v terme. Tam so nama pravli, ka naj brž na radio, te smo ške nej meli mobilnih telefonov, pozoveve. In tak sva zvedli, ka se je začnila bojna. Müve sve te na drügo stran Müre ške z autonom prišli, pa sam se te ges javljala v program. Rejsan je na hipe okauli naj tüdi pokalo, ali ges sam te nej brodila preveč o tom, cejli cajt sam mejla samo tau nevolo, gé mo telefon dobila, ka mo se leko javila na radio in poslušalcom povedala, ka sam vidla in čüla. Straj me je nej bilou, vej pa smo mi te sploj nej brodili, ka se v resnici godi.« - Poslušalci soboškoga radia so te konec tistoga leta tüdi vöodabrali za Pomurko leta. Ka ti je tau pomenilo? »Vsem nam je dobro v spomini ostalo, ka se je te konec meseca junija in v začetki julija godilo. Nej pa sam brodila, ka so si lidge tak zapoumnili in telko na tau dali, ka sam ges poročala o tom, ka se je med bojno godilo. Tau ške gnesden ne morem vörvati.« Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Lidije Kosi 5 Medgeneracijsko srečanje na OŠ Kuzma V zimi smo se ništrni penzionisti navčili računalnik nücati na tečaji, steri je biu v osnovni šauli Széchenyi v Varaša. Zdaj že bola batrivno vcujsedemo k kompjuteri, radi delamo na njem. 16. majuša se je dvanajset »starejši dijakov« pelalo na Osnovno šaulo Kuzma, gde smo v okviri medgeneracijskoga srečanja meli računalniški tečaj. Pri njij so tisti keden meli »Nacionalni keden prostovoljstva«, pri tom smo mi tö vcuj bili. Naš cilj je biu, ka bi sodelovali z Osnovno šaulo Kuzma pa se slovenski navčili tiste reči, stere nücamo pri računalniki. V šauli so nas lepau gorprijale lerance Martina Černi, ne Kuzma. Potistim smo vsi na računalniki delali, vsakši je daubo ednoga šaulara, steri je biu njegvi »mentor«. Mlajši reči: geslo, pika, afna, strani namizje, zapri, piškotki, črke, zaustavljanje sistema ... Na interneti smo pogledali recepte, na Google MAP zem- Zatok pa zdaj mlajši včijo nas, ka je dobro gé. V kratki pauzi smo v avli šaule dobili kavo, vodau pa čokoladne kifline. Dosta smo se pogučavali, nauve cilje si postavili pa se padašivali. Tadale škemo sodelovati z njimi, ka je za nas trno hasnovita (koristna) bila ta računalniška delavnica. Hvaležni smo naši predsednici Društva porabski slovenski penzionistov, Klari Fodor, gospej Valeriji Perger, stera je pomagala postaviti stike, gospej Jasminki Krpič, vsem šaulaPorabski penzionisti, lerance pa mali mentorji pred šaulov v Kuzmi rom pa lerancam OŠ Kuzma, ka so orgaljevidi smo poglednili, sto gdé nizirali tau srečanje pa se z stanuje, gdé se drži. Maljši so nami družili. Vsi skupaj smo fejst prijazni bili, dosta so nam preživeli lejpi den pa se že zdaj pomagali. Njim tau naléki ide, veselimo ponovnega srečanja vse dobro znajo. Ta generacija geseni, gda se navčimo nücati se zové »Z« generacija, naro- čedni telefon, e-mail pisati pa dila se je pa živé v tašom caj- pošilati. O tom, ka smo bili ti, gda je digitalizacija en tau na delavnici, smo dobili potrnašoga živlenja, normalna v dilo. Na konci smo napravili vsakdanešnjom žitki. Vsepo- skupno sliko na dvauri, stera vsedik so ekrani, pa se je trbej simbolizira našo padaštvo tö. samo dotekniti. Nam starej- Hvala vsakšoma, geseni se pá šim se je tau težko navčiti, srečamo! Šaularge so nam dosta pomagali gnauksvejta smo tak mislili, ka vse znamo, dapa digitalni Margit Čuk svejt nas vsakši den preseneti. WWW.SLOVENCI.HU Na konci smo vsi dobili potrdilo, ka smo sodelovali na medgeneracijskoj delavnici Suzana Farič in ravnateljica Jasminka Krpič. Na šauli majo 150 šaularov, dobre stike majo s sausednimi šaulami, med njimi z gorenjeseničkov tö. Šaula organizira računalniški tečaj v Domi za starejše obča- so nam pomagali. Leranca Martina je gučala od »strica Google-a«, steri nam zna vse pokazati, nam odgovore dati na naša pitanja. Če slovenske strani iškemo, moramo napisati Google.si. Navčili smo se Porabje, 31. maja 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Zrejlijo djagode Vejn nega tašoga človeka, sto bi nej emo rad djagode. Zvün tauga, ka so dobre, so še fejst zdrave tö. Dosta C vitamina pa B6 vitamina majo v sebi, malo cukra pa dosta antioksidantov, dapa ka je najbola važno, so fejst žmane. Dosta lüstva doma v ogradci je pauva, tistim, steri v bloki živejo, je tö nej trbej v bauti tjüpiti, če neškejo, zato ka dosta je taši nasadov v Železni županiji, gde si sami leko naberejo djagode. Na taše akcije, gde si lüstvo samo leko bere djagode, od leta do leta več lüstva pride. Pa nej samo zato, ka etak bola falej dobijo te sad, liki zato tö, ka se je dobro sprostiti pa vanej biti malo na sonci pa na dobrom zraki. S te djagod, ka je sami poberejo, malo kaj pogejo, drügo pa doma nesejo pa marmelado pa sok napravijo. Tisti, steri djagode pauvajo, pravijo, ka letos v Železni županiji dober pauv baude, nej kak lani, gda so djagode vse pozeble. Sezona se je že začnila, dapa še tri, štiri kedne gvüšno, ka do meli priliko djagode brati v akciji tisti, steri so dotejga mau še samo zmišlavali na tejm. Zdaj za te djagode, ka si lüstvo samo bere, 500 forintov za kilogram trbej plačati. Lani je ranč ta cejna bila, gda je nej bilau djagod, tak ka ne vej se, če so lani bile fal ali so pa zdaj drage. Tau gvüšno, ka letos če stoj djagode ške brati, brž je leko nebere, zato ka so lejpe velke. Edno vöro se eden velki košar leko nabare. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Svetovni dan čebel V nedeljo, 20. maja, smo prvič praznovali svetovni dan čebel, ki so ga na slovenski predlog razglasili Združeni narodi v upanju, da se zaščiti opraševalko, od katere je odvisna tretjina svetovne pridelave hrane. 20. maj je rojstni dan prvega učitelja sodobnega čebelarstva na svetu, Antona Janše, ki ga je na prvo čebelarsko šolo na svetu, v parku Augarten na Dunaju, leta 1770 imenovala Marija Terezija. Zbrane so poleg častnega pokrovitelja srečanja predsednika Boruta Pahorja nagovorili še generalni direktor Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in idejni oče svetovnega dneva čebel Boštjan Noč ter župan Žirovnice Leopold Pogačar. Proslavi je sledilo srečanje slovenskih čebelarjev. Predsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie Philip McCabe je dejal, da je Slovenija čebelam dala vlogo, ki je prej niso imele: »Danes je čudovit dan za čebelarstvo. Slovenija je začrtala pot, ki ji je treba slediti.« Na ministrski konferenci na Brdu pri Kranju, na kateri so sodelovali kmetijski ministri iz 22 držav, so sklenili politično zavezo za ohranitev čebel. S skupno deklaracijo so se udeleženci zavezali h krepitvi sodelovanja držav na mednarodni ravni, in sicer na področjih ukrepov za zaščito čebel in drugih opraševalcev, ozaveščanja javnosti, izobraževanja in izmenjave dobrih praks. Čebele danes brez čebelarjeve pomoči praktično ne morejo preživeti. Čebelarji jim morajo ob pomanjkanju poletne paše dovajati vodo in jih tudi hraniti, zato si želijo neposrednih subvencij. To bi bilo precej lažje, če bi bile čebele razglašene za ogrožene, za kar si čebelarji zdaj prizadevajo. Za pristojne v Bruslju že pripravljajo dokument s tem predlogom. Nove publikacije ADIJO SIGNAL, POZDRAVLJENA VII Po nekaj desetletjih se je poslovil Signal (prva leta tudi s podnaslovom Dvojezično je boljše), pred nami je VII, revija Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem 2017/2018. Pišem o publikaciji, letnem zborniku, ki ga pripravlja in izdaja Kulturno društvo Člen VII za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša. Pomenljiva in zgovorna je primerjava med razvojem Slovenskega/Porabskega koledarja in Signalom, zdaj VII. Publikaciji, čeprav ne povsem enaki, Slovenski koledar od leta 1986, Signal od nekaj let pozneje, sta naredili izjemen, skokovit napredek v vseh pogledih, od vsebine, obsega do grafične podobe. Toda prezreti ne gre še nečesa, in sicer pomena izida prvih publikacij tedaj in zdaj. Pomen je bil tedaj najmanj enak, če ne celo večji kot danes. Slovenski koledar je bil v letu 1986 prva samostojna publikacija Slovencev na Madžarskem. Do tedaj so imeli Slovenci nekaj strani v svojem jeziku v Narodnem/Ljudskem koledarju, ki ga je izdajala Demokratična zveza južnih Slovanov v Budimpešti za tri manjšine, ob slovenski še za hrvaško in srbsko (podobno je bilo pri tedniku Narodne novine/Ljudski list), Slovenci na avstrijskem Štajerskem pa v slovenskem jeziku niso imeli ničesar, čeprav imajo vseskozi enake pravice kot koroški Slovenci, ki imajo dolgoletno tradicijo izdajanja knjig, publikacij in časopisov v svojem jeziku. V vsebinskem konceptu se VII bistveno ne razlikuje od Signala, je pa grafično posodobljen in ima namesto številnih manjših fotografij manj večjih, zato pa toliko bolj »zgovornih«, z izjemno pomenljivo naslovnico. Velja tako za odlične fotografije med prispevki, kot v zaključ- nem delu zbornika. Teksti so objavljeni dosledno v izvirniku in prevodu v drugi jezik. »Adijo Signal, pozdravljena VII,” v nagovoru bralcem izpostavi urednica publikacije mag. Suzanne Weitlaner in zapiše: »Naša revija ima novi naslov: VII. Številke so znaki, ki imajo v veliko jezikih isti pomen in nam služijo – prav tako kot Pavlova hiša – kot povezovalni člen med kulturami. Sedem je predvsem številka, ki označuje člen da mineva letos od ustanovitve KD Člen 7 trideset let, Pavlova hiša deluje 20 let, v svojem programu pa posebno pozornost namenjajo 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Vsebina 7. člena ADP je objavljena tudi na predzadnji strani publikacije VII. V zborniku je 15 člankov in rubrika Dejavnosti v letu 2017 na fotografijah, in sicer od 26. januarja (V Pavlovi hiši spet pričenjamo s tečaji slovenščine in tokrat avstrijske državne pogodbe, v katerem so zapisane pravice avtohtonih manjšin v Avstriji. Slovenska narodna skupnost na Štajerskem je v omenjenem členu izrecno imenovana. Uresničitev in zagotavljanje pravic ter ohranjanje dostojanstva štejejo med jasne naloge Kulturnega društva Člen 7 oziroma Pavlove hiše. Hkrati se Pavlova hiša izreka proti vsaki obliki nasilja, rasizma ali izključevalnega nacionalizma.« Avtorica doda, prvo uro spremlja tudi ekipa ORF-a za TV-oddajo Dober dan, Koroška in Štajerska!) do 19. decembra (S seje sosveta za narodne skupnosti pri zveznem kanclerju. Sosvetu predseduje predsednica KD Člen 7, mag. Suzane Weitlaner.) Preden o nekaterih temah, še avtorice in avtorji, ki objavljajo v VII.: Andrej Rahten: Srečanje s Štajersko – Nekaj spominskih utrinkov ob zaključku mandata; Eduard Fasching: 50 let zvezne višje realne gimna- Porabje, 31. maja 2018 zije Borg Radgona – inovativna šola na meji; Peter Zach: Omejeno filmsko snemanje v brezmejnem šengenskem prostoru – zgodba o projektu Brezmejno; Petra Leschanz: Platforma Kultura dobrodošlice; Andreja Benko: Kljubovalna judovska sinagoga v Murski Soboti – priložnost za mednarodno raziskovanje znanstvenikov; Andreja Urbanek&Johannes Rabenstainer: Zgodba, ki sega čez meje – Murve, živi spomeniki skoraj pozabljene kulture gojenja sviloprejk; Sonja Bezjak: Mura je v moji deželi in Pradeda Josipa sanje; Petra Kramberger: Segment iz mariborske publicistične preteklostiSüdstereische post (18811900, nemški časopis za slovenske interese; Marin Sauerbrey: »Danes na peči faulencam, Jutri grem pa na „Jagerbal“«. Česa se lahko naučimo iz razglednic s Spodnje Štajerske iz obdobja med 1880 in 1920; Markus Rschitz: O vsakdanu učiteljic in učiteljev na ljudskih šolah v jugovzhodni avstrijski Štajerski od vzpona NSDAP do konca vladavine nacionalsocializma; Martin Grasmanndorf: Slovenci v taboriščih; Maria Valentina Kravanja: Tržaški avtoportreti 1918 – 1945, iskanje identitete skozi umetnost; Matej Klemen&Kasilda Bedek: Slosign in Jana Petek: Izkušnje s prakse v Pavlovi hiši. Dr. Andrej Rahten je bil (pred Ksenijo Škrilec) slovenski veleposlanik v Avstriji in tenkočuten opazovalec tudi razmer med Slovenci na Štajerskem. »Med štiriletnim diplomatskim delom v Avstriji sem se lahko prepričal, da imajo posebno vlogo pri povezovanju Slovenije in Štajerske predstavniki slovenske 7 FOLKLORNA SKUPINA SAKALOVCI NA HRVAŠKEM (SEDEM)! manjšine. Problematika zaščite pravic Slovencev na Štajerskem je medijsko sicer precej manj izpostavljena od tiste na Koroškem.« Andrej Rahten z zadovoljstvom zapiše, »da sodobna štetja kažejo na trend naraščanja števila slovensko govorečih prebivalcev na Štajerskem«. Veleposlanik je v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti 15. marca 2017 Deželni knjižnici v Gradcu predal znamenito Valvasorjevo ikonoteko in s tem izrazil podporo pri delovanju Slovenske čitalnice. »Nobena predstavitev delovanja Slovencev na Štajerskem ne bi bila celovita, če ne bi omenil Kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu, ki so ga leta 1974 ustanovili koroški Slovenci ... Na koncu bi rad poudaril, da je med obiski slovenskih državnikov na Štajerskem 4. aprila 2017 štajerske Slovence prvič obiskal tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez.« Bilo je ob 50. obletnici zvezne višje realne gimnazije Borg Radgona, ki jo obiskuje kar dosti dijakov iz Slovenije. O vlogi te šole govori naslednji članek v publikaciji. »Ta šola se je vselej odlikovala po pogumu, odločnosti in odgovornosti za svoja dejanja, za lastno pot, lastni učni program in s tem tudi za jasno identiteto na zemljevidu štajerskih šol,« poudarja Eduard Fasching. Mura je v moji deželi, je članek Sonje Bezjak in se zavzema predvsem za ohranitev reke brez predvidenih elektrarn. Poudarja, da številni domačini, strokovnjaki in intelektualci bitko za reko Muro bijejo že od osemdesetih let. »Naj Mura teče brez ovir za vse nas in za vedno!« sklene avtorica zapis. Slosign je slovenska tradicija, ujeta v sodobno obliko, pišeta Matej Klemen in Kasilda Bedenk. S tem so se ukvarjali učitelji in študenti slovenščine na graški Univerzi Karla in Franca. Izkušnje iz prakse v Pavlovi hiši je opisala Jana Petek. Izpostavlja, da je bilo njeno delo vsestransko, saj je urejala knjižnico, uredila mapo z medijskimi prispevki, sodelovala z novinarko Radia Agora in še marsikaj, kar se je dogajalo v Pavlovi hiši. »Potrna kot kraj izžareva mir in sproščenost, še posebej v času prireditev v Pavlovi hiši, ki daje Potrni poseben pečat. Obiskovalca premami zelen podeželski okoliš, idealen za odklop od vsakdana. Prebivalci Potrne so zelo prijazni in pripravljeni nuditi vsakršno pomoč tudi tujcem, kar je zelo pozitivno, saj je v današnjem času primanjkuje. Strpnost in spoštovanje sta vrlini, ki bi ju moral biti zmožen vsak posameznik, ne glede na kulturno pripadnost. Medkulturni dialog je torej pomemben za ohranjanje skupne kulturne dediščine, se pravi ne le avstrijske, temveč tudi slovenske. In ravno temu je namenjen transkulturni center Pavlova hiša: želi opominjati tako domačine kot obiskovalce, da slovenska kultura in prevsem slovenski jezik na tem območju izginjata iz vsakdana. Mlada generacija se namreč ne ozira več na svoje slovenske korenine, kar se mi ne zdi v redu, saj je večjezičnost danes še kako pomembna in pomeni prednost, pa čeprav slovenščina ni svetovni jezik.« Ocena študentke, ki v marsičem velja tudi za Porabje in še katero manjšinsko okolje. Ernest Ružič Folklorna skupina Sakalovci se je 19. maja s spletom porabskih ljudskih plesov predstavila tudi v Cvetlinu na Hrvaškem. Cvetlin je vasica, ki leži v hrvaški občini Bednja, tik za slovensko mejo in nedaleč od Ptuja. Njihovo kulturno-umetniško društvo Cvetlinski zvon že vrsto let prireja »Svibanjsku noć«, prireditev, ki je namenjena negovanju ljudskih pesmi in plesov. Ima pa že mednarodni značaj, saj sta se letošnje prireditve poleg sakalovske folklorne skupine udeležili tudi folklorni skupini iz Avstrije in Švice. Društvo Cvetlinski zvon je že vrsto let pobrateno s kulturnim društvom Vinski bratje iz Gederovec in ima čvrste stike z občino Tišina. Letošnja prireditev je tako minila tudi v znamenju spomina na Petra Auguština, nedavno preminulega člana in dolgoletnega vodjo Vinskih bratov. Vinske brate pa dobro poznajo tudi porabske kulturne skupine, saj že vrsto let sodelujejo tudi na njihovi prireditvi v Gederovcih. Andreja Korpič NOVO VODSTVO PROGRAMSKEGA SVETA ŠIFTARJEVE FUNDACIJE Po nedavni in nenadni smrti mag. Franca Kuzmiča, predsednika Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, je Uprava fundacije imenovala dr. Klavdijo Sedar za predsednico in dr. Marka Jesenška za namestnika predsednice Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Sedarjeva je bila do zdaj namestnica predsednika, Jesenšek pa že vrsto let sodeluje s fundacijo. Tako nova predsednica kot njen namestnik sta s svojim delom povezana tudi s Porabjem, Marko Jesenšek zlasti ko gre za Avgusta Pavla in jezikovna vprašanja, Klavdija Sedar pa je pripravila brošuro Porabje na starih slikah. Prva seja Programskega sveta pod novim vodstvom bo 4. junija v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, gost Vanekovega večera pa bo dr. Dušan Nećak, ugleden mednarodno uveljavljen zgodovinar. Besedilo in foto: E. Ružič Porabje, 31. maja 2018 ... DO MADŽARSKE Vprašanje migracij bo najpomembnejša tema za Madžare na evropskih volitvah Evropski parlament je prejšnji teden objavil rezultate javnomnenjskih raziskav v zvezi z evropskimi parlamentarnimi volitvami. Na vprašanje, katere naj bi bile najpomembnejše teme evropske kampanje, je 49 odstotkov prebivalstva v državah članicah odgovorilo, da je to boj proti terorizmu, za 48 odstotkov je najbolj pomembno vprašanje reševanje brezposlenosti mladih, 45 odstotkov meni, da je to vprašanje migracij. Pri madžarskih državljanih je drugačen vrstni red, za njih je najbolj pereče vprašanje problem migracij, to je označilo 60 odstotkov Madžarov, 47 odstotkov meni, da je to boj proti terorizmu in le 40 odtotkov je označilo brezposlenost mladih. Pri ostalih unijskih državljanih ima pomembno vlogo tudi gospodarska rast. 61 odstotkov madžarskih državljanov meni, da je pozitivno, da je Madžarska članica Evropske unije, to je 5 odstotkov več kot ob zadnjem merjenju, ki je bilo lani. Novi direktor na čelu madžarske policije Na pobudo notranjega ministra bo s 1. junijem prevzel vodenje madžarske policije generalmajor János Balogh, ki mu je prejšnji teden prisluhnila tudi komisija za obrambo madžarskega parlamenta. Njegov predhodnik bo opravljal druge naloge znotraj policije. Kandidat je na predstavitvi izrazil zadovoljstvo, da bo prevzel dobro organizirano policijo, ki je tudi strokovno v dobrem položaju. Na vprašanje, kako bi rešil problem nadur, je odgovoril, če bi zaposlil štirikrat več policistov, ne bilo nadur, toda to strokovno ne bi bilo utemeljeno in ne proračunsko izvedljivo. Po njegovem mnenju pomeni veliko obremenitev državi ilegalna migracija na južni meji, ki jo pa policija dobro obvlada, zato nima namena, da bi se ponovno organiziralo graničarstvo. Kandidaturo je podprlo 7 članov komisije, dva člana sta se vzdržala. 8 S krüjom smo djeli djaboke Konca maja, začetka junija, gda je že lepšo vrejmen, se začnejo kositve. Prvin, gda so še senau z rokauv sišili, je po dolaj pa brgaj tašoga reda puno navilov bilau, eden za drugim so stali na šonž. Gnesden tašo že več nej videti, zato ka z rokav se tašo več ne dela, mašini pa navile ne vejo klasti. Čafardina Ana, po možej Makoš, zdaj v Varaši živejo, dapa na vesi, v Števanovci so gorarasli. Oni se še dobro spomnijo, kak so z rokauv senau sišili, kak so naklajali pa s kravdjimi kauli vozili domau. - Ani, vi kelko lejt živeta v Varaši? »Zdaj aprila je bilau 44 lejt, ka smo sé v Varaš prišli, dja sem te 22 lejt stara bejla, oženjana, pa edno leto staro hčerko sem mejla.« - Ani, dočas ka ste doma bili, kak vsi drügi mlajši, vi ste tü gvüšno dosta mogli delati pa pomagati starišom. Kak se spomnite, kak je bilau, gda ste tašoga reda, konca maja s senauv začnili delati? »Mi smo doma tü dosta delali s senauv, zato ka smo krave meli. Ati je med tjednom nej bejo doma, zato ka daleč kraj od dauma je delo, pa te vsigdar v soboto pa v nedelo je dolapokauso na cejli tjeden. Mi pa, ka smo doma bili, dja, sestra pa mati, smo tau senau cejli tjeden pomalek posöjšili pa s kravami domau zvozili. Dostakrat je pobejg bejo, če kakšni oblak prejšo, bilau, ka smo obranili, dapa bilau tak, ka je nam dež nutrazmlato, samo ka si mogo, nika nej. Sto je zmočo, tisti je sledkar posüšo. Samo tau je kak težko bilau potistim posišiti, ka se je gnauk zmočalo, drügo pa tau, ka tejsto senau je že bola tašo ridjavo gratalo. Če je söjo senau bilau, te se je nej štelo, kakkoli vrauče je bilau, mogli smo tejti naklajat.« raztrausili v rázstave, dvakrat smo je obrnauli pa te potejn smo leko pelali senau domau.« - V kelšoj vöri ste šli navile trausit? »Tak v desetoj vöri, prvin nej, zato ka rosa je bejla.« - Nejste se bojali od kač, ka so pod navilom bile? »Kaj bi se pa nej bojala, samo hvala Baudji, tam gde smo mi doma bili, tam je samo malo kač bilau. Tam, Čafordina Ani (po možej Makoš) je gorarasla v kak je spodkar Števanovci eden mali po- Dosta, velke falate ste meli tok teko, tam so včasin bile, za kositi? dapa ne morem prajti, ka »Dosta sonžetov pa ogradov bi se tak dostakrat srečali z se senau ne počujsne tadola. Doma smo krave vöpregli, potistim smo spraznili kaule. Tau je tašo delo bilau, ka sem najbola nej marala. Zato, ka ednoma je na pod (podstrešje) trbelo senau gorazlüčati, drügi je pa klačo. Gda je fejst vrauče bilau, vse smo se pekli pod črpnjami (strešno opeko), pra je pa taši bejo, ka skur smo se nej zasapili.« - Sto je skrb emo na krave, če je vsikši nika delo? »Sploj vrle krave smo meli, dočas ka smo naklajali, one so lopau stale, nikdar je nej trbelo skrb meti na nji. Bilau tak, gda sem krave pasla, ka te čas, ka so se pasle, dja sem v gauštjo üšla pa sem košar gob nabrala. Istina, ka te je še nej bilau telko lüstva v gauštja kak gnesden, te smo samo domanji brali. Gda sem domau üšla, te sem gobe lopau spucala, zaprala pa te s tauga smo delali obed.« - Gda je dosta dela bilau, gda ste s senauv delali pa nej bilau časa, te ste ka meli za obed? »Tašoga reda smo dosta nej tjöjali, samo tašo smo djeli, ka je brž kreda bilau, kak mlejčne bubrike, kakšno župo ali cvrtino. Gda je pa rejsan fejst sila bejla, te smo pa kakšno sadje brž podjeli pa smo leteli na delo. Bilau Ram, steroga so v Varaša küpili, so prejkzozidali tak, ka k djabokam smo kröj vcuj djeli, ali lük pa krüj z žismo kosili, samo tejsto je njimi, bola samo slepovauši rom namazani.« zdaj že vse zaraštjeno, vse je smo vidli.« - Vi ste dosta sadja meli, gauštja.« - Vi ste doma samo ženske zato ka vaš oča so se dobro - Ka so oče v nedelo zaran- bile, gda je senau trbelo razmeli k taumi, kak trbej ka pokosili, ka ste s stistim delati? drejvdje cepiti. pondejlek delali najprvin? »Kak sem že prajla, oča je de- »Pri nas doma kaulak rama »Če je vrauče bilau, še tisti lat odišo, dja, sestra pa mati smo vse fele sadje meli, ka den smo z grablami radé smo s senauv delali pa ga do- je tam nej bilau, te je tašo že raztrausili, nej se je štelo, mau vozili. Dja sem klačila vejn ranč na svejti nej bilau. ka je nedela. Gda se je malo pa taklala na kauli, mati je Dja ne vejm, dapa te je tašo posišilo, te smo zadvečerek naklajala, sestra pa grablala. nej bilau kak zdaj, ka dje tašo vtjüppotegnili pa smo navile Gda smo zgotauvili, te smo z leto, ka sploj nega sadja, te naprajli. Drüdji den smo je žrtom dobro dolazvezali, aj so sprtolejt najprvin črešnje Porabje, 31. maja 2018 začnile zrejliti, te grüške, slive, marulice, breskvi, djaboke, grauzdje, tak ka mi smo cejlo leto meli sadje.« - Gda ste čüli zaranka, ka dež de, te ste zato radi bili, ka nej trbelo tisti den s senauv ali na njivi delati pa krave pasti, nej? »Tašoga reda smo se zato najbola veselili, ka tisti den smo se te malo leko špilali, vküper vsi mlajši, ka nas je tam na tistom tali doma bilau. Dosta nam je trbelo delati, dapa dja sem sploj rada živela v Števanovci, dobro je bilau tam.« - Zaka ste te sé v Varaš prišli? »Zavolo mlajšov sva z možaum sé prišla, te je tak bilau, ka v Števanovci nede šaule pa te bi odtistac sé odli v šaulo. Tak smo te najprvin pri ciglencaj edno parcelo tjöjpili, gde smo zidati steli. Gda smo se že kredadjali, lejs pa vse smo tazvozili, te je nekak možej pravo, ka te ram je na odajo. Ati moj je tü tau pravo, ka dosta bola ležej bi bilau tjöjpiti ram, kak če bi zidali, mena se je tü povido. Tak smo te parcelo pa lejs odali, ati nam je dau še vcuj pejneze pa te tauga ram smo dolatjöjpili, tistoga reda za 140.000 forintov.« - Tau je te ram? »Tau je te ram, samo tauga smo mi že prejkzozidali, zato ka te sta še samo dvej iže bile, tjöjnja pa špajz, mi smo še edno ižo, kopalnico, verando pa teraso vcujzozidali.« - Ta velka črešnja na dvauri je že tü stala, gda ste sé prišli? »Nej, tau je še srmak ati nam sé posado, ta je že vejn tak tresti lejt stara pa gda na njau poglednem, vsigdar mi ati na pamet pride.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 17. »Kak demon cug dé v nauč« Po Franceti Prešerni je Oton pa novejša romantična poeziŽupančič venak najbole va- ja, sledik pa Anton Aškerc ino žen slovenski pesnik, če gle- ljudske pesmi. Té drüge je spodamo na tau, ka je v svojo po- znavo že v rodnoj Beloj krajiezijo nutvzeu vsa tista pitanja, ni, njini motivi pa forme pa so s šterimi se leko verši spravla- gorostali v njegvoj kisnejšoj jo: od privatni do nacionalni, poeziji ranč tak. Kak štander prejk socialni pa filozofski v Beči je srečo ideje dekadentem. Stvauro je nauvi tip ero- ce ino simbolizma, šterivi se tične pesmi, v svojo poezijo je najbole čütita v njegvoj prvoj nutzakapčo tipične poglede knigi. svojoga cajta na probleme Zbirka »Čaša opojnosti« je žitka. Njegvi verši so čisti po vöprišla leta 1899, v gnakom razmenosti, dinamični ino leti kak Cankarova »Erotika«. estetski. Oton Župančič se je naraudo leta 1878 v maloj vesnici Vinica v Beloj krajini nej daleč od gnešnje rovačko-slovenske grajnce. Kak dijak se je oprvin padašivo s katoličanjci, sledik pa je grato liberalec. V Beči je štandero zgodovino pa geografijo, vleti pa je dostakrat gorpoisko pesnike slovenske moderne v ljubljan- Oton Župančič je biu med prvimi člani slovenske akademije (SAZU) skoj »cukrarni«. Živo je v Pariži pa več lejt na V njej najdemo Župančičove Nemškom, leta 1910 pa je pesmi z mladi lejt, v več cigrato gledališki dramaturg klušaj. Najbole eričen verš v v Ljubljani. Po prvoj bojni se knigaj je »Ti skrivnostni moj je zvekšoga spravlo s sloven- cvet«, na srejdi šteroga je »raskim gledališčom, mrau je uža mogota«, simbol poezije, leta 1949 v slovenskom glav- lepote ino lübezni. Prejk njé nom varaši. pesnik spoznava svojo znauOd štiri pesnikov slovenske trašnjo bogastvo, ž njauv čüti moderne je piso najdugši čas svojo mauč, štero pokaže svejino največ del. Že od prvoga ti. Tau je moto cejle zbirke, v sprobavanja mau se je največ šteroj Župančič dojspiše, ka je spravlo s pesmimi, drame pa lepota najvekša vrejdnost za eseje je menje piso. Svojo paut njega pa za svejt, tá pa s pesnije začno vküper z Josipom ka dé dale na lübleno deklo, Murnom, Dragotinom Kette- naravo pa daleč v nébo. nom pa Ivanom Cankarom, Zbirka »Čez plan« je Župančidepa je samo bole pomalek čova drüga kniga, s šterov je zrejli grtüvo. Najvekši pesnik grato eden glavni slovenski slovenske moderne je grato poetov. Raztalana je na štiri po smrti Kettena pa Murna, tale: v prvom žalüje za pokojgda je že Cankar tö gorenjo s nim padašom Josipom Murpisanjom veršov. nom, v drügom pa tretjom so Oprvin je nad Župančičom zvekšoga lübezenske pesmi, najvekšo mauč mejla starejša v slejdnjom pa najdemo bole mišlenjske verše. Kniga pokaže pesnikovo paut od čütenj z mladostni časov do odperanja prauti svejti pa njegvim problemom. Na te žméčave je prej leko valas človeča vola pa mauč. Vrejek Župančičovoga pesniškoga stvarjanja je gvüšno zbirka »Samogovori«, gde nutpokaže protivnost med dühom pa tejlom, med volauv pa močjauv, med gnešnjimi pa preminaučimi cajti. Lübezenske pesmi so tü že melanholične, pomejšane z žalostjov, leko pa štemo takše verše tö, šteri so v albume padašov valon. Ideja domovine grtüje prauti konci knige vsikdar bole krepka, peti cikluš zbirke guči ranč o tom problemi. Pesem »Z vlakom« dojspiše paut s cugom z daumi na tihinsko, eden za drügim prihajajo poetični kejpi, zmejs pa se pesnikova miseu vsikdar povrné k domovini. Na začetki cug tapela, vidimo naučno Ljubljano, brejznjek pri štrejki - zmejs pa štemo o »čalejrskom demoni«, o cugi. Pesnik prosi domovino, aj ma pomaga napisati veuko pesem domovinske lübezni. Za plaminami pa se že začenja tihinska zemla. »Duma« je Župančičova najdugša pesem, v šteroj cejlak nutpokaže svojo mišlenje o narodi, domovini ino slovenstvi. Za pesnika je najüši problem razloček med tradicijov pa modernim svejtom, med domačov idilov pa šurkim svejtom. Tradicionalni slovenski svejt je prej že preméno, moderni cajti pa nosijo trplenje. Prvi tau pesmi je pogučavanje med dvöma glasoma - ženska spejva o veškoj lepoti pa paverskom žitki, moški pa o tihinskom svejti velki varašov, umetnikov pa čednjakov. Dale guči sam pesnik: o mlašeči spominaj ino idiličnom kejpi domovine. Kmična stran je vövandrivanje, šteroga Župančič nutpokaže prejk trplenja dovice. Pesem se kon- ča s spitavanjom pa kejpom pesniškoga džundža, šteri se je naraudo z bolezni naroda. V zbirki »V zarje Vidove« je pesnik vküppaubro pesmi, štere je napiso en malo pred prvov svetovnov bojnov, med njauv pa včasik po njej. Té verši zvekšoga gučijo od toga, ka se je aktualno godilo, v nji pa spoznamo zrejloga Župančiča. Prvo pesem »Slap« je napiso po svojom zdavanji, gda je gorpoisko eden gorenjski slap (vízesés). Té simbolizéra, kak elementi prejk pa prejk tečéjo, ma največ idej davala mlašeča lejta v Beloj krajini. »Ciciban« je gvüšno najbole poznana detinska kniga Župančiča ino edna najbole lübleni pesniški zbirk, štere so gda koli vöprišle na Slovenskom. Ciciban kak pojep je grato pelda za vse slovenske mlajše, té fantiček se dosta hejca, je vrli pa dostakrat lagvi, depa djauče tö ranč kak vsi mlajši na svejti. Za pisanje dram je Oton Župančič menje energije ponüco. Samo dvej kompletni dramski deli je vödau, od té je bole važna »Veronika Deseniška«. Tragedijo je Župančič napiso, gda je Shakespeara dojobračo, zatok guči o zgodovinski časaj: o tragičnoj lübezni med Friderikom Celjskim pa Veronikov Deseniškov. Glaven problem je konflikt dvej svejtov: želenja človöka po sreči na ednoj, pa dužnosti do rodŽupančičove pesmi o Cicibani poznajo porabski bine na drügoj šaularge tö strani. Friderik kak se vse na nauvo naraja pa ino Veronika tak na nikoj priza en čas mrgé. Pesem se kon- deta, ka sta nika nej kriva; njiča z meditacijov o pokojni pa ni protivnicke pa majo ranč prišešnji generacijaj naroda tak prav - tau pa je tragično. pa človečanstva. Drama je tradicionalna, z en Slejdnja Župančičova zbirka par simbolističnimi formami, »Zimzelen pod snegom« je štémo go med sploj važne slovöprišla včasik po drügoj sve- venske tragedije. tovnoj bojni, ž njauv se je kon- Letos 23. januara je minaučala njegva pesniška paut. V lo 140 lejt od toga, ka se je pesmaj se spitava o problemaj velki slovenski pesnik Oton naroda, drüžbe pa časa, je kak Župančič naraudo. Je eden reakcija na aktualne cajte, od pesnikov, šteroga pesmi so verši so bole trejzni ino inti- na največ gezikov dojobrnauli mni. V pesmi »Veš, poet, svoj ino eden od štiri poetov, šteri dolg?« nüca Župančič malo slišijo k »slovenskoj moderni«. moderno, malo staro formo V našom prišešnjom tali pa - tak se spitava o dužnosti pes- nutpokažemo eške tiste avtonika. re tedešnji časov, šteri so nej S poezijo za mlajše se je Oton tak erični gratali, donk pa so Župančič spravlo skoro cejli stvaurili veuko vrejdnost za žitek. Prve pesmi je napiso slovensko literaturo. že na gimnaziji, sledik pa so -dm- Porabje, 31. maja 2018 10 Aleksander Ružič JAJ, JAJ, KAK TOU BOU? Tisti den, da je Trejza zrankoma k Vendeli prišla pravit, ka bi naj malo njeva eden k drügomi ojdla pa bi si naj na stara leta kaj pomagala, pa ka neta tak sama sigdar živela, se njemi je od velkoga neméjra düša nikak nej mogla doj vtišati. Kak je tisti zranjek Trejza z dvorišča megnila, je včasi šou po šker v klet in je najprle dverice tak točno na mesto napravo, ka so se tak lepou zaperale pa odpejrale kak da bi nouve bile. »Ka nede Trejza mislila, ka san tak zanikoj pa tazanjani, ka si niti dveric v plouti ne bi znao popraviti. Ka ji nede drgoč potrebno prek nji ta vö na poštijo iti kak gnes. Vse me je sran bilou. Pa ešče klüko gor napravin, ka nedo z boton podložene kak pri gizdavon Števani.« Zadovolen, ka je po dugon časi pri iži nikši vekši hasek napravo, se je spravo na pospravlanje künje. »Najprle od najnoga zajtrka se ta spakivan pa zaperen. Pa sto bi tüdi mogo malo vred vzeti. Pa zamesti po poudi …« Če duže je künjo vred spravlo, sigdar več je vido, ka prosi za pospravlanje pa pucanje. Niti je nej čüo, ka je za poudne vö zazvonilo, li je vse vred jemou. »Ešče malo na dvorišče stoupin pa kaj ton ta pospravin, te de pa mujs nika jesti, ka mi želodec nevolo dela,« si je zgučo zadovolen, ka je po dugon časi v svojoj kuči kakši red delo. Glij da je sekero vö s pena cukno, gé ga je sakši den čakala notri vsečena, ka bi jo v klejti tan v kouti za dverami gor postavo, je od dveric se na dvorišče začüjo ženski glas: »Vendel, ti si pa rejsan mešter, kak si si dverice lepou nazaj napravo. Pa ešče kak si lepou klüko gor spaso. Kak da bi pri kakšoj gospodi bilou.« Vendel je prestrašeno gor pogledno in friško nazaj povedo: »Ah, Trejza, tou je bilo mujs napraviti, vej sam se pa včera, gda san v kmici domou s krčme prišo, v nje zapleo. Tak san ta zleto, pa ešče je te nouri biciklin na mene spadno. Dobro, ka san se nej zmlato ali pa si kakšo čonto spotro. Pa ti si gnes tüdi mogla paziti, ka se ne bi v nje zaplela. V najni lejtaj se je s takšin nej dobro špilati.« »Kak ti čedno gučiš, Vendel. Z boute iden, pa san vidla, kak si rejsan dverica fajn napravo, in san se zato stavila. Znaš, na mojon plouti se ešče tüdi samo za eden pant držijo, tak ta povesnjene, pa je sigdar moren šrajbati po tejli, da je doj zaperan, in san te mislila prositi, če bi moje tüdi popravo. Ne ven, koga bi leko prosila kaj takšoga, če nej tebe. Če boš tak dober, Vendel,« je tou na konci tak z milin glason povejdala, ka je Vendeli se nika čüdno po tejli ta zletelo. Najprle se je malo prestoupo in včasi nazaj povedo: »Trejza, napravin tou, če mo mogo. Ešče gnes. Idi domou, jaz pa za tebov z biciklinon priden.« Trejza se je zadovolna odpravila proti doumi, Vendel je pa šker pa drügo, ka je mislo ka de za takše delo trbelo, začno vküp pakivati. »Vse te škeri san že dugo nej nüco. Komaj jo vküp poiščen. To klet si tüdi moren vred zeti,« je stvari v velki ceker dejvo in ja pa nej je že za sebov, zadovolen, ka je dverice ešče s klükov leko doj zapro, že po cesti biciklin gor v breg tisko. Da je mimo eni par iž šou, se njemi je tak vidlo, kak da bi ferenga na enon okni nika kraj stala. Po tejli njemi je mrzlo gratalo in kak da bi ga štoj začno tirati, je sigdar bole brž stapo, v glavi njemi je pa začnilo gučati: »Vendel, Vendel, kama ti zdaj ideš? Ka do pa lidje pravili? Joj, joj, ka s toga bou?« Da je za ovinek prišo, gé so že iže vse ta pomrle, se je stavo pa si malo oddehno. Te se je pa spomno krčme. Pa večera. Kak da bi ga groza popadnila, si je v straji gučo: »Ka do pa moji konji v krčmej pravili? Ka de pa Ilonka na tou pravila, če zvej, kama jaz zdaj iden?« Že se je ščeo obrnouti, ali ga je nika zadržalo in si je vseeno pravo: »Iden, pa tou Trejzi napravin, če me je tak lepou prosila. Ona tüdi nikoga nema. Kak jaz. Te pa več nemo ta šou. Joj, joj, ka ‚s toga ma vöpriti!« Domou se je zadovolno pelo. Bicikin je doj po brejgi san leto, tak ka ga je ešče mogo doj stavlati, in da ga je na stube ta naslono, si je gučo: »Vala Bougi, ka san Trejzi drverice leko tak fajn nazaj napravo. Bila je fejst zadovolna. Pa kakšo dobro grbanjovo župo nama je sküjala. Ešče je moja pokojna, Boug njej dobro düšo daj, nej tak dobre znala sküjati. Pa vse doj po hrbti me je pogladila, da san se proti doumi odpravlo. Jaj! Večer ide vcuj. Mujs de v krčmo.« Friško je v nouve lače pa v nouvi kaput skočo in že je biciklin gnao po vidnakoj pouti proti krčmi. Že so vsi tan sedeli, če glij je ešče nej tista vöra bila. Ilonka je friško špricer pred njega djala Porabje, 31. maja 2018 in tak je vövidlo, ka so nika od toga, ka je on gnes Trejzi dverice popravlo, nej znali, ali njemi je vseeno nika tak pravilo, kak da bi guč nej glij takši vövido, kak vsakši večer. Vse po vrsti je začno malo bole gledati, najbole proti Števani, ali je te nika samo doj gledo, pa tüdi Janoš in Kari sta se nej nika nači držala. Na skrivma je pogledavo proti Ilonki in bilou je lepou videti, ka je bole tjuma bila kak po navadi, pa tüdi, da je vsigdar špricer pred njega postavila, je nej z nabitimi prsami zmigala kak ove večere. Večer se je tak vlejko in nikan je nej mogo oditi, in da so vse štiri runde, kak po navadi, okouli prišle, so se kak eden zdignili pa vsi pravili: »Leko nouč, Ilonka, pa lepou spi!« Vendel, šteri je vsigdar zadnji za svojimi pajdaši vö s krčme šou, je med dverami za sebov kak z ovoga svejta začüjo Ilonkin glas: »Vendel, te pa le gostüvanje bou!« 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 01.06.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost: Brezhiben vid, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta (III.): Pismo Gorbačovu, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Boštjan Vasle, 14.20 Tribuna - Veseli upor, dokumentarni film, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Zapuščeni otok, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Negovalka, češko-slovaški film, 21.35 Na lepše, 22.10 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.15 Noč lovca, ameriški film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Info-kanal PETEK, 01.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Triglavska jezera, dokumentarna nanizanka, 8.35 Prisluhnimo tišini, 9.00 Bleščica, oddaja o modi, 9.45 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.45 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Otroški program: Op! 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.30 Zvezdana, 22.15 Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika, 22.40 Svetovni popotnik: Havaji, 23.40 Glasbeni spoti, 0.45 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 02.06.2018, I. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Miha Šalehar, 11.45 Intervju: Terry Eagleton, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Se zgodi: Nedelja, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil: dr. Bogo Zupančič, 16.00 Durrellovi (I.), britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nevarna Zemlja: Ognjeniki, britanska dokumentarna serija, 17.45 Popolna družina: Pikijeva kitara, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Petrčkova vrtnarska žilica, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Nuša Derenda: Čez 20 let, 2. del, koncert, 21.10 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Ko ljubezni ni več, belgijsko francoski film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal SOBOTA, 02.06.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Na lepše, 10.00 Slovenski vodni krog: Triglavska jezera, dokumentarna nanizanka, 10.35 Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika, 11.15 Hišica v preriji – dokončno slovo, ameriški film, 13.00 Kajak kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 14.55 Gimnastika - svetovni pokal, 18.00 Kajak kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 19.10 Adrenalinci: Karting, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.45 Nogomet - prijateljska tekma, Črna gora : Slovenija, 22.15 Pot na SP v nogometu, 22.45 Gušti: Naša stvar v Kinu Šiška, koncert, 0.05 Glasbeni spoti, 1.05 Nogomet - prijateljska tekma, Črna gora : Slovenija, 3.05 Zabavni kanal, 5.40 Glasbeni spoti NEDELJA, 03.06.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.50 Govoreči Tom in prijatelji: Odločilna partija, risanka, 10.00 Nabriti detektivi: Slovo boli, nemška otroška nanizanka, 10.30 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija, 11.00 Poročila – posebna, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha: Komisariat Svete dežele, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.00 Legenda o izgubljenem, ameriško-italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Volitve 2018, 18.55 Dnevnik, Šport, Vreme, 19.50 Volitve 2018: Kako smo volili, 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Ko se zemlja zdi lahka, nemško-gruzijska dokumentarna oddaja, 0.30 Navdih klasike: Cveto Kobal, flavta in Žarko Ignjatović, kitara (Igor Štuhec: Mobile za flavto in kitaro), 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal NEDELJA, 03.06.2018, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip, 7.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.35 Glasbena matineja, 9.15 Slastna kuhinja: Hačapuri, 9.45 Nevarna Zemlja: Ognjeniki, britanska dokumentarna serija, 10.30 Svetovni popotnik: Havaji, 11.40 Zvezdana, 12.20 Žogarija, 13.00 Kajak kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 14.25 Pot na SP v nogometu, 14.55 Gimnastika - svetovni pokal, 18.00 Kajak kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 19.00 Koroška poje: France Cigan, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Zrakoplovi - nazaj v prihodnost, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Ambienti, 21.55 Avtomobilnost, 22.30 Bleščica, oddaja o modi, 23.05 Nuša Derenda: Čez 20 let, 2. del, koncert, 0.25 Kajak kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 1.50 Glasbeni spoti, 2.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 04.06.2018, I. spored TVS 6.25 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Dediščina in evropsko leto, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Adrenalinci: Potapljanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Čarovnik pingponga, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Raztepene ovce, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal PONEDELJEK, 04.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Prisluškovalec svetov, dokumentarni film, 9.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.10 Dobro jutro, 14.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.10 Avtomobilnost 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Skodelica kave, dokumentarni film, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Studio kriškraš: Piščalka, 19.20 Bukvožerček: Anica in Jakob, otroška oddaja o knjigah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik, 20.55 Oproščen, norveška nadaljevanka, 21.50 Pod svetlim soncem, češki dokumentarni film, 23.45 Glasbeni spoti, 0.50 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 05.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Komisariat Svete dežele, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Village Folk - Ljudje podeželja, dokumentarna serija, 15.00 Lučka - Pitypang, oddaja TV Lendava, 15.30 Od popka do zobka: Dihanje, zabavno-poučna oddaja za otroke, 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Več kot ena pot, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Zvezdni utrinek, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Doktorica Fosterjeva (II.), britanska nadaljevanka, 21.00 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Jernej Vombergar, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal Porabje, 31. maja 2018 OD 1. junija DO 7. junija TOREK, 05.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški infokanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Žogarija, 8.50 Slovenski vodni krog: Paka, dokumentarna nanizanka, 9.30 Slovenski magazin, 10.15 Halo TV, 11.05 Dobro jutro, 12.30 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert, 13.55 Šport, 19.00 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Kako ostati mlad, britanska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja, 21.30 Akcent: Študentsko gibanje, 22.30 V imenu ..., poljski film, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Športni posnetki, 2.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 06.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja: Ravioli karbonara, 11.50 Umetnost igre, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Franc Šivic, 14.35 Duhovni utrip: Zajtrk za žene, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Socialno podjetništvo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Trobka in Skok: Zbadljiva reč, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Ljubezen in prijateljstvo, koprodukcijski film, 21.35 Vsakdan ni vsak dan, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.55 Turbulenca: Socialno podjetništvo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 06.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški infokanal, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 10 domačih, 11.10 Dobro jutro, 13.15 Ambienti, 13.55 Šport, 19.00 Profesor Pustolovec: Lovci na skrajnost, poučna oddaja za mlade, 19.20 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Glasba skozi čas: 20. stoletje, nemška glasbena dokumentarna serija, 20.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.45 Bleščica, oddaja o modi, 22.20 Maigret (II.): Noč na križišču zločina, britanska nanizanka, 0.05 Glasbeni spoti, 1.10 Športni posnetki, 2.25 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti ČETRTEK, 07.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Socialno podjetništvo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent: Študentsko gibanje, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Krakovski vrtovi, 18.05 Mala kraljična: Ne bom se počesala!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Studio 3: Tarča, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dobri Göring, nemški igrano-dokumentarni film, 1.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Info-kanal ČETRTEK, 07.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški infokanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Hudinja, dokumentarna nanizanka, 9.30 Na lepše, 10.10 Pozabljeni Slovenci: Sergej Mašera, dokumentarna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 14.10 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 Šport, 19.00 Vetrnica: Pred spanjem, 19.05 Od popka do zobka: Dihanje, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.20 Mulčki: Negotovost, risanka, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Poroka po indijsko, avstralska dokumentarna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 9 mesecev šoka, francoski film, 23.00 Ob 100-letnici rojstva Ingmarja Bergmana: Ingmar Bergman - v očeh koreografa, švedski plesni film, 23.55 Slovenska jazz scena, 0.40 Glasbeni spoti, 1.45 Športni posnetki, 3.00 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu