Spomladi
Oj ti ljuba pomlad! Kako sem te vesel! Le po-glejte, kako je zdaj vse drugače!
Kako me je zeblo, ko sem kobacal zjutraj iz gorke postelje! Kako sem se držal zmrzneno, korakajoč zjutraj v šolo! Kako sem cepefal z nogama, prišedši iz šole! In ta nagajivi nos! Kar stanovitno je nosil »ščinkovca* na sebi! — To je bilo po zimi!
A zdaj, zdaj, kako je vse drugače! I         Tako prijeten spomladanski veter mi veje v obrazek, "kakor bi me hotel objeti iz same ljubezni. In ta zelena I trava, po kateri spet  lahko  st.opatn  po  mehkem,  kako je lepa!
Kar zavalil bi se najraje po nji, ko bi tni ne bili oCe povedali, da je škodljivo spomtadi polegati po travi. Gorko pasico (ovrat.no ruto) sem že položil v skrinjo poleg zimske suknjice. Kučmo so mi oče spravili pod streho in še čevljičke bi najraje zagnal pod peč, da bi jih nikdar več ne videl.
In sestrica moja! Oh, ta nam je vsa drugučna de-
fclica kakor po zimi za pečjo! Najraje bi letala vedno po
vrlu in vozarah! Le poglejte jo, kako se drži nasmeh!
Kako je nič ne  zebe,  ko   ima  na  nogah   samo  letne
J šolničke. Rulico ima samo zato prevezano okoli vrata in
!pasu, da je bolj »ci-cis«. Saj so mati tako rekli! In še ta mačica — potepenka! Celo zimo bi bila ležala in godrnjala najraje za pečjo, ako bi je ne bili oče časih pognali pod streho. Zdaj pa ji je za'peč toliko, kolikor za lanski sneg. Kar suče in liže se okrog sestrice, kakor I da bi morala povsod biti, koder je sestrica" Katrioa.
In kaj vsega se ne veseli Katrica tako-le spomladf Saj veste, da  tamkaj,  koder trava rase,  ne  tncre  biti tudi   brez   rožic.    Rumene   trobentice,   bele   marjelice,! viSnjeve potončice, tudi skrite vijolice in prijazni zvončki' se dobe na našem vrtu.    Zdaj pa kdo reci, da  ni  pri-jetno spomladi?   In kaj še?   Da je drevje polno belega cvetja, tega mi še praviti ni treba.    Kaj pa  še  le  me-tuljčki ? Ti, ti! Le poglejte Kalrico, kar zamaknenaje v (e mične živalice! In   ne  sarao škodljivi belini se   sučejo   v zraku. Teh jaz nisem   toliko vesel, ker vem, da taki narede drevju  mnogo škode.   Saj so takogosp. uče-nik povedali v šoVi. Ali ti lasta-vičarji, ti pa so meni  kaj  po všeči.  Le  po-glejte, kako tu-di naša Katrica verno gleda za lastaviearjem, ki je tako lep! Pozabila je pri tem celo rožic, ki jihjebilana-
braia v naročje. In ko bi mogla vedeti, da mačica aoleg nje dokaj poželjivo gleda za metuljcem, ki sed: na bližnji evetici in srče iz nje sladki med, takoj bi jo pognala domov. Ali Katriea ne misli tako hudo. Ptč, pa bi rada vjela lepega metuljca — Iastavičarja z rokama. Seveda se ji ne bo obneslo. Jaz pa ji hočem poktzati, kako se love metulji.
Kajpada mene ne vidite na podobi.  Mojo seslrioo paC, ker je še tako priprosta,   da  hoče loviti metuje z
45
rokama, kakor mene vidi doma, ko lovim z rok&ma muhe po rnizi. Pa me tudi ne bosle videli naslikanega, zakaj jaz lovim melulje z mrežo. In samo mreža nioja je že večja, kakor Katrica. In zato je »Angeljček« ne more naslikati, ker je prevelika. Kako bi še le mogel mene naslikati, ki sem že tako velik?
P. Bohinjec