Dolžnostni izvod. - P- n- Knjižnica Zgodovinskega društva. Koroška cesta 10. v^eio leto »u am,, poi ima 20 din., mesečno 7 solutnega jamstva, da bo nov sistem boljši od dosedanjega. Iz teh razlogov bi veljalo: Fantje, premislimo do dna, kaj hočemo! Dobro informirano zunanje ministrstvo. Znana stvar je, da je naše zunanje ministrstvo skoro vedno zadnje, če je treba izvedeti važne stvari, ki se tičejo naše države, da pa je tako slabo informirano, da celo ne pozna tujih konzulov v naši državi, tega si pa nihče ne bi mislil. Na zadnji dvorski ples je bil pozvan kot švicarski konzul g. Fegali Heinrich, ki pa ni švicarski konzul, ampak norveški, švicarski konzul je bil gospod Fegali Kristjan, ki pa je umri že leta 1922. Sedanji pred stavftik Švice v Beogradu je gospod Moreti, ki pa vobče ni dobil povabila. Novi matični listi. Sliši se, da namerava škofijstvo izdati nove formularje za krstne, poročne in mrtvaške liste. Krstni listi bi imeli posebno rubriko za vpis opomb o sv. birmi, redovni obljubi, poroki in mašniš-kem posvečenju. Nove tiskovine bi se torej popolnoma ujemale z določbami novega cerkvenega zakonika in bi v resnici podajale v izpiskih popolno podobo matičnih knjig. S tem bi pa tudi odpadli dosedaj običajni samski listi. Saj njihovo besedilo itak ne odgovarja več zakonskim določbam, kajti podlaga za samski list ni več «popraševanje pri sorodnikih«, kakor pravi starinsko besedilo, ampak rojstna knjiga in njena rubrika za zaznambo poroke. Samski list bi moral imeti dandanes nekako sledeče besedilo: «Na podlagi krstne knjige zv. .....str......se izpričuje, da je tam zaznamovana in dne........rojena oseba J. J. samskega slanu.« Voditelji matičnih knjig pa lahko že zdaj uporabijo krstni list ob enem kot samski list, s tem namreč, da si napravijo na dosedanji tiskovini rubriko (n. pr. pod očetovim in maternim imenom) za vpis gore) imenovanih četvernih opomb. S tem bodo marsikateremu že- abiti vrlo dobro ustregli, ker aru bodo prihranili nepotrebno visoko takso m samski list Iz tega je pa tudi razvidno, kako važna je zahteva dekreta «Ne temere«, eia se naj takoj po izvršeni poroki obvesti rojstna župnija natančno in z vsemi potrebnimi podatki, da jedara rojena osebe sklenila sv. zakon. Podružnica Protituberkulozne lige se je ustanovil» v Sv, Jurju v Slov- gor. Začasni odbor seslaje iz gg.: predsednik Breznar Franjo, posestnik v Partinju, blagajnik Krajnc Josip, gostilničar, tajnik Cujnik Mirko, učitelj ter Ferlinc Josip, posestnik v Partinju ih Raš-karič Peter iz Gasteraja. Med drugim se je ustanovil poseben odsek za podporo ubogih šolarjev, ki že pridno-deluje. Razdelilo se je tudi že nekaj obleke najpotrebnejšim in je oskrbovanih nekaj otrok s toplo juho po zimi. V letu 1923 se je priglasilo 140 članov in okoli 60 dobrotnikov, število članov in podpornikov pa lepo narašča tudi po novem letu. Odbor se zahvaljuje vsem. ki so s sodelovanjem in z darovi pomagali ustanoviti podružnico. Popolnoma proti odredbi ministrstva za uk in bogočastje. Iz Mozirja poročajo: minister za uk in bogočastje je izdal hvalevredno naredbo, katera izrecno prepoveduje učiteljstvu razven učiteljske službe še zasedati druga plačana mesta. Vsako postransko poslovanje učitelja samo ovira v izvrševanju njegove poklicne službe. Naš 'mozirski šolski vodja pa dela ravno nasprotno, kakor zapoveduje gospod minister. Mi Mo-zirčani smo namreč mnenja,, da je učitelj predvsem zato pri nas, da se briga za šolo, ne pa, da je v prvi vrsti politik in povrh še nosilec posebne kandidatne liste. Nadalje se tudi Mozirčani čudimo, kako zamore ta naš šolski vodja poleg š.olnik ovan ja in politike upravljati še službe takih mest, na katerih sp bile pred njim nameščene po 2 do 3 osebe. Tako na primer je imela Gor-njesavinjska posojilnica v Mozirju do leta 1916 svojega stalnega tajnika. Po tajnikovi smrti si je prisvojil to mesto gospod šolski vodja in fungila kot blagajnik. Posojilnica ima vsak četrtek uradni dan, ako je ta dan praznik, pa v sredo. Poslovanja posojilnice nočemo prebrskavati, ker se to vrši baš v času, ko imajo učitelji šole prost dan. Gospod šolski vodja pa ni samo tajnik v posojilnici, ampak tudi tajnik okoliške občine Mozirje, Za to občino sta dva uradna dneva: četrtek in nedelja. Res čudež je, kako se gospod šolski vodja vsak četrtek razcepi na dve tajniški celoti in če je sreda in šoloobvezni dan celo na —tri. Mnogoličnost g. vodje pa še ni konec. On je tudi privatni tajnik trgovcev in gostilničarjev, tajnik mozirske požarne brarnbe in krčmarske zadruge. Nadalje drži v svoji po-sesii več častnih mest: je na primer predsednik Čitalnice, načelnik Kmet. podružnice, bivši odi) orni k in novi kandidat ler nositelj liste za tržke občinske volitve. In ravno radi teh naštetih časti šteje g. voditelja tudi mozirsko društvo sv. Huberta med svoje ne vedno samo nedeljske častilce. Iz omenjenih vzrokov je postal gospod vodja presneto samooblasten. Pregradil je šolsko drvarnico v svinjake, šolsko drevesnic« je izkopal in vse to njegovo paševanje gleda s slepim očesom krajni šolski svet. A tako ne bo šlo dalje! Mozirčani, ki pošiljamo svojo deco v šolo, nočemo več gledati paše-vanja g. voditelja, ampak hočemo imeti red v šoli in pouk od učiteljev, ki so res učitelji, ne pa šapirografi. j Z ozirom na dobrobit naše mladine smo bili tokrat primorani javnosti pojasniti, kako je naš šolski vodja vse drugo samo — voditelj šole in učitelj otrok ne! Zabavni večer v Mozirju. Zadnjo nedeljo šo naši lovci imeli pri Matiju Goričarju kot najemniku lova zabavni večer. Pilo in jedlo ter plesalo se je do zgodaj zjutraj. Hudobni jeziki govorijo, da bodoči župan ima izjeme ter ni treba podaljšanja policijske ure ler licence. Ali je imel šprik dopust? Kaj poreče k temu politična oblast? Kaj pa gerentstvo? Ponarejevalci 10 dinarskih bankovcev. Policija je v aferi ponarejevanja bankovcev za 10 dinarjev zaprla vsega skupaj 23 oseb, katere so predane sodišču v Beogradu, ki vodi nadaljno preiskavo. 11 oseb je sodišče že moralo izpustiti radi pomanjkanja dokazov. Ostali so priznali svoje delovanje. Policija je bila prvotno mnenja, da je bil vodja družbe Ignac Zupanič, sedaj pa se je ugotovilo, da je ustanovitelj in glavni vodja družbe neki Anton Godin, katerega policija še zasleduje. Domnevajo, da je ta družba ponarejala tudi italijanske 100 lirske bankovce. Pri ponarejevalcih je policija dobila za 120.000 dinarjev ponarejenih bankovcev, katere sedaj čuva Narodna banka. Obsodba nevarnega tatu. V Zagrebu je bil te dni obsojen zelo nevaren vlomilec, znani Ahmed čvorak. • Čvorak je star 27 let, po poklicu je trgovski pomočnik, kradel je največ v Zagrebu, pa ludi po drugih večjih mestih ga policija pozna. V Zagrebu je kradel neverjetno drzno. Pri belem dnevu opoldne je vlomil v več trgovin ter odnesel iz njih denar in vrednostne stvari. Ko so ga nazadnje zaprli, je. zbolel ter bil prepeljan v bolnico za zločince. Od tu je poskušal beg, policija pa ga je z veliko težavo ujela po dolgem in težavnem pogonu po strehah, pri čemer se je streljalo na obeh straneh. Čvorak je pokradel samo v Zagrebu denarja in dragocenosti v vrednosti več milijonov dinarjev, kar je sodnija tudi uvaževala ter ga obsodila na 15 let težke ječe. Roparji, vlomilci in tolovaji nimajo več sreče. — , Poročali srno že o aretaciji slavonskega hajduka čaru-ge, katerega sedaj zaslišujejo v Osjeku. Zasliševanje j prehaja v podrobnosti, čaruga priznava tudi vse tolovaj ske malenkosti, katerih se niti več ne spominja. V preiskovalni dvorani so postavili pred Čarago celo njegovega očeta, ki je starec in pogled na lastnega starostnega" očeta je čarugo ganil. Tolovaj sam je izjavil, da je njegov oče siromak, katerega izrablja njegova druga žena- in ravno to nečloveško poslppanje čaragova mattile z očetom je odgnalo od doma njega samega in ga pugnalo- na razbojniško pot. Tudi večina čaru g ih pajdašev je že pod ključem. Tržaška policija je prijela istrskega bandita Collariga. Rodom je ta tolovaj iz Tul ja in sicer je rojen leta 1900. Leta 1915 je začel tolovajski pose!. Med vojno se je klatil po Avstriji in po Madžarskem. Leta 1917 je krade! v Lipnici in bil obsojen na pet let ječe. Kazen bi bil moral presedeti v mariborski kaznilnici, a je bil po tedanji amnestiji izpuščen. Pozneje je bi! v Pulju obsojen na 22 mescev in leta 1921 je pobegnil iz zaporov v Rovinju. Ropal je na to po Trstu, Pulju, Julijski krajini in je bil te dni aretiran v tržaškem kinu. GoLIarig je robustne postave in nepopisno drzen in hladnokrven. Dekle, ali že veš, kako se naroči «Vigred«, dekliški list — tvoje glasilo? Če ne veš, cuj in nauči se! Kupi si poštno dopisnico za 2 kroni in napiši na naslovno stran: Upravništvo «Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Na zadnjo stran pa tole: Naročam «Vigred« — dodaj pa svoj natančni naslov. Tako izpolnjeno dopisnico vrzi v poštni nabiralnik in počakaj dva, tri dni. Prišla bo pošta in ti bo prinesla «Vigred«, tako lepo in cvetočo, da boš za res vesela. V nje j boš našla polno poučnega in zanimivega branja, pa kmalu tudi navodila za ženska ročna dela. Poleg tega boš našla v njej poštno položnico, na katero boš napisala tistih par potrebnih besed, priložila boš 25 dinarjev za vse leto (ali pa 12.50 dinarjev za pol leia) in vse skupaj spet dala na pošto. Potem nimaš nobenih najmanjših sitnosti več, pač. pa mnogo veselja in srečne zadovoljnosti, ker se bo vsak mesec povrnila «Vigred« v tvoj vrtec, — čemu se torej še obotavljaš? Dohodnina. Glasom opozorila Trgovske iu obrtne zbornice za Slovenijo poteče rok za vložitev napovedi za dohodnino koncem februarja t. 1. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino vložiti napoved iz lastnega nagiba, da sc izogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. Za sestavo je nujno po-. Srebna knjiga: žuri, Dohodnina. Lahko umljiva, s praktičnimi vzorci opremljena bo olajšala delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Knjiga velja 10 dinarjev in se dobi v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. unfitmawtenan' v* -n~r- Iz Ptuja. , -j- O. Lenart Vaupotič. Veličasten sprevod je videlo mesto Ptuj zadnji pondeljek, župnija sv. Petra in Pavla je spremljala na zadnjem potu svojega bivšega oskrbnika in skrbnega duhovnega vodnika, očeta Lenarta Vaupotiča. Rojen v Ormožu dne 22. februarja 1867 je bil v mašnika posvečen le la 1892 in je isti dan s svojim bratom Matijo Vaupotičem pel Bogu prem sv. mašo, on kot sin sv. Frančiška, bral pa kot duhovnik lavantinske škofije. Večji del svojega življenja je pokojni oče Lenart preživel v Ptuju ali vsaj v bližini Ptuja. Dolgo vrsto let je bil namreč tukaj kaplan in katehet na okoliški deški in dekliški šoli; obenem se je udeleževal marljivo in neustrašeno tudi dela na narodnem polju. Bil je več lei odbornik Čitalnice in narodnega društva «Pozor« in predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda. Po odhodu zaslužnega očeta gvardijana Alfonza v Gradec mu je redovno predstavništvo poverilo vodstvo redovne hiše in obširne župnije sv. Petra in Pavla. Niso bili ravno rožnati časi, ko je pokojni oče Lenart prevzel svojo težavno in odgovornosti pobio službo; toda z ognjem in navdušenostjo mladega, krepkega delavca se je lotil svojega poklica in še zdaj se vidijo v samostanu sadovi njegovega delovanja. Odlikoval ga je zlasti fin estetski čut, ljubil je red, harmonijo, lepoto, veličastvo — in vse je skušal udejstviti doma, v cerkvi, v pisarni in na zunaj. Kot enako skrbnega in navdušenega delavca ga najdemo nekoliko let pozneje pri lepi Sv. Trojici v Halozah. Tam si je postavil veličasten spomenik svoje delavnosti v prekrasno prenovljenem župnišču. Vpeljal je tudi pri Sv. Trojici na novo Marijino družbo, olepšal podružnico sv. Duha in lam oskrbel nove stopnice. Še zdaj se spominjajo trojiške Haloze z največjo lidanosljo in hvaležnostjo svojega preskrbnega voditelja in oskrbnika, takrat pa so vriskala veselja mehko-eutna haloška srca, ko je ljudstvo gledalo v cerkvi prej nepoznano lepoto bogoslužja, slišalo navdušene govore, občudovalo prekrasno petje, zrlo novo življenje povsod v cerkvi in zunaj cerkve; oživljajoče srce in središče vsega je bil pokojni oče Lenart. Toda kakor če bi višja sila pretrgala nit življenja, mu je nevarna notranja bolezen nenadoma uničila telesne in deloma tudi duševne moči, oslepel je, ni mogel več hoditi, pešal mu je spomin, pešal ves život. Iskal je pomoči v bolnici, iskal zdravja v Kneippovem zdravilišču v Wörishofenu na Bavarskem, toda njegovi dnevi so bili šteti. Da poskusijo skrajno sredstvo, so mu zdravniki v Monako-vem že odvzeli eno nogo, da bi ustavili razširjenje strupenih bacilov. Res je okreval bolnik na videz in se z novimi upi v srcu vrnil v svojo domovino in nehvaležna Jugoslavija mu je oh vrnitvi pokazala svoje veselje s tem, da mu je hotela carinarnica na meji zacarinili celo berglje. Ker za javno delo ni bil več zmožen, se je nastanil v samostanu in tam še pomagal pridno v du-šepastirstvu, zlasti je premnogim bil dušni voditelj in spovednik. Prejšnji teden pa se je p (Klal v Maribor obiskat svojo sestro. Nenadoma ga tam napade zopet stara bolezen, v sredo so ga spravili zdravniki v bolnico, a v petek ponoči je nepričakovano izdihnil. V soboto dopoldne ga je šel v Maribor še obiskat g. o. gvardijan iz Ptuja, žal, našel ga je mrtvega. Da zdaj po éiva vsaj med svojimi dragimi, za katere se je trudil toliko let, je č. o. gvardijan velikodušno in z ne malimi j žrtvami oskrbel prevoz pokojnega sobrata v Ptuj, kjer i se je vršil v-pondeljek, ob 10. uri dopoldne slovesni pogreb. Nepregledna množica vernikov od blizu in daleč, na čelu okoliška ljudska šola s eenj. učiteljstvom, tretji red, orlovski odsek, številna Marijina družba, vsi z zastavami, samostanski jnvenat, 26 duhovnih sobratov, nešteta množica mož in žen, mod 'njimi premnogi bivši učenci in premnoge bivše učenke, so spremljali pokojnega očeta Lenarta na njegovem zadnjem potu. Kondukt je vodil prečastiti g. gvardijan ptujski, ki je opravil tudi zan j presveto daritev, slovo v cerkvi pa je pokojniku govoril č. g. župnik hajdinski. Moški zbor, pri katerem je pokojni oče Lenart nekdaj tako rad pomagal, mu je zapel na grobu v slovo «Blagor mu«, mešani cerkveni zbor pa milobno Hladnikovo «Ave Marijo«. Naj se pač uresničijo sklepne besede te prelepe pesmi, da bi pokojnik, rešen zemeljskih tug in verig, večno pevai: Ave, ave Marija! Mi pa mu kličemo: Na svidenje! Na svidenje! ii Maribora. Poimesečno akontacijsko izplačilo delavcem v delavnicah južne železnice. Pretekli teden je poslanec Že-bot interveniral pri državni upravi južne železnice, naj se delavcem' izplačuje mezda zopet poimesečno. Državna uprava je odredila, da mora načelstvo delavnice poslati državni upravi račun, koliko potrebuje denarja za lo izplačilo. Načelstvo delavnic je bilo o tem obvešče no v petek, dne 11. januarja. Dne 15. januarja bi se že moralo vršili izplačilo. A načelstvo še ni imelo denarja. Delavci so naprosili gospoda poslanca Žabota” da še ponovno urgira izplačilo poimesečno mezde. Dne 16. januarja je poslanec v Ljubljani konferiral z člani drž. uprave gg. Derokom, Hribarjem in Šego. Dobil je obvestilo, da je načelstvo delavnic prepozno poslalo akt za poimesečno izplačilo v Ljubljano. Samo radi tega se že 15. januarja ni izplačalo akontacij. Uspeh intervencije jc bil, da je dobilo načelstvo delavnic južne železnice nakazanih takoj 3 milijone 600.000 kron za poimesečno izplačilo. Upamo, da bo za mesec februar načelstvo delavnic pravočasno poslalo državni upravi obvestilo, koliko potrebuje za poimesečno izplačilo denarja. Pri državni upravi .so mnenja, da po pravilniku še naprej velja poimesečno akontacijsko izplačilo. Tezno pri Mariboru. Lela 1915 je bivši avstro-ogrski erar odvzel na podlagi določbe vojnodajatvenega zakona iz leta 1912 okoli 20 posestnikom iz Tezna, Radvanja, Razvanja in Maribora zemljo ob progi južne železnice in tam zgradil veliki tir, takozvani premikalni tir. Žemlja meri okoli 16 oralov. Celih devet let je že od tega, a dotični niso dobili ne izplačane ne kupnine ali odškodnine za rekvirirano zemljo in hiše, ne najemnine. Celo davek morajo plačevati že devet let, da-siravno ima železnica na tisti zemlji železniški tir. — Ko je bil minister Pucelj na vladi in je bil neki Konrad Brus tajnik Samostojne, so prizadeti nasedli obljubam samostojnežev, da bo Pucelj zadevo uredil. -Ostalo je samo pri obljubah. Nedavno so se Tezenčani obrnili na poslance SLS. Poslanec Žebot je osebno interveniral v Ljubljani pri državni upravi južne železnice in je zahteval nujno rešitev. Stvar stoji sedaj lako, da bo železnica zemljo na uovo ekspropriirala. Tozadevni akt je že odposlan v Beograd. Izplačilo odkupnine se izvrši po novi cenitvi (po sedanjih cenah), prizadetim se izplača zaostala zakupnina in davki za dobo od leta 1918 naprej. Tako je sedaj zadeva brez drage tožbe v ugodnem teku. S plinom se je smrtno zastrupil. V mariborski moški kaznilnici so našli v četrtek zjutraj mrtvega v samotnem zaporu Turčina Abida Berničanin. Plinova cev je bila odprta in Abid je umrl radi zastrupljanja s plinom. Malodane vsi so mnenja, da ne gre v tem slučaju za samomor, ampak, da je Abid pozabil zapreti plmovo cev in kot Turek sploh ni znal ravnati s plinom in se niti zavedal ni, kako nevaren strup je plin.. Abid 'si je celo pripravil kruh za zajutrk in našli so v celici tudi cigaretni čik. Abid Berničanin je bil iz južnih, haj-duških krajev in radi hajdukovanja obsojen na okroglih 15 let. Veliki župan mariborske oblasti je odpotoval k seji reparacijske komisije v Pariz in odpade radi tega sprejemanje strank za dobo 10 dni. Opozarjamo ponovno na XI. ljudsko predavanje Prosvetnega kartela v Mariboru, ki bo danes zvečer ob pol osmi uri (ne ob S. uri, kakor je poročala pomotoma zadnja «Straža«) v Lekarniški ulici 6. Predaval bo g. Davorin Žunkovič o zgodovini in nastanku naših kra -jevnih imen. Ker bo predmet zanimal vsakogar, pcsc-tile predavanje v obilnem številu. Katoliško izobraževalno društvo v Lajtersbergu ima v nedeljo, dne 20. januarja ob 2. uri popoldne redni občni zbor v prostorih g.- Dreisigerja. Odbor prosi, da se društveniki občnega’ zbora polnoštevilno udeležijo. Društvo državnih policijskih nameščencev v Mariboru ima dne 22. in 23. januarja 1924 ob 18. uri v hotelu Kosovo svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pi-edsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev novega podružničnega odbora. 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Društvo «Samopomoč« prosi za 5 posmrtnie to je 5 din., kateri so zapadli v izplačilo že 1. decembra 1924. V izložbi trgovine Stolna ulica 5 visi tablica, na kateri bodo zabeleženi društveni oglasi. Društvo stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov za Maribor skliče redni občni zbor za nedeljo, dne 27. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v zakurjeni mali kazinski dvorani. Zbor se vrši po običajnem dnev- nem redu. ppozarja se, da je pristop le društvenim članom in le proti društveni izkaznici dovoljen. Kot «lam se smatrajo oni, ki so članarino do konca leta 1838 plačali. Cercle francai«. Tekom prvih 6 mesecev 1. 1. bo imel g. Lucien Tesniere, profesor za francosko literaturo na ljubljanski univerzi v našem krožku 6 predavanj, v katerih bo kratko in pregledno očrtal razvoj francoskega slovstva od začetka do današn jega dne. Prvo predavanje bo v soboto, dne 19. t. m., ob polšestih zvečer v slavnostni dvorani moškega učiteljišča. Vstop je vsakomur- prost. Lepo novoletno darilo dobi vsak stalni odjemalec tvrdke Mastek & Karničnilt, Maribor, Glavni trg in to od 1. pa do konca januarja. Dušica. Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orezv, Prevede? Paulus. 88 «Oh — Armand!« je šepnila vsa prestrašena. «O, ne boj se zanj, ljuba moja!« jo je nežno tolažil. «Ali ti nisem zastavil častne besede, da ga bom rešil —? Armand in Tournay in drugi so varni na krovu «Zore«!« «Kako —? Ne razumem,« «Stvar je enostavna«, je odgovarjal s svojim nekdanjim dremavim, dolgočasnim glasom. «Poslušaj! — Ko sem opazil, da se me tisti C hau vet in. drži ko eek kože, sem zasodil, da je najbolje, ako ga vzamem fcrat-komalo jaz seboj, ne pa da bi on lazil za menoj. Dobro —. K «Blanchardovi koči« sem moral priti, tara me je čakal Armand z begunci. Vedel sem pa, da so vsa pota zastražena in da me bo Chauvelin počakal ali vsaj dal počakati pri koči. Zato ga nisem smel izgubili iz oči, Blizu njega stan moral ostati. Tam sem najbolje videl, kaj namerava. In povrh sem bil v njegovi bližini najbolj varen. — izbral sem si vlogo starega židg. Ali je nisem izvrstno igral?« Margareta se ni mogla vzdržati nasmeha. «O — vse preveč izvrstno! Sa j si prevaril celo bistre oči ljubeče žene! — Pa kje si dobil obleko in vse' druge reči za svojo vlogo? In v takem kratkem Časul« «Le poslušaj! Načrt sem si naredil že seve včeraj popoldan. Srečal sem Rubena Goldstein v Gaiaisu. Za nekatere zlate mi je prodal tole umazano obleko in druge potrebne reči ter mi obljubil, da ga ne bo na spregled za tisto noč. Povrh mi je posodil še voz in kljuse.« «Ampak — če bi te bil Chauvelin spoznal! Osir» oči ima!« «Seveda!« jo dejal Percy hladnokrvno. «Petem bi bilo igre konec. Tvegati strni moral. — Pa ni bilo take nevarnosti. Poznam nekoliko ljudi bi posebej še prav dobro Francoze. Žida sovražijo, gabi se jim in par metrov si ga držijo od sebe, kadar imajo opravka z njim. To sem vedel. In naredil sem se tako ogabnega, da sem se samemu sebi gabil, kaj še le Chauvelinu.« «Da — in potem?« «No — in potem sem dosledno igral svojo vlogo. Sama si bila priča, kako je šlo. Seveda sem moral mnogo prepustiti slučaju in okolščinam. Človek mora zgrabiti srečen slučaj in ga izrabiti! To je navadno bolje nego trdovratno se držati svojih načrtov, ki le prepogosto nič ne računajo z okolščinam K Ko sem čul, kako je Chauvelin zabičeval svojim ljudem, da ga morajo slepo ubogati in paziti edinole na «dolgega Angleža«, sem koj spoznal, da mi sreča ponuja roko. Zaupal seru na slepo, leseno pokorščino Chauvelinovih vojakov. — Desgas me je zvezanega vrgel na tla trdo ob koči, vojaki se niso brigali zame. Posrečilo se mi je, po mnogem trudu seveda, da sem si razvezal vezi, svinčnik in papir nosim vedno seboj in naglo sem načečkal kratko obvestilo za Armando. Pogledal sem krog sebe, nihče me ni opazoval. Zlezel sem k steni, spustil skozi špranjo listič v kočo in čaka). Naročil sem beguncem, naj tiho odidejo iz koče in po strmini k morju, vedno na levo k potoku. Tam naj dajo dogovorjeno znamenje in čoln «Zore* bo prišel po nje ler jih odpeljal na krov. Ubogali so dobesedno, na vso srečo zame in zanje. Ghauvelinovi ljudje so jih videli, pa bilo jim je naročeno, naj se ne ganejo dokler ne pride «dolgi Anglež«. In tudi vojaki so ubogali dobesedno. Niso se genili. Čakal sem pol ure. nato sem se splazil v stran in zapel pesem, ki je povzročila toliko nemira.« To je bilo vse. Tako preprosto, tako enostavno! Margareta je glasno, občudovala nedosežno drznost in iznajdljivost «Dušice«. Sedaj je razumela oboževanje, ki so z njim slavili «Dušico« po vsej Angliji, razumela pa je tudi strah, ki so ga imeli Francozi pred «Dušico-Pa spomnila se je na milo tarnanje in vpitje uh. gega Žida, ki so ga vojaki pretepli. (Dalje prihodnjič), Kuharica sc išče za župnišče v Slavoniji z malim gospodarstvom. Župnik Slovenec. Ponudbe na: župni urad, Crnac, Slavonija. 21 Vesten in trezen kletarski delavec, ki ma lastno stanovanje, katero se zamenja, dobi takoj stalno službo. Dotičnik dobi razen prostega stanovanja primerni del vrta za zelenjavo in določeno količino drv za ■ kurjavo. Vprašati je pri F. Gnilšek, trgovina z vinom, Maribor, Razlagova ulica 25. 56 Dva žagarja, gaterista, 1 cirkularist, le samo dobre moči se sprejmejo. Stanovanje, razsvetljava in kurjava na razpolago. Obrniti se je na: Alojz ligo, Fala. Smrekove in borove hlode kupuje stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se tudi prevzame vsaka množina hlodov za žaganje. 34 Velika izbira sukna za ženine in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 49 10—1 Lepa, velika, dobro ohranjena preproga, pripravna za cerkev ali podobno, izredno krasna, sveta po-doba-relikvija, lep foutel za počitek, luster, pen-delura, po ceni. Slovenska ulica 10, I. nadstr. 50 Krekova posojilnica r. z. z n. z. v Mariboru naznanja, da se vrši redni občni zbor zadruge dne 27. januarja ob pol 11. uri dopoldne, Vetrinjska ulica 16, I. nadstropje, z dnevnim redom: 1. Volitev novega načelstva. 2. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov ali zastopanih zadružnikov. — Načelstvo. 51 Pojedina klobas. — V nedeljo, dne 20. januarja bo v moji gostilni — «PRI ZELENEM VENCU« v. Mariboru, Danjkova ulica 11 (blizu podofic. šole) POo^INA JETRNIH IN PEČENIH KLOBAS. Obenem koncert. Začetek ob 14. uri. Konec ob 1. uri. FINI PEKRČAN! Na obilni obisk prosi Alojzij Schrey, gostilničar. Pouk za posamezne v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in do-pisju. Začetek dnevno. Traja: 3 do 6 mescev. — Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 16 5—1 V naši tovarni sprejmemo še nadaljnib 100 šivilj samo spretne žene, katere so že šivale na stroju, se naj javijo v sobotah pri iUGOSLOVEMSKEM LL0Y0U D. D, Ruška c, 45 MARIBOR (Križev dior) Na debelo! Na drobno! TibtvtlJiki premog stalno v zalogi. Kupuje se najceneje pri fi. Košak« trgovina s piemcgcm. Naročila se sprejemajo v pisarni Aleksandrova cesta 35 v hiši «Balkan« ali v stanovanju Trubarjeva ulica 11. mr !*OSO?! Novo! Dostavlja se tudi premog v stanovanja v vrečah po 50 kilogramov. j aar Lepo stanovanje *aac I si lahko pridobi tisti, ki kupi pritlično hišo z vsemi pritiklinami, njivo, vrtom itd. v neposredni bližini j Maribora. Kupna cena zelo primerna, tako, da se lahko druga polovica kupne cene na poznejši čas določi. Po-j jasnila daje M. Močnik, Maribor, Smetanova ulica 46. Otvoritev trgovine Čast mi je s tem cenj. občinstvu mesta Maribor in okolice naznaniti, do sem otvoril s 1. januarjem 1924 v Maribora, Aleksandrova cesta št. 21 trgovino z usnjem pod tvrdko Josip Pirich Iščem viničarja za obdelavo tri četrt oralov vinograda, nadzorovati ima tudi 50 oralov gozda. Dobi poleg proste uporabe hiše z gostibio tudi veliki vrt okoli hiše in razim tega pet njiv, stelnike, in brezplačno drva iz gozda. Ponudbe na Anton Kajfež, veleindustrijalec, Kočevje. 38 3—1 ADJUNKTA samskega, energičnega, z večletno prakso, dobrimi spri-čevali, iz poštene slovenske hiše, eventualno takojšnji ; nastop, išče uprava nekega veleposestva v Sloveniji. — Prošnje s prepisi spričeval in stavljenimi pogoji, je takoj vposlati na upravništvo «Straže« pod «Graščina«-j 41 3—1 V isti bodem vedno dobro sortirano zalogo vseh vrst usnja, najboljš ekvalitete, po mogočno nizkih cenah, kakor tudi čevljarsk epotrebščine, držal. Prizadeval si bodem, da p. n. odjemalce s kulantno in solidno postrežbo najboljše zadovoljim in si na ta način zaupanje istih pridobim. Že pri prvem nakupu se bodo p. n. stranke o dobri kvaliteti mojega blaga, kakor tudi brezkonkurenčnih cenah istega prepričali. 40 3—1 JosId Pifich» Združene mlekarn« v Ljubljani d. dL. centrala slovenskih mlekarskih zadrug, nudi prvovrsten ementalski polnomastni S JI v vsaki množini. Iščemo tudi stalne dobavitelje za mleko Služba organista v Rušah se razpisuje s i. marcem 1924. Svinjske kože kupuje po najvišjih cenah tvrdka JOSIP ROSF.NBEkG, MARIBOR, Slovenska ulica št. 1, S' J4LAM A » prvovrstna É^lC novo. blago povsem azneloi se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in masti M. Gavrilo *tt-a sin. d. d. Pdrinia. Generalno zastopstvo za Slovenijo: I. sune In drug Ljubljana—Celje—Maribor. Proda se posestvo, tričetrt ure od Celja, v Ljubečnem št. 16, 4 in pol c rala veliko, z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, brez prevžitkarjev, za 330.000 kron. Ivan Pirc, lastnik. Maribor, Koroška cestai. Podelat! in usni« se kupijo po najnižjih cenali pri Ivo Grgič, Glavni trg 21. Sprejemajo se tudi Vsakovrst ne kc-že v delo. 6—1 Lepe zcilbe ima le, kdor rabi 5,ITO*-kremo, Okras za rakve Hranilnica in posojilnica pri Sv. Petru pri Mariboru naznanja tužno vest, da je njen član in ustanovnih, gospod posestnik, cerkveni ključar in bivši občinski odbornik in svetovalec, danes dne 18. januarja, spreviden s svetimi zakramenti, mimo v Bogu zaspal. Se priporoča v molitev. Sv. Peter, dne 18. januarja 1924. NAČELSTVO. tapete In tannico nudi najugodneje galante rij ska trgovina Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ulica 26 I He čekaj spomladi! Naroči takoj: sadno drevje, dalije, vrt-j nice, gladiolo, i. t. d. i. t. d Velevrtnarsko podjetje Džameniš 'n drugovi, ; Maribor. Zahtevaj cenika! zzzzzz Na celem svetu znani kot najboljši, znzz Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva uL 5, II. k. Filiialka: Maribor, Šolska ulica Itev. 2. se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KHROL W0RSCHE, Maribor, GosposkatrUO l*es»je asa. postelje! Somišljeniki, širi naše liste! Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Straže.