"ClevelandsVa Amerika"
o pi Mj, • C 'jji^S'.'.V ■	■ £
»SL CUIK AVE. 11. t CLEVELAND, OHIO.
CLEVELAND, OHIO, V KtiK. «. OKTOBRA, t«0«.	»Ofc. t*',
_-jasvl;. t-.:; -v-v..:'_
■
1 *
jBjLel&jo. V današnji Številki prina-
Pltoo tudi o nečuvenem postopanju
Mlft dejstev po našem mnenju no-^^^^mlDvenec .ne more ostati hladen
vsakoleten dobiček je 'ogromen In ne-
Hy g« razdeli v dobrodelne namene.
značaj zadostno karakterizlrajo
^fi&v fo^e letno poročilo tega zavo-
^^H^krlvlce za slovenski narod. Blov.
nice," dočim Je nemško dobivalo vča-i alta do 40,000 kron (beri Štirideset tisoč.) Manj pa kot 10.000 kron pa Ppobeno leto. Slovenska ''Olasbena matica", Je dobila podpore 300 kron, ^Klfdnak nfemftkl zavod v Ljubljani, HhIr U "Pbllharuionlecho Gesellschaft" i;pa kar 40.000 (beri štirideset tisoč). Hm isti nemški zavod je dobil ob svoji
[Žjdeset tisoč). V jednakem raimer-V Ju so se razdeljevale tudi druge podpore. Iz Istega poročila je bilo raz-
II od "KranjBke I mem letu prejeli n, dočim so 81o-I !ga zavoda samo I je samo pesek v I noglo očitati, da I bi bilo vse lepo 411 hvaležni tudi Hb. a čegavim de-Hcr. bran.", all b I iklm. Odgovor: Ke vloge ne zna-I vseh vlog. ToraJ I > Slovenci Nem-I reč poguma nas I iti na slovenski I a denarjem. Ali nota sa mas Slo-I ! Zavedajmo se I Koseški pravi: sam. podlaga je I z nami! Dokler I podpirali, toliko hudega. „Amert» I lor od Vas Ima I v "Kranjski hra-ij dvigne. 8aJ l-11 varnejših de-H- lahko shranite H naših sovralnl-
0	Vašega denar-jo z: "psi", "avl-ajska hranilnica"
1	<'8uedmarke", man je Slovence dvzeti najdražje a Jih dali Vaši slovenska govo-
e niti trenotka! rumoma dviguje-ker nočejo ničelni), ki no il o krvjo. Proč od Hi, da se zaveda-Lko si sami ne lite nam poofola-' » uredili stvar?
»mo vse one slo* liste, ki oglaiu-
srli v domovini I
JE USTRELIL.'
lit. — V stano-Je zadnji poae-L J., ustrelil 19-svojega očeta.
prosil, fla bo pomoril vse člane svoje fcgUne In da Je le vse prlpravIL; da1
tee potedo, da Je ustreljeni John'
z'	h - m , .	ill V
■ '-i____ i- j ^
' CIN BLAZNEŽA. 7"
JOHNSON CITY, TBNN., 5. okt. William Vales, tu Bplošno »oanl trgovec, se Je nenadoma pojavil v stanovanju Bvojega svaka ter mu s sekiro, ki jo je nosil seboj, preklal glavo. Bil je na mestu mrtev. Nato je napadel svojo leno, ki jo Je tudi smrtno ranil. Njene smrti pričakujejo ,vpak čas. Vales je Ml nato aretiran ter odpeljan v okrajno ječo, kjer se je obesil. Dogmalo se je, da se mu je omračll um.
> - v y.ili! | 225LET NIC A PHILADELPHIJE.
PHII ADEI PHIA, 5. oljt. — Ta teden obhaja mesto Philadelphia svojo. 2261etnlco, od kar je bilo ustanovljeno. Slavnostl tem povodom so se danes začele ter se bodo nadaljevale oel teden. Dfvnea ob polu devetih so zadonele trobente na trgu sredi mesta. Štirje trobentači so jahali vsak proti enemu vhodu ter s piskanjem naznanili, da Be je začelo slavje. Tudi zvonovi raz zvonike so naznanjali prebivalstvu začetek vaSne slavnostl.
Pri vseh štirih vhodih Je bilo zbranega na tiBoče |a tisoče , občinstva, ki Je nestrpno prliakovalo Jesdecev. Nekako eno uro pozneje Je' lupan prvič odtisnil nov mestni pečat. Nato je bila odkrita spominska plošča v spomin francoskega generala Ro-cham^cau-a kot ustanovitelja mesta Ptailadelphle. Rochambeau je bil vrhovni poveljnik francoskih Čet, ki so prišle Amerlkancem na pomoč ter se je z 6000 domoljubi udeležil zadnje odločilne bitke pri Yorktownu 1. 1781.
Z ZRAKOPLOVOM ČEZ OCEAN.
AUSTIN, T1CXA8, 5. okt. — Dr. Friedrlch J. Fledllng Iz San Antonio se Je izjavil,' da namerava konstruirati zrakoplov, s katerim se bo upal prepeljati čez Atlnntlški Ocean. Baje ima ie 'plane zanj zgotovljeme. Ta balon bo vseboval 300.000 kubičnih Čevljev plina. Julija meseca t. I. se je Fledllng udeleiil zrakoplovne dirke ter prevozil 786 milj v 2"3 urah. Balon, ki ga hoče porabiti pri preko-morski voinjl, bo nosil seboj rešilni Čoln ter priprave za brezžičen trzo-jav. Smo pač radovedni, kdaj se bomo vozili domov v balonu.
NESREČE.
MAHANOY CITY, PA.,-6. okt. — V bliiinf našega mesta se Je prevrnil velik potniški avtomobil po bregu navzdol. Na mestu sta obležali mrtvi 341etna gospa s svojo hčerko. Tri druge osebe so bile smrtno "nevarno ranjene. Nesreča se je zgodila vsled šoferjeve neprevidnosti.
NEW YORK, 6. okt. — Trgovec Welsabeckiey Je bil ne daleč od tu ubit, ker se Je prevrnil avtomobil zaradi eksplozije. Ob času nesreče Je vozil avtomobil z hitrostjo 50 milj na uro. Sena in Šofer sta bila nevarno rabljena.
NEW YORK, fl. okt. — predvče-rajšnlm Je iibruhnil polar v neki hiši na Mulberry cesti. V ognju Je umrlo mučne smrti 10 oseb, več Jih je bilo ranjenih. Ogenj so zapazili vprvem nadstropju ob času, ko so bill ie vsi Izhodi zaprti.
SEABRIOHT, N. J., 6. okt. — Zlatar J. D. Northup lz New Yorka se nahaja tu na svoji vili. V nedeljo se je mudil ravno v gorenjem nadstropju, ko je slišal močan pok. Hitel o pritličje, kjer Je dobil vso v plamenih svojo ženo. Nese Njo je v bližnjo reko ter tako pogasil ogenj. Ne-srečnica je tako opečena da ne bo okrevala. Eksplodirala je neka svetilka vsled neprevidnosti ponesrečene.
ORKAN NA FILIPINIH.
MANILA, FILIPINI, K. okt. — Tukajšnje pristanišče je obiskal včeraj grozen orkan, ki Je napravil po vsem zalivu, kakor tudi v pristanišču veliko škode. Vihar Je spremljal hud naliv. Nekoliko Časa Je vladala skoro popolna tema. Na povelje admirala Sperry-a so morale biti vse ladlje vojnega brodovja, ki se sedaj tu mudi, pripravljene sa odhod, ker Je bila oevarhost, da jih vihar odtrga ter od-nese. Ladlje "Connecticut", "Kansas", "Minnesota", "Vermont", '»Virginia", in "Ohio" ki so stale prav blizu obrslja, so morale daleč ven M prosto morje.
% Ko Je vihar divjal s -največjo silo,
Je imel hitrost 100 milj na uro.
■V,;-., '--—O-
t* DAROVE
Za spomenik padlima žrtvama v LJubljani dne 10, sept. t. 1, spre Je-ms Mništvo "Amerike," ki bode imena darovalcev priobčila fe skupno
StVO.	*4
Inozemstvo.
URADNO POROČILO MESTNEGA
MAGISTRATA O DEMONSTRACIJAH IN ZADNJIH DOGODKIH V LJUBLJANI.
-v' »-'i ••»
Dne 18. m. m. se je vršil ob 9. zvečer v ''Meatnom domu" ljudski shod, na katerem se je protestovalo o dogodkih v Ptuju in katerega je obiskalo na tisoče občinstva. Da se preprečijo morebitne demonstracije, Je izdal načelnik mestnega policijskega u rada, policijski Bvetnik Lauter, obSIr-I ne ukrepe. Pod neposrednim poveljstvom več uradnikov Je bila v pri-, pravljenostl vsa policijska straža, ki je zaprla s takozvanlml "zapahi" dohode do kazine. Poleg tega pa Je stal tudi okoli poslopja samega kordon stražnikov. Po končanem shodu bo šle množice ros skupno v smeri proti kazini, a niso mogle do nje, ker so bili dohodi zaprti. Tu pa lam se je pač posrečilo posameznikom prerlti se skozi zapahe in tako se Je nabralo I kmalu pred kazino kakih 50 ljudi, ki ao bili spočetka mirni. Policijski svetnik Lauter je zaukazal množico potisniti nazaj in jo razpršiti, kar Be je pa ie deloma posrečilo. Pri tem pa ee ni moglo preprečiti mmožlcl metati proti poslopju in v okna kamenja, pri čemur se je Več šip pobilo. Ko je za policijskimi zapahi stoječa množica čula žveiiketati šipe, je postala viharna in prodrla, — čeprav samo za kratek čas, — v Seleffburgovlh ulicah "stražslftkt rapah". TI so potem pred prmlopjem že nahajajoče se demonstrante ojačlll; vsulo se je proti kazini iznova kamenje Izf hipoma so bila vsa spodnja okna zdrobljena. Se-le ko je prišlo alarmirano orožništvo, Be je mogel prostor izprazniti in ko je prišlo na pomoč tudi vojaštvo, je bilo šele moč, neštete množice razpršiti.
Dasl »o bile mešane patrulje, obstoječe iz policijskih stražnikov In orožnikov, razpršen] množici ved|io za petami, se vendar ni moglo preprečili mimo nemških poslopij idočl množici pobijanje oken. Sel« okoli 3. ure zjutraj je nastal mir. Dne 19. in 20. m. ni. os se zvečer demonsaraclje zopet ponovile. V tem, ko Be je 19. m. m. posrečilo demonstracijo zadušiti brez posebne sile, je prišlo dne 20. m. m. pri vojaštvu do obžalovanja vredne rabe orožja. Da se zspre prehod po Prešernovih ulicah, Je bil tja pOBlan oddelek vojaštva c. in kr. 27. pešp., kateremu je poveljeval poročnik Mayer. Navedeni častnik zatrjuje, da mu je prišla neznana oseba Javit, da množica pretepava pred Prešernovim spomenikom službujočega mestnega stražnika. Takoj je zapustil s svojim oddelkom od političnega komisarja mu odkazanl prostor ter se žiiril, ne da M se bil pr| Prešernovem spomeniku ustavil in se o istlnltostl ovsdbe prepričal, črez Frančiškanski most In zavil proti Šolskemu drevoredu. Je-11 bil ta oddelek, kakor trdi navedeni častnik, res kamenjam, ali, kakor mnogi očividci in ugledne ter nepristranske priče trdijo, da to ol bils resnic«, skratka — poročnk Mayer Je dal hipoma is lastne Inlcijatl-ve, bres poziva političnega uradnika in brez poziva, da se naj ljudstvo razkropi, da celo ne, da b| bil mnoilce preje poizkušal razgnatl z bajonet-nlm napadom, povelje streljati. To pa zato, ker se v Šolskem drevoredu nahajajoča se množica, obstoječa kakih 20 do 30 ljudi, ni dovolj naglo razkropila in vzllc temu, da je celo bežala. Uspeh Je učinkoval grozno. Dve osebi sta bili takoj mrtvi, osem jih je pa tilo težko poškodovanih. Kakor ae je konstatovalo po obdukciji trupel in po zdravniški preiskavi poškodovanih, so hill vsi ustreljeni od zadaj. Tudi pozneje sta oddelku 5. dragonskega polka zapovedujoči častnik in n^k podčastnik, ko so praznili Sv. Petra cesto, streljala s samokresi, ne da bi bil kdo zadet. Le-ta dva pravita, da sta valed tega rabila orožje, ker jim je baje neki nasproti stoječ moški grozil s samokresom. Isto noč so bile demonstracije končane ob 2. uri In se snlo več ponovile, lzvzemšl manjših spopadov med strankama In nekaterih slučajev, pri kojih so bili na terorističen način sneti, odnosno prepleskanl in prelepljenl nemški napisi. Ravno tako se Je livrill pogreb obeh žrtev bres najmanjšega prlgod-ka. Povodom teh demonstracij Je bilo dosedaj po strall aretovanih 23 oscftt katere so se oddale deželnemu sodišču, 15 pa Jih Je bilo pozneje pe službenih organih erulranfh In ovadenih. Poizvedbe se nadaljujejo. Skoda razbitih Up bode po natančnejši prdik^vt vjB^kjiko iofiojifli k&kor ^c
hil* minnxlitii nrvnlno 'It^inHS tial ™ »t	t»rwiiioi vwui(jic umt
vlada in častniki.
DUNAJ, 7. okt. — Avstrijska vlada je dala naročilo častnikom ljubljanskih ponadk, ki J&sno značl njeno smer. Častnikom Je prepovedano občevati z onimi Slovenci, ki so se u-deležlli protlnemških demonstracij, aH so sploh na kak drug oačln pokazali sovraštvo do Nemcev. Govori se, da Je že nekaj Častnikov bilo poklicanih na odgovor, ker so samo poslušali v gostilni slovensko p«tje, tako odločno je nastopila vlada, ki pa naj nikakor ne misli, da je storila Slovencem bog-slgavedi kako veliko škodo, obratno, prav veliko uslugo, ker se bodo razne osebe prav na lep način od križale 'lačen pergarsklh" častnikov, ki so bili prava nadlega raznim boljšim slov. rodovinam.
BULGARIJA in turčija.
ZOFIJA. BOLGARIJA, 5. okt. — Včeraj se je v starodavnem bolgarskem mestu Trnovo proglasila Bulga-rlja za od Turčije neodvisno. Tej proglasitvi je prlBOSivoval knez Ferdinand z vsemi ministri. Ob tej priliki se Je Bolgarski proglasila za kraljevino In knez Ferdinand Ima naslov car vseh Bolgarov, kar Je več kot samo car bolgarski.
Bolgarska Je bila sedaj pod vrhov-nlm turškim gospodstvom ter. JI zato morala vsako leto plačevati nekoliko davkov. Turčija Je Imela nekako Iste pravice do Bolgarske, kot Jo Ima do Bosne in Hercegovine. Knez Ferdinand je bil 1. 1887. Izvoljen za bolgarskega vladarja.
CARIGRAD, 6. okt. — Turška via-ia je"mnenja, da Je Bolgariji pomaga-'a AVstrlja, da se Je proglasila za neodvisno. Namen Avstrije je pri tem, škodovati. Turčiji na njeni ustavi ter spraviti vso turško politiko v nered ter potem Bosno in Hercegovino okli-eatl za neodvisno od Turčije ter popolno last Avstrije. Kakor so se Izjavile razne vlade, se bodo protlvOe s vso silo, še dosti bolj kot pa pri Bolgarski. Zlasti odločno stališče , proti Avstriji sta, takoj zavzeli Srbija In Rusija. Srbi niti slišati noSfejo, da MbI Avstrija osvojila Bosno in Hercegovino. ^Zadnji torek so Srbi napadli avstrijsko poslaništvo v Belgradu In sploh so začeli sovražiti vse, kar je avstrijskega. Po vsej Srbiji vlada veliko navdušenje za vojno zoper Avstrijo.
Za sedaj še n| znano kaj bo ukrenila turška vlada. Najbrže do vojne med Turčijo In Bulgarljo ne bo prišlo, ker Turčija nI prav nič pripravljena, dočim so Bolgari Izvrstno pripravljeni, da lahko takoj začno z vojno. Obe-nem z Bolgarijo bi morala Turčija začeti vojno tudi z Avstrijo. Drugs velevlsatl ne bodo storile odločilnih korakov toliko časa, dokler se turški parlament he odloči, aH naj se začne vojska ali ne. * s
Z proglasitvijo Bolgarske Je stopila balkanska politika v 'popolnoma npv stadij. Vsi politiki so svojo pozornost obrnili samo na Balkan. <
5
i
LONDON, 6. okt. — Anglija Je mnenja, da je nedopustno, da bi katerakoli. država prelomali berollnško pogodbo.
Sklicala se bo najbrže mednarodna konferenca onih velesil, ki ho podpisale berolinsko pogodbo. Bele ts bo odloČila, kaj se Ima storiti.
cehi in av8trij8ka vlada,
DUNAJ, 5. oktobra. — V teku tedna misli iti ministrski predsednik baron Beck v Prago, da bo posredoval pri sporazumljenju čeških in nemških poslamcev. Cesar mu ^e baje podelil razne pravice. Poroča se« da Ima Beck navodilo razpustiti deželni zbor, ako bi se nikakor ne moglo doseči sporazumijenje, aH celo stvar Bpraviti v red. Do razpustitve gotovo ne bo prišlo, pač ps js mogoče, da pride do preložitve. Vlada želi, da bi se vaaj do t. decembra naredil red, ker poteče ta da<n ravno 60 let, od kar Je Franc Jožef zasedel prestol avstrijski. Najprvo Je šel delat spravo minister Prade, a ker ta nI ničesar dosegel, gre sedaj Beck, kar značl, da so Nemci povzročili spor.
VELIKO ŠTEVILO BREZPOSELNEGA DELAVSTVA NA ANGLEŠKEM,
LONDON, 4. okt. — Število bres-poselnih delavcev se veča s vsakim dnem, tako, da so intereefrvani krogi v velikih skrbeh glede prihodnje zime, ki obeta biti za bresposelno de-
jo 22*000 brfizpof^inihj 13*0iM) v Sua derland-u, 10.000 v Birmingham-« In
"aH T UkT^dretfh Uuh™ raZ
PO NEDOL2NEM USMRCEN.
BEROLIN, 7. okt. — Leta 1906. Je bil v Jesenskem mestu GleBsen na smrt obsojen 191etnl rokodelski pomočnik, ker je baje umoril nekega župnika z Imenom Goli. Obtoženec Je ves čas med obraraayo trdil, da Je nedolžen, a priče In okolščlne bo bile zoper njega. In na podlagi tega se Je Izrekla smrtna obsodba, ki se je pozneje tudi Izvršila. Niti pomtloščenju ga niso priporočili. BU je obešen. Na Gteasenskem pokopališču so ga pokopali na poseben prostor kot morilca duhovnika In vsakdo Je z zaničevanjem zrl na ta grob.
Bedaj pa je prišla vest, da je na Holandskem neki vemškl delavec na smrtni postelji pred pričami povedal, da Je on umoril župnika "Goll-a" ter Je dodal vee podrobnosti o umoru. Morilec je namreč takoj zapustil kraj umora in, bežal na Holandsko. Dejal, da ne more siceT umreti, ako si ne olajša vesti. Tako si je sedaj zadala pravica hud udarec. SIcer ne vemo za ta slučaj, a dostikrat Je grl takih slučajih vzrok malomarnost in brezbrižnost sodnikov, ker mislijo, da se njih modrost nikdar ne more zmotiti.
SVARI PRED AMERIKO.
DUNAJ, 4.' okt. — Avstrijska vlada je zopet izdala na avojo ljudstvo oglas, v katerem svari pred Izseljevanjem v Ameriko, zlasti v državo Pennsylvania. To se je zgodilo vsled poročila, ki gn je pos'al na Dunaj glavni avstrijski konzul v Washing-tonu baron Hengelmueller. To poročilo zatrjuje, da je sedaj v Ameriki zelo težko dobiti delo In da je v Penn-sylvanljl vsoli dan veliko delavcv odpuščenih.
-oT--
Mestne ttovfce.
SLOVENSKE VESTI.
— Kakor tukajšnje časopisje poro-čo. se bodo večerne šole za angleščino začele prihodnji ponedeljek. Kakor vsako leto, naj se tudi letos vpiše v to šolo kolikor mogoče veliko Slovencev. Najbližja šola za naše rojake je na Addison Rd. kamor so zahajali tudi prejšnja leta. Na tej šoli se bo-detft otvorlla dva razreda. Pravico do teh šol ima vsakdo, ki se oglasi pri učitelju dotlčnega razreda. Ako se pa vpiše, je njegova dolžnost, da Šolo redno obiskuje, sicer ga Ima u-čltelj pravico Izključiti.
Rojaki, zopet se vam nudi lepa prilika, da se naučite angleški brati ln pisati brez posebnih stroškov.s Stane vas ssmo malo resne volje, da redno vsak večer zahajate v šolo. Na Madison šoli se jemlje poseben ozlr na Slovence; zato ne zamudite ugodne prilike, sicer vam bo žal. Da je angleščina velikega pomena za vsakega naseljenca, menim da nI treba še posebej povdarjatl.
Ne Izgovarjajte se: sem prestar, premlad, ne znam nemščine! Ako ste pridni ln imate resno voljo se boste naučili v šestih mesecih — toliko časa namreč~traja ta kurz — toliko, da boste veseli. Ako -M Slovenci v večjem številu bili vešči angleščine, bi marsikateremu naših rojakov ne bilo treba tako telko delati, marveč bi si na lahek način r^vno tollkb aH pa še več prislužil. Rojki, kličemo vam še enkrat, zlasti vam mlajšim, ne zamudite ugodne prilike, sicer Vam bo žal.
POZIV NA PROTESTNI SHOD.
Slovenpka Narodna Čitalnica v Cle-velandu poživlja vas zavedne Slovence v tem mestu In okolici na SPLO-SEN PROTESTNI SHOD proti bar-barskemu nastopu Nemcev v Ptuju nsprsm slovenskim damam In gospodom lit] da izrazimo vsi brez ozira na prepričanje svoje slmpstlje nedolžnim slovenskim žrtvam, k| so psdls, oziroma so bil« ranjene od brutalnega Asmikega vojaštva v Ljubljani dns 20. septembra 1908.
Shod ss vrši v nedeljo dns 11. oktobre zvečer v Knausovl dvorani. -
Ta shod nsj bo doksz naše zavednosti In skupnega delovanja, kadar prl-dsjo v poitsv splošne ia rodne zahteve.
Possbno ss ie vabijo uradniki vseh sloventtfh društev, ds ss udslstlje shoda In da s* Izberi poseben odbor, ki naj nabira prispevke za spomenik umrtlh žrtev v Ljubljatf.
Kar vas Je organiziranih društveni-kav v Clsvelandu, vaa pričakujemo v polnem številu.
Pobirala ee bede darila za narodni irtvenlk, zato pozi vi jemo zlasti trgovce, da so prisotni kar v najobllnejše
' Sploh naj ta protestni shod pokaže,
Nastopili bodo govorniki, ki bodo pojasnili dogodke v Ljubljani irf csl položaj.
To je nekak prvi narodni shod ts vrste v Clevelarrdu In zato po pravici pričakujemo najobllnejše udeležbe.
Odbor Slovenk* Narodne Čitalnic*.^
—	Zopet Je malo bolj živahno v develandu. Cas Je pač! Zadnjo spomlad In poletje to4 človek kmalu od dol gočasa umrl. Delo se odpira ln dolarji (aH vsaj centi) zopet Svenketajo po žepih nekaterih, ki ao bili več mete-cev brez beliča.
Vsak si toll, da bi se povrnili stari "dobri" časi, ko se Je živelo brezskrbno in Je bilo dobrih stvari na preostaja« Je.
—	Naši delegati se bodo kmalu povrnili od gl. zborovanje K. S. K. Jed-note.
Pričakujemo že pred sklepom zborovanja K. S. K. J., da bi se vpošte-vale vse večje slovenske naselbine pri volltYi uradnikov, <ne pa, da bi eno mesto Imelo monopol čez celo u-pravo Jedaote, ki se razteza širom | Združenih držav Tud] je Želeti, da bi se pri vseh slovenskih Jednotah bolj poudarjali narodni nteresi, In se samo denarni, ln da bi se Jednote ne spustile ua nizko stališče pedantstva. V sodanjlh društvih rabimo malo več medsebojnega spoznanja ln prijateljstva,
~ Veliko je zanimanje med našimi ljudmi za izgrede v Ljubljani. Prva poročila smo dobili lz nezanesljivih nemških listov, zato Še nismo mofeli, dosedaj storiti nobenega odločnega koraka v prid odločnega nastopa vseh (slovenskih dežel. Sedaj Imamo Iz ljubljanskih dnevnikov natančna pojasnila, katera se bodo razložila na nedeljskem protestnem shodu.
Kar vas Je samostojno mislečih ln rodoljubnih Slovencev, Idite vsi v nedeljo zvečer v Knausovo dvorano.
—	V nedeljo popoldne se vrši v Euclid, Ohio,-blagoslovljen Je vogelnega kamna nove slovenske cerkve. Vabijo se zlasti slovenska društva, da se udeležijo slavnostl.
SVOJEGA DOBROTNIKA OROPALA.
*
—	Ker sta tožena yidt ropa sta bila včeraj aretirana črnca David C. Rosa In Walter Jones,,oba 1322 St. I Clair Ave. Ross Je srečal nekega mo-' ža z Imenom C Douglass na W. 0. ce-1 sti ter ga prosil, naj mu da kaj Jesti Ta ga je peljal v restavracijo 1q mu1 kupil Jedi. Po obedu Je Ross povabil svojega dobrotnika, da naj gre ž njim1 na njegov dom, da ga bo ondl pogo-t stil. Douglass je povabilo sprejel ter' šel z njim na njegov dom. Tu pa sta1 ga Ross In Jones oropala vsega denar-' Ja, ki ga Je Imel pri sebi. To Je bilo' plačilo za njegovo dobrdto.
DAN BREZ ARETACIJE.
Zadnja nedelja Je pač bil dan, za našo policijo, ki je Imela ta dan res pravi praznik v pravem pomenu be-' sede. Niti ene sretaclje ol Mlo prav do polnoči. Po polnoči pa je postslo' Ktratnlku 3. okraja preveč dolg čas,' zato Je naredil pogon na "brezdomo-vince". Dva "bumsa" sta ila spat v karo Nickel Plate Beleznlce ter prav mirno sanjala kot doma v postelji, a neusmiljeni policaj ju Je prebudil Is sladkih sanj In ju gnal do mestne meje.	j
I
HUDO OPEČENA.
' - M*' '-'S'ifj-j • • ' ^ . V • i
—	V St. John's bolnišnici leži hudo opečena lSletna hčerka zakonskih Atloff, »1» Winchester Ave. Zadnjo sredo sta šla oba od doma ln prepustila malo Loreto varstvu Sosedov. Nedaleč od tu so dečki kurili ogenj. EJ-den od njih je potegnil goreče poleno ter hotel malo Loretko zastrašiti. Po neprevidnosti Je prišlo poleno preblizu otrokovega krila, ki se Je une-lo. Otrok je obupno klical na pomoč, ter prestrašeno begal sem In tja po dvorišču. Neka gospodična je zapazila otroka ter pogasila ogenj z plahtami. Zdravniki nimajo upanja, da bi okre-. vala. 8tarlil, ne puščajte otrok aa-mih brez pravega varstva Po toči ne pomaga svonltl."
NEWBURG.
—	0 priklopitvljo Newburga h Cle-velandu to leto na bo ie nič, tako* pišejo nekateri časopisi. »Major Johnson Je proti priklopltvi, zato se no-' vembra is ne bo mogio flasovatl za to vpraianje; aa to Je fee prekratek tndl ako hI se ne oziralo na Johnso-' nov veto.
•odi, Je"^gUmil vzro^^'se Johnson
30 milj ln poleg niso niti razsvetljene niti tlakovane. Ker Je veliko polja, bi se ne moglo naložiti veliko davkov;
zato bi Imel Cleveland z Newburgom samo škodo. Treba bi bilo razdeliti j zemljo, narediti ceste, jih tlakovati i ter razsvetliti; to pa stane tjUliko denarja. Treba bi bilo tudi vredfti vodovod.
Na podlagi teh dejstev Je večina občinskih svetovalcev majorjevega mnenja. Za sedaj hočejo stvar odložiti za nedoločen čas.
- • .v	Kp .i.
OCE ZOPER SINA
f ; ;. ' '
—	S solzami v očeh Je prosil Peter Dayle, 1358 Adlson Rd, sodnika, da, naj naloži njegovemu sinu In "bor-darju" Burt Bleckerju kar najstrožjo kazen, ker nočeta delati, marveč samo popivata. Sodnik je Bleckerja oprostil, 011 ver ja Dayle-a pa poslal v prisilno delavnico za več mesecev.
•
-O-
NOV PETROLEJSK! VRELEC, V
MEHIKI.	VJIIg
TAMPICO, MEXICO, 3. okt. — Me-1 hlkanska svežina vlada je odposlala. 400 vojakov k petrolejskemu vrelcu, kojega so nedavno našli 75 milj jugo-zapadno od tukaj blizo reke Rio Oe-ronltno. Vojaki bodo delali nasipe ograje, da tako petrolej, ki prihaja 'm Izredno silo na prosto, obrže ln spravijo v rezervoarje, koje so že zgradili, v to svrho. Dosedaj Je to delp opra*& ljalo 600 vojakov, toda ves njihov trud Je bil zaman, vsled česar so mortfli število vojakov podvojiti. Is vrelci te dobi vsaki dan po 121» tisoč sodov petroleja. To Je Isti vrelec, ki Je dva meseca gorel in kterega so še le pred par i dnevi pogasili.
/ MLAD SAMOMORILEC.
PHILADELPHIA, PA., 3. okt. najstletni Horace J. Ray se Je ustrelil v prlsutnosti svoje ljubice 15 slsre učenke Plorece Marshall, ksf j so mu starlšl prepovedali ljubiti de-; klico In tako zanemarjati učenje.
—	Sezaclonelna odkritja o električnih usmrtitvah prlobčuje newyarSkl zdravnik dr. Gobbons, ki Izjavlja, dS v večini takih slučajev ne nastopi takoj smrt, ampak da zločinci umro to| le pod noSem, ko Jlb secirajo ali pa frj živem apnu. Električni tok da jih se-mo omami. Gibbons navaja slučaj, katerega je vlada dolgo čas prikrivala. Nekega črnca, katerega ao "električni usmrtili," so morali pozneje usmrtiti s kloroformom In strihninom. ZdzjM nlk hoče svoje trditve ie temeljltejše, dokazati ln Izvršiti še poizkuse ožlv-
i/j1 n^xb^fwnSfi,-W1'''/iis^n% ^t-m
—	900.000 urednikov ima Francoska Kajpada zato, ker cerkveni rop ip Isir zaclja šole zahteva vse polno novih u-rrUnišklh mest. Ta Napredek" se seveda pozna najbolj pri državnem proračunu 1q — davkih. Francosko ljudstvo torej bridko čliH «a lastni koži to svobodmlselno gospodarstvo,
—	Za stavo obešen. V Petrogradu Je bilo v kavarni ''Orel" zbranih ne-; koliko mladih ljudi. Razgovarjali so so o zadnjih smrtnih obsodbah. Neki mladenič je Izjavil, da smrt na vislicah ne more provaročatl poeebolh bolečin. Ker so mu tovariši ugovarjali, Je stavil sa 13 steklenic šampanjca, da ga lahko sa eno minuto obesijo, a| ne bo umrl. Med burnim pritrjevanjem Je bila stava sprejeta. Sli so v bližnji gozd. kjer so postavili vislice. Mladenič ču pa Je pri pogledu na vislice začel ; stiskati strah arce, a ko so mu vrgli zanko okoli vratu, Je prebledel ter izjavil, da odstopi od stave. Toda tovariši, ki so le bili vsi nekoliko pijani, niso hoteli odatopltl, In kmalu Je mladenič ze Salo visel na vlsellcah. Ko pa Je potekla minuta ter so vrv odN| zaU, so s strahom opazili, da imajo mrliča v rokah. Prestrašeni so pobegnili, a truplo nesrečnega mladeniča je našel v gozdu neki kmet.
—	Otrok v zaboju. V Lvov je prispel ls Bremena zaboj na naslov, ki ga v celem mestu niso mogli najti, zato so zaboj na cartasmn uradu odprli. V nJem so našli truplo malettJ dečka, sra-ft* pa v slabi poljščini # san listič, v katerem prosi otrogM m&tl, ki	ni V0Č	ud j 00
lo Dokoplje na katoliškem pokopališču, i
Itdaja: Slov. tiskovna drulba
Amerika.	f-t
' ■ _
_»«haja vuk p«t«k.
Naročnina:
Za Ameriko ............. $1.50 j
Za Evropo ............... $2.60
Foaameine fttavtlke po 3 cente.
Vee poSIlJatve, pisma, dopisi in g denarne nakaznice (Money Orders), naj se pošiljajo na:
America Pub. Co. j «119 St. Clair Ave. N. E. |	Cleveland, Ohio.
} Dopisi brex podpisa In obsegajoči oaebno polemiko, se ne sprejemajo. Rokopisi se ae vraCajo.
"Clevelandska Amerika" The Leading Slovenian Weekly Issued Fridays.
&	Published by
The America Pub. Co.,
«119 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
flubacrlptlon $1.60 a year.
"Entered as second-class matter, August 14, 1108, at the post office of Cleveland, Ohio, under the Act of march 3, 1871."
Read by 15,000 Slovenians (Kreln-era) In the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request
Ne. It. Prldsy Oct. 9. 1006. Vol. I.
■v,?':-----	-.v '
NEKAJ SESEO O PIJAČAH.
Vinska leta so bila dobra In nail J predniki so polteno pill. Seve, da so , Jih ta^o dobra vina spravila v dobro , voljo, da so drSall navdušene govo- j f re, sklepali prijateljstva ln pobratim- : stta, ki so Jih — v čast Jim bodi , rečeno — anali ceniti tudi v treznem \ stanju. ' ': ;
Tudi dandanes se ne prideluje ma-nje vina, ampak, ko ae trta toJIko neguje, Je vtao mnogo revneje. Kar Je boljšega vina. tega ne dobe mase, ampak daje se slabo vino, ki jim obUno »kisa. In ko bi samo to bik), ali Gesto se daje ljudem ponarejeno vino, kar Je naravnost sločln.
Da vino selo vpliva na raipolole-je človeka, vidimo v tem, da se n. | pr. Francos, k| pije sladko, Sumeče vino, selo lahko navdušuje, a ravno I;, tako hitro ohlaja. Drugače Je s Dal-maUncem. Isti Izplje težka vina lin naček, ki si ga je malesel pri tem, traja navadno dolgo in Dalmatinec zna nositi osveto leta in leta v svojih prsih. Briško vino pa Je močno In grttfarljtvo in kako Isto učinkuje na človeka, to bi nam anali najbolje povedati v justlčni palafl!.
Mohamed, ki je dobro posnal živahno naravo svojih arabskih rojakov In Je uvidel, kakšne posledice bi imel pri njih alkohol, je prepovedal ■vojlm vernikom uživanje Istega. 8i-gptf Je nekoliko prestroga ta naredba, ;¥|ker ipak nimajo vsi Mohamedancl preveč živahnega temperamenta In bi trebalo jim še privoščiti poštene kupljlcc.
Tako bi veljalo sa Muslim« ,, (Turke), ki so riegmatlčnl in Imajo | ^ic^r livtyenike sile, ali nekako ne-Pjprtstopol ao kulturi; vino bi Jih gotovo (se ve, smerno zaužito), obudilo P« ta fi'ufcevne letarglje (onemoglosti). SIcer si anajo pomoči tako, da mesto vina pijejo — žganje; no, s tem prihajajo le t dežja pod k&P-
Judje pijejo sicer vino, toda *ielo smerpo ln ravno v tej zmernosti je njih rešitev; v tem Je iskati dejstev, ki so Jim omogočila obstanek klubu vsem nadlogam, ki so prišle na ta Izvoljeni Abrahamov rod. Kitajska vlada je tudi svojedobno prepovedala svojim podložnim vino, sato so posuli Kitajci pivci čaja.
Vino, smerno vlito, Je po mojem mnenju blagodat za človeka. Toda vidimo, da tudi pri neizmernem uživanju vina ostaja človek lpak človek, zapravljiv sicer, toda veseljak ln velikodušen. Vse drugače je s onimi, ki ae vdajajo Žganju, tganjar naravnost polivanja; v njem se vdušuje vsaki plemenita kal tako, da postaja la poltenega moža slepar, Is device vlaču-ga, in posledice so: Deca takih roditeljev so obično telesni ln duševni u božiči.
Pivo Je pijača, ki gasf f6jo. od nJega se človek ne navdušuje. Neizmerno pitje piva ima sa ^posledico debelost, lenobo in gnjilobo jeter.
Vlnoplvcl se lahko navdušujejo za veliko Idejo, ki jo tudi Izvajajo; oni takorekoč zidajo, d očim Iganjar podira. Plvoplvca ni lahko pridobiti u kakšno stvar, a enkrat pridobljen, o-, staja pri tem dosledeq. Pivci čaja, kave ln vode, se izjemoma pridobivajo za kaki no idejo, so torej konservativci.
Vlnoplvcl dajajo največ veleumov, man je plpopivci, Še man je čajoplvcl; žganjar nobenega. Iz teg*" sledi torej, da so v najboljšem položaju ipak vlnoplvcl. Ce so le preveč neizmerni, utegne se tudi pri njih zgoditi, da so Jim otroci telesno pokvarjeni, dočim ao pri Iganjarju obično bolj duševno pokvarjeni. Srečneji so vsekakor prvi, ker U si le, bilo kakor koli, služijo kruh, ali duševen revež, Je samo v nesrečo sebi In drugim.
K tema — kakor sem rekel le preje — Je res tudi <vlnop!vec razsipen, toda redko ali nlkon surov, dočlm Je1 Iganjar prava zverina.
• t
In vse prigovarjanje, učenje — ust-meno in pismeno — naj bi ae privadili treznosti in posnemali v Um Jude ln Italijane, je vse zastonj. Ko bi pač 81oveoci videli tiboštvo v Galiciji kjer sesa narodu kri nenasiten čifut) In v Italiji mej koloni, prepričan) sem, da bi vskllknlll: Hvala ti nebeški oče za srečo, ki si ml Jo podelil In ki Je nisem doslej |x> znal; toda odslej hranil bom in var-čil i0 skrbel za vzgojo dece, v kateri Je bodočnost, naša nada in rešitev naroda.
VREDNOST LEPOTE.
Platon, stari grški modrijan, Je smatral za največja ln najplemenltej-ša darova, ki Ju more podeliti narava, ki Ju more podeliti narava, v prvi vrsti visok razum in v drugi vrati lepoto. Stavil Je ta dva nebeška darova nad bogastvo, rojstvo ln veljavo Marsikdo bi morda ae pritrdil povsem sUremu filozofu ln bi rekel: "N«, rajši nam daj zdravje!" A pomislimo, da mora srečal lastnik resnične lepote vsekakor biti blagoslovljen tudi z zdravjem; kajti prva ne^ more ob-s ta Jat i brez drugega, dasi Je drugo večkrat, ko prve nI....
Lepote celo oni ne smejo zaničevati, ki nečimemostl sveta teptajo v prah. Stvarnik Je Bog lepoto, kakor oznanjajo njegova dela. To pokaže pogled na naravo; to kažejo rajski ptiči s svojim čudovitim perjem, pav s svojim krasnim repom, zibajoči se metulj z svojimi prelestniml krili, cvetlic pisani svet, ki se samega sebe izkuša prekašati v lepoti oblik in harmoniji barv, ln slednjič, več ko sa ta dela polga ljubkosti, človek, popoln kakor bi moral Biti, popoln kakor ga Je prvikrat ustvaril Bog.
Zapustimo tto svtteno stališče (In oglejmo si vrednost lepote od čisto praktične strani. V tem pogledu is-kazuje mnogo velikih in znamenitih lobrot. Poleg značaja Je obraz najvn-taejši faktor pri ztvarjenju naših življenjskih rszmer. Prijateljstva se iklepajo često vsled lepote ohrasa, | davno predno smo spoznali značaj; in koliko teh znanj dozori pozneje v ljubezen.
SUra narodna pesem pripoveduje, kako Je mlada pastorlca na vprata-nje gospoda: "Kaj imaš za doto, lepo dete?" odgovorila: ''Oospod, moj o-bras!" Ta odgpvor nikakor ni bil a-boten. Brez dvoma Je mislila samo na molitev; a me glede na korist lepote v tem ozlru, je prijetna zunanjost čestokrat valike vrednosti v i boju llvljenja. Kolikokrat se dogaja' v raznih poklicih in opravilih, da se 1 pri oddajanju kake slulbe daje pred- i lost prosilcem s simpatično zunanjo- ; it jo pred onimi, ki so morda bolj i zmoSnl, a man Je prikupni. Koliko jih I je, molkih ln lenslo, ki lzkušajo v < svojem llvljenju, da ima njih obraz 1 veliko veliko opraviti s njihovim uspehom. ..
"Lepota," stoji saplsano, "Je zlato lezlo, ki Ima silen vpliv na blagor aH gorje človeka. Ona je odločala u-sode, vodila narode ln vftadfcla dr lave."
-O
Nabavni del.
-
Nepotrebno.	<
1
Mesar: "Zakaj pa duhaite klobase?" i žena: "Zato, ker smrdi i" Mesar: "Ce vam pa smrdi, je pa
Še celo nepotrebno la odveč, da jo
___________________ "
Podobnost Mlada mati: "Zdravnik trdi, da Je otroček meni podoben".
Gospa (na posetu pri njej): "To vidim tudi jaz, toda prej nisem hotla reči, ker sem se bala, da vas raz-lallm!"
Primeren odgovor. %
Tujec (ki že več dni čaka fjptrpno lepega vremena): ''V našem mestecu pač vedno dežuje?"
Gostilničar: "Ne, po zimi tudi večkrat sneli."' ' 11 i ; Pridna gospodinja. Mož: „Kako si neredna, na Jopiču ti manjkata dva gumba."
tema: "Kaj se boš spodtikal nad menoj saj na tvoji suknji manjkajo celo štirje."
Nepotrebno.
Janez: "Zdaj se bom pa uplsal t "Društvo treznosti'."
Jože: "To Je pač nepotrebno, saj se boš že prihodnji teden oženil." Predrznost. Kmet: "Hoj, fantič, kaj pa deUI na moji jablani?"
Fant: ''Eno jabolko je padlo dol, pa sem splezal na drevo, da bi ga obesil nazaj 1"
Raztresenost. Učitelj: Ti malopridne! ti, takoj pojdi sem. Saj še vreden nisi, da bi sedel med poštenimi součencl. TI bol sedel pri meni, dokler se ne poboljšaš.
Kaj se vss pile o Ameriki. Pred nekaj meseci so prinesli nekateri evropski časopisi tolo vest:
Cerkev s šestnajstimi nadstropji zidajo v Klevelandu v Ameriki. Milijonar Rokefeler je' podaril veliko svo-to za to poalopje. Cerkev bo Imela t i gorenjih nadstropjih telovadnico, < bralno sobo, dvorane, kjer se bodo vršila verska predavanja, bolnico in < restavracijo.	j
Kaj pravimo k temu Clevelandča- < oje?!	I
Dober odgovor.	I
O glasovi tem matematiku Stelner- < j Ju, Id Je svoj čas deloval v Berollnn, t se pripoveduje naslednje: Začetkoma i
je šlo Stetnerju v Berolinu slabo.ln j
•
ln člln akademije. ^M^^roiS*Švicar, sin kmečke rodbine ur je v mladosti pasel krave. Ko je bil nekoč povabljen na dvor, sedel mu Je nasproti visok dostojanstveniki napihnjena prevzetnost, Kateremu je bila Stetnerjeva navzočnost skrajno neljuba in zoperna. Da bi ga Jezil; ga Je vprašal čez mizo: "Povejte ml, gospod profesor, ali Je r«e, da ste kot deček pasli krave na peli?" "Da, i ekscelenca," je odvrnil učenjak čisto ] mirnega obraza, "ln od tistega časa i imam neprecenljiv dar, da vaako .govedo spoznam le od daleč." Dostojanstveniku se je pobesll nos in nič več mu ni prillo na misel Ičlpatl profesorja.
Posebne vrste ura. V neki gostilni mlso imeli ure. Ko Je nekoč n«kl gost vprašal gostllni-čarko, zakaj nimajo ure, mu Je ta odvrnila: "Pri naB ne rabimo nobene ure, ker le itak vem, koliko Je. Ob 7. zvečer pride gospod profesorv kadar zahteva drugI vrček piva, Je 8. Nato igra z doktorjem, krojačem, čevljarjem ln ključavničarjem na karte; ob pol 9. se prvikrat skrega. Ob 9. pride le druga drulba in igra; skre- ] ga se ob polu 10, Ob 10. se vname | splošen prepir, tako da se začne ob ] poln 11. pretep vsenavskrll in da pri- . de ob 11. policija, ki pomeče goste j na oesto. To je moja ura, na katere i točnost se lahko vsak vetler zanesem." i Upati Je. da ima idilična gostilna tu- t dl čez dan prizore ln dogodke, po ki t terlh domači vedo, koliko je ura. g ■■■■ d MLADOSTNI OREHI GOSPODA š HIJERONIMA QRDAVIKA.
Strašne skrbi so mučile, prvič v triletnem zakonu, gospo Jerico, boljše polovico gosp. Hljeronlma Ordav-Ika.
Gospod Ordavlek Je opravljal v mestecu Cr nehvaležno službo dav-karja. Kljubu temu Je bil pa do sedaj pravi vzor dobrohotnega ljubeznivega ln zadovoljnega soproga. Za družbo nI maral; njegov raj je Ml njegov d£JBr Rjer je živela In gospodarila njegova Ženioa. To ljubezen ln naklonjenost mu je vračala ženica Jerica s j tem, da mu je vssk teden vsaj enkrat spekla okusno potlčico ali mu pa oc- j vrla tolstega piščanca. Skopi niso bili namreč nikdar pri Ordavšklh, temveč gospa Jerica Je vedno uvaževala veliko vrednost dobre ln obilne hrane. Gospod davkar pa ni Imel tudi nič proti temu. Sedaj pa > morala gospa Grdavškova skusiti strašno zlo. Ne sicer radi tega, ker Hljeronlm nI hotel več jesti; kaj še — le vedno rad je obiral kurja bedrca, še vedno je rad pokušaj sladke potice. 8amo nečesa je pozabil; pohvale ln slavos- ' pevja na piške in potičlce niso spregovorila več usta gospoda Grdavška. Pa še nekaj: nekdaj klepetuljastl gospod davkar so postali nekako osonni in slabe volje. In če je gospa Jerica ( sočutno vprašala gospoda soproga, | česa mu manjka, se je surovo zdrl: „Kaj te briga! To so moje stvari! Brigaj se raje zase!" Vse to pa je seve gospo davkarjevo silno bolelo v dnu čutečega srca.
V tej srčni stiski se obrne do svoje najboljše prijateljice že Izsa mladih nog, do gospe Cilke Požerunove, častivredne soproge gospoda stavbenika Požeruna. Ta gospa Je imela plemenito srce ter jo rada s sveti ln dejanji pomagal vsem, ki so zaupno poiskali njene pomoči. Ona bi utegnila tudi priti na sled, kaj teži in muči srce gospoda Grdavška. Prvo vprašanje, ki ga Je stavila gospa Cilka svoji prijateljici je bilo, ali se ni morda pred kratkim blagajna pregledala. To je bilo sicer res, toda gosp. predstojnik se je, po izjavi gospe Grdavškove, pohvalno Izrekel o njenem soprogu. Drugo valno vprašanje je bilo, ali gospod davkar nI Imel morda pred zakonom znanja s kakim dekletom In ali mu morda stara ljubezen ne da miru. Gospa Jerica Je sicer prlpozna-la, da se je nje«, soprog, ko je bil še sam, zanimal za hčer nekega peka; toda nehvaležna deva mu nI vračala ljubezni. Vzela Je raje železnlčnega uradnika. „AU pa Je moj Hljettmlm še kako ljubil rasven pekove Francke in mene, pa ne vem. Težko, da bi," tako je dejala Jerica. Tretje vprašanje v tem pogovoru pa je bilo, ali nI dobil gospod soprog v zadnjem času več pisem, kot po navadi. Tu pa se Je vsa prestrašena gospa Jerica bpomnila, da je zadnji čas prinesel plsmono-ša dve pismi, katerih pa njen mož nI njej pokazal, kakor bi bila pač njegova dolžnost, prijateljici skleneta torej, da bodete takoj popoldne, ko odide mož v urad preiskale njegovo skrinjo sa papir. Mogoče' bi utegnile tam kaj najti, kar bi razjasnilo, kaj teži in tare srce gospoda sopj-oga. Po dolgem t* Iskanju najdeta prijateljici tri sumljive stvrl: dva tprazna kuverta, ki sU rasven naslova gosp. davkarja Imela še poštni pečat „LJublJana" ln ime neke firme "Janez Jazbec". Potem pa tudi pobotnico za inserat lista "Zadovoljen Kranjec." „KaJ neki- Je imel moj Hljorlnom v ..Zadovoljnem J Kranjcu" lnserlratl — ln to, kakor kaže datum, pred tremi leti?" Ta Ust piše, kolikor jaz vem, grilo proti sveti cerkvi ln naši veri. „Oakaj, Ronček, te bom le vprašala, ko prideš dolom," tako je dejala častivredna gospa Jerica. „Le dobro uredi atvar," ji >dgovqj;| gos ga Cilka. Nato pa obljubi, med tem ko se pripravlja sa od-, bod, svoji velenesrečnl prijateljici,! U jo bo drugi dan gotovo lopat pose-j Jla. .,Jutri pa bove le zvedele skrivnosti tvojega grdega mola. ki s svo-llml skrivnosti muči tebe. nhnUca.
lltično struJo ZHStoua ZadovolUnl Kranjec." Mol Ji pove. da Je ta Ust glasilo kmetske strsnke. ,>11 prlob-| čuje U list tudi zadeve, ki se tičejo davkov?" praša Jerica dalje. Začuden, zakaj se lena naenkrat bavf s politiko ln z davki, ji reče, da ne, ,.KaJ pa si ti pred tremi leti losertral v »Zadovoljnem Kranjcu?" To vprašanje Je bilo za gospoda Grdafška blisk Is Jasnega neba. Ne da bi kaj odgovoril, zbeži v svojo sobo. Tisti večer pi se je gospa Jerica Jokala, kakor nlk dar prej v svojem triletnem zakon skem življenju. „Sam Bog in sveti Jo žef vesu, kaj je Rončkin, da je Uk Jaz ubo-ft-l-I-oa—" tako je lhtela u boga gospa Jerica celo noč.
Komaj je naslednje jbtro odšel g. Hljeronlm v urad, pride gospa Cilka k svoji prijateljici z drugo novico. „TvoJ mož je pred kratkim dobil velik zaboj", Uko JI začne pripovedovati, „ln sicer ravno tedaj, ko ste bile ti'in gospa notarjeva pri meni na kavi. V tem »aboju mora tičatl skrivnost tvojega moža." V podstrešju najdeta prijateljici res velik zaboj. Poslan Je bil Iz Ljubljane, toda bil je prazen. Kje je vsebina? Prijateljici prelščetel podstrešje, klet, jedilno sobo; kuhinjo — vse zaman; vsebine zaboja ni nikjer Utrujeni dolgega Iskanja sedela r spalnici na divan. Medtem ko premišljuje gospa Jerica ..minljivost sladkih zvez," gleda gospa Cilka z listrlmi pogledi po sobi. Slučajno pogleda na bližnjo omaro. Med spodnjo! lesko in vratlcaml omare je molel ko-iček papirja. 8 pomočjo klobučne i-gle se jI Je po dolgem truau posrečilo potegniti papir iz omare, tal, da je Igla papir na več krajih znatno poškodovala. Strgan papir poravna; nato začneta prijteljicl brati:---
Vaših cenjenih —i — — otrok nlBem
mogel---kljubu temu, da sva
se i VI 1 Jaz potrudila ----Jako
lepi so---zato Vam Jih pošljem
v tem zaboju nazaj--— Gospa
Grdavškova Je skoraj omedlela. Torej otroke ima njen mož ln ona, njegova ženica, dosedaj nI o tem nič vedela. Takega hudobneža ima torej sa moža! In tisti nesrečni Janez Jazbec mu jih kar v zabojih nazaj pošilja! O uboga reva! Varana od lastnega moža! Gospa Cilka je med Um tiho odšla iz sobe. Vrnila se je s ključavničarskim pomočnikom. ..Sedaj hočemo odpreti to omaro. Zvedeti moramo I vendarle, kaj Je na stvari," tako Je rekla Požerunka. Ali gospa Jerica se Je medtem popolnoma spremenila: iz obupane Je postala levlnja. Pomočniku zapove nemudoma se odstraniti. 1 „8 Hijeronlmom bova že sama opra- i vila. Pojdi domov, Cilka O Jaz ubol- ;
l-i-ica---'*, reče ihte prijateljici, 11
ki v Dem kritičnem položaju tudi nI Imela pametnejšega storti, kakor pre-J pustiti gospo Jerico njeni usodi.
Novica, da Je gospod dvkr srečen oče več otrok, se Je bliskoma razširila po mestu. Ko je danes po dveh letih gospod Grdavšek slučajno zopet prišel k „Belemu volku" na kozarec piva, je opazil čude se, da se Je zbralo Izvanredno veliko gostov. Pogovarjali so se o čudnih pečeh, češ da se je j Grdavškova rodovfna pomnožila za več članov. Vsi pa, in celo oni, katere! je smatral za svoje najboljše prljate-j Ije, so ga gledalt postrani. Drugi so se zopet drezali s komdlct ter se pri-j dušeno smejali. Kmalu Je zapustil gostilno, nevede, ali Je sam zgubil pamet, aH Je posulo naenkrat vse mesto neumno,
Doma ga Je sprejela Jerica popolnoma pripravljena za odhod, kljub temu, da Je bilo že precej pozno. Prime ga za roko kazaje na omaro mu reče: »Hljeronlm, odprl omare!" „Pa povej, Jerica, čemu Imaš klobuk na glavi?", mu odgovori gospa Jerica, „v tej omari Je tvoja nezvestoba tvo-
notri! O Jaz ubollW-- "	|
Gospod HUertmfttt ji ?rilalm*. ? -Btrah ln groza! Gospod Grdavlek Je
[zblaznel; nI dvoma več!
da ne b| W1 vaajP ti Zrilec lastalh
otrok!"
..Ah Jerica nič se ne boj. Vsaj Jih bol lahko kar v kup povezala pa v ogenj vrgla." ' »Nebeški oče! Jaz, Jaz naj U tvoje ' otroke v ogenj vrgla. Povej, govori aH si blazen. O jaz ubož-M-lca."
Hljeronlm je med tem odprl omaro. 1 Tu Je ležalo nehroj knjig. Tndl nekaj j rokopisov je bilo med njimi. Jedrn knjiga Je padla gospej Jerici ravn< pred noge. Pobere knjigo In preben naslov.. Glasil se Je:
Spomladanski otroki. Lirične poezije, milemu slovenskemu ljudstvu poklonil Bpltignjev Turoborskl (Hljeronlm Grdavšek.) ZalollI In Izdal Janez Jazbec v Ljubljani. „To so, Jerica, moji mladostni grehi. to so moji otroci. O koliko sem moral ravno zdaj prestati radi njih!" Gospod Grdavšek je bil namreč nekoč skrit slavček v logu slovenske Htera-I ture. Ker pa ni hotelo nehvalelno slo-1 vensko ljudstvo pripozanti njegove I muze, mu je gospod Janez Jazbec poslal pesmi nasaj. Do solz ganjena je objela gospa Jerica svojega mola pesnika.
Nekaj dobrega pa je Imela ta ta!o> stna dogodba sa g. Grdavlka, prvič zo se ljudje, posebno pa prebivalci me-etecaC., kar trgali za »Spomladanske! otroke" In drugič je dal g. Grdavšek sa vselej slovo svojemu Pegasu. Drugo pomlad pa Je dobila rooovf-1 I na Grdavlkova prave spomladne otaro-j ke: dvojčka.
-—o--I
• Oče In sin se prvič vidita v Ječi. t Kakrlen oče, Uk8en «ln. Ta rek se Je skasal resničnim mlnoli teden v I I Spokane, Wash., ko bU se v zaporu sestala zaradi kradenja konj neki Benjamin Connors 1» I8Ietni Orwell Conors. Mlajtemu Je sioer neznano, da je b svojim očetom zaprt. Oba sUl aretirana savoljo enakih pregrelkov, kradenja In prodavanja ukrdenih konj. Stari je bir obsojen v Chelan in mlajši v Douglas County. Stari Je povedal jetnlčarju, da je mladenič, ki je ž njim zaprt, njegov sin. Povedal je, da se je pred 19 leti oženil v lowi ln šest mesecev za Um je zapustil svojo ženo. Izvedel je pozneje, ua je zapušfčena žena porodila, vendar pa nI nikoli videl otroka, dokler se nI ž a Jim v ječi sestal kjer, je mlaji jetnik povedal starejmu kolegu svojo zgodovino ln po Čemur ga Je spoznal za svojega sina. Ni mu pa tega povedal. Oba so> odvedli v zapore v HallaJ Walla Stari Je naprosil uradnike naj Je povedo sinu, da je on njegov oče,! kar so mu obljubili. Sinova cellba je sedaj ravno, nad očetovo.
* Davek aa natakarice. Občinski] j svet v Gentu v Belgiji je sklenil, da [ morajo vst gostilničarji, reatamiterji j in hotelirji, ki Imajo Žensko postrež-l I bo, plačati od vsake natakarice 2601 frankov m leto. Seveda bo pri tem zopet trpelo občinstvo. Zakaj natakarice sedaj vsaki večer pripovedujejo gostom, kako težko bodo plačevale ta davak ta seveda pri tam opozarjajo! na krožnik, kamor sa polagajo darovi I
za pokritje novega davka.
' ' ~~ ' ■ 1 ■■ •
Na prodaj lepa prodajalna s cigarami, tobakom, slaKlcaml, 8 zastopstva perihilc, prodajalna in sUnovanJe. IJ Rent 113.00 na mesec. >815 St Clafr M Ave. Pripravno za Slovenca. 1®h
iwtffzitLliK it jfiafifc
Cista volna, a ne draga.
I ^thcMFT
Navadno sta kupili volnena oblek«(po $104» do |2B.OO 8o garaaKftiiillH pe visoki eenL Za CLOTHCRAFT O- so čisto volnene . BLEKE, Čisto volnsna ps dasta samo)	Edini prodajal«* ftilrtjfjjl
KLEIN BROS.
TRGOVIC Z OBLEKAMI IN C£VLJI
6017-6019-6021 St. Clair AmU
^(STOCKE'S HALL)
| FINN & LABADIE
«79,581 BROADWAY
K Izdelovalci In prodajalci na deb«lo — GORČICE "(muttkrd)" I OLJA, "PICKLES, KISLEGA ZELJA, "KAT8UP," "JELLIES"/ Itd. ji Ako Izrežete pet t«h oglasov (od fazllftnih tednov) In jih podpt» iete ter daste enemu Izmed sledeftlh trgovcev, dobite za novelSH lep koledar. JOHN MIHELCIC, 6213 St. Clair Ave. N. E.
1039 E. 02nd 8t. V:	4018 St. Clair Ave. N EM
J. mocilnikar,	pr. SOBER,
ti. Clair Ave. N. K.	M« Carry Ave.	$1
FELIKS SURTZ,	i	JOHN SPEH,
1336 E. Mth Str.	:6301 Glass Ave.
KUHAR In KOTNIK,	M. KEKML 3908 St. Clair Ave. N. E. ■ St. Clair Ave., N. E.
RE EL E
Frank Sak Co
y in	1
VSipi^W®®^ sedaj naprej	|
v lastni hiši |
m	i' i iS ^fiiBH
&2 Gtirfiindt Št NEW YORIi
PRIPOROČILO ROJAKOM.
ROJAKOM NAZNANJAMO, DA SMO POPOLNO NA NOVO UREDILI NAŠO
TISKARNO.
- '; " •
Zalotili smo Jo s novimi črkami ln preskrbeli v svojo službo delavce, ki raiumejo svoj posel.
Tiskamo vsakovrstne tiskovine sa zasebnike, trgovce ln društva. Predno daste delo droflm tiskarnam, pilita nam sa cena.
NaroČite pri nta: *
pisemski papir,	vabila,
kuverte In vlaltk«,	rtM^Hfe vstopnice,
tlkete za sraiksnje, njH^HFn tikate za p I Jato, plakate sa veselice, \jWfvt) druttven« tiskovin«, Plakat« za prodajaln«, >-$*< društvena pravila Itd.
AMo naroČite pri nas, si prUuranlte dosti denarja. * Trudili ae bodemo, da bo to nekaka skupaa tiskana slovenskih društev, sa katera bodemo nastavili posebne cene.
DELO LIANO IN IZVRŠENO OB PRAVEM 6ASU.
i
a v poBledm^
p Ranjenci. Težko ao bili ranjeni: A. gpdainie, bratranec ubitega Iv. Ada-■ICti. Prebodi Je bil od zadaj s bajonetom; Josip Slmoočlč, 171etnl kle-KSskl pomočnik ima na levi nogi meso popolnoma raitgano; Albina Tra-pven.komptoarlstka, Je bila mimo 1-I po cesti zabodena a bajonetom v BkT Božidar Borštnik, lSletnl aed-Pnipolec, ki ima obe nogi pod kole-i Aom prestreljeni In Je na levi nogi IpMt popolnoma prestreljena; Mihael Golavlček, 201etni mesarski pomoč-gltlk. Kroglja mu Je od cadaj prebila i glavno žilo; Albin Tomšič, 171etnl ko-|*sftki pomočnik Ima prestreljen prstni
1 ranjena desna pljuča; Pavel Štrukelj, Slletal delavec, ima globoko | rano na desnem stegnu, priaadbjano |lj§t zadaj; Martin Štrukelj, 41Ienl de-I lavec, Je od zadaj zadet skozi ledje
Ti ranjenci so v bolnici in so vsi
ft j^tag teh je pa še nebroj oseb, ki Hk> lahko poškodovane La so ostale v cl orofitči oskrbi.
Nesreča. Nedavno je na Radeckega §p4|gli ,|t. ■ 1 v LJubljani prt sekanju drv liletnl dijak Makso Martinčič po ^ipireči odsekal lOletnemu Ladislavu i Breceljnlku na desni roki eredlnec ln ■ptotiin Dečka bo oddali v deželno
divjih koz so postrellll pri zsd-■Btt^rih knezov Wtadlschgraetzov
I fapustll je ljublj. mestni občini " gimnazijski profesor dr. Dittl 36 tl-
V Črnomlju Je due 16. sept, umrl KpSMSanl meščan ln gostilničar Peter Sprelcer v 88. letu svoje dobe. j / r<g*4en je bil v Blaževclh na Hrva-^Ikem. Od nekdaj se je zbirala črno-i/ineUska Inteligensa v njegovem vinskem hramu. Bil Je na široko snan .■ kot poštenjak In devtlpnef, vedno na-roden ln občespoStova«.
Slovanska turlatovsks zvsza. Dne J&sepL se Je vršila v LJubljani konferenca slovanskih turlBtovsklh dru-JStsv radi ustanovitve širše slovanske turlstovske zveze. Udeležili so se za-Stopnlkl Slovencev, Cehov, Rusov in Im^akev. Konferenca je sklenila, da m ustanovi sveža slovanskih turlstov-sk^h društev. Predlagalo se Je, da se f aestavl v Pragi centralni slovanski turistevskl biro, kterl združi vsa slo-vanaka turlstovska društva. Predsed-jtiilk pripravljalnega odbora v Pragi, 1 Vratislav Cerny, Je dobil nalog, Uko zbere vss materljal za pri- 1 pravijalne korake v svrho, da se čim -^{Me ta centralni biro oranje. Pred- < ^lagalo se je, Aa naj pokrijejo stroške ' M to pisarno in za poslujočega tajni- 1 ka glavna tuTlstovska društva ta ^glavna slovanska mesta. Sklenilo se 1 je konečno, da se najkasneje v letu ( 1809. skliče v Pragi shod zastopnikov c pri zvezi sodelujočih društev.
Štajersko. | NEMŠKA TOLOVAJSTVA V PTUJU.
i; Celjska "Domovina" s dne 16. šept it 1.'piše: Razburjenost, katero so vz-|H&udIla nečuvena nasilstva razbesne-, aemškutarstva po vsem Slovea-skem se nI polegla ampak če dalje Ipidj raste To je tudi naravno, saj ss turna zločlnstva kakor v Ptuju le |&dkokedaJ in le redkokje dogajajo. gPtyaser Tagblatt" Ima toi'ej prav, trdeč, da Je bil to '<dan zgodovinskega pomena." Dne 13. m. m. t. 1. v iPtujn so tudi slepci lahko videli ta Stoinall vso protlkultumost se prepričali o nevarnosti teh besnelev za Ipsstranski razvoj našega naroda ln same. Toda poglejmo še en-
Kaša šolska družba je sklicala na Wi'fept. t 1. svojo glavno sknpšči-SO v Ptuj. To Je tamoSnje «nemlku-tarje tako razkačllo, da so se zakleli ^rof jpveprsčiti ali vsaj pokvariti. V. Bicjl občinskega sveta pSujskega je ■HSUsval v primernem skozi okno |p#orJenem govoru mestni odbornik1 dr. Plaohki resolucijo, s katero se' i protestira proti Zborovanju glavne Skupščine družbe sv. Cirila ln Metoda j Jjifljgn, češ, da se s tem mil nem-« snačaj mesta! O tem so poročali vsi nemški listi na štajerskem In dru-glta ter so tudi začeli ščuvati proti , pSrenskemu shodu. V društvih ln i privatno se Je širila agitacija ki neti- , Hipsi v soboto dne IS. sept, so gPfeall vsi liberalni In "deutsch-včl- < ptsch'' listi na Spodnjem Štajerskem i ** igOradcu poslv: "V Ptuj"! V tem
sprostaškem ln v skrajno ordlnar- i neto tona pisanem pozivu Imenujejo l n^nemBKi p&irioije siovensso zoo rova- < Kje v Ptuju provokadjo dalekosežne- t gfwnsna! (NadaJmo se, da ao bili proti volji dobri proro* (
se neaaj. weK policist, na Katerega se Je nek napadeni Slovenec obrnil, naj ga varuje pred napadalci, mu Je odgovoril: "Hauen's zuruck: wird Ih-nen a nix gschehn." V tem krilatem izreku Je izražena vsa modrost sedanjega vladnega sistema, ki nima dru-zega namena kot podpirati nemšku-tarstvo na Slovenskem. In uspeh tega stoletja trajajočega ''kulturnega" dela Je: "Hauenns zuruck!" aH anarhija. In (akl ljudje so po mennju naših grašklh ln dunajskih mogotcev "državo vzdržujoči" In "državotvorni elementi!" Hauens zuruck!" Dobro, Se mislite, da mora tako biti, vas bo-demo vbogali; vprašamo vas pa gospodje, kateri vodite usodo dežele ln prebivalstva: Ste 11 pomislili, kam vodi to vaše geslo? Hočete res, da naj zavlada anarhija v državi, da naj m tem besnim razgrajačem na ljubo, katerim se udinjate, katerim na ljubo oas tlačite in zapostavljate, vstavi kulturni ln gospodarski razvoj našega naroda ln naše dežele? Silite nas Iskati Obrambe v samem sebi in v svoji moči. Razumemo vašo lekcijo
0	spolnlll bomo, kar nas učite, ne 5udite se pa, ako bode končni uspeh trugačen nego al vi mislite. Vsega je inkrat konec ln tudi naša pokornost n pohievnost ln večna, o tem ste lahko ireprlčanl. Zadnja nedelja v Ptuju bo ss ''zgodovinsko znamenit dan," ali » bode pa nemltvo moglo in smelo
1	to znamenitostjo hvaliti ln ponašat e drugo vprašanje. To nas tudi ne »riga Poskrbeli bomo, da bo drugače.
Iz Mozirja. — Rudolf Pevec, trgo-ec ln posestnik v Mozirju Js poslal sem spodnještajersklm večjim nem-ursklm trgovcem obvestilo, da ne prejme nobene nemške koresponden-• ter si prepove nadalje ga nadlegovati s nemčursklm blagom. Ob nem pa je s vsakim obračunal en-rat za vselej.
Zastrupiti se je hotela v frančlš lanski cerkvi v Gradcu prlblllno 37 »t stara ženska. Našli io jo v po-Iranski kapeli nezavestno na tleh ln a jo odpeljali v bolnišnico.
Csdsn zakonski par. — V poslopju raškega deželnega sodišča se Je odiral v sredo zelo mučen prizor. Neki
zbobnatl po vsem štajerskem; društva so plačevala tudi vožnjo la pivo onim, ki so to stavili sa pogoj svoje
obrambo ptujskega gemštva.
Nabralo se Jih Je torej mnogo od vseh strani ln vsake vrate od "akade-
nemšklh radikalnih rodoljubov, kateri množe nemško Imetje ln posestno stanje s vsebino llatnic, katere Izmaknejo iz slovenskih žepov, kakor se Je to zgodilo v slučaju g. Brenčlča. Začeli so svoje kulturno delo %e v soboto zvečer s tem, da so z večernim vlakom prlšllm Slovencem, kakor poroča "«0. Tag/', odvzeli narodne znake. Pri tem Je prišlo Beveda do hudih spopadov-. Nato so ti kultlvlrancl s pomočjo policije potisnili Slovence v "postranske ulice" ter je tako "spre mill do Narodnega doma, kjer so jim pobili okna, seveda zopet "zaradi lz-zlvajočlh klicev", "tateresantno je, da so morali samo Slovence (Wtndl-sche piše fin! Tagblatt) zapirati. Le s na petjem vseh -moči je bilo mogoče zadrlevatl množloo, da a^ nI vrgla na hujskače (na slovenske hujskače seveda!) ter da je ni raztrgala ln llnča-la." Te kulturne čine Je po Tagblatto-vem poročilu Izvršila nemška straža že v soboto zvečer.	d
Pozivi v vseb nemških listih bo, k:i-kor nadaljuje "Tagblatt." ''čudovito upllvaii." Od vseh strani so prihajali nemški krišarjt. posebno pa Is Celja; a Ptujčanom tudi to še nI bilo dovolj, brzojavill so zopet na vse strani, da je njihov položaj zelo nevaren In na to so prišli Mariborčani v gostih trumah ln tudi lz Celja Je prišlo še 35 mož, lz Ormoža, Ljutomera ln "akademiki" lt Gradca so prihiteli ojačat nemško pozicijo. Tako poroča bojni dopisnik ..Tagblattdv." Boj Je bil Junaški. Nerad bo tulili ln brizgali na airene, suvali In mahali s palicami, "Stražniki so se vrgli'med prepirajoče, pa "niso mogli zaprečttl, da ne bi bili posamičnih! do krvi pretepeni." "Z barvilom napolnjena jajca so psdala na mnošlco ln so tudi med njimi (to je med temi uzornlml straSnikl) našla svoje žrtve." Popoldne so Nemci pre tall na kolodvoru na slovenske potnike ter so Je tako sprejeli, "da so se nekateri takoj zopet odpeljali domov, le malo jih je poskusilo predre-ti skozi nemški kordoa v mesto, te «o~ pa Nemci prisilili, da so morali meti slovenske znake s prsi." "Kdor H zadovoljno ubogal, temu se je pomagalo." O nemških junaštvih na ko-odvoru zvečer piše ''Tagblatt," da Je lobil poslanec Ploj "zaradi njegovih spazk nekoliko krepkih udarcev po lrbtu." Kaj so Nemci počeli v po- i ločnem vlaku, na progi proti Celju ta la posamičnih postajah, o tem "Tag->latt" še ne poroča. Morda spopolnl i utri svoje poročilo. Pa tudi tega bo lovolj, da vsakdo sprevidi, da zakon : >rl nas ne vlada več ampak surovs noč!	I
varni ln bila zaradi tega del j časa zaprta. Torej medsebojna ljubeanjl-
Otroka Je umorila v Gradcu dskla Jožefa Trttaek ln sicer koj po porodu. Zamašila mu je z robcem usta, z rokami ga pa davila, 'dokler nI izdihnil. Tudi roko mu Je zlomila. Nečloveško mater so najprej oddali v porodnišnico, potem pa pojde v sapor.
Primorsko.
30.000modrasov je bilo izročenih v zadnjih 14 dneh okrajnem upredstoj-ništvu v Glamoču v Bosni, ki Je moralo izplačati sa nje nad 4000 K nagrad.
Zaprli so zaradi tatvina v Trstu 281etnega scftoega slikarja Jožefa Kranjca lz črešnjevoa.
Težko tslezo je padlo na 481etnega delavca Ivana Sešlja na postaji dri železnice v Trstu.
Zastrupiti ss Ja hotel v Trstu 291et-nI kotlar Josip Sušlč, a so ga rešili pri življenju.
Zmsšslo ss js v Gorici 201etnt deklici, benečanskl Slovenki, ktera Je bila zaljubljena v onega vojaka, ki je pred kratkim umrl, ki Je skočil lz vlaka Iz Vipavske železnice, kakor smo svoj čas poročali. Neki človek je bil reveža oplašil, ker nI imel voznega llatka, kar je gnalo fanta k skoku skozi okno. Njegovo ljubico je to tako pretreslo, da se jej je sedaj zmetalo ter so jo morsli oddati v bolnišnico.
Hrvaiko.
Strašna smrt — Flori Jan GJurčlč posestnik Iz Dalja pri Osjeku, Be Je neki dan peljal na njivo, da nakosl detelje. S nJim jA bil še on možkl, da mu pomaga, in pa štiriletni Gjurčičev vnuk. Mali je. ko sta moža kosila, zaspal. Stari oče mu postelje na vozu detelje ter ga položi nanjo. Moža sta nakoslla detelje ter pozaMla na o-t roka. Naložita detelje na voz, na o-troka, In se pripravita aa odhod. GJurčlč zasadi koso v deteljo, pa Joj, lz detelje se zasliši strašen krik dečka. Zasadil mu je koso v želodec! Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Hrvaški Usti pišejo, da sta bila kosca pijana.
Vsllksnska želva. — V dalmatinskem zalivu Makarska se je ujela v mrežo trgovca Zamdrlja 100 kg težka orjaška želva Prepeljali so Jo v Reko, kjer Je Javno razstavljena, nfc o-gled.
Umorjen notar. — V Zlataru pri Zagrebu Je doslej neznan tat umoril notarja dT. Frana Tonkoviča v njegovem stanovanju. S sekiro mu je preklal glavo.
-o
— Aristotel Je v svoji estetiki nekoč pripomnil,1 da k lepoti spada tudi preglednost. Zato bi konj, dolg 10.000 stadijev ne <bil lep. Ako stojimo na tem stališču, potem Usti kuščar, ki so ga našli v Severni Ameriki v drža-t. Wuomlng, gotovo nI leg. Dolg je namreč 96 metrov. Najdeno okostje je popolnoma ohranjeno, tako da je Izključen vsak dvom o pravi dolžini. Kak velikan jebll ta kuščar, se prevl-11 lz tega, da tehta en sam kos oka-menjene hrbtenice 450 kg.
Ozdravljenja zabaaanosti.
„MoJa žena," piše g. Joe. Langner, 8240 Buffalo Ave., *So. Chicago, ni.," Je trpela na zabasanostl In glavobolu. Rabila je Beverove krogljice za jetra hi Je bila ozdravljena. Ona priporoča te krogljice vsakomur, ki trpi na enaki bolezni." Prodajajo se v vseh lekarnah. Cena 25 ceutov. W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Nalezljivost.
Mokra oblačila, ako so v sobi'obešena, ako bo namottena v Antlsepeol, bodo čistila srak ter odstranila in preprečila nalezljlvos. Severov Anttl-sepsol Je najvrednejši pripravek. Za Izpiranje ust In grla ga ne prekosi nobena reč. Dobro Je tudi za bolno grlo In dela sapo dišečo. Prodaje se v vseh lekarnah. Cena 26 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
pDBOR S. N. ČITALNICE.
Odbor S. N. Čitalnice ima Jutri (v soboto) zvečer isvanredno sejo, katere naj se po možnosti vsi odborniki udeležijo.
Predsednik.
Phens Cuy. Central 770S L.
I. MAUTNER.
trgovec a pohištvom preprogami, pečmi I. t. d.
3211 PAYNE AVENUE.
. Govori slevsnske. 10-1-9
FOREST CITY LAUNDRY.
1371 East 9th Street.
Forest City Laundry js ene najbolj-lih psrllnlc v Clsvslsndu In Ima upos-
Varna banka,
Cleveland Trust Co. je ena najmočnejših bank v deželi * — in plača —
4 odstotke obresti
na hranilne vloge.
Zbe Clevelatft (Trust Company
SL Clalr urad: Vogal St. Clalr - ft 4#. 0L A. L. Assmus, Mgr.
Urad v Collinwoodu: >> ^ >
IMENIK
slovenskih trgovcsv, In gostllnlčarjsv.
Butala Frank, trgovina s čevlji za moške, ženske ln otroke, <220 8t. Clalr Ave.
QORNIK JOS., modni krojač ln trgovec z moško opravo, oblekami itd. 8108 St Clalr Ave., N. K. Gornik John, krojač ln trgovsc s moško opravo. 6824 St. Clalr Ave. Grdlna In Knaus, železnlna ln pohištvo, pogrebni zavod. 8127 St. Clalr Ave.
Qrdlna Jakob, gostilničar na 8131 Bt Clahr Ave. (iKInausova d^oijana). Izborna pijača in amodke. Korče In Bsnedlk, notarska pisarna, zastopstvo pri sddnljah. 8204 St. Clair Ave. — Tel. Cent, 4179 L. — Bell East 1271 J. Logar Anton, trgovec s moško opra-w ln blago za ženskto obleke (dry goods), 3897 St. Clalr Ave. (Sužem berk.)
Marsšlč Mihael, trgovioa moške opra
ve, oblek, klobukov ltd. 3S1I St. Clalr Ave.
Dr. Seliškar Jakob, zdravnik. Ura: 10. — 12. A. M.; 7. — 8. P. M. -Tslef. Cent. 7580 K; (Res). Crest 860 K. — Urad 8127 SL Clalr Ave. tsls Joe, trgovina želesntne ln pohlšt va. 8108 SL Clalr Ave.
ar NASI ZASTOPNIKI.
ZA MINNESOTO: Jos. J. Peshell, Box 185, Ely, Minn.
ZA PENNSYLVANUO:. J. N. Gosar, 6312 Butlsr St. Plttahurg, Pa. •
ZA CHICAGO IN ILLINOI8: Martin Lavrlč, 825 W. 22d. St. Chicago, III.
KOLEKTOR ZA CLEVELAND IN OKOLICO IVAN LAH
VILJEM SITTER ar Js naš glavni zastopnik za PENNSYLVANUO, tsr bodo obiskal razns ondotns naselbine. Rojakom ga toplo priporočamo. "M
"AMERIKA" as dobi po 3eL Iztls pri Ant. Logsr, 3837 St. Clsir SL N. E. John Grdlns, 871 Collsmsr St.
COLLINWOOD, O.
-------———--M
Hočete poto= vali v stari kraj?
Pri nss doblts vsa potrsbna navodila In potna llstks po Izvir nI eenl.
•AMEBIKAM
OHO at. Clalr Ave.
Denar v stari kraj
pošlljsmo po dnevnim kuncu.
AMERIKA"
OllO St. Clalr Ave
__i__________ . i
čer klubov* »eja. Ker so na dnevnem reau zelo važne stvari, slasti prihod-nje volitve, se poživlja vse člane da se te seje gotovo vdeležlte. Seja bo v Knausovl dvorani. ; J
ODBOR.
ar VABILO T)
na slovesno blagoslovljenje vogelnega kamna nove slovenske oerkve v
EUCLID, OHIO. (Notttntohsm)
Povabljeni so vsi rojaki lz Notttag-hama, Colllnwooda in Clevelanda.
Slavnost se začne ob 8. url popoldne. Obetajo se poleg tega dobri časi. Skrbelo se bode tudi za okfepčlla. — To Je lepa prilika za družinski Izlet, zato se vabijo vsi Slovenci, da pridejo in se zabsvajo.
Ako Imata na prodaj hišo, svst, po-hlštvo ali kaj drugsgs, dajts oglas v naš list, ki bo skrhal, da ss dobi-r Jo kupci. Cene nlzks.
Ako rablts tolmača v pravnih in sod-nljsklh zadevah, ss obrnite na L. J. Lausche, 8121 St. Clalr Ave.
Na prodaj mlskarlja In hlla skupaj. Ako se ne proda skupaj, se bo pro-dalb posamezno radi od potovanja na farme. John aZkrajšek, 899 E. 64th St. Cleveland, O.	19
Iščs as mlad fant za grooerljo. Mora biti priden. Oglasi naj se pri našem upraivnlštvu.	Ig-ig
V najem ss odda ena aH ps dre sobi
odspredaj v prveto nadstropju, s pohištvom ali bres pohištva, s hrano ali brez hrane. Naslov pri uredništvu "Amerika."	18-19
Iščs ss 14 ali 15 let stari fant sa meso razvaiatl. Mora govoriti angleško sil nemško ln slovensko. Zglssl naj se pri Geo. Travnlkarju, na St. Clalr in 81. St
ZAHVALA.
V prijetno dolžnost si štejemo, da se kar najlepše zahvalimo prijaznim pevskim društvom "Planinski raj," I "Proetfjeta" In "Sokol," ki so se u-| deležlla veselice ob priliki naše petletnice ter v prvi vrBtl pripomogla, da' se Je veselica tako srečno ln veselo1 vršila. — Posebna zahvala pa še "Pla-1 nlnskemu raju," za njegov dar — slov. i trobojnlca — In za trud, da Je prišel. prav li So. Loralna na našo slavnost.I Z bratskim pozdravom.
ODBOR.
Jako bolna Sena,
Mrs. Balblna Lozorka v Allenport, Pa., Je trpela dolgo časa. Rekla Je: i »Bila sem tako bolna na želodcu, da nisem mogla Jesti ničesar ln sem po-j leg tega imela hude bolečine pri srcu,' ki so grozile takoj končati življenje. | Priporočili so JI Trlnerjevo zdravil-, no grenko vino, In res bs Je pokazalo1 kot najboljbe zdravilo Skoda, da toliko1 ljudi ne pozna njegove vrednosti.", Res, škoda Je, ker bi ljudje ne Iskali nobenega drugega zdravila pri bolez-1 nlh prebavalnih organov. Napravi, da' želodec deluje ter pojačl živce ln o-člstl kri. Ako rabite sveta pri kaki bo- i lezni, piši Jos. Trlnerju, 618-622 8o, Ashland Ave., Chicago, 111."	1
Pozor Rojaki! j
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako te obrnete na Dr. R. Mielkc-ja, vrhovnega zdravnika nem starejšega In najzanesljivejšega zdravniške^ zavoda za Slovence v Ameriki;	J
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA i
On ima nad 40 letno prakso v zdravljen vieh bolezni ter EDINI ZA MORE JAMIČl|| aa popolno ozdravljenje vsake notranje ali nanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali za-tarela (kronična), kakors
bolezni na pljučah, prsih, želodca, Črevah, jetrtb, j bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— poten v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolez . srca, t katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljutni i kaSelJ, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizeu. giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjaat, nemočnost v spolnem občevanj i, t polucijo, posledice onan i je, šumenje v oŠesih in tok iz ušes gluhost i izpadanje las, mazulje, srbečino, liSaje, hraste in rane, vse i lezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečne j čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro j in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in iene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi !
ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z ' zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdrav- } niSke zavode, katerih delovanja ne poznate, ker take brez koristi tro&te težko prisluženi denar, temveč na- j tanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku ] in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nasto j pila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj . označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjige , ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu pri | loŽite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov;
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTI
140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y.
Znak nevarnosti.
Prav malo ljudi kar na snkrat nevarno sboll. Navadno čutijo najpreje slabo raspololenje predno Jih napada bolezen, a ostane nesapaleno aH celo zanemarjeno. Tako razpoloSenJ« Je znak navarnoatl ed atr.nl narava. Lahko Je bolestna, utrudljlvoat, sabasanoat, a skoro vedno Je to
zguba slasti do jedi,
ki obrne nafto poaornoit na to, da nekaj nI prav. Pameten mol nikdar ne sanemarja tega inaka, ker dobro ve, da Je morda to oznanjevalee nevarne bolenil, četudi morda iglne stran bres idrav-IJenJa. Svetujemo Vam, da ste na varni atranl, sko rabite takoj
Trinerjevo ameriško Slf zdravilno grenko vino.
To sdravllo deluje hitro. Vabudl llese želodca ln milice ter napravi, da delajo. Ako ae stene želodca kako ranjene, Jih v kratkem oidravl.
Storilo bo Vam toliko dobrega kot nobeno drugo sdravllo na svetu.
OIVO rainmvmi
da Zdravo slast do Jedi, Izpopol- J	\ ml41«' o£l«ti kri.
nI valo prebavo, zagotovi ne- JS EiMEGK&L da 2dr"V0 barv0' Poortrl ®neri
if^m&mV^mL^i. fllJo in n«vdu4*nJ®. d« popolne moteno apanje, ojafil ilvoe In	> zdravje.
== ^tj^i^ ——
aMi>t»m»
Ohranilo bode celo vafto drullno močno in sdravo, ker se ime dati otroku ravaotakn kot stari oaebL Pomaga vsakemu želodcu, zdravemnin bolnemu, ker regulira njegovo delovanje. To Je edino dobro sdravllo sa lelodec.
Vprašanje. All ate le kdaj lapaaiU, da vas nekateri trgovci varajo s ponarejenim "grenkim, vinom" na mesto TRINERJEVKQA, ki Je
edino pravo pristno grenko vlpo ?
Pazite in zavrnite vsa ponarejenja. Ako rabite zdravniškega nasveta, pilite nam ln aa« zdravnik ga vam bo dal brezplačno.
Rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino pri vaeh boKknlh ielodca In prebavnih or-ga nov.
JOSEPH TBINER,
, ;.vr;: v > Izdelovalec adravflridh posebnostL •
616-622 So. Ashland Ave. - Chicago, IU -;------
PO LEKARNAH.	po DOBRIH GOSTILNAH.
bregu nad skrivnostno Krko on-stran zelenega lop, lahko reCeno
I malih okenc, bolje lin,a eno samo 11-^g je bilo domovje znfbcmu ribiču
j jfi*- Nosil je visoke rjavobote ikor-
GhpkoVdaj pokril, mu je bil prav tako KlpBjlKa. kakor on sam. Izpod obrvi je |||>lestelo dvoje maftjlh oči. lica udrta,j pLrada nemarno saralčena, lesen nos l^pfalgi kakor somu zavihani brki, je HHpraa. kar je na zunaj kaiakterlzl-
fjrolkrii ln tlb je bil. In po pravici so g* ball babjevernl ljudje, posebno | ^^H|^%adejaJočl mu Ime "povodnji
. JEirao Je celo preždel v bvoJI lop J Bpfifel Je m rele, rezljal rasno orodje le ; lesa, ali devsl is kole vjete vidre.' L, Dt^gega posla ni poznal ln ga niti ker so mu bile ilvljenske potre-' ^^Ewpw tesne, nizkotne ln neznatne I
ieae ni Imel, kamoll otroke. Sorod-v nlki so ga le redko oblskavali, največ!
Spomladi je lovil *abe, rake In Jih' | razpečavnl. Mali vrt sa hišo je dobro pwbdelal, obsadll ga s različnim zele-I njem, odrezal drevje, privezal trt Je »n s^del v lopi, po dokončanem trudu "Cikaje vročega poletnega solnca.
||V poletnih dneh je lovil gade to Kndraae s golo roko ali v precep. | |pjf|palat se je ponosno pri tem opra-1 Eptn kakor kralj narave. Gorje svojatl,1 p) mu je nagajala ob tej priliki; s , tisočerimi kletvami Jih je razpodil,
(Mol, kamen jI. debelimi ln mamjllmi. ^^Kkmelna karikatura Je bil ribič ,
fjfCasih Je redil kozo v staji za hiio, j pasel Jo Je onstran reke v divjem goz- :
Bljl jii....... jo je prepeljal s čolnom. |
I Čudna Je bila le ta navada začara-]] ^■np . starcu, da je sadil vsako leto J BhM|| vrta na najlepiem mestu gredi-j ] ^^^■JiWljAtlk^ovetlc. Zjutraj in zvečer J Kfelipel po celo uro tam in opazoval. J Kwiia. kremSIl In gubal obraz ta se J IpKOil. Kanila mu je solza, obrisal Jo J Ipt x golo roko aH ob rokajr progaste j J EMnitole. Potočivšl par solz Je vstal J
ae mu Je zljtibilo, Je zaprl kočo,',, primaknil zupah, vzel vodo z nasadoj odSel. Pod goro v bistrem potokul je lovil postrvi lu druge ribe in se s Bgijiifeklm tovorom oblofen rnil domovi
IppSakdanJe je bilo njegovo življenje enolično, vedar milavo. tiho Kioboko. llJedalJa je bila I vroče poletno po-
^. Takrat Je sede! Jaka v solndnl vro-Hbnl pr| cvetlični gredici. Otolen je Hi||.:ln slovoljea. čelo mu je bilo nagubano. lice vdrto in bledo, brki razmr-^Hpl. le oči so se blesketale tako vra-HKjtltpod obrvi. Sedel je zamliljen in HHpti Oblaki črnih spominov so mu te-Bkl misli. Mislil Je v mladost.
na stezi za hišo je prišla urnih Hwtyfckov lena, boTJ strašilu podobna
p|HeJ Jaka ha ha!" se je zarelala BaSptoUno ln se vralje smejala Uro-gfepleeatemu ribiču na solncu. • Iplto je blllnja njegova sorodnlca
|||aka se je ozrl v breg, obrnil srepo ^pj pogled v njo in zlovoljno zateg-
1| Kana je stopila doli do nJega. | »Kaj se tako pačil?" Je bil njen
Iti,Ce ti ni prav, lahko precej odide«." I ..Taka Je žlahta! Niti ne sinem, ksj I M rada pa me le odganja. Kaj b| ae ■Bil čmerlksl?!" M KH jI nt odgovoril.
„Pa bi se vendar, vraga, spravil v tenco, tu se bol le spekel."
!V-,4tentaJ! Precej bom lla, samo le !;nj. Ali ima! kaj okroglega? Karte fitfi Igrat, posodi!" In polkelela je vanj s polzdravim očesom. pJeka se je dvignil, odiel v svojo HgjJto in Nona je stopala za njim.
SpOdprl Je starinsko omaro, potegnil pjp kota platneno vrečico ln Ji pomak-I kil v roko srebrn tolar. v%,ttudič! da Je premalo." Posegel je v drugič v vrečo ln JI H|jfeii1 le en srebrnik. Obrnil se Je llp^att, solza mu je kanila in on si Jo
|%KaJ ti Je, da se Jočel?" Je vprala-
|. iiPresgodaj sem vstal od grede, ti I ur ine zmotila, ti zmešala!! Sedaj bi 1: bil *ele čas. Gorje! danes umrem."
foment te pocltraj, kaj si pijan ali | a» talil!" Smejala se Je Nana zad^-totjno, ker je prejela denar. Silila je ^ vanj, vendar je postala kmalu resna, Itd je ugledala krvave solze na rlbt-
; Jaka je Ibtel kakor otrok, se vrgel i; t, naročje Nanl, svoji najblllji sorod-p Idcl, ln tarnal fe Jadikoval.
^..Strela bolja! takega te le nisem S|*jf6*!a kakor si danes. Povej vendar, In zrla je vanj skozi s mrefo prerasteno oko. „Nana, čuj! slulaj!" Nana je sedla na staro Ikrlnjo, Jaka je atal poleg.
' »Nasa, poslušaj me! Vsak dan sem |L|Mel ob oni gredici. Mislil sem na Bfriade dni, na one dal, ko sva se z BW**> ljubila pri oni kapelici v mra-gpj, v svetem času, poljublljala se In
EtaTsanlčevaU, le sala beloroka Mlaka ^Hfl Jbulla.In jaz sem JI vračal lju- •
IJabil sem jo vdano. Vsak dan sva se 1 shajala na onem tika* krajo. Nekod i
bleda svetnica s kellhom v roki. Za-j zrl sera se v njen obraz, srl Jo nepremično, ustne so se pričele samepoae-
bi gibati, molil sem ln čakal Mtnke. A ni Je bllof S teiklm srcem ln črnimi mislimi sem se vrnil pozno v noč. Legel sem oblečen v, postelj —• vse( ml Je IIvo pred očmi in do Jutra nisem zatlsnll očesa. Nakrat sem. Zaspal In sanjal morilne sanje. Mlnko sem videl v tesal krčmi v kotu pred razpelom v v družbi mestnih postopa-čev. Jokal sem se ln pretakal solze, a ona se je smejala, smejala se meni, svojemu zaročencu. Krvave solze sem potočil, zaklel se brezbožno ln planil v sanjah kvišku. Prebudil sem se, solnce Je stalo 2e visoko na nebu. ! DrUgo noč sem zopet čakal ln -ni Je bilo. Odšel som domov manj žalosten. [ Tretjo noč sem stal zopet ob -kapeli. Čakal sem jo. Ni prišla. Dolgo sem čakal, nestrpno čakal ln tesno ml je bilo pri srcu. Spodaj je šumel jez, dr-vlll so se vali, dvigal] se, drveli eo dalje, požlraje drug drugega. Šumela Je voda v ctirku vabljivo in prijazno, skoro bi stopil človek dol, da se vto-pl, da ga pogoltnejo vali in odneso s seboj, pokrije hude mučme boli, ki Jih seka mlademu In neizkušenemu srcu nesrečna ljubezen. Premagal sem In odšel domov. Grozna je bila noč ln <plašljlve sanje so ustajale v mojem srcu. Morilo me Je zelo, obup, gorje. Tn takrat bi bil kmalu umrl gorja ln boli. Za večer drugI dan sem hitel skozi ulloo domov Tu me obsuje svo-jat, mestni poballnl, l>n me prlčno pikati in se rogatl: „KJe Je Mlnka?" »Pustila te Je, spak brkati, ln lla s drugim." »Poročila se Je včeraj v svatih sem bili" ,.Jaz tudi, pozdravit te puBtl!" Črno se mi Je delalo pred očmi, odšel, pobegnil sem domov. Sram me Je bilo samega sebe. V mraku sem sedel v čoln ob vodi in zrl dolgo, dolgo nepremično v tiho, leno strugo. Nakrat zapazim črno piko sredi vode. Odpnem čoln in jadram tja. In glej čudo! Mrtvo truplo Minke priplava po vodi, obup In žalost ml trga srce, Bklonim se nad vodo, objamem dra-?o, Jo polollm v čoln ln odveslam k bregu. Rešil sem uganko In spoznal, la so hujskači pregovorili in zaslepili njo, da Je končala SIvlJenje. Sredi rrta Izkopi jem v noči jamo ln pokop-' Jem njo vanjo. Zlatn Mlnka spi na! nojem vrtu petdeset let ln ravno dales so dopolnila svoj tek. Danes sem j niedel ob njenem grobu, a si ml ti za-i motala sladko in grenko uro. Zilnaj i se zbirajo valovi, vihar bo, nevihta In .Jaz se danes, prav danes utopim... (Danes umre vdrugič moje mrtvo 2iv-I ljenje.., Planil je kvišku, zanetil o-jgonj kakor pobesnel, vžgal svojo baj-
I10,
| Ven Je tekel, kjer se Je usula med I tem ploha, skočil v čoln ob bregu in . divje pognal v valovje.
Nana Je stala kakor okamenela tie-I kaj trenotkov, nad njo ogenj, goreča I hlfia, pod njo v razburkanem valovju pobounel ribič Jaka.
Nana je pograbila vrečo z denarjem, plaha Je postala pred" kočo. Švignil Je blisk ln vzel Nani vid, treščilo Je sredi ,v Krko... razbil se Je čoln, pogreznll se povodni mol v valovje.. In Nana je hitela domov.
Pol ure pozneje Je sedela Jakova sorodnlca v propall drulbi sredi krčme, pela Je In se smejala le pijana na glas:
„Na pij, hudič! Danes Je V*e za-stopl, pijte Mečlmo karte! Danes I-mam denar, pijrao!?
Ob steklo v oknu so padale delev-ne kaplje, da so Alpe šklepetale. Zunaj je Ae vedno lilo.
o
SKRIVNOSTNA POROKA.
(Resnična dogodba.)
Na danskem otoku Seeladlja leži na samotni obali ribiška vas Drott-ning.
tupnik te vasi Je sedel nekega večera leta 186* v svoji pisarni; njegova družina Je bila le šla počivat, kajti bilo Je proti polnoči. Naenkrat sta stopila dva po tuje mapravljena molka v njegovo sobo ln ga pozvala, naj gre z njima v cerkev, da bo poročil tam neki par. tupnik se je seveda branil, a lmenltmejšl obeh tujcev mu je kratkomalo nastavil samokres na prsi ln dejal: „A1I ubogajte alt Vas i pa ustrelim!"
Preplašeni Župnik je oblekel zdaj , talar ln šel s tujcema v cerkev, ki je bila Že odprta ta v kateri je bilo zbranih več tujih častnikov, ki so se glasno razgovarjnll v tujem jeziku. Cerkev je bila razsvetljena, poleg al-tarja pa je stala odkrila krsta in ena kamenltih plošč na tleh Je bila privzdignjena tn naslonjena pa zid, tako da je bil vhod v podzemski prostor odprt.
tupnik, star gospod, Je bil od strahu ves brezumen, njegove oči so blodile po cerkvi in Iskale zaročencev.
Slednjič je zagledal v neki prukl bledo, jako lepo damo v slnjemodrl svilnati obleki, lase fa prsi bogato o-dtčene z biseri in zlatimi verižicami. Na njeni strani je sedela stara gospa.
Elegantni tujec, ki je bil prišel po lupsrfka ln mu grozil s samokresom, le stopil zdaj k dami In jo skoro s silo popeljal k altsrju; ker pa se Je rsa tresla In Jokala, jo Je stara podpirala na tej kratki poti In se postavila njeno na stran pred altar.
Benin je pozval sdaj lupnika, naj trvršl poročni obred, tupnik je vpra-Sal sa imeni zaročencev. 'Ivan ln Ka-arina," je odgovoril lenfe kratko in »orno, »drugega nt treba nl«r Med poročevanjem ja nevesta par-
Ust, v katerega naj zapiše samo Imi Ivan In Katarina.
tupnik Je Btorl], kakor mu Je bik ukazano, nakar so mu stisnili v rok( mošnjo, napolnjeno z zlati, ga skon šiloma odpeljali Is cerkve In zaklenil za nJim vrata.
tupcika Je to, kar Je odžlvel, take prevzelo in pretreslo, da nI mogel Iti takoj domov; naslonil se Je na zid-.In tu Je slišal, kar se je godilo zontraj v cerkvi.
Bpoftetka Je bilo tiho, nato je nastal strašanski hrup, vsi glasovi so divje vpili vseoprek, nato Je grmeč glas ukazal mir, počil je strel tn nato je vse utihnilo.. Stari župnik se je tresel po vsem životu, stiskal se je v duplino cerkvenega zidu in poslušal dalje.
Cez kake pol ure so se vrata cerkve odprle ln vsi, ki so tJli notri, so hiteli na morsko obal.
župnik je taval do bližnjih hiš, zbudil ljudi In jih pozval, naj ga spremijo v cerkev, kjer da se Je raajbrže zgodil zločin. Spočetka so ljudje mislili, da se je Župniku zmešalo, a slednjič so Šli z njim.
Jutro se je že svltalo, ln župnik In vaščainl so videli z visokega ozldja cerkve, kako je od obrežja naglo plula ladja, očlvldno vojna ladja, in izginila na obzorju.
Ko so stopili v cerkev, bo Še gorele luči na oltarju. Kamnita plošča v tleh je bila zopet vložena ln krste ni bilo nikjer v*č.
ljudje so kamen zopet vzdignili in župnik Je -prvi Zlezel v rakev. Tam je stala krsta, pokrov nI bil zabit, slonel Je kar tako na krsti, v kateri Je letala ravno kar poroča® nev«sta v svoji poročni obleki, samo biseri, ki jih je Imeln pri poroki, so manjkali. Iz rane na prsih Je še kipela kri, na njenem mladostno lepem obličju pa sta kraljevala mir ln pokoj.
Vaščaui so prepadenl stali okoli krste, župnik Je Jokal; poljubil je mrzlo Čelo umorjene ln kleče molil ob njeni krsti.
le Isto Jutro je napisal župnik poročilo o tem strašnem dogodku ln ga ' odposlal na svoje predstojnlštvo v Kodnnj. Kmalu Je prišla od tam- komisija, da bi na licu mesta stvar preiskala, a niornla Je oditi, ne da bi bila kaj opravila. In do dair.es se ni posrečilo razodetl te skrivnosti in tako ostane ta zagonetka najbrže sa ve6no nerazrešena..
Po marsičem se da soditi, da so bili Rusi.
— Državni gozdi v Avstriji. Državni koid' fo prideljeni šestim ravnateljstvom, ln sicer na Duntaju, Gmundenu, Solnogradu, Gorici, Inomostu in Lvr -vu. — Država ima gozdov vsega sku paj 718.397 ha, njiv, travnikov ln vrtov 8227 ha, planin in pašnikov 52,462 ha, drugega sveta 2605 ha, skupaj 781.691 ha sveta. Skupni strošku za leto 1908. se proračunavajo na 12,302.290 K, dohodki pa na 16,757.820 K, torej utegne Iznašati prebitek 4,256.530 K. Na Kranjskem Je državnega gozda 10.654 ha, irjiv 75 ha, planin 187 ha, skupaj 10.917 ha sveta; dohodki se proračunavajo na 395.540 K, stroški na 263.-390 K, prebitek na 132.120 K. Na Štajerskem ima država vsega sveta 41.712 ha; dohodki 813.450 K. stroški 637.-110 K, prebitek 176.340 kron. Na Koroškem je državnega sveta 16,556 ha; (tohodkf 226.680 K, strošM 174.890 K, prebitek 61.790 K. Na Primorskem 1-ma država 14.078 ha; dohodki 412.23-K. stroški 336.920 K, prebitek 76,310 K. V Dalmaciji Je brez Vrane drlav-noga uvela 6401 ha; dohodki se proračunavajo samo na 5090 K, Stroški pa na 86.360 K, torej doplača država nad 80.000 K. Poleg tega ima drla' posetvo Vrana ob jezeru istega imena. Posetvo meri 7016 ha; dohodki za leto 1908 so proračunjeni na 200.160 kron, sftroški pa na 212.560 K, torej bo primanjkljaja 13.410 K.
o-
20.000 RUBLJEV.
(Zgodbica z Ruskega.)
Leta 184. Je odposlala neka južno-nemška državica mladega diplomata z važnim dlplomatlčntm poslanstvom na ruski dvor, kjer Be je kmalu do dobra spoprijateljili s peterburšo diplomacijo. Kratko pred odhodom is Rusije je šel še v kavarno, bil tam nekaj časa ln se nato odpeljal domov. Doma v svojo veliko grozo pogreši bvoJo denarnico, v kateri Je Imel 20.- , 000 rubljev v bankovcih. Hiti nazaj v i kavarno, poizveduje po Izgubljenem, ali nlkdo se ne oglasi, da bi videl • njegovo denarnico. Povprašuje po Iz- i voščeku, ali nlkdo ga ne pozna, nlkdo ne ve zanj. Ne preostane mu torej I drugega, kakor potruditi se na policijo, tam prijaviti svojo Izgubo in i prositi za strogo preiskavo. Sef opom- 1 nI mladega diplomata na jako težko možnost, da bi se Izgubljeno sopet našlo, vendar obljubi, da bo storil vse, kar bo mogoče storit}, ko ta odstrani 1 njegove pomisleke s svotico 100 rub- 1 jev. Štirinajst dnlj preteče, ubogi ^iemec še vedno nI dobil svojega na- ( taj. Visoka polletja mu na njegovo ^ )ogostgo povpraševanje odgovarja le, j iaj se nikar ne boji, da se bo denar te našel. Tu sklene diplomat odpoto-rati, kajti mudilo se mu je le selo, Izgubo preboleti sli pa — za račun i- , 1. Pred odhodom mp je dovoljena ta ( K>slovllna avdljenca psi carju. Car | »prejme diplomata selo milostno ta i ;a tudi vprala, kako mu je kaj ugaja- | o v Peterburgu. Ta sa Israzl, da mu j e vsa v dvom jako vleč, le da Ima < nanj vzroka^ pripomni v tall, biti sa- 1
♦ fio od dan počitku v Peterburgu, d&|
>	Drugo Jutro je navsezgodaj nekdo po-
>	trkal na vrata Nemca, tn šef polletje je vstopil, globoko se priklanjajoč. i
''Prosim tisočkrat oproščen Ja," Je začel ta, " da se je čuječnosti policije l€le danes posrečilo dobiti v { roke vašo denarnico. Kolika Je bila ( vrednost papirjev v nji, če smem vpralati?" "Bilo Je 20.000 rubljev v papirju." "SIcer nt bilo nlkakih papirjev v denarnici?" " "Ne."
"No, kakor rečeno, denarnica sp Je zopet našla, ali bila Je v tako ostu- n dnem stanju, da se Vam je nisem h smel drzniti take prinesti; Bankovci bo pa vs| tukaj."	g
Zelo vesel je mlad diplomat sprejel denar ln je policijskega šefa še p obdaril.
Bele, ko je bil poslanik zopet na nemških tleh, Je naenkrat opazil, da , je podlaga pri notranjem žepu v suk> ^ nji razparana. Prelskal je škodo ln pri tem dobil v oglu suknje svojo pogrešano denarnico ln v nji nedotak- £ njenih 20.000 rubljev, o katerih je ml- Jjf sili, da jih Je Izgubil v kavarl.
Slovencem naznanja.
Cenjeni direktor Collins
N. Y. Medical Instituta: — J Jaz se Vam zahvalim za Vaša zdra- f vila, ker ste ml zares dobra posijali, f da se sedaj čisto zdravega počutim,če ^ prav sem že skoro čisto obupal, a se- f daj sem prepričan, da Vi lahko vbs- jje kega bolnika ozdravite. Zatoraj roJa-(flf ki, ako ste bolnj, obračajte se le na * Collins Medical Institut, ker tam bo- ~ dete gotovo popolno zdravje zadobili.
de enkrat se Vam lepo zahvalim ter J | Vas pozdravim ostajajoč i Vam ,vedno 1 ; hvaležni.	Johan Bajt
Box 160 Oregon City, Oreg. 1 !
Slovenski knjigovez
B. F. PRIHODA,
5616 Hamlet Ave., (Broadway.) Izdeluje društvene trake, regallje itd. Naročila se sprejemajo pri "Ameriki."
ALBERT KROECKEL
Zavarovanje proti ognju. ^ 1486 Addison Rd.
Oba telefona. Se priporoča rojakom.
ST. CLAIR LEKARNA.
THEODORE URBAN, lastnik
5602 St. Clair Ave. Krogljloe zs Jetra. Cena 25ct. Ako Imate slab želodec, slabo pre-i>ivo, malo apetlta, slab spomin, glavobol Ud. st kupite Urbanovih 4<Llver Pllls."
flrnStva.
K. k. podp. drultvo Presv. Srca Jezusovega Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Knausovl dvorani. Odborniki sa leto 1908 so: predsednik Frank Knafelc, 1154 E. 60. Št.; tajnik Štefan Brodnik, 1017 E. 64. St.; blagajnik Ant. Šepec, 1239 E. 60. Str., zaatopnlk Anton Ogrlnc, 440 Spruce St., Colllniwood, O. Drultvenl zdravnik F. J. Bchmoldt, 6132 Superior Ave. Njegove uradne ure: 3. — 4. popol., 7.—8. zvečer.	loct8 Drultvo "Slovenija" Ima svoje redne seje vsa^o prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, v prostorih na 3048 St. Clair Ave. N. E. — Kdor želi pristopi, mora biti vpisan mesec dni popreje po društvenemu bratu. - Predsednik Frank,
tale, 1128 B. 63. N. E.; tajnik Frank černe, 4184 St. Clalr; blagajnik Fr.' Spelko, 3604 St. Clalr; drultvenl zdravnik dr. Selllkar Urad 6127 St. Clalr Ave. N. E.
Člani Imajo edravalka plačanega. Bolni člani se morajo zglašatl pri njemu najmanj enkrat na teden, si cer ne dobe podpore.
SAMOSTOJNO* K. K. P. Dr. Sv,I J02EPA. Redne mesečne seje četrto | nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v Knausovl dvorani, 6131 SL Clalr Ave. — Vstopnina od 18.—30. leta fl.50; od30.—35. leta $2.00; od 35.—40. leta $2.50. — Predsednik Frank Mežnar^ šlč, 1051 E. 62nd. SL, tajni* Frank Kotmerl, 6428 Metta Ave. N. E., dr. zdravnik dr. J. M. Selllkar, 6127 St. Clalr Ave, — Rojaki se vabijo k o-bitnemu pristopu.
Drultvo sv. Vida it. 25. K. S. K. J. ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani.
Predsednik Anton Grdlna, 6127 St. Clalr Ave.; zastopnik John Grdlna, 6111 m. Clalr Ave.; ta*ik Joa. Jsrc, 1221 BL 60th Bt; dr. zdravnik dr. J. M. Selllkar, 6127 St. Clalr Ave. < Vse Informacije daje tajnik.
Slovenska Narodna čitalnloa. Pro stori na «101 Glass Ave. N. E. (vo 1 gal SL oeste). — Predsednik Cele* tin Brlnjak, gL tajnik Slave TroSU ra& tajnik Aat Peterlln, blagajnik i France Jauh, knjižničar Lavo ZakraJ- ; tak. - Knjiga ae izposojuje v nedeljo od 9. — II. dop., v četrtek od ~ w' ~ Norl odi aa sprejema-1
v	• ^ ~ 1
"i	I
jI	Zdravilni lian vet po*! Jemo brezplačno,
VI	1
Razne bolesti
obiskati in jeter, kakor kronično vnetje obistl, Brightova bolezen, kamenček, scalnlčna kislina v krvi ln druge bolezni na oblstlh zdravi
' k i? . ;hj;...... .■ i
Severovo zdravilo * za obist! in jetra
V y ,- ' t r[ ";'"*" 1 ln je absolutno zanesljivo tel" Izvrstno delujoče. To je najboljša tonlka soper vsa prejomenjene bolezni. Dobi se v vseh velikostih, po 75 eentov. In flJ6 steklenica.
^	J |
Navadna slabost
v.: ': 0P:' J '
Ali ste m *e kedaj počutili nena* vadno slabe? Ali preide noč, ne da se sladko nasplte, aH če vstanete trudni T 3
Severov življetiski balzam
se mora rabiti v takih slučajih, ker je | najboljša tonjka in krepčllo života. Deluje prijetno na prebavna organe in pomaga Moden delovali. . Cena 78 eentov. ■>1	' * : • i.? : i:!,-;a^MmH^M
Zadovoljni odjemalci so naša najboljša reklama. %'i
t MMSMHHMHMtflaMaMMMBaMHMMMMIMSH^^
PRE TEGE,	|Egg
natege in odrge.	SPgjSrf!
-t »s I Kf t ■ ■
V vsakem domu, posebno k Jar so otroci, sa vedno pripeti kaka mala "!,;	»me*1 t I
poškodba; sicer ne zadostna, da bi treba zdravnika, vendar se mora	yjffi If "y trpeti. _ 'v .o., ' '
Protegnjen členk, nategnjena rama poškodovanje prstov, ako ss	/^^aBSMbpPB
odrgne kota ali zdrobi prst. Vse take male bolečine pa najhitreje In	'^B^tj
najprijetneje ozdravi	jH^^^^H
Severovo Olje sv. fiotharda	s w§
ravno tako hitro In dobro kakor, ako bi se rabil zdravnik. Citajte kar	HmH | pove g. John Mlkllca Iz Dewey vlile, Texas o Olju sv. Gotharda:
»Gospodje: Imel sem jako odrgnjemo nogo, pa po ribanju Iste z	H|
Oljem sv. Gotharda se Je hitro posdravlla ln som bil zmožen Iti zopet	H
na delo. Olje sv. Gotharda je Izvrstn ozdravilo za odrge, pretege ln razne	H
poškodbe." Cena 50 centov. _	^es^J^^SaP*""^
' V v."-
SE VE ROVA ZDRAVILA 80 NAPRODAJ PRI K/8EH LEKARNARJIH. PAZITE, OA DOBITE
" 8 E V E R O V A
' CKiifii: in TOBAK I
boljšega IganJa In vina.	i
651® WOODLAND AVE. j ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ |
PREŠANJE VINA. I
Podpisani se priporoča rojakom za j naročila novega vina, ker imam veli- ! ko pripravo
Vsemi Shore Line (rdečo) karo do ! Stop 12«, Wine St., (Euclid Side), all j pa pill na
FRANK «ALI, .BOX 303.	|
Nottingham, Ohio, d
5 Nova alovenska slaščičarna ^ j
| Geo. BoStjaiiCič | j
t ^ 6010 8t. Clalr Ave. '
I	»
F Ima polno zalogo slaščic, cigar it l	In tobaka.
t	J ;
l Sladoled. (Ice cream.) $ }
Se priporoča rojakom. ^
*
Glejte na hišno številko.
: THE NEW NATIONAL |
Cafd, restaurant In kegljišče.	1} |
H. F. Grlgolelst, Prop.	j[ ]|
2321 E. 4th St. Cleveland, O.	|| ji j Tel. Cent. 8013 W.
'SS,',j'
Dr. MIL8TONE *
operator.	f
St. Clair & 55th St. \\ Uradne, ure: 8 — 11 dopoldne,;! 2 — 4 popoldne, 7 — zvečer. 1! Tel. Cent. 6418 W.
^AAA^V^^AAAftA^A^VVVVVS^ J
1 ■' ■	Vi
G. Loeffelbein; |
FLORIST
Cvetlice za poroke, pogrebe	ln »
okrase.	Z
5906 St. Clair Ave.	§
i«tm»m9«iniifiiwrv
Obstoji že 35 let. Izdeluje najboljša družinska IT zdravila.
J7 trnn i iVlTimai << . ..- T 4 »
{ VrljlAaUJTE SAMO ||JJ
t x i SBi I Zstviršolt * »s jk S
JSJHp^ fl * * priporoča rojakom svoi * a " 4 O A V	!V T i
T	iu ** O/tlJLUvIIN. N
ki jih ima - § 4» f . '
I PRAVI DUNAJSKI KRUH I' * Mte	J
l pri vseh grocer jih. I ' J Cleveland, O. i
1 *--*--*-*>J.Jf..l.Jr.,t, f a a aalfrl
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA
pohištva železnine	]
in najbolje -urejen
pogrebni zavod.
Imamo lastno zalogo rasnih krst, okraskov, oblek Itd, Oglejte si naše nove prostore ln naš nov pogrebni zavod na p
' 6127 St Clair Ave.	j
GRDINA & KNAUS.
TELEFON: CENTRAL 2879-R,
IB novo obleko ?j
Oglasite se pri
JOHN GORNIK 1
5334 St. Clair Ave. Krojni In trgovec as moiko »pravO