JKRAJNO GLAVARSTVO v CEUU polieijskl oddelek. Leio V.» šlev. 91. V Ceiju. iorek dtae 14. avgusta 1923« Foštnfns plačsna b QOfoaini. '.i^jsRflflEKi-jfll^^^^^fl^^^^l IbB^B^K ""SSEH^B ' ' ~ V^^BBBiB^BBH^BI ¦^¦^¦^B. .^B^B^bB ¦^¦^¦^B ¦^¦^¦^¦W ^¦^¦^¦B ^¦^¦^¦B ¦^¦^¦^¦^^^^^^^¦BB^B^L B^B^B^Bk. 'i^^CB^B^B ^BHwHBB' '^^t '^5 bVBB^ ^PHBBBJB^ ^BJBBBBBBBB^^^ ^^BJI^BB^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^BBBh^^^ ^BB^W^B -¦¦ v ' rulinni -------m-----------mi---------------------¦----------- •Siane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Ogiasi i'n mm viSinc siolpca 50 p. Rekiame med tckstom 70 p. Posamezna SlevIlKa stane 1 Oira. Izltala vsak torek, cetiieK in soboto. Une<5nI5ivo: Strossmayerjeva u!. St. 1,!. pritličje. Teles. 65. Upravnlšfvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Nemška država se maje. Pred svetovno voino je hotda biii Nemčij3 voditeljica vse evropske in svetovne politike. Nemški cosar Viijem se je čutil nad vse vzvišenega, hoiei je posnemati rimske imperatorje in podjarmiti nem.škemu vpüvu vse narode. Nemci so hotcli s syojo eks- parzwno si!o predvsem poničfcti Fran- coze in uniciti slovanske narode. Kcr ni 51o niimirn potorn, je začel Viljem z intrigami, priciobil je svojega za- veznika starega avstrijskega cesarja Franca Jožefc, da je napovedal vo.isko mal? Srbiji, v prepričanju da bo veiika močna Nemčija skupno z avstrijsko armado uničila žilav jugoslovanski naroJ v par dneh. Primel -e je veliki boj za obstanck. Nemčiji so je siccr z •neštevilnimi žrtvami posrečilo pre- magati Srbijo. Hrabri srbski narod je moral bežati iz lasrne >;rude, Nemci C3 so kot velik kuKuren n«rod, malo Srbijo opustoSili v mnenju, da je se- dai mali narod uničen. A pri.šlo je clrugac'e, vo|n;! sreČa se |e zasukata, Srbi so ;:ače!i zopvt i;rodir«jti v svojo comovino i-n po huaih bitkah so se potastiii zopeT svojs iiubljene zernije. Nsžli so jo siccr ur.ičeno, pogaženo, naž!i so tisoče in tisoče svojcev -no- Čioveško um^i '-mi ¦¦ '¦¦"!¦¦ •¦•' v<-li!^ Prišlo je ao ; rvjvr^ia, \z male Srbije je nastala velika Jugoslavija, ravno obratno kakor so si Nenici do- -mibiifcii. Na zapadu pa so irnt,]i cUj uničiii Francijo i;i B&U;ijo, opustoiliii so obe deželi. A danes ? Franciju ?.a~ hteva za vso nepregledno SUo-Jo od Skodnino oct Nemčije, ki se brcni in zvija tcr izf;ov;3rja na v-e načiru», da se ni samo ona vojsk.ovaly. Ker Memci r;:o hoteli :'. lepa pli-iavv.-jfi f.bvo/jiih c'?rrA'ov, je zasedla Fsancij'-: Po:uhrje ?n hoče na ta način Ndmč::,o prisiliti, csa izpolni obvcznosti napram Fran- co?ki. Nemci v Poruhrju .s.; Se vedno r-recei tioinisijavi, upirajo üc frati- cosklm četam, streijajo .tahrbtr.o na tranco'.-.ke v&jake, ki isvrSujejo ^mo svojo dolžnost. Nen-.ci pa kriCe v svet, da so jim godi krivica in naj jim . vsi miroji pof.ißsaio. Njiliova lasodarsko je NtmČiis (•opoliioi-na uničena, njihova Pr Popovič — Fedor Mikič. 0 četništuu — sknutlsmu. (lz n-icdavanja dr. M. Qj. Popoviču in disknsijc o »novcm načinu vzgajanja iViltuline« dne 12. I. 1914. v dvorani .5. bcoKi'cidske ^imnazije.) (Dalie.) Upoznaii Vas hočem pobliže s to lnetodo, ki je. cianes po vsc-m svetu znana pod imenom s k a u t i z e m. Nato Vas nameravam obvestiti o našcm dclu v tej smeri, a nazadnje Vam ho- čt-rn odkriti daljnji nacrt naSega dela. Program skautizma je zelo ob- seže1.'. in raznosik. On niočno vpliva na zdravje (fizična vzgojn), na moralo in intelekt. Baden-Powe! je mora! jasno uvideti vse nedosiatke danaSnje vz^oje, da je tako srečno rešil ta ttžek problem — v zboljSanju pomanjkljive vzgoje. Kot voiak po poklicu, a!i brez ' dvoma globok psiholog in odličen pe- dadog» nam je podal tako dovršen in dober sisitrn, da mu ni potreba ni- česar dodati ali izpustiti. A kar je najvažuejSe je to, da se da prilagodfU ta sistem, ki je ustvarjen pravzaprav za angN'Sko deco, na mla- dino v?p'i ^pnien in vseh narodov. marka danos ne velja nič. Ce!o Neinci san>i se jo bi.^nijo. Vslc-d tridnevne sploSne sravke v Bsrünu ni državna banka izdajala nobonih bankovccv, vslpd a?ssr ie bilo prt:l>ivalstvo po- parjeno. Komunisti izrabljajo to raz- drapanost, prihajaio nu-ci delavstvo ter agitirajo. da ustavijo vsako delo. Tudi Jugoslaviji mora plačcvati Nemčiia reparacije, oni državi, ki po njen^ni ne bi obsto;ati srnela. Na svetu se vsöka hudobiia po- plača in tako tudi nomfika. Kdor drn- gemu jamo koplje sam vnnjo pade, psavi It star pregovor, to se ie do- besedno uresničiio nad o^abno in oholo Nemčijo. 'Preskrba Celja z olek*rifinim toUosii. Koncc. Pri vodovodnih električnih centrn- !ah ne sm« kolebanje v napetosti pre- segati 2 %, kajti I*- tcdaj se. sme računati s trajno dobro in očern než- kodljivo rarsvetljavo. \7. skusnje pri drugih krajib, ki so že preskrbiieni s falskim tokom, verno, daso spren.embe v napetosti pogosto ža! vo(!{? kot bi smele biii. V drug» ponudbi faU-.< ,,,..,;,,iiia želj rnestne obiine ni vpoStevala v oni me:1!, kot je bilo potrebno, da bi so našel sporazurn z'a zaključitev pogocibe. Ceno za tok, ki je bila v poprejšnjt ponudbi ofenr.'Mia s 6 K ö0 v za en KV in bi vsled potrcbnih investicij znašala dejansko 7 K 20 v, je pač znižala na 6 K. Vendar pa je k tej ceni priStoti obre&tovanje in amorti- ^.ncijo za nabavo tramssorrtiatorske postaje, potrebnih aparatov in dovo- dov, ki so kalkulirani na K 4,000.000'— pri 15 % obrestovanju bi lorej zahte- vaii ti stroSki 600"000 K. Na ta način bi se podr^žila cena' falskemu toku za lino krono t-ri KV. V drugi ponudbi si je falska družba tudi hotela iz^ovo- ritt pridržek, da sme mestna ubčina oddajuti indu^trijam in privatnikom maksitnalno 50 KV. Vse večje rnnoži- ne toka bi toraj oddajala sal ska elek- trarna neposrcdno, kar bi pomonilo za mestno občino veliko izgubo na do- liodkili; za vse take inštalacije naj bi ss Pali dovolila brezpiačna uporaba rnestnih cest. potov in trg'ov! Končno bi se morala fslski elcktrrmi priznati tudi pravica, priklopiti na svoje om- režje direktno tudi odjerrnlce pod 50 KV, ako bi s« mestna ob^ina \z katu- regakoü vzrolca braniia oddati int.ere- sentom zalitevano množino toka ali pa da bi postala taka priklopitev nemo- jvoča vi-iled zahteve previsokih ceil. Falska elektrarns je namreč zahtsvala, da bi mestna občina ne določila nižjih cen za tok, kot jib normira Fa!;i za direkrne odjemako. Ponudnica tudi ni hcte!a pristati na željo mestne občine, da bi se vzela kot podlaga za regult- riwv.e cene toku ona cena premoga, ki jo vsakokratno piacuje Južna železni- ca kot edc-n največjih kon^urnentov trboveljske ilružbe; pač pa je zahtevala kot. bazo premogovno ceno, kot jo plÄ«!ujettih. Mestna občina bi ¦se" morala vezati s Fa!o t;a 10 let; dasiravno bi se potom pogajanj mor- da za'?!Ogia doseči kraj^a rogodbena doba n. pr. 5 let, bi biia mestni ob- čfni vendar morda baS v trenutku vzeta niožnost, se priklopiti na pro- jekfirano državno električno cen^rafo v Velenju. ki bi bil zanjo najbolj ng'oden. Po poručilih ministrstva zu šume in rud« namreč začne država že v naj- bljižnjem ča^u graditi to ce-ntralo, jo i narnerava dcvršiti in izročiti obratu I že pot'.itkoin leta 1925, ter ^apraviti I dalnjovod do Zabukovcs ev. do Celja. ( 5>!55"»u?wjSf™ca'iT'¦—-----""•^~"~^ " • ¦¦•"¦'¦¦"¦ -*""*-™--i i ......." Mejak Ervin. Neodrcšena domovina. (Konec.) Celjska akademska omlaciina se je že davno prod vojno zavedala, s čirn bo narodu največ kori.sNOV A D 0 B A « Štt v wt ski okolici in se gotovo večkrat pri- peljejo v Celje, ne bodo imeli velikih neprilik s prenašanjem kniig. Saj se omenjena skrinjica nahaja pred kolo- dvorom in toraj lahko oddajo takoj ob prihodu vlaka v Celje, knjjge v skriniico. Tako liočemo nadaljevati oziroma pričeti s sistematičnim delom za naše neodrešene kraje. Skromen je začetek, vendar podlago je treba ustvariti za nadalnje delo. Mnogo dela, še danes nepreglednega, polnega največjih težav, čaka vse one, ki So niso pozabili da- nih obijub in ki še niso obupali nad končnim osvobojenjem vse one zern- lje, kjer prebiva še kak človek našega rodu. Veliko nesebičnih in požrtvoval- nih delavcev je treba za to delo, ki je pač menda eno najhvaležnejSih za onega, ki ima Še kaj Ijubezni do do- mace grude in svojih rojakov v sebi in ki pravüno pojmuje svobodo in jo zna prav ceniti. Na delo torej, neodrešena domo- vina kliče! Političnc vesti. Kje se nahaja Pašič ? Kakorpona- vadi je tudi tokrat PaŠičevo potovanje zavito v skrivnostno meglo. Ministrski svet je javnosti poročal, da je Pašič dospel v Lausanno, ko se je en dan zadržal v Aix les Bains. Z druge strani se poroča, da je odšel Pašič na Bled. Istočasno pa prihajajo vesti, da biva ministrski predsednik v Krtr- lovih varih. Vsa ta poročila se različ- no tohnačijo. Kje je Radlč? Glede Radičevega bivališča krožijo najrazličnejša naspro- tujoča si poročila. Vsak list ima kako drugo informacijo. Neki minister se je izrazil dopisniku lista »Der Morgen«. »Hudič ga naj vzame hvala bogu, da smo ga rešeni. Sedaj ga nimamo več v evidenci. Res je odpotoval.« »No- vosti« servirajo svojim čitateljem, da sta se Radič in Pašič se šla v nekem lin- škem hotelu, a ni prišlo med njima do sporazuma. Radič pobegnil. Radič je po in- formacijah, ki jih je dobila vlada po- begnil na Dunaj. Iskali so ga po vsem lirvatskem, a ga niso mogli najti. Naš dunajski poslanik je sporočil vladi, da se Radič že nekaj dni nahaja na Du- naju. Toliko časa se je odlagaio vpra- šanje aretacije tega nevarnega rušilca države, da se mu je nazadnje vendar posrečilo popihati. Radlč v Jugoslav!]! ? Nedeljski »Jutranji List^ poroča, da se predsed- nik HRSS Stjepan Radič nahaja na jugoslovanskem ozemlju, na varnem kraju, kakor je to storil že enkrat za časa bana TomašiČa. Minister ver In konfesije. Minis- ter ver, dr. Janjič je izjavil zastopni- kom časopisja, da se bo potom na- rodne skupsTme sprejel zakon o kon- kordanfu z Vatikanom, dalje interkon- fesijonalni zakon o pravoslavni cerkvi, izpreminjevalni pcedlog o svečeniškem zakonu in o udovskem fondu. Storil bo tudi vse, da se zvišajo svečeniške draginjske doklade, izrekel se je tudi za to, da se smejo pravoslavni sve- čeniki drugič oženiti. Dr. Janjič je tudi zoper to, da bi se odvzela cerkvena zemljišča, ako pa je to nujno potrebno, se mora izplačati polna vrednost zem- ijiSča. Udeležil se bo tudi evharistič- nega kongresa v Zagrebu in kittoliš- kega shoda v Ljubljani. Angleška prltiska na Francosko. AngleŠki kabinet je v svoji zadnji noti na Francijo izjavil, dase Anglija nahaja pred potrebo, da dobi tako veliko re- paracijsko vsoto, kakoršno mora sama plačati Ameriki, čim več bo Nemčija plačala, tem manjši bo delež zavezni- kov, to se pravi, kar ne bo Nemčija plačala, bo zahtevala Anglija od Fran- cije. V francoskih krogih je to angleško naziranje povzročilo velik odpor. Cunova vlada pade. Odstop nem- Skega državnega kancelarija se priča- kuje vsako uro. Socijalisti so ime'i zborovanje, na katerem se je skienila nezaupnica Cunovi vladi. podpirati ho- čejo le vlado, kl bo ugodila sledečim zahtevam: Zaseči vse vrednote, kot garancijo za posojilo, vstop Nemčije v Zvezo narodov, Največja delavnost v zunanji politiki, reforma davkov in va- lute, upeljava zlatega kredita in zlatih mezd. ZAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAH IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! Celiske novice. Parastos v spomin blagopokoj- nega kralja Petra. V tprek 14. tm-ob 9. tiri dop. se vrši v veliki dvorani Na- rodnega doma parastos za počastitev spomina blagopokojnega kralja Petra. Mestni magistrsr naproša obrtnike in trgovce, da naj de!o v času 6d 9. do 10. ure dop. počiva. Gremij trgovcev Celje naznanja vsern svojim članom, da se jutri, dne 14. tm. ob 9. uri dopoldne vrši v Na- rodnem domu, parostos pok. Njego- vega Veličanstva kraija Peira l. Na uka^ centralne vlade ostanejo tr.^ovine od 9. do 10. ure dop. zaprte. Načelstvo. Na državnl dvorazrednl trgovski šoli v Ctiju je razpisano sinžbeno mesto za siovenščino in srbohrvaščino s prednostjo onih, ki so sposobni za poučevanje italijanščine ali franr.oščine, 1 službeno mesto komercijalista, 1 službeno mesto za biagoznanstvo in trgovski zemljepis, 1 siužbeno mesto za stenografijo, strojepisje in telovad- bo s prejemki, ki so določeni za pro- fesorje, odnosno za predmetne učitelje, oziroma za učitelje veščin, srednjih šol, poleg prtpadajoče draginjske do- klade. Honorarji za nadure so isti ka- kor na drugih srednjih šolah. Za pro- fesorje oziroma učitelje jezikov in re- alij pride jo v poStev tisti, ki imajo u- sposobljenost za srednje Sole ali pa specijalno usposobljenost za trgovske akademije ali dvorazredne trgovske sole. Za koniercijaliste pridejo v po- štev kompetent!, ki se izkažejo z uspo- sobljenostnim izpitom za l. skupino na dvorazrednih trgovskih šolah, potem tudl neizpraSani kompetenti kot na- mestni učitelji: diplomirani absolventje trgovskih visokih šol in trgovskih akademij s predpisano prakso. Za uči- telje veščin pridejo v poStev tisti, ki dokažejo potrebno usposobljenost. ProSnje, naslovljene na rninistrstvo za trgovino iti industrijo, oddelek v Ljub- ljani, r.aj se vlože do dne 30. avgissta 1923. Prosilci, ki še niso v državni službi, moraio prošnji priložiti uradno zdravniško in nravstveno izpričevalo. Gibanje prebivalstva v Celju. V prošiem polletju je bilo v Celju sklenjenih 58 zakonov {dva pravo- slavna, eden evangeljski), 111 rojstev (od teh 32 nezakonskih), 11 mrtvo- rojenih. V starosti 0 — 5 let jih je Limrlo 20, od 5—15 let 11, od 15 do 30 let 29, od 30—50 lei 41, od 50 do 70 let 40, nad 70 let 32; skupno 173, od teh 97 tujcev, Smrtni vzroki: Živ- Ijenska slabost 4, jetika 45, pljučnica 6, dušljivi kaäelj 1, skrlatica 7, legar 1, griža 1, črevesni katar otrok 2, vročica v otroški postelji 1, vsled ran 2, razne druge nalezljive bolezni 12, vsled kapi 7. vsled raka 10, srčne hi- be 8, ostali naravni smrtni slučaji 58, smrtne poškodbe 6, samomor 1, urr.or 1. Od smrrnih slučajev vsied nale/3- ljivih bolezni se ni pripeti! nobeden v mestu na domu, ker se vsi težji bo!- niki oddajajo v boinicd. Iz carinske službe, Za revizorja 5. razreda je imenovan v Celju gosp. Josip PetriČ. Umrl je v soboto uradnik tukaj- šnjega okrajrtega glavarstva g. Zvonko Kovač v sanatoriju Goinik na Go- renjskem v 23. ietu starosti. Pokojnik je bil zaveden naroden mladenič. Naj v rn. p.! Umrla je 10 mesecev stara Pav- lina Fajgl, hčerka pekovskega mojstra v Gaberjih. N. v m. p. Celjski äahovsk! klub razpisuje svoj letošnji redni turnir. Vsi redni Člani se vljudno opozarjajo, da so dolžni udeležiti se istega. Turnir se prične v soboto 1. septembra z izžrebaniern pri- glašenih igralcev. Prijave h turniriu sprejema reditelj. Reditelj je prof. L. Vagaia, njegov namestnik g. lvro Met- lika, razsodnik pa dr. L. Brunčko. Odbor. Na potl, ki vodi na MiklavŽev hrib, visi v gozdu križT pod katerim se še vedno blesti v zlatih črkah »Wal !- andacht«. Gospodarja dotičnega križa opozarjamo, da v najkraj§em času od- Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostiinah, brivnicah in javnih lokaüh # „Novo Dobo" # j strani nemškl napis. oziroma ga ;;a- dornesti s slovenskim. Ravno tako se nekaj viSje na neki hiši bere še vedno na vzidani plošči Gott, schütze uns« s podpisorn gospcdarja. Tudi tu je treba remedure. da se nadornesti ntmško besedilo s slovenskim. Čiovek, ki gre po tej poti na sprehod, res misli, da je zašei v kako berünsko predrnestje. Cirkus Renlow. V petek se je pričela skrajno zanirnivs svetovna roko- borbna tekms. Kot prva sta nastopila Nemec Gojer proti Rumunu Dimitresku, ki je v par minutah pod!e,^el silni moči in izurjenosii Gojerjevi. V sledeči tekmi med svetovnim mojstrom Rusom Zai- kinom in Srbom Stokičem je bilo med občinstvom precej razburjenja, ker ie Stokič parkrat prekorači! pravila borb- nc-ga reda. Mora se mu sicer priznati, da ima mnogo odporne sile, vendar ga §e nadviada Zaikinova izredna miši- čavo:st in neverjfctna spretnost. Tudi oni neartikulirani glasovi občinstvu ne prijajo, ker spominjajo preveč na boj gladiatorjev v rimskih arenah. Pod- Iftgel je Stokič Zaikinu v pribüzno 14 minutah. —- V soboto je nastopil Zaikin proti Poljaku Zbišku Dobro- wolskemu, Stokič pa proti Sibircu Bo- gatirevu. Rezultat: Prva borba neod- ločena, drugo je dobil Stokič v 14 mi- nutah. — V nedeljo je Gojer premagal Madžara, Stokič Rumuna, jugoslovanski šampijon Gorčin pa Bogatireva. — V splošnem se občinstvo med borbo pre- več razburja, ker večkrat smatra za resno, kar je pa samo fmgirano. Pri- poročali bi v tem oziru več hlp.dno- krvnosti ! DoplsL Braslovče. Tu je nagle smrti umrla ^d<*. Albina Zotter, posestnica in bivša tukajšnja trgovka v 64. letu svoje dobe. Bila ie izredno blagega značaja. Obilna udeležba pri pogrebu in šte- vilni darovani venci so svedočili, kako čislana je bila pri vseh slojih prebi- valstva. N. v m. p.! Šmartno ob Dreti. ŠrnarČani smo biü doslej tako srečni, da smo do pr- vega avgusta 1923. imeli poštno zve- zo z dve uri oddaljenim trgom Mo- zirjem, ki se je pred vojno vršila z vozoin, po vojni pa z nahrbtnikom, s prvim avgust. pa je tukajšnji poStni urad še to že itak skrajno omejeno zvezo z zunajnim svetom popolnoma prekinil. Ni naSa stvar na drobno raz- pravljati v koliko je naš gospod poš- tar opravičen k tej nesreüni stavki, ki je za posameznika silno enostavna, pač pa ne za ljudstvo, trgovino in obrt. ki je pri tem tako tesno zainteresirana, da ne bode nikdar odnehala od svojih upravičenih zahtev po zopetni redni poštni zvezi z Mozirjem. Vprašam, kdo bo za ogromno škodo in neprilike do zopetne upostavitve reda odgovornost prevzel. Ravnateljstvo v Ljubljani je baje v tej zadevi dobro informirauoi bomo videli če in kaj hoče ukreniti! Prizadeti. S a. b. Savezn! glavni turnir v Novem Sadu. Kakor znano, igrajo na novo- sadskem turnirju Stirje Slovenci. Ljub- Ijano zastopata Poljanec in Furlani, Maribor pa Kramar in Stupan. V če- trtem kolu je Poljanec zgubil proti Stupanu, Feuer je pa prodrl v Kra- merjev položaj. nakar se je sSednji viteŽki podal. Furlani je dobil na lep način igro proti Tennerju. Peto kolo je bilo za Slovence ugodno. Kramer je dobil proti Rožicu, Furiani proti Gri- bušinu. Stupan proti Ognjanoviču in Poljanec je rerniziral proti Markoviču. Mladi Celjak je izgubil vodstvo, ki ga je prevzel istotako Furlani. — Splošno je mnenjc, da novosadski turnir za- ostaja. kar se tiče jakosti, za celjskim turnirjem leta 1^21. Manjka težka artiljerija, Erdey—Vuko- vič—König, in novosadski Poljanec ni celjski Poljanec. Bitko bo dovršila polj- ska artiljerija na — kratko razdaljo. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je pojavila cela vrsta mladih igralcev, ki uspešno tekmujejo s starejSimi. Upati je, da jih bodo tudi prekosili, ker samo potem bomo lahko govorili o napreiku. Starejšim bo pa ostala tolažba, da so nudili mlajSim priliko za razvoj, ki jo sami v svoji mladosti niso imeli. Narodno güspüdarsn o. KmetijSKi pouk po deželi: Od- delek za krneüstvo priredi v drugi polovici meseca^ avgusta sledeča pre- davanja: Na Štajerskem: V ne- deljo, dne 19. avgusta. 1. V Trbonjah, o živinoreji, Wernig, 2. V Stranicah, o kmet'jstvn, Štamberger, 3. V Holiži. o živinoreji, Vojsk, 4. VMusrkih Petrov- cih o sadjarstvn, Pavlica, 4. V Št. Jtsr- iu ob Ščav., o vinarstvu, MatjaSič. V nedeijo, dne 26. avgusta. V Marjancih, o živinoreji, Pavlica. MednarodnJ vzorčnl ssjm v Pra- gi. Upr;iva praškep velesejma, ki bo priredila letos rneonarodni vzorčni se- menj od 2. do 9. septembra je poobla- stila na5o trgovinsko agencijo v Prag;, da kot poloficijeliia instüLicija organizi- ra obisk sejma s strani naäih gospo- darskih krogov. Naslov agencije, ki daje vse podrobne informacije o tej prireditvi je: Obchodni Agence Srbu, Chorvatu a Slovincu — Praha 1. Sta- rome^taka Radnice. Duevna kronika. Cenj. naročnike, katerl še kljub opomlnom n?so poravnali naročnuie, Še enkrat prosimo in opozarjamo, da store svojo dolžnost, sfcer smo primoranl, da jim list ustavimo. Prihodita številka »Nove Dübe« izide radi praznika v petek. Druga obletnica kralja Petra. Vsled sklepa vlade se bo vrSila slo- vesna druga obletnica smrti kralja Pe- tra Osvoboditeija v Beogradu, na Bie- du in na Oplencu. Visoko üdlikovanje Kralja. ČeškosIovaSki poslanik Šeba je iz- ročil na dvoru kraliu Aleksandru Veliki križ čeSkoslovaškega reda Bo- lega Orla, ki je najvižje odlikovanje češkoslovaSke republike. Šeba je pri- pomnil, da je odlikovanje najvišje spoštovanje in izraz zahvale, ki jo dolguje češkoslovaški narod Aleksan- dru za njegovo osvobojenje. Kralj je sprejel odlikovanje in se je ginjen zahvalil. Kralj poseti Masaryka. Po naj- novejših vesteh odpotujejo koncem avgusta kralj Aleksander in romunska kraljeva dvojica v Prago, da posetijo predsednika ČeSkoslovaŠke republike Masaryka. V jeseni bo Masaryk obis- kal Beograd, mimogrede se bo oglasil v Budimpcštijn na Dunaju. Požar. Žlaos Mariii v Šmartnem v Rožni dolini št. 42 je v noči cd sobote na nedeljo pogorela hiša. Vzrok požara ni znan. Zavarovana ni bila. Sin, ki je pri gaSenju pomagal, se je na desni roki niočno opekel. Ostbna zabvala kralja Jugos- lovanskemu učiteijstvu. Pozornost je vzbudüo dejstvo, da je Nj. Vel. kralj poslal kongresu UJU, osebno zahvalo na brzojavni pozdrav, ki slove slede- če: Stankovič. predsednik kongresa učit. SHS — Bled 8/8. Srdačno zahva- Ijujem na pozd:avü. Slavni dani, koje spominjete, bili so moguči stoga, §to su Ličitelji spremili naraštaje, koji su za veliku borbu bili sposobni. Uveren, da če učitelji i sada ispuniti svoju dužnost prema iijedinjenoj otadžbini i vaspitati i nove naraštaje, koji če svr- šeno delo uCvrstiti i braniti, ja im ša- Ijem kraljevski pozdrav Aleksandar. To je odgovor na šledečo brzojavko, ki jo je učitelistvo poslalo Nj. Vel : »Ujedinjeno srpsko, hrvatsko, i slo- vensko učiteljstvo sa glavne skupsti- ne i kongresa u Ljubljani pozdravlja Va5e Veličanstvo kao nosioca velike nacionalne ideje, kojoj uiedinjeno uči- teljstvo služi i kao vodiu iz slavnih dana narodne borbe za slobodu i uje- dinjenje. Predsednik Miljutin Stanko- vič. Veiika udeležba Hivatskega u^l- teljstva na Kongresu UJU v Lju- bijani. lz lirvatske in Slavonije ]e došlo na kongres UJU v Ljubljano 786 hrvatskih učiteljev in učiteljic, \z Bosne in Hercegovine je bilo 302 u- deležencev med temi 137 Hrvatov, iz Dalmacije je došlo poleg srbskih tudi 296 hrvatskih uCiteljev in učiteljic. Torej je bilo skupno na kongresu 1119 hrvatskih učiieljev in učiteljic. V Giavnem odboru UJU je 5 Hrvatov iz Hrvatske in Slavonije, 3 iz Bosr.e. in Hercegovine, 5 iz Dalmacije, tore; skupaj 13 hrvatskih uCiteljev in uči- teljic. Na kongresu sta bila dva glav- na referenta Hrvata. — Ljubljanski »Slovenec« je takoj po kongresu, v S:ev. 91. »NOVA Ü O B A i Stran 3. svojt stev. 7. cine 8. avgusta i. ). obja- vi! nesramni pamflet v katerem pravi, »da je bil glavni namen kongresa vs- tvarjanje velesrbske državne za- vesti« in da »sestoji UJU iz srbskih uČiteijev ter režimskih podrepnikov, dočim hrvatskro narodno učiteustvo Udruženje popolnoma bojkotira.« Zna- čiino je, da je »Slovenec« objavil svoj pamflet že po kongresu, ko je učitelj- stvo 2e odsio iz Ljubljana — Najbrže je »Slovenec« videl velesrbsko propa- gando kongresa v pozdravni brzojavki na kralja in zato irrienuje slovensko učiteljstvo tudi za podrepnike. —Spod- taknil se je tudi ob »nekcga Obsta«, t. j. podpredscdnika ČeŠke Učit. Obče g. Ädolfa Obsta, ki je zastopal na kongresu UJU 30.000 organixiranega čehoslovaškega učiteljstva. — Odgovor na svoj pamflet prejme »Slovenec« hkrati s ponatisom painfleta v srbskih, hrvatf-kih in čeških Iistih. Ossbna zahvala kralja Hrvat- skemu učiteljslvu. lirvatsko učitelj- stvo je prejelo od Nj. Vel. sledečo osebno zahvatno bizojavko: Skavic. Udr. Jugoslov. Učiteljev. — Bled. Naj- topijije zahvalujem na pozdravu, koji mi Saljete u ime učtteljstva Hrvatske i Slavonije, računajoČ na Vašu patri- otsku potporu. Uveren sam, da čemo udruženim snagama naš naiod doista dovesti u lepšu budučnost. Aleksandar. Most na prekmurski železnici. Na železniški progi med Mursko So- boto in Ormožem se bo zgradil most centra'ne konstrukcije. Kredit 6 in pol milijona dinarjev je že dovoljen. Most bo ^radila. slovenska tvrdka. Francosk! geografi v Sloveniji. Dne 21. avg. pride skupina francoskih geografov v Maribor, prepotovati na- meravaio vso pokrajino. Prof. Lucien Renvier je obiskal v petek Ptuj, o naših prilikah ga je informiral učttelj Zetenik, navzoč je bil tudi okrajni glavar dr. Pirkmajer. Vozni red pri avtomobilnem pro- metu na progi Vransko Celje se spre- meni tako, da se z dnem 15. avgusta 1923 ustavi vožnja med Vranskim in Celjem in da od tega dne naprej vozi avto samo med Vranskim in Št. Petrom kolodvor in sicer tako, da bode od- hajal avto iz Vranskega zjutraj ob 5. uri 40 minut ter popoldne ob 3. uri 15 minut in bo prihajal v Št. Peter kolodvor zjutraj ob 6. uri 50 minut mrter popoldne ob 4. uri. Iz Št. Petra to odhajal zjutraj ob 8. uri 30 minut ter popoldne ob 4. uri 15 minut ter bode prihajal na Vransko zjutraj ob 9. uri 15 minut ter popoldne ob 5. uri. Po tern voznem redu se bodo avto- •mobiine vožnje lahko posluževali zla- sti oni Ijudje, ki imajo pri uradih na Vranskem opraviti ker jim je na ta način dana prilika, da se lahko pri prihodu in odhodu vozijo z avtom. V kratkem bode postavljen v promet nov modern avtobus, ki bode odgo- varja! vsem praktičnirn in higijeničnim zahtevam, vsled Cesar je upati, da se bo osebni promet med Vranskim in St. Petrom zelo povzdignil. Neznani utopljenec. Dne 30. julija 1923 so naSli na obrežju Save pri Bre- žican truplo neznanega utopljenca, pri- btržno 60 do 70 let starega, močne srednje postave, črnih, sivo pomešanih las, takih brk in brade. Oblečen je bil v temnorujavi suknjič in hlače, obut v čevije na zadrgo. Pri telesni preiskavi razen žepnega noža (pipca), žepnega robca in male vertžice niso naSli ni- Lesar, zlasti nikakih listin, na podlagi katerih bi zamogli ugotoviti njegovo ädentiteto. Truplo, ki ne kaže nikakih ^nakov nasilne smrti, se je fotogra- liralo ter pokopalo na pokopališču v BrežJcah. Slike utopljenca so na ogled pri okrajnem sodiSču v Brežicah. Vino v Banatu. Vsled izredno uobre vinske letine v Banatu, ponu- ja^o vinogradniki vjno po 150 Din I., to je dobro vino. SlabSa kakovost se dob» ceneje. Utonil je pri Podpeči v Ljublja- nici posestnikov sin France Japeij iz Vnanjih Ooric, potegnili so mrtvega iz vode. Nečloveška mat!. V GradaSČici je naSel Ijubljanski redar Pavel Kavšček truplo novorojenČka. Dete je bilo staro kake 4 dni in je ležalo približno 24 ur v vodi. NečloveSko mater policija za- sledu;e. Dva samomora v Zagrebu. V soboto se je obesil blizu zagrebške pla- valfie sole delavec Blaž Dujonovič. V Pismu, ki ga je zapustil, navaja vzrok samomoru, ker ni mogel dobiti pot- nega lista, kar pa uradnižtvo urada za- nikuje. Vzrok je bil najbrže, da je za- pravil ves denar, ki ga je prinesel iz Amerike. — Na policijskem uradu se je obesit postrešček Janko Bobinac. Pijanega so aretirali in pripeljali na policiiski urad. Samomorilec je bii no- toričen pijanec in je živel s svojo ženo v vednem prepiru. Uprava državne loterije ima pre- ostanka 170.000 Din, katere mora po zakonu porabiti za povzdigo produk- ciJR v državi. Od te svote dobe lir- vfctska, Siavonija, Dalrnacija, Medji- murje, Vojvodina 7000 Din, Slovenija 11000, Srbija pa 158.000, čeprav se izteka večji del dohodkov iz nesrbskih krajev. Na vprašanje zakaj? si vsak lahlco sam odgovori. Otrokova smrt v vlaku. Kmetica Majda Šrbec iz Pušče Bistre je imela na reji otroka naiakarice Terezije Mi- helin. Ker je otrck zbolel, se je poda- la Srbec v Zagreb, da bi vprašala zdrsvnika za svet. Med vcZnjo pa je zadela otroka srčna kap. Razšlrjenje raka v Francji. Prof. Remond je poročal na zadnji seji pa- ri§ke akademije, da se je rak zelo razSiri!. Leta 1912 je biio 300 bolanih. 1. 1920 362, 1. 1921 589, in leta 1922 846. Samo v Toulousi je narastlo Ste- vilo od 22 1. «919 na 126 v letu 1922. Ugotovilo se je, dd se poloteva bole- zen mlajSih ljudij. Razstava ječmena za plvovarne- Borza v Bratislavi priredi na poljedelski razstavl, ki se bo vršila o priliki do- navskega sejma v Brattelavi od 23. do 27. avgusta t. !. poseben oddelek, kjer bo razslavljen ječmen za pivovarne. Podrobne informacije o razstavj daje Borza v Bratislavi. PrijctiMi in jajjčait okus je znak te- sicnii. »Pekelete«. Ako jUi kuharica Kkrbno pripravi, je ni boljsc iedi te vrstP. Odijüvorni urednik: Lie. Edvard §lmnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarua v Celju. Morske prešičke Bcup^je po najboljši ceni bakterl- oloSka stanica v Celju- Bolnica. 2—2 Dobro idočo gostilno v mestu ali na deželi, vzamein v r.a- jem ali na raiun. Cenjene ponudbe pod »spreten« na upravo 2—2 Hiša z vrtom lepa 1 nadstr. ss proda. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov da Fran jo Jäger, Kralia Petra cesta 22. 2—2 Del. glavnica: ft#ff ^mmmwr 3 ¦¦ Rezerva: Din 60,000.000*— fljICUU & AU Din 30,000.000'— ßlecl, Cavtat, Celje, Dubpovnik, Hercegnovi, Jelsa, Jesenice, Korcula, Kotop, Kranj podražnt«: fttii«ri)(an^i odddet 3LJ u l> 1j st n a, IVIetltovIc, JPx»evralje, Sarajevo, Split, Sibenik, Tk*ä1ö, Zagreb. JfasloV M brzoja^: JadransHa. Mliirm zaVödi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. rotrtirr. sreerr, javljarr.o tužno vest, da je preminuio v nežni starcsti desot'h mesecev r-aše ijublieno dete Pavlina hčerka pekovskega mojstra. Pogreb našega ljubega otroka se vrSi v torek, 14. t. in. iz hi^e žalosti St. 20 v Oaberjih na OkoiiSko pokopališče. Vse znance in prijateije prosimo, da spremijo naše Ijubo dete na zadnji pot'. Sv. maSa zaduSnica se bode brala v sredo, 15. t. m. v župni cerkvi v Cslju. Celje-Gaberje, 13. avgusta 1923. Pavel in Josipina Fajgelj, Rudolf Pajgelj, Družina Kerček. starši. bra'. ?.lTin A.____________________________________________________________________.SUVA DOBA.________________ _________________________ S'.ev. 9! r* It iSkii kOSOTIIuiIi n Sfianje Hranilnih vlog 1181*0(1111 dOTTI (llS OCllU I) pritllCjll) Stanje hranllnOi vlog čez K 70,000.000-- ___* ** ¦ J «cese K 70,000.000- Sprejema Hranilne vloge n» Hr^siiloe icnjisBice in lekoci račun fer jiH obrestuje od 1.arvg.t. 1. naprej po 6%brez odpovedl, 612°o do 8% z odpo- vedjo, večje stalne naložbe in naložbe dena^raili zavodov po dogovoru. O*>avlja V8c denarne, Rreditne in posc^lne firansakctje rwaj&ulauretr&eje. TiSii družatsnik se išče za reelno, dobičkanosno pod- jetjfi. Potreben kapital Din 50.000 ali več. Pisrnene ponucibe s pogoji na upravo lista pod »Reelnost«. se odd ata za dva j^ospoda, esia za uporabo pisanie. Naslov v upravi. 1 Šivllje ?'i\ fino in lahko delo se takoj sproi- mejo. Tedenska plača K 420'— do K 720"—. Ponudbe na upravo lista pod: »več šivilj, Celje«. 2—1 Lepa trgovska enonadstropna v sredini manjšega mesta na Kranj- skem, tik cerkve in koJodvora, na ze!o prom^tnem prostoru, zraven tudi ena njiva in vrt se takoj pf-'Odo za cer.o 140 000 Din. Kupcu takoj na razpola^o cela hiSa ali pa trgovski lokali in eno stanovanje. Naslov v upravi. 2—1 se sprejmejo na stanovanje In hrano. Naslov v upravi »Nove Dobe«. 3-2 fcačc se 111 & h^ '* ^ ^13 ?| L1 P ^l h S3 fares $v.vfc--B?«3 za :',akonski par brez otrok. Dct:6ii bi prevzel kie na de- želi v oskrbo kako vilo a!i kaj slic- nega. Dopise pod »P. L.« na upravo. Kostanjev les kakor običnino razžag.-m ni i 20 cm j in debeiine od 10 do 30 cm kupwjo kä^h&iSi Mšiiftiib5 ydijs (Pisarniški lok;.ili so od 15. julija v Iastni hiSi %s*?iviJBko ¦ Franlza- lia^ska 4j i'k mestne osnovne Sole). ____........ 1160 3-3......_ BoljŠo, pridno Spre^mc za laborantko lekarna »pri Mariji PornaP,:.]^. Celjf. Psevzamem agenturo v katerikoli stroki, enako prevzamem službo skla- d i 5 Č n i k a pri kakSnem veČjem po- djetiu. Ponudbe pod »pošter.osi« na upravo. 2—2 Stripe touarne in livorne i i b Ljubljaiiz, 11!54-2 OOUctWijllBHd «»k«?| po d ',.^.,-m eenaSi | vse stroje in spisilje 1 za mizarje, tuornice poliistuD, Holarje, žsob, zo ključavnlčarjB, mehonilic in i dßlQuniiB za poprävüa, MepoFje, tmm ploč in kovinsnili pretimetou. Bog^t-m skladi^^e tr^ssftmisEJ: «u«*o *Of-'j<^h bis bv-^c?^- motopjev, feafeor1 n»- ? 2^« v^^cmje in ->-«lo bovine« Qpodje in stroji llftlff l^i^lSflfllPii ^^@)^ebf dein. društvo llHllU JD 1 &IUHUIllJllf VlQ^a ül. ZS. " v (NflRODNI DOM) . Ogromna zaio.^a vsakoursfnih ur, ziafDine, sre- famine, briljantou, opKke, očal lfd. Ha{nižje kon«. kurenčne cene. Poprauila iočno in zanesijivo. Kupujem sfaro zlafo in srebro. Uslanov.leta SC99. Otvoritev irgovSsie v Cell at! Siavnemu občinstvu iz mesta in okoi'ce vijudno naziianjam. da bodem 66. avgusta tl. olvoifii rFR es- o ^r x :» o s ipsGBPiJo, fiolonifainiin blapm in dsž. pridellii v bivših prostorih „SploSne gospodsFske zsdruge", SflRiostanshs ui. i Potrudil se bodem, da ustrežem cenj. odjemalcem 2 c5o?3- uradnišvvu, ž^lezničarjtMn in d< lavcein p:;poročam za obüon obisk. Z odličnim spoštovanjem Faia - Miojz F^®j « c, ,,;^.: vi^ovi-ec 2—2 &&mL&ij$%a »^b^vkss sens in sH^tn^« Na podlagi naredbe ko- veqo ali manjšo koiičino sena mande Dravske divizijske o- ali slaine na razpolago, naj se blasti ima komanda Celjskog blagovoiijo oglasiti tekom pri- vojnog okruga komisijsko na- hodnjih dni rpri komandi Celj- baviti neposredno od produ- skog vojnog okruga. centov, večje količine sena in Posredniki in prekupčeval- slame. ci se pri teh nabavkah ne bo- Producentje, kateri imajo | do upoštevali. 2-i Lfcitacija fekaBsje iz yroznis? «fojL«škšh posiopšj, Na podlagi naredbe ko- Interesentje, kateri imajo mande Dravske divizijske ob- svoja zemljišča v okolici Ce- lasti l.br. 1914 od25. juna tek. Ija, naj se zglasijo na označeni leta oddajo se fekalije iz vseh dan ob določenem času pri greznic vojaških poslopij v Ce- komandi Celjskog vojnog 0- Iju, za gnojenje zemljišc, po- kruga. torn ustmene licitacije. Ustmena licitacija vršila se p0 zapovesti komandanta: bode dne 16. tekočega meseca _. ... , „u in • -i j- r* r Blagajnik: adm. kap. II kl int slruka ob 10. un pn komandi Celj- R J v Ulli siruKa skog vojnog okruga. I J 0 s i p Spend!. 2-1 mm*™ M. Hraeilnica mestne občine Celje "¦»«« ¦«¦ 52-27 = v lastni palctc* px»I kolodvopia. = Stomje hmnilnili vlög K 42|0d0.0fS0. -=^ Vc*ednost rexe^wwitga ^^kiadfe IC S,000.000. aIRANILWE vloge, ki se sprejemajo od usako- SPREJEJVIA tudl 0 uarno sl^rambo od shank OSKRBDJE suojim üloznikom prodHJo In na- aar, uži»ajo najpopolnejšo uariiost in ugodno in sodišč razne urednoslne papirje, uložne knji- Hup useh urst urednostnih papirjeu ild. Izur- obrestoucinje. Poštne položnice strankam brez- žice 1.1. d. Daje u najem PREDALE v svojih §uje za nje iudi infcaso in druga denama opra- pliično n l razpoiago. Reninino plačuje zauod aaftblagajnah, lako, da obdrži kljuf siranka uila najkulanineje. iZPLACILA u inozemstuu Iz suojega. sama. izredno ugodno in promptno. Posojsla vsch vB»sf pod najugodnejširni pogoji. Brezpiačna pojasnila in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih, o (si *L i o E JO a n CE. l/K 9 "j