n«* "*k ^rMen *°bot'mMi I ia prasplkev. • [ ^ daily except Saterdaya, 1 Sunds?' snd Holidays. E^ARXXXL Cena liata Ja 96.00 PROSVETA _____glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški In «pravniški prostori: S68T South Lawndal» Ato. Of fio« of Publieatioa: M67 South Lawndal* Ar«. «Tsltphon«, Rockwell 4v04 ■""S ISToüjyJ»£rrS!;CHICAGa ILL.. PON DEI J KK. 4. DBC KMBRA (DBC. 4J,. lit) Subscription $«.00 Yearly 8TKV—NUMBKR 285 ici zapodili Ruse s severa; lerika moralno blokirala Rusijo Acceptance for mailing at special roto of postaji' provided for ia eoetlon 1101, Act of Oct. 8, 1917, authorised on Juno 14. ISIS. Finci poškodovali sovjetsko J>ojno ladjo, ki je bombardirala utrdbe na otdku Hangu v Fin ikem zalivu. Nova finska vlada poroča c zmagah v bitkah z Rusi na kopnem in morju. Molotov naznanil ustanovitev "ljudske vlade" na Finskem pod vodstvom finskega komunista JNES, NORVEfiKA, S. it ¿ete, ki oo danes ho-okupirati Petaamo na finskem severu ob le-norju, so bile sapodene m ladje. Rusi niso več (priti na tla s letal, ka-jo to storili v petek, nakar ¡U vsi pobiti. ¡¡INKI, FINSKA, S. dec. uradno poročilo ao gla-10 m ruske čete pri svojih naša finske otoke doživele izgube. Rusi ao ponovno rno poskušali priti na f in-lila v večjih oddelkih iz zraka ti, toda ti oddelki ao bili postreljeni ie predno na tla. IASHINGTON, D. C., S. dec. Inik Rooseveli je vče-»II moralni embargo na in vso letalsko opremo za agresivne države, ki irno napadajo in pobijajo prebivalce is zraka. Em-) je naperjen pred vsem pro-rjetski uniji. »NDON, 3. dec.—Angleška i eskadra je včeraj napad-ijsko mornarično bazo na idu in naredila Je tam-I veliko škodo. Več namSkih Nh huHj je bilo dlrritino zr- igfora, Finska, 2. dec. — jinja radiopostaja je naz-i, da je bila ruska križarka ki je bombardirala fin- otrdbe na otoku Hangu v kem zalivu, poškodovana, ko Rusov je bilo ubitih, ni n finska vlada, kateri na-Risto Ryti, je iatočasno nila, da so bili Ruai tepeni h s Finci na kopnem in u. Ruske čete, ki so inva-finsko ozemlje v več kra-•o bile vržene nazaj z veliki-■iubami. lilo o finskih zmagah je objavljeno po ruskih letal-napadih na Helaingfora in finska mesta. Sovjetski i so vrgli veliko število na mesta, ki so ubile mno-toink in otrok. Največ žrtev tombe zahtevale v delavskih ■■tih. kno « poročili o porazu Ru-j* premier izjavil, da ae Fin-p bo podala. Izjava je u-na v poslanici, katero je 1Pr ¡poslal ameriški vladi. Uglaia, "da se Finaka ne »Mar odpovedala avojim pn. Finci v svoji zgodo-1 "liniji branijo vee civili-narode na svetu. Naše tvo ne kaže nobene bojazni, ¿isto vest. Vi v Ameri-* «reini, ker ne živite v u pred napadi in vojnimi Mi se ne pritožuje-JJ celo ponosni smo na evoje ' k- Finski narod živi že f stoletij v avoji lepi de-* "dno je bil pripravljen na v*nje z vsemi civilizirani-t^»- Mi hočemo živeti v jn ne (»ogajati a sosedi, to-''*no bomo branili evojo Vwn°st jn svobodo proti «'vražnikom. Vee avet je , )«• «»hramba neod- a^r1' finake republike pravih Rjrti jo po poklicu r*,r v njegovem kabinetu aU r^Vajno Tanner in Ju-"Kurt, Paaaakivi, ki ato ae po-r 1 SuJinom glede ruskih WJa ao ae razbila, ko Je ¡T** Negacija izjavila, da ne ^»Prejeti zahtev, če hoče ¿r^obdrtnU ■▼oio neodvis-»aor nnw In imel ^^■io f,-anfn— ministru v prejšnji vladi, zdaj pa je bil imenovan za zunanjega ministra. Premier Cajander in zunanji minister Erkko, ki sta bila predmet ostrih napadov s strani sovjetske vlade, nista več člana finskega kabineta. Moskva, 2. dec. — Komisar za zunanje zadeve Molotov je napadel novo finsko vlado in naznanil ustanovitev finske "ljudske vlade", kateri načeluje finski komunist Otto Kuusinen. Ta je že povabila rdečo armado kot svojo zaveznico in prijateljico, "naj ji pomaga pri likvidaciji sedanjega finskega režima in postavitvi demokratične republike." Kuusinen, ki je dobil oporo pri "rebelnih" finskih vojakih, si je pridržal tudi pozicijo zunanjega ministra. Molotov je v svojem govoru dejal, "da ne pričakuje nič dobrega od finske vlade, kateri načeluje premier Ryti." Novi kabinet je nazval "Tannerjevo vlado". Dejal je, da je sporazum med Finsko in Rusijo preprečil Tanner kot član finske delegacije, ki se je pogajala s sovjetskimi voditelji v Moskvi. On je odgovoren za sedanjo krizo med unijo in Finsko-, M Zunanji komisar je izročil odgovor sovjetske vlade na Rooae-veltov apel, naj ruski letalci ne bombardirajo finskih mest in pobijajo civilnih prebivalcev, a-meriškemu poslaniku Steinhard-tu, ki se je včeraj vrnil iz Stock-holma v Moskvo. V odgovoru zanika, da letalci bombardirajo finaka mesto in pobijajo neboje-vnike. Ruski letalci napadajo z bombami le finska vojaška letališča in druge militaristične objekte, zato apel nima nobene podlage. "Amerika, ki je 5000 milj oddaljena od Finske, ne more vedeti, kaj »e Um godi," pravi Molotov v odgovoru. Rusi napadli ogrske stražnike Tisk izraža prijateljstvo s Finci Budimpešta. Ogralta, 2. dec. - Poročilo z rutenake meje pravi, da ao ruski vojaki streljali na ogrske straže na drugi strani meje. Poročilo še ni bilo uradno potrjeno, daai je znano, da je naatala napetost med Ogrsko in Ruaijo, ker slednja širi komunistično propagando v Ruteniji. Veliko število letakov so ogrske vojaike avtoritete zaplenile. Rutenija (Podkarpatska Ru-aija) tvori skupno mejo s poljskimi pokrajinami, katere je zasedla ruska armada. Ogrsks je dobila Rutenijo po uničenju češ-ko-elovaške republike. Poročilo o napadu na ogrske stražnike je razburilo ljudstvo Ogrski tisk nspsds Rusijo zaradi invazije Finske in izraža sim patlje • "svojimi bratranci na aeveru." Madžari naglašajoj tem v zvezi svoje raano sorod stvo s Finci. „ . Bukarešta. Rumunija. 2. dec. Mešana rumunska, nemška »n ruska komisija ee Je pričela po-avetovati glede reguliranja železniškega prometa na progan. Id vodijo iz Romunije preko Poljake v Nemčijo. Cteni kom -aije eo ee eeetali v Grigore Chi-ca Vodi. na bivšem poljskem zemlju, ki ga zdaj kontrolira Ru Glavno vprašanje je široko* med tračnicam» »rokoet Roosevelt poslal noto Moskvi Protest proti pobijanju civilnih prebivalcev Washington, D. C„ 2. dec. — Predsednik Roosevelt je takoj, ko je bil informiran, da so ruski letalci pričeli bombardirati Helsingfors in druga finska mesta, poalal oster protest v Moskvo proti pobijanju civilnih prebivalcev. Proteat sliči onemu, katerega je Roosevelt poslal drugim e-vropskim državam, ko je izbruhnila vojna. Predsednikova nota se glasi: "Brezobzirno in brutalno bombardiranje neutrjenih meat iz zraka in pobijanje civilnih prebivalcev, moških, žensk ln otrok, ki se ne morejo braniti, je pretreslo srca vseh civiliziranih ljudi. Na tisoče nedolžnih ljudi, ki niso udeleženi v sovražnostih, bo zgubilo življenje. Iz tega razloga apeliram na sovjetsko in finsko vlado, kakor sem prej na druge zavojevane države, naj dajo zagotovilo, da njih oborožena sila ne bo pod nobenimi o-kolnostmi bombardirala neutrjenih mest iz zraka in pobijala civilnih prebivalcev." Roosevelt Je poalal noto Ruai-jrfrrFffllrtci po konferenci z dr-žavnim tajnikom Hullom in finskim poslanikom Procopom. On je razpravljal a Hullom tudi o vprašanju izvajanja provisij ne-vtralnostnega zakona v rusko-finskem konfliktu. Roosevelt bo pozval kongreane voditelje obeh strank v Belo hišo k posvetovanju glede vodstva zunanje politike v zvezi z razvojem situacije v Evropi. Uradni krogi so razkačeni zaradi ruske invazije Finske. Nekateri senatorji so že zahtevali, da Amerika pretrga diplomatič-ne stike s Sovjetsko unijo. Med temi je senator King, demokrat iz Utaha, ki je dejal, da je svaril Rooeeveltovo administracijo pred priznanjem Stalinovega režima. Kanada nastopi proti komunistom Ottawa. Kanada, 2. dec. — A-vtoritete so naznanile, da bodo nastopile proti komunistični atranki in njenim voditeljem, ki ao razvili propagando, naj se Kanada drži proč od imperialistične vojne. Komunisti so po-zvali ljudstvo, naj strmoglavi sedanjo vlado in postavi novo, ki ae bo pričela pogajati za mir. Uradno glasilo komunistične stranke Clarion v Torontu so avtoritete euspendirale. Rooseveltova Una prod Diesovim odsekom Washington, D. C., 2. -Po rasllšsnju Js povabila uradnikov kongresa na ko v Beli hiši. nils, šeet alio_ trajnicami na ruskih progah Je večja nego onih v drugih evrop-¡Jdh državah. Nemci, ki hočejo imeti železniške zveze z mnogimi državami, eo proti razširjenju prostora med trsčnlcami. ds.bo-i, „jih viski lahko vozili blago iz Rusije. Drugo važno vprašanj pred komisijo Je carina. Amerika podžgala vojno proti Rusiji! Daily Worker napada Rooseveltovo administracijo ■ New York, 2. dec — Daily Worker, glasilo ameriške komunistične stranke, je v uvodniku in vesteh na prvi strani obdolžil ameriško vlado, da je ona provocirala vojno proti aovjet-«ki Rusiji in pri tem rabila Finsko kot orodje. Fr i nesel je veat o resignaclji finske vlade pod velikim naslovom in • podnaslovom: "Rdeča armada je vrgla nazaj finake četa, ki so udrle na rusko ozemlje." Veat na prvi strani pravi, da je bil odkrit dokument državnega departments, ki razgalja Rooseveltovo gonjo/proti Rusiji. Finaka je postala Rooeeveltova vojna baza. Uvodnik ima naslov: "Wall Street pognal Fin-sko v vojno." Ta mi pada propagando v ameriškem tlaku glede finake situacije is mu očita, da prav dobro ve, ds sa vladajočo finako kliko stojijo mogočne sile ameriškega in britskega imperializma. Te ao pognale Finako v vojno in podprle njene sovražne čine proti'sovjetakl Rusiji. "Obupne rssmere finskega naroda, njegova Varnost, mir in neodvisnoat, drsna igra njegovih voditeljev—vse to jo treba zvaliti pred duri predaednlka Roosevelta," je roČeno v uvodniku. "Rooeeveltova intervencija v prilog finaki vladajoči kliki je bila aignal, naj gre naprej v izzivanju sovjetsko vlade in sodelovanju z britakimi imperialbti. Rooseveltova >draijiietracija. ki se je zvezala z WaTr Btreetom, hoče zdaj pognati Ameriko v vojno. Ameriško ljudstvo zdaj lahko razume, zakaj je sovjetska Ruaija morala pod v zeti korake, da zaščiti Leningrad pred finakimi provokacijami. Povedati moramo, da Rooeeveltova administracija nosi odgovornost Chamberlainom ln Daladier-jem za podžiganjo finske bur-žvazije in veleposeatnikov na sovražne akcije proti 8ovjetaki u-niji." Daladier posvaril nemiko vlado Gonja proti komunistom sa nadaljuje Pariz, 2. doc. — "Ako bodo nemški letalci pričeli napadati francoska mesta, bodo francoeki letalci bombardirali nemška mesto", je dsjsl premier Daladier v svojem govoru po radiu, v katerem Je tudi udrihal po Hitlerjevi vladi. On ee je v svojem govoru dotaknil tudi ruske invszije fin-■ksgs ozemlja. "Zdaj more biti jasno vsakemu, da obstoja enotno fronta med nemAcimi nacljl in ruaklmi boljševlki," Je rekel Daladier. "Ta Je prišla a sklenitvijo prijateljskega pakta med Stalinom in Hltlerjom, ki sto prej srdito napadate drug dru-gegs. Rezultat tega pakta ss zdaj očituje v ruskem nspsdu na miroljubno finako republiko." Daladier. kateremu je parlament v svojem zasedanju podaljšal diktotorako oblast, je izjavil, da se bo kampanja proti komun letom nadaljevala. Val, ki bi ovirali avtoriteto pri izvajanju vojnih odredb, bodo kaznovani kot izdajalci. NACIJI ODOBRAVAJO RUSKO INVAZIJO FINSKE Chamberlain oiigosal sovjetsko agresijo SKANDINAVSKE DR-ZKVE NEVTRALNE Berlin, 2. dec. — Ruska invazija finakega ozemlja je uatva-rlla čudno aituacijo v Nemčiji. Več Nemcev je iaraailo almpa-tije do Fincev, dočim ae uradni krogi trudijo, da odvrnejo po-sornoat ljudstva od ruakega "bliskovitega napada" na Finako. Ti krogi ao dali razumeti, da ne bodo ovirali Ruaije v ofenzivi proti Finaki. Nacijaki tlak ni objavi) nobenega poročila o ruski in vasi ji Finake, toda nemško ljudstvo je dobilo naznanilo i radlopostaj v tujini in ve, kaj ae godi. Vae kaše, da je ruaka akcija razočarala Nemce, toda tolažijo ae s argumentom, da je to cena, katero mora Nemčija plačati sa svojo zvezo a Stalinom. Diplomatje v Berlinu pravijo, da je Hitler atorll veliko napako, ker je ignoriral «varilo Italijanskega diktatorja. Musaolini mu je povedal, da se igra i ognjem, ko ae Je začel pogajati s Stalinom. "Ako boste ponudili Stalinu prst, bo zagrabil za vso roko," se je glasilo svarilo. Italijani, ki reprezentirajo avojo državo v Berlinu, ao napovedali o-hladltov odnošajev * Nemčijo. l^ondon, 2. dec. — V parlamen-tu ao ss sUšale ostre kritike ruske Invazije Finake, toda Vofika Britanija, ki je aama zaposlena z vojno, ne more v tem momentu storiti ničesar za Finako, ki je poatola žrtev agrasije. Premier Chamberlain Je o-atro obsodil ruski napad na malo finako republiko, ki bo rezul-tlral v ogromnih izgubah In trpljenju. Poslanci so podprli obaodbo z vzkliki in obdolžili Mo-akvo provokacij. V avojih govorih ao amešill trditev aovjetskih voditeljev, da mala finaka državica ograža varnost mogočne Ruai J* Par 14. 2. dec. — Francoski časopisi Izražajo ogorčenje nad ruskim napadom finake republike in njenega miroljubnega ljudstva. Vlada še ni pojasnila svojega stališča glede konflikta med Ruaijo In Finako. Copenhagen, Danska, S. dec.— Švedska, Nlorveška In Danska hočejo oetoti nevtralno v konfliktu med aovjetoko in Finsko, dasl jih je invazija Finake sil-no alarmirala. Predatovniki teh držav so na avojem sestanku 10, oktobra v Stockholmu obljubili Finaki moralno in ekonomsko podporo, ne pa vojaike. Rusija podre poslopje na newyorihi razstavi New York, 2. doc. — iovjet-aka Ruaija ne bo reprezentlrana na ayotovni razstavi v Now Yor-ku prihodnje leto. Njeno po-alopje, ki predstavlja vrednost $8,000,000, bodo podrli. Uradniki razstave ao izjavili, da ss Js Rusijs odločite za umik z raz »ta vs prsd invazijo Finako, sovjet* aka vlada pa je izjavite, da bo dala pojasnilo v bližnji bodočnosti. Zakon o registraciji tujcev neustaven Scranton, Pa, 2. doe. — Federalno d (striktno sodišče je proglasilo državni zakon, ki zahteva letno registracijo nedržav-Ijanov, za neoatovnegt. Ta je imel stopiti v veljavo 1. decembra. Razstava v San Franciecu na bo otvorjena San Francisco, Col,, 2. d« Razstava na Treasure I»l«Mu pri Mm mostu ne bo otvorjena prihodnje teto. Tako Jo Itjavll Iceland W Cuttter, pradeednik San Francleco Bay R zpoalt ion Corp., po aej I članov direktor! je razstave. Cuttler Jo naznanil razpust korporacije Raratova Jo v tem tet« naredite isgubo Domače vesti v Zagonetna am rt v Kanadi Kirkland Lake, Ont., Kanada. — Zagonetne smrti je umrl Frank Mulec, star 37 let ln doma iz Otoka pri Ložu na Notranjskem. « Po Šestdnevnem iskanju so ga našli mrtvega na samoti dve milji od mesta. Oblastvena komlaija, ki je preiskala zadevo njegove smrti, dvomi o samomoru, dasl je na prvi pogled kazalo, da si je sam vzel življenje. Pokojnik zapušča tukaj dva brata in dve sestri, v stori domovini pa starše, dva brata ln dve sestri. Cleveteatdake veatl Cleveland, — Dno 29. novembra je umrl aa pljučnico Anton Pregel, star 56 let ln doma z Malega polja pri Colu nad Vipavo. V Ameriki je bival 31 let in tu ne zapušča sorodnikov. Bil je član društva 68 SNPJ. — V 32. ward! (Collin wood) ponovno štejejo glaaove, ki ao bili oddani pri občinskih volitvah 7. nov. i Vehovca ln njegovega itoll-janakega protikandidata. Ponovno štetje je že odkrilo razne nerodnosti in aleparlje in vae kaže, da je bil rojak Vehovec ogoljufan sa Izvolitev. — Na lov na arnjake v pennaylvanaka gozdove ao odšli Frank Gorjanc, Louia Starman, Tone Baraga ln Joa. Brenčič. — Ameriška Domovina od 1, dec. poroča, da je bil dr. James W. Mally, snanl aloven-eki dentlat, imenovan sa Jugo-alovanakegar konzula v Clevolan-du. To mi je bilo brzojavno aporočeno IzNJ.jubljane. Nato pa A. D. pristavlja:. "To je prvi slučaj, da je bil Slovenec Imenovan sa konzula v Ameriki." Kolikor «e tiče Jugoslavije, bo menda prvi, toda sa čaaa Avstro-Ogrsko so le bili slovenski konzuli, ns primer Jos. Goričar, ki je med vojno naatopil proti Av-atriji. Dsli j« dr. Mally aprejel Imenovanje, A. D, n« pove. Thomas zahteva pojasnila od Warda Pove naj svoje mnenje o Stalinovi agroaiji New York, 2, dec. — Norman Thomaa, vodja ameriške aooiall-atlčne atgmke, Jo včeraj posvai Harryja F, Warda, načelnika A-merlške lige sa mir in demokracijo, naj pojasni avojo atolišče kakor tudi atolišče avojo organizacije glede ruakega napada na finako republiko. Thomaa v imenu avojo stranke pravi, da jo Wardova organizacija doaledno sledila komunistični liniji, odksr sto Stalin in Hitler podplaala prijateljski pakt. Wardova dolžnost sedaj jo, da pojasni, ali njegova organised-ja odobrava ruaki napad na Finako. "Do podpisa Stolln-Hltlerje-vega pakta je vaša organizacija, stranka, NEMO NISO HOTELI VOJNE. PRAVI THYSSEN Jeklarski mag na t po jas* nil spor s naciji OPOZICIJA PROTI HITLERJU Ixikarno, Švica, 2. dec. — Frita Thyssen, vodilni nemški Indu-Mtrijec, ki je sspustll bogastvo 180,000,000 v Nemčiji, ko je pobegnil v Švico v prvih dneh septembra, je v razgovoru s repor-terjem ameriškega listo pojasnil spor a Hitlerjem in drugimi voditelji nacijev. Predno je pobegnil v Švico jo poalal telegram maršalu Goerlngu, letalskemu ministru, v katerem je navedel rasloge, zakaj se ne strinjs s Hitlerjevo politiko. Jeklarski magnat se Je s svojo družino naatanil v hotelu Ea-planadu v Lokarnu. Dejal jo, da jo pretrgal vae atlke s naciji ne kot bogatin, temveč kot član nemškega parlamenta is Duea-seldorfa, ki jo želel, da se Nemčija ne saploto v vojno. Pralom med nJim in nacljsklm režimom je prišel 81. avgusta, ko jo prejel obvestilo, da ae bo parlament sestal v sasedanju naalodnji dan, da odobri Hitlerjeve načrte glede invasije Poljake. "Takrat sem bil v Bad-Gastei-nu, Avstrija, da, ai okrepim avojo zdravje," je rekel Thysaen. "Vedel sem, da se ne bom mogel udeležiti saaedanja parlamenta, ker vožnja s vlakom do Berlina .vsafene 10 ur. Spisal sem telegram in ga poslal Goerlngu, prodaednlku parlamenta, v katerem som mu odprto povedal, da ne odobravam Hitlerjeve politike ln da sem proti vojni. Vedel sem dobro, ds Je tudi nemški narod proti vojni. Ce bi Hitler pravilno Igral svoje karto, no bi bilo vojne. On je pognal državo v vojno proti volji nemškega ljudstva. Ko sem poalal telegram Goerlngu, sem sapuatil Nemčijo." Thyaaen ni hotol povedati, kje ja prekoračil mejo, omenil pa je, da Je nekaj dni prebil v Curihu In Lucernu predno Jo prišel v Lokamo. Na vprašanje, ali on ml-sli, da ao bo Nemčija lahko upirala angleško-francoski blokadi, je odgovoril, da no mara dati noliene izjave, ki bi lahko škodovala njegovi domovini. "Rekel aem te, da nasprotujem aodanjo-mu nemškemu režimu," Jo dejal. "Ako bo Hitlerjeva vlada atr-moglavljena, ae bom vrnil v Nemčijo." Thysaen je bil voč let glavni Hitlerjev ekonomaki avetovaloc. On Je finančno podpiral nadj-ako gibanje, ker je bil uverjen, da bo Hitler rešil Nemčijo pred komunizmom. Po enem letu na-cljskega režima ao on in drugi magnatje, ki ao podpirali Hit- kakor komuniatlčna podpirala kolektivno zaščitojie-1 ^""aímnall, da' ao'ae zmoti mokratičnlh držav," pravi Tho- „ y -vwj|h rg¿un|h, Ubrali nieo mas "Amerika in Sovjstsks pfÄVI,gB možs zs voditelja Nem-unija naj bi bili uključeni v sve-|j;jjdaj vleče za obroček v nosu, kakor vleče pameten in bistroviden fant pobeenelega bika, in prav gotovo ga privleče v hlev, kjer ga priveše v Čvrsto ograjo, da ne bo nikdar več nevaren ljudem! Ali ae vprašajo, če Je tako In če bo tako? Ne — oni kar vedo: tako je in nič drugače ... Pridružimo ae Jim sa hip in recimo, da je Uko in bo tako. Kaj potem? Hitler je ujet v pesti In Stalin je goepodar Nemčije. Nacijaka oborožena sila je zdaj njegova sila, katero spoji a svojo nacionalno-komunlstično silo, ki Je zdaj podvojena. ' Ne samo Nemčija, vsa sred-nje Evropa in Balkan je pod njegovo kontrolo. Ali bo zdaj Stalin delil to kontrolo s Anglijo In Francijo? ' Ali bo sedel s njima vred na mirovni konferenc! In sklepal o demokratični federaciji Evrope? Kje vam je pamet? ... Kakor ima Hitler načrt sa totalltarno-nadj-sko Evropo, tako Ima Stalin načrt ss totatt-tarno-boljševlško Evropo Diktature za veo Evropo In ves svet v enem kakor drugem alu-čaju! Kaj je torej raslike? Kaj Je raslike sa demokracijo? Demokracija je mrtva, pa naj jo ubije Hitler ali Stalin! Mrtva je — In kam pojdejo Idealiati? Kako je bolj sladko umreti, UM* i Usek* , Vesti iz Frutca San Francisco. Calif.—Tudi pri nas je vedno kaj novega, a (ljub temu se nobeden več ne oglasi iz naše naselbine. Vzrokov je doeti, katerih pa ne maram podajat javnoeti. Citatelji lata postanejo interesirani, ako vidijo zanimive dopise iz različnih krajev aveta. Osebni prepiri niso zanimivi pač pa škodljivi listu ter delajo slab uglejl naselbini, zato naj bi to držali doma, ker Javnost se ne zanima za take dopise. Osebne zadeve naj poravnajo oeebno, društvene društveno. Ako se mož in žena pograbita, je nesmiselno, ako gre mož v gostilno, da se tam maščuje nad ženo, namesto da stvar poravnata doma. In ko a kri ohladi, zopet postaneta m I,-na, poberete razbite sklede in nada-Jujeta ali razpustita zakonski stan. Res lepo, ako je sporfusum v zakonu. To smo opazili' meseca oktobra, ko sta dva dobra člana ŠNPJ, mr. In m rs. Mike Spring-ger obhajala 25-letnico zvestega n veselega zakona. Zbralo se je mnogo prijateljev različnega naroda v njegovi hiši na 788 Ar-laae ft. ter čestitali k 26-let-nicl skupnega življenja. Ko aem igral atarokrajsko polko, sta se vrtela In poljubovala, kakor da «ta ee šele pričela ljubiti, navzoči pa ao ploakali. da ni bilo konca. Veselja Je bilo doeti in neprestano popevanje "Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan, | da se bo sajnalo proti Ljubljan'." Res, aolnce je pričelo vzhajati,, mi pa odhajati in se jima priporoči vali, da nas povabita na 60-letnico čeravno bosta že bolj počasi plesala. Mrs. Springer je starejša hči mre. Mervar, katera je prišla iz Novega mesta v Calumet, Mich., 1.1601, se poročila in postala mati devetih otrok, ki danes večinoma val živijo v San Franciscu. Mrs. Mervar se mora tudi naša Jednota zahvaliti, kajti danes je It njene družine 14 članov pri 8NPJ. Mrs. Mervar je zelo mirnega značaja, zato je tudi priljubljena med naiim narodom v San Franciscu. Mrs. Springer, rojena v Calu-metu, Michigan, ee je poročila v Tonopahu, Nevada, 1. 1914. Mr. Springer pa Je bil rojen v Mirni Peči in prišel v to deželo 1. 1904. Po poroki sta ae kmslu preselila v San Francisco, kjer imata da-nee lep dom In mnogo prijateljev In 4 otroke. Ae nekaj, kar ne smem prezreti, pač pa prlsnati, da tudi letošnja vinska trgatev, katero jf priredil Izobraževalni in dramatični klub Slovenia v oktobru, marsikateremu oetane v spominu. Rojaki so prilli iz različnih krajev države—Oaklandš, Croc-keta (69 milj), Grass Valleyja (1M milj) itd., kar immenl, da je bil moj dopia v št. 196 Pro-svete efektiven. Program se je pričel točno ob 2:90 pop., odprl ga je predsednik P. F.. K. s kratkim govorom, nakar je sledila godba pod vodstvom mladega fedwarda Stari-he. Naetoplla je grupe otrok pod vodatvom mit* Betty May in druga grupa pod vodstvom Mary OUie iz Jackson Playgrottnda. ki ao igrali The Sentimental Scarecrow". Posamezno sta pope vala mladi Joe Brodnick in Freddy Ključek je poleg tega mojater-eko popeval par "cowboy songs", kar ao navzoči zelo odobravali. Konec programa je bila slovenska igra "Ljubosumnost", katero so sledeči igralci dobro Igrali, ram. Lekean pa je zelo pazljivo šepetala: Anthony Kaetellic, mies Mary Lesjak, Andrew Lek-šan. miss Miel Fabian, miaa Wilhelmina Tezak in Joe Fabian. Zopet se je pokazalo, da klub Slovenia igra veliko vlpgo v naši naselbini, zato bi morali vai brez izjeme postati člani našega kluba. V imenu kluba se zahvalim vsem, ker le z vašo pomočjo je bilo naše delo uspešno. Peter E. Kurnftek, predsednik. To in oho iz La Sulla La Salle, M.-4f inuk> je 30 let, ko se je IS. novembra 1906 bliskovito raznesla po avetu pretresljivo žalostna novica, da je grozna katastrofa uničila 256 rudarjev v premogorovu v ¿her-ryju, Illinois, kakih 15 milj od La 'Baila. Ti rudarji so postali žrtev vsled zanikrn osti kompa-nije, ker se ni brigala za var-noet svojih delavcev, pač pa sa-' mo, da kolikor mogoče na cenejši način obratuje in čim več iz njHi izpreša profita za lastnike premogorova. Med žrtvami je bilo več Slovencev, med temi tudi nekaj članov SNPJ. Toda ob 30-letnici nepozabne katastrofe ae društva niso spomnila na avoje pokojne brate. Vsa čast gre pa rudarski organizaciji U. M. W., pri kateri ae vsako leto o obletnici spomnijo na te muČenike, ker ée zavedajo, da so oni žrtvoval) življenje za današnje varnostne naprave po jamah. Po tej fftsrečl se je država vendar zganila in naredila poetave v prid rudarjem za boljšo varnost. Lahko bi bilo še boljše, če bi ee delavstvo zavedalo in ob volitvah volilo v državno zbornico tiste kandidate, ki ao postavljeni od delavcev ali delavskih organizacij in od teh bi lahko pričakovali, da bi v resnici delali v prid nas veeh. Po tem nesrečnem dogodku je kmalu izšla pesem Ivana Molka "Kapitalist na svoj zahvaljén dan". Ta pesem me je tako zanimala, da aem jo prepisal In jo imam še danes shranjeno. Peeem je še danes pomembna izv« tiste vrste, ki pravi, "da delavec je "cheap", novo blago iz Evrope dobim vsak hip." Kajti delavcev je aedaj v tej deželi dovolj. Br. Molka bi proeil, da bi to p« ' Še enkrat priobčil v Proevetl, ker bi gotovo mnogo čitateljev zanimala. Pozno je že, vendar pa r>e prepozno, da ae tukaj osnuje federacija društev SNPJ, to je za La Salle, Oglesby, Depue in Granvllle. Upati je, da bodo vsa ta društva pozdravila te prepo-trebno idejo in da gredo takoj v akcijo. Posebno sedaj, ko «o glavne letne aeje, da bi o tem razpravljali in izvolili svoja xa-atopnike. Taka federacija !>o lahko veliko koristila SNPJ. če bo dovolj zanimanja zanjo, pa tudi v drugfh zadevah, ki bi koristile lanom in delavcem splošno. V sredo, 13. decembra, ob pol osmih zvečer, bo glavna letna aeja gospodarskega odseka Slovenskega narodnega doma. Na tej ae j i se bo volil odbor in določile druge smernice za leto 1940. Kot običajno, bo tudi letoa po seji večerja, na kateri se bo servlrala zajčja pečenka in a pivom se bo pa prilivalo. Zatorej se vse člane uljudno prosi, da se udeležijo te seje. V nedeljo, 17. deeembra. ob 1. uri popoldne bo glavna letna seja delničarjev Slovenskega narodnega doma. Poleg volitev direktorjev in drugega potrebnega odbora bodo predložena pravila za odobritev, katere je sestavil odbor za pravila, ki je bil izvoljen na lanski delniški seji. Izvoljeni ao bili Leo Zevnik, Vinc Obid, Frank Lepich, Frank Martinjak in Peter Banich iz De-pua. Peter Banich se ni mogel udeleževati sej za pravila, ker ga je bolezen položila v posteljo. Ker se je govorilo, da bi se ta nova pravila dala tiskati, sem o tem večkrat mislil. Moje mnenje je, da bi jih ne dali tiskati, ker so v bistvu skoraj Cnaka starim, le da so nekoliko popravljena. Le par glavnih sprememb je, da se za Vsako delnHHco sejo voli predsednika in zapisnikarji. Do eedaj se je lahko kar predsednika direktorjev potrdilo, lir pienHcarja pa še tisto ne. Dalje je nova točka, da zapisnikarja za direktorsko sejo izvolijo delničarji in ta zapisnikar bo samo vodil zapisnik na njih sejah in nobenih drugih pravic nima. Odbor za pravila je prišel do tega zaključka zato, ker tleti direk tor, ki vodi zapisnik, ne more poseči v debato, kadar je važen predmet na razpravi. Ta pravila boste delničarji lahko potrdili ali zavrgli. Pa to ni tako važno, vai no je bolj, da hranimo in plačamo dolg, kar ga imamo še na poslopju, dokler je še kolikor toliko prilike v teh časih. Najbrž ae bodo razmere precej spremenile v bližnji bodočnosti. Zatorej naj bo na tej seji previdnost in preudarnost pred no se kaj za ključi. Najbolj važno je, da se znebimo dolg«, potem bo glavna skrb odstranjena. Frfak Martinjak, 2 r proti Barbtfu in nasprotno tudi zagovor obeh, kar je po mojem skromnem mišljenju precej konkretno in zadovoljivo. Podpisani ima precej izkušenj, zakaj ae ko-Ijemo. Vsega tega je v glavnem krivo nič drugega kot naš nezmotljivi kapitalistični siatem. Ampek teh vzrokov se vsi kritiki previdno izogibajo. Namesto da bi posvetili tem vzrokom, ee pa med sabo koljemo, iščemo dlako v jajcu in se prepiramo za prazen nič. Temu se ni čuditi, ker pač živimo v tem kvasu. Ampak žaljivih besed drug »roti dragemu bi se moralo de-avstvo izogibati, namesto tega pa velja pravilo, da vsak varaje svojo kožo naprej, če je v pravem ali ne. Intrigi ran je gre via sih skozi veliko vrat, tako da včasih tisti, ki so zadnji, sploh ne vedo, da delajo sami sebi škodo. Ponavljam še enkrat besede bivšega governerja Wisconsina Philipa La Folletta,.ki jih je izgovoril nedavno na shodu v Pitteburghu: "Get otff the fence and become aetive," ako nočete, da ras ne zadene ista usoda ka kor je zadela Nemčijo In driipt dežele. Amerika je dobra, ampak 0oft>Vico denarja t rohni v bankah;'na malo posameznikov pri de preveč puranov, med tem ko 20% ameriškega ljudstva nima niti dovolj krfha. Anton Zornik, 87. »Pripomba Uredništva: Vaše naznanilo o letni seji smo v tem dopisu opazili prepozno. - O proslavi SNPJ in drugem l&trminie, Pa.—Na zahvalni dan sem ae po zaključku weet morelandske federacije udeležil proslave 86-letnke SNPJ v Ex-portu, kjer sta jo priredili društvi 768 In 817. Kot govorniki so nastopili poleg podpisanega in društvenih odbornikov tud Louis Kumer, John Podboy ml., Mlchael Kumer In gl. predsednik Vincent Cainkar. Louis Kumer je govoril o atletiki in opoooril, da je le podlaga za agitacijo in širjenje napredne misli, katero zastopa jednota. Mike Kumer pa je navduševal člane novo ustanovljenega društva za povečanje društva, ker polje Je široko v njih okrožju. Tudi br. Cainkar je navduševal mlado društvo k delovanju, poudarjal zasluge SNPJ, opozoril na diference med našo organizacijo in zavarovalnimi družbami in končno, da denar ni vee. Na primer v slučaju bolezni se ttke družbe ne zanimajo za bolnika niti ee ga ne spomnijo na zadnjo uro aH pri pogrebu. Vdov in sirot ne tolažijo, marveč agent le prinese ček za smrtni-no in to je vse. Pri podpornih organizacijah pa se članstvo zanima drug za drugega v bolezni in v času smrti, prav tako se pri organizaciji kot je naša tudi borijo skupno za boljši kos kruha in črpajo vzgojo iz jednotinih publikacij. Neka članica mu je podarila Šopek rdečih nageljnov, 24 po številu, ki so predstavljali število članov novoustanovljenega društva. Potem je Cainkar predvaja) jednotlne slike iz eta-raca kraja In jih tolmačil, nakar se je pričel ples. Ko sem odhajal, je bila dvo-rana že napolnjena naše mladine, ni pe je bilo toliko pri pro-gramo Zadnji se mladini ne sdl-io vež 'i, menda zato. ker eo pre-«uhopsrni. Vsaj tako slišim v več krajih. Godba Je bila It Cle-velande. namreč Ved nalovi, ki rea znajo kratkočasiti udeležence tudi a petje«. (Družini Skerl ae tahvallm za turkejr dlnntr.) Ker te omenjam Clevelend, tem v obli ga t ni Številki Proave-te s 90. nov. opazil par dopisov it metropole, v katerih je kritika proti urednike Proevete in PONDEUEK ca ra« PgUEK. 4. PEČEMRa i Kako je pri SDD v Collinuioodu Cleveland.—Ker je bilo že toliko prahu dvignjenega in toliko kritike v javnosti, tudi zelo zagrizene in nepoštene kritike proti Slovenskemu delavskemu domu v Collinwoodu, in nekateri ae danes ne morejo spati radi dolga SDD, radi vsega tega želim podati v javnosti poročilo o čistem preostanku pri tem domu meseca oktobra t. L Številke, ki vam jih bom tukaj podal, so točne in zanesljive in pomenijo čisti preostanek ali dobiček, kar pomeni, da so plačani vsi obratni stroški. Torej pozor! Čisti preostanek pri otvoritvi prizidka—kegljišča in balincar-skih prostorov—meseca septembra je znašal $1098, to je z oglasi vred. Glavna goetilna je oktobru prinesla čistega $766.16. (V letošnjem oktobru je imela okrog $1100 več prometa ko v lanskem.) Cisti preostanek kegljišča je $1431.18, od ballncanja pa $212.39. Cisti dobiček v malem barroomu, to je spodaj v ba-lincarakih prostorih, je znašal $117416. To so prave številke. Med balinarji je bilo prvi mesec po direktorskem sklepu precej godrnjanja In kujanja. Ta sklep je bil, da mora vsak bali-nar plačati 5c od gema za dom, pa naj zgubi aH dobi. Radi tega je bilo veliko kritike. Direkto-rij je sprevidel, da prvotni sklep ni pravilen in da ga bo treba spremeniti. Tako se je tudi zgodilo. Zdaj je med balinarji pretenta večina zadovoljna. Gotovo pa Je, da vsetn ljudem se ne more ustreči, n4 tu ne drugod. Tudi jaz sem |>rvotno dvomil o uspehu glede prizidka, in sicer radi alabih splošnih razmer, ki so bile, ao menda še in bodo tudi v bodoče, ker jih tudi vojna ne bo odpravila. Sedaj pa ne dvomim, ko vidim, da so Američani in tudi naši mladi tako vneti za kegljaški šport. Glede balinanja pa nisem dvomil, posebno ne, ako bo pod ¿treho in ne gorkem v dolgih zimskih dnevih in večerih. Ako se komu ne ljubi bali-nati, lahko sedi na gorkem in opazuje. Ce je žejen, ga lahko popije čalico ali dobi prigriaek, če neče, pa ne. Nihče mu ne reče žal besede. Vem. da ao veliki stroški, vem pa tudi, ako bi operiral kegljišče in vae skupaj kakšen poeameznik. bi delal še večji dobiček. (To ni nič novega.) Trdne aem uverjen. da je vae-ka bojazen, da bo dom propadel, brat vsake podlage, bodisi s strani delničarjev aH članov 8NPJ Posebno brez podlage Je strah, da bo SNPJ iagubfla tistih $60.-000. Nikdar! V Girerdu. De-troitu, Chieagu. ali kjerkoli ffe. lahko spite brez skrbi Bolje bi storili tisti, ki ss vznemirjajo, de M pomagali k slogi. Pomena* delati In graditi, ne komu niso všeč vai člani . to še ni dovolj vtro-ks. de bi celi stvari nasprotoval. Par Ufldi ni SDD Tudi meni ae mi Cela knjižnica besed.; .H Neki švicarski raziskovalec se je polnil vprašanjem, kako preživlja povprečn*T svoja leta in s čim jih izpolnjuje Sili H vilke veljajo za človeka ki ie IJjTS* Pno T J™**" je dopolnil 70 U?t Ena izmed najbolj presenetljivih ugotoviti ta. da je ta človek, tudi če ni spadTme vorne, v sedmih desetletjih izgovoU !? ** knjižnico besed, za velikansko knjiin ,",^ bi obsegala 4620 knjig po 300 strani. ' ^ Kako je ugotovil raziskovalec te *tevilke1 Človek, ki ni zgovoren nad normalo. je do «Tj jega 70. leta porabil celih 13 let z govore^ in sicer bi m9ral govoriti podnevi in ponoči 3 bi hotel v teh 18 letih opraviti ve« svoj živi,eni ski penzum. Povprečno izgovori človek na da. 18,000 besed. Število je videti izredno velikj toda švicarski statistik opozarja na to, da šte vilo besed, ki jih spregovori kakšen človek sku raj vedno podcenjujemo. Celo razmeroma mol čeč človek izgovori samo pri večernem raz*,, voru 5000 do 6000 besed. 18,000 be»ed napoln približno 54 strani, a na leto bi pomenilo to (i knjig po 300 strani, v sedemdesetih letih i* 4620 knjig. Število je seveda teoretnko, kajd kakšen traper v Kanadi izgovori komaj mek tega, kar si privošči kakčen «preteiv^^ rovalni agent. - Ce izvzamemo, da spi človek povprečno os| ur na dan, tedaj lahko rečemo, da je v 70 loti prespal 23 let svojega življenja. Ce se je v te 70 letih vsak dan skrbno umil in opravil v^ kar spada k jutranji toaleti civiliziranega č|< veka, tedaj je porabil s tem poldrugo leto «voj< ga življenja. Doba šolanja znaša povprečno 1 let> ^ več slano. Najbolje je, če uporabljamo t «t sol, citronin ali kaj podobnega. Vendar sme pojesti bolnik tedensko vec neg« »j mesa inše to v 2—8 obrokih. SvinJ..';" gosi in razne klobase niso /.a src..» '^ ribe, teletina in kuretina, p« se l« j no nego pečeno. Le juhe nikar, .lajca. ' 1 jo isto sestavo beljakovin kakor mesojort ljiva. Le oni bolniki, ki so se mesu ^ ' odpovedali, lahko jedo jajca opoldnr ^ zjutraj ali zvečer). Najbolje pa jej ^ se bolnik izogiba vsake hrane. k. x*ebuje kovine. Pred ostajo, da bo pozneje odcep laže izvršen. DROBlZ IZ PR1MOKJA Trat,—I*red tržaškim sodiščem je bil kaznovan Gustav Stofiar, star 4ft let, na 10 mesecev zapora, 2000 lir denarne kazni pogojno in povračilo 25,-440.20 lir, ki si jih je prisvojil kot hišni upravitelj i»oeeatniee Biitnca de Bacco;- Gorica.—19-letni Albert Štrukelj iz Loma nad Kanalom je bil obsojen pred goriftkim sodiščem na 1 leto zapora, ker je ukradel kravo kmetu Lepuščku iz Loma ter jo hotel prodati na sejmu.—Sodišče je oprostilo sestri Olgo in Gizelo Petrevčič iz Ravnice zaradi pomanjkanja dokazov. Osumili so ju, da sta sodelovali pri splavu. Trenta. —■ Karabinjerjem sta 4iWetni Andrej Kvert in 24-let-ni Ivan Kvert naznanila tatvino 12 koz in jagnjet. Soča. — Mariji Kavsovi vd. Flaj» je zgorela baraka, v kateri je hranila gospodarsko orodje. Škode je za 1000 Hr. Gorica.—V drugi polovici oktobra je mestni Živinozdravski urad ugotovil 8 primerov nalezljivih ¿bolezni in to/ v krajih Od Gorice do Cerknega. V večini gre za prašičjo rdečico. Trat.—15-letni Just Perluga si je pri padcu zlomil levo roko. Prvačlua.—Karabinjerji so a-retirali 27-letnega Franca Cotur-ja iz Tabora pri Dornbergu zaradi pijančevanja. Xrat.—V Merami na Južnem Tirolskem je umrla v starosti BO let Gilda Mayer roj. Ziffer, žena senatorja Teodorja Mayerja, ki je bil do pred nekaj let glavni delničar pri listu "11 Piccolo" in znan po svoji delavnosti v vrstah italijanskih iredentlstov. Gorica.—Na dan Vseh svetih je bila pred velikim spomenikom padlim vojakom na Oslavju žolna prireditev, ki so se je udeležile vse vojaške in civilne oblasti. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje a 1 strani.) vsi ljudje ne dopadejo,,bodisi tukaj ali kje drugje, toda bom vedno rekel ali zapleal. ne glede če sem član dlrektorijs ali ne, da je Slovenski delavski dom v Collin-woodu najbolj anji proti dodatkom k ustavi Ohia. Sew, kar ao porabili tako zvani-ekraj-ni odbori, je tiata vsota oanače-itk posebej, pravi državni tajnik Earl Griffith. Največ da Je prispevala Ohljaka trgovska zbornica (Ohio Chamber of Commerce) in njih kvota da znaša f140,700. < Korporacije no smejo direktno prispevati za politične kampanje polKičnim otrankam. Lahko pa prispevajo nestrankarski kampanji, kakršna je bila proti Bigelowovemu dodatku. Tako se je izrekel George Netfner, statistik v državnem uradu v Colum buou. To smo čituli v naših lokalnih a»Hrle*kih listih. Ker sem saaledovsl delovanje za starostno pokojnino In aem tudi podoisal polo za Iniciativo dodat oo sa tem delavske organizacije, hočem spragovoriti Io toliko o-nim, ki ste precej hudi, ker Je bil dodatek poroten. Vzemite pora« čioto hladno no znanje, ker K ki si od čebelarstva obetajo | naše skromne razmere ve, kako ogromna je ta številka. Za Belo Krajino bi bilo prav folH-r zaslužek. Kot posebno za niniivost naj še dodamo, da je l'ilo letos pri nas za čebele malo | potrebno tudi posebno muzejsko "rane in so nekateri najbolj na-Prnlni čebelarji poslali svoje panj«' na pašo—kar onstran Gor-\ . I ju okoli St. Jerneja. Taksnih primerov preseljevanja "'» I m |H>šiljanja panjev dru-t*n> na pašo v Beli Krajini do-8,,J nismo poznali. ^'aše prosvetne razmere—šol-»ke m splošne na vasi—niso prav Pow'bno zadovoljive. Čutimo po-^"jkanje učlteljstva, še bolj * taksnih učiteljev, ki bi jih n*»H, in ittkreno zanimalo tudi •Ptono prosvetno delo na vasi. •s'('' novega ni tole, kar bomo Povedali: na naših učiteljiščih u<" Močo učitelje vsega, o ti-•¡♦m. kar bi jim bilo na vasi naj-p« trebilo, pa jim nihče ne Tudi brezpoeelnih učitelj •Jih a turientov imamo veliko "" 'I«. Ko čakajo na službo, bi M prosvetna oblastva lahko _ kim pridom v posebnih tečajih oznanjala a kmetijskimi, za-h*nunl, zdravstvenimi in dru-| f'1«' v « dami, tako da bi tudi v I '»"'Hlodu dobili vsaj skromen te svoje poznejše, tako I ***> in v moralnem pogledu od-|f*orrw> d««k» na našem pod ,Jtt- Zdaj tega ni in zaradi tega vseh dni še ni konec, ni ie kone^ države Ohia in ni še konev v volilcev in Združene dršave\še vedno obatojajo. Kar se ne godi letos, se lahko dogodi drl go ali tretje leta Le to je: tudi dela za obnovitev takega dodatka sedaj še ni konec. In ker ga ni, bo potrebno ponovno iti, kakor se je že tudi izrazil avtor Bi-geiow, in ponovno delsti. Mi sami imamo včasih kot delavci problem v našem narodnem Življenju, ki ga ne rešimo takoj. Nekateri so prepričani, da je tak problem potreben in tudi trde. Dočim drugi vztrajajo, da ni še čas za to. Spominjam se, kako smo rošetali pri našem društvu radi plače tajniku, da je prema-la. in drugi, da je prevelike. Prišel aem s predlogom, da dobiva tajnik .plačo od člana, ker, ako se članstvo zvišuje, se bo plača višala, ako pa se članstvo niža. se bo tudi plača avtomatično nižala. Ali mislite, da sem uspel? Ne. ker nisem bil priljubljen. Tri leta sem gnal zadevo naprej. Ni uspela. Četrto leTo je pa ponovil moj predlog Član. ki je* bil poznan In še tajnik. In čieto lahko je šlo potem in še sedaj gre. Nič ne gre somo naprej, in ako Je kakšna stvar, ds gre sama, j« brez kontrole in ni varna. Reka Ohio teče sama naprej, a ga včaaih strašno polomi. To vedo najbolj oni, kl tam žive, Za industrialno državno zavarovanje se Je bilo treba boriti več let. Socialisti so se borili dolgo časa, ali1 ker so bill socialist!, niso mogli sami zmagati. Potem Je prišla na pomoč American Federation of Labor in po-čaai so prišli do spoznanj*, da je tako zavarovanje potrebno». In sedaj ga imamo. Ne vem, če ga že imajo po vseh državah ali ne. Večina naših industrijskih držav ga ima. Mi emo člani resnih bratskih organizacij. Tudi naše lastne, ki jih kontroliramo dela vol, še niso perfekt ne. de mnogo izboljšave bo treba, ali so pa bo enkrot zgodilo, da bo država morala pre-fi vzeti vae in operirati. 8eve, do tega emo še daleč, aü nič se ne ve, kaj še pride. Sedaj imamo tudi Ao "Security act", ker oo pronaAli, da je potreben; ali še ta je moral biti piljen In le ga bodo morali piliti, da bo epopot-njen. , Torej, čltateljl Proovete, nikar še ne žalujte ta Bfcgelowo-vim dodatkom. Po mojem mnenju ni dovolj, da so le državljani Ohia potegujejo za staroetno po. J. F. Twohy. načelnik ralne posojilne banke. fede- kojnino. Za starostno pokojnino se mora boriti državljanstvo vseh Združeilih drŽav in blognjna starostne pokojnine naj bo v Washlngtoiiu, D. C«) kjer je glavni steber, 1 To bo morebiti i\eksj. kar bo zanimalo naše v Waukegsnu. I*hko pa, da več vedo kakor jaz vem. Wad ar jim hočem pokazati. da vem pa le, čltal sem pa v listu, Id je bil tiskan v Bostonu, Mass. Električna fteleznlca North Shore, ki voai v Wauke-gan in Milwaukee. Wis., ki je ena med najboljšimi, kolikor jih Še obstoja, bo dobila dva "streamlined" vlaka, ki bosta stala okoli 1300,000, ln to kskor hitro bo to dovolil federalni sodnik, kl ima omenjeno progo v svojem področju ali "receiver-shipu". To dva vlaka bosta drugačna od sedanjih vouov, ki so bolj kratki in se guncajo sem in tjo po tračnicah, kadar lote o brzino 50 milj. Novi vooovi bodo slični onim na Želeonieah, ki jih vosi Dieselov motor na olje. ln imeli bodo dobro rauevetljavo, ki bo veliko bolj moderno svetila kakor sedanja. In tudi bodo tako zvani air-eonditioned in bodo vozili s brzino do sto milj na uro. Reoeiver se je iirasil, da si to lahko nabavijo, ker »k» je poka sorto, da proga prinaša dobiček. Well, my friends v Waukegsnu, vam Čestitam k Izboljšavi va železnice. In kaj si «elimT To Io: da bi me poklicali k North Shore in rekli i Mr, Bartič, you run this streamline train via Wau kagan to Milwaukee, until you got the pension! , ■ Frank llarhič, 5S. Angleški tisk udaril po sovjetih \ *. ^ t7 Obsodb« napada na fintko republiko liondon, 2. dec. — londonski listi so v svojih uvodnikih ostro oi)sodili Rusijo zaradi invazije Finske. Daily Mail piše, "da je Finska, kakor prej Avstrija, Cih škoslovaška in Poljska, postala žrtev morilskega nspadaka. Sovjetska Rusija, ki je potianlla nož v hrbet Poljski, je ponovno demonstrirala r svojo aločinsku naturo." List piše, da Stalin |>oanema svojega učitelja Hitlerja, dasl ga v izurjenosti in prebrisanosti na doseže. Njegova opravičila glo-de napada na Finsko so bolj nesramna nego so bila Hitlerjeva, ko je napadel Poljsko. Stalin no more govoriti o zatiranju rusko manjšine na Fihokem. Daily Herald pravi, "da je ru« ska Invazija male finske ropu-bilke agresija, kateri se ne moro primerjati nobena, Har jih Je bilo izvršenih v mednarodni anarhiji. Stalinova Rusija si ne more več prisvajati rolpokta svetovnega delavokega gibanja, kl so ga nekoč uživale oovjetske socialistične republiko pod Leninom." Ust Daily Telegraph trdi, da so Stalin in njegov! podropnlki navadni roparji. Nihče ne moro več dvomiti, da so Šle sapadne demokracije v vojno no samo i interesu lastne obrambe, temveč tudi obrambe Interesov drugih držav. V zgodovini agroaije so ne more ruska akcijo, nopad na Finsko, prlmerjoti s nobeno dru-to, _ Štirinajst oseb ubitih v koli si i i v Nemčiji Berlin, 8. doc. — Štirinajst oseb je bilo ubitih In štirlnojot ranjenih, ko jo potnllkl vlak treščil v avtobus na žoloo^lftkom križišču v bližini Dortmdndo. SLOVBNMA NARODNA PODPORNAJRDNOtA lata J a aveje »shllkaeUe Is šs ^ Net Preeeeto ss hoftoM, 1er poveoaue egtteelje svejlh Jrelte* te šlaootvo Io oo pvopogOMO eveflh po as oo Železniška nesreča v Rumuniji Bukarešta, Rumuiiija, 2. dec. — Dvajset oseb je bilo ubitih in 16 težko ranjenih ko so trije vagoni železniškega vlaka skočili iz tira. Nesreča se je pripetila pri Zibuju, Transilvanija. ' - "Vitamin B' Izboljša apotit In prebavne organe, varuje telo pred nervosnoetjo." Tako pravi Weston-1 * vi ne Vitamin Chart revlslrana i» Dr, Remingtonu na ^ zdravniški universl v državi Južne Caroline. TA VITAMIN Bi SE NAHAJA V NOVI IN ZBOUSANI FORMULI TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA '' . T * t Mm*' S ^ P 'i h' » W |,n 49 lot nasaj Je Joseph Trlner dot ovoje grenko vino na trg. Vrednost lege vina Je bila takoj »posnana in njegova popu larnoel Je bita zaalgurana tfi začetka. Trlnerjevo Grenko Vino Je poznano kakor najholjle lahko odvajalno In želodčno sdravllo. ahNolutno zanesljivo Hi prijetno sa vžlvasjo. Dob Ik» jo največjo aagrad#-"(iold Medal and Grand l«rls"-na sedmih Internaciji», nalnih rasst s vah t Healtle. Isnidon, Briwuel*. Paris, Rome. Han Franclaeo la Panama. Joseph Trlner lev s načelna ideja Jo bila aa-rediti njegovo grenko vine bolje In botje. "Nil ni pred«rt>rege za mojo odjemalce,H Je bilo njegovo geslo. CEZ 10 MILIJONOV STEKLENIC je bilo prodanih in vtak odjemalec je Ul zadovoljen in njegove želodčne bolečine olajšane. Tri generacije. Michael Trlner. atari oče, Joaeph Trlner. efe, In Joeeph Trlaer ml., slu. ae ae močne trudili laholjftetl fer-mule kadar Jim Jo snanatveua veda dovpllla. In aeduj oo Je omogočilo prlMetl sedonjim koHčIuom (California rdele vine, O Nagrada, Burk thorn burk. Itd.) še zelo «učen. važen, nov vmeaek VITAMIN B 1 m/o dobro uplivojoč na prebavna organ• in tivini ustom. Sedaj jo ZLATE MEDAUE SVETOVNO ZDRAVILO, TRINERJEVO GRENKO YIN0 , . —Tet-■ »ppfe»-ty^Q' .vi^riPL EJT v ' * ■ perfeklno zdravile. Ima lati prijeten Ukua iu zanesljivo*! kakor staro Trlnerjevo Grenko Vino, leda sedaj Je NOVO VITAMIN1ČNO TRINERJEVO GRENKO VINO izboljšano s nsjnovejšlml rezultati znanske vode. NB «PRKJMITR nobenegs zavitka v katerem ni novo vilamiuičae Ubei) Trlnerjevo Grenko Vino. Zavitek moru hiti s rde«» esnačeut "Nova lu Isbeljiaua formula." GLEJTE ZA TE RDECE^RKEi "NEW AND IMPROVED FORMULA" Vaš apolekar ali rasprodajalec zdravil lahko d«il»i Vllauilaičiu» Trlnerjevo Grenke Vine HAMOed ujegevsga pradajaJr* mi del*eto, ali pa od i/d» lov sir a j JOSEPH TRINER CORPORATION 1333-1345 S. Aokland Avenue, Chicago, III. želimo razprodajalcevt iee*e*ee*«*4 isseeeaeeaee E =r PROSVETA +************+»»*»********************************************+*****éA******* v LJUBEZEN NA PRVI POGLED V Spinal FRANK KROLL Ko Je John odhajal iz Burove trgovin«, je v zaboju nesel lepo žensko obleko in tri pare ženskih čeveljčkov številka Šest, vsak par seveda drugačne barve in modela, zraven pa kar šest parov svilenk, kar ga je stalo okrog štiri-deaet srebrnikov. Trgovec ga je spremil do avta in ae šalil na njegov račun, češ da im-i lep avto, dobro službo, kupil je lepo obleko in čeveljčke, v Buttu pa ga pričakuje ljubeče srce mlade devojke. John se je zadovoljno nasmejal, se poslovil od šaljivega trgovca, sedel za valon in njegov avto je v hipu zdrčal po cesti proti Buttu. Naglo so se vili pred njim ovinki in prav tako hitro izginjali ob obeh straneh nešteti hribi. Kmalu ae je pokazalo rudarsko mesto Butte. Zavil je pred neko zlatarno, ustavil in šel v trgovino. Po dobri četrt uri Je bil gotov; nabavil je zapestno uro in prstan. Pot je nadaljeval, ki ga je peljala naravnost k Obrienovim. Bila je sobote. Na verandi se je pojavila Mirni in radostno pozdravila Johna, ki je moško atopal po hodniku proti hiši, obložen z zavoji, ki jih je izročil Mirni. Skrbno je odprla, najprej najmanjšega, in v njeno veliko presenečenje je videla v škatli lesketajoči ae prstan in zapestno uro. Tleeknila je z rokami od prevelikega veselja. Niti pojmiti ni mogla, kako jo je vae to doletelo — vse tako naglo, nenadno. Ni mogla dobiti primernih besed, da bi izrazila zahvalo. Malo je oklevala, nato pa se oklenila njegovega vratu in ga poljubila. Med tem je vstopila njena mati in se čudila, ko jI je Mirni razkazovala prelepa darila, zraven tudi lepo obleko, čevlje in svilenke. "Tako aem srečna, da niti verjeti ne morem," je vzkliknila Mirni. "Ko sem dokončala delo ob štirih, aem prejela s povlianjem plače tri dolarje ln pol več — sedaj pa vsa ta darila od Johna . . Mirni ni tratila časa, brž se je oblekla v novo obleko, obula nove čevlje in se postavila s prstanom in zapestno uro. Vse Ji je lepo prlstojalo, kakor si bi bila sama izbrala, vedela pa je, da je John že prej poizvedel sa mero vseh teh predmetov, zato je tudi bilo vae tako poareče-no. Mirni se mu je zdela še lepfta, vitkejša in IjuMcejšt v lepi novi obleki. 8 ponosom je zrl nanjo in mati se je zadovoljno smehljala, ni pa pozabila na šalo. Dejala je, da se ji vse to zdi, kakor pri otrocih, ki jih z darili preseneti Miklavž. Z obrasa jI je odseval višek zadovoljstva, ker je videla toliko sreče, ki je zadela njeno hčer in vao njeno hiio. "Upam, da bo Mirni dobra družica in skrbna gospodinja," je dejala mati, zraven pa tudi dobra mati . . ." Mirni je pri teh beeedah zardela in John se je ii zadrege nasmehnil. "Nič ae ne eramujte —i le vse bo prišlo, saj to je vendar nšktj naravnega," ju je skušala prepričati mati. Se dolgo ao se razgovarjali, se Šalili in reano pogovarjali, kajti U dogodek jih je živahno razgibal. Dogovorili ao se brez mala o vsem glede bodočega življenja In Dom je materi v ta namen, da se nabavijo potrebne stvari, stisnil šop bankovcev. Ona ae je tega branila, a jo je kmalu pregovoril. Denar je odnesla v drugo sobo, Mirni in John pa sta sklenila, da se poroka vrti že prihodnji teden. Ko sta potem materi naznanila dan poroke, je dejala, da jo veseli, kajti s tem se ji morda res tudi izpolne želja potovanja v stari kraj, se je pošalila. John je odvrnil, da je že vse preračunal in izgled je, da se to izvede. "Kje pa je Tony?" je nenadno vprašal Dom. "On je kakor živo srebro," je dejala mati, "sedaj Je tu, sedaj tam." Vsi trije so se zasmejal!, Mati je dostavila, da Tony vsak čas pride, ker je že dovolj pozno in bo lačen, nato pa odšla kuhat večerjo, medtem ko sta si Mirni in John v mislih urejevala svojo bodočnost. Njun pogovor je pretrgal Tončko* prihod in deček je rdečih lic pomolil razkuštrano glavico skozi vrata. Vesel je bil, da je bil John apet pri njih. Mati je med njihovim pogovorom pripravila večerjo in kmalu ao vai štirje zajemali s krožnikov okusno irsko hrano. Po večerji je John povabil vse tri v gledališče. Bilo je že pozno ponoči, ko je tisto soboto odhajal od Obrienovih. 7 Bohotno se je razlila pomlad po dolinah in hribih. Ves vaduh zelenja in cvetja se Je spojil z ozračjem. Dnevi so hitro minevali, John in Mirni pa sta nestrpno čakala dneva, ko postaneta mož in žena. Štiri dni po tisti soboti se je to uresničilo. Svatba se je zavriila na lep način in mlada zakonca sta živela vzorno življenje. . Potekali so tedni in meseci. John ai je vzel trimesečni dopust, uredil vae potrebno za potovanje in nefkega dne so se vsi štirje odpeljali v njegovem avtu proti New Yorku. Vkrcali so se na prekomornik Waahington, ki jih je ponesel v stari kraj. Mlada Johnova žena je veselo zrla v valove, ki jih je rezalala ladja, poleg nje pa je stal njen mož in zraven mati in Tonček. Veselje naše montaneke četvorice je bilo nepopisno. Vsem štirim se je vse to zdelo kot sanje — sanje, ki se navadno zjutraj, ko se človek prebudi, razblinijo v nič. Ampak to niso bile sanje, doživljali so resnično presenečenje, ki je bilo posledica ljubezni na prvi pogled dveh mladih ljudi. Neopaženo se je mati odstranila s krova, stopila v svojo kabino, vzela tiato novo svileno ruto, ki ji jo je podaril njen zet, ter si jo lepo privezala pod brado. Saj je vendar s tako ruto prišla pred davnimi leti v Ameriko in z ruto na glavi ae bo vrnila v staro domovino. Prav tako neopažena ae je spet približala svoji trojici, In ko so jo videli z ruto na glavi, so se vsi trije veselo zasmejali. Mirni se je tesno oprijela Johna, Tonček pa, ki je akoro neprenehoma klepetal, ni tudi sedaj itedil. "Mama, sedaj pa res izgledaš kot prava Ma-rička," je smeje dejal poredni deček. (Konec) Hitler govori z voditelji nacijake stranke v sloviti pivnici v Monakovu, kjer je eksplodirala bomba pri letošnjih ceremonijah izjalovljenega nacijekega puča. Ta slika je bila vzeta 1. 1938. Mežnarček Napisal Igor Torkar Od ahlajenih kamniških gre-, benov preko zapuščenega Posa-vja, od samotarja Krima preko dre maj oče ga Barja in utrujenih dobravakih polj veje duh trud-nosti in tesnobe. Septembrske sape, ki vlečejo od golovškega hriba in javorikih gozdičev, budijo it dramote že akoro gole krošnje mogočnih kostanjev na dvorišču hiralnice. Tam ono atran kostanjev, na nasprotnem koncu dvorišča, podrssva sključena postava starke. Visoko nad njeno glavo neelišno splavata na žleb ogromnega poslopja dva go-krt* lenuha. Od neštetih oken diši po parafinu, cerkvenih svečah. Tiho je. U od kuhinjskih vrat v prižemi ju zdaj pa sdaj zarožljajo pod roko pomivaBce vedno maatni, clnaati krožniki. Mrko sonet skopo deM zadnjo toploto prebivalcem tega šakmtne-ga doma. Starci in starke ae mu nastavljajo ob stenah in na klopeh po dolgočasnem dvorišču. Hiralnica. Poslednja čakalnica, zanemarjena, siva. kakor ao če kalniee sploh. Čakalnica četrtega razreda Zadnji vlak pride, o, pride gotovo Le malo atmude ima včasih. Pa nekaterim je ča-kanje fte tako nesnoano, da tak-šnole zamudo preklinjajo iz dne va v dan.* *«em dejal, da bor' ae je od-krhnll »Uri. akoro gluhi Miklavž Uvrtč in prša ta vi I psJieo, da bi late naslonil tasušene dlani na ročaj. Trudno ae je pmssticl na klopi ob velikem kostanju. "Sem dejal, da bor "Kaj r je pogledal Miklavža z levim, krvavim očeščem, ne da bi obrnil glavo proti njemu, osiveli pijanček Gregor. • "E?" je nagnil ntglušni Miklavž uho h Gregorju. "Te vprašam, kaj si rekel, da bo?" "A, a... aem dejal, da bo. Sonce. Danes." In sta sedela naprej brez besed. V kostanjevi krošnji nad njima odmira Ustje. Visoko gori od vrha onemoglo pada od veje do veje, vedno niže, pada mrtvi list, zadene nemara še ob ta« dnjo golo vejico, da ztšumi, ko da bi bil it bakrenih pen, in o-mahne na zemljo. Samo zato, da segnije, da napravi prostor novemu zelenemu listu nove pomladi. Pa naj je U mrtvi list v avo-jem življenju užival več sonca ko dežja, ali več neviht ko ja-snin, pa naj je dobrohotno dajal dvojo senco drobni sonički ali naj Je v vetru nalašč frfotal, da je puščal sončnim žarkom, da ao neusmiljeno žgali od vročine o-nemoglegt «činkavtka. Naj je bUo kakorkoli, naj je bil mrtvi list kakršenkoli, ko pride čas, ko pride jesen, ae t blatno neiapro-anoatjo osušiš, porumeniš, ko tale kostanjev list, ki je pravkar padel na tla. Tako je ratmišljtl Gregor Bre-gar in ae zagledal v rjavo, mrtvo listje na pesku prod klopjo. Potem je zaprl svoji ^krvavi očes-ci in glava mu Je komaj opoano leala nekam med ramena. Cec čaa aa je počasi vzravnal in pogledal Miklavža, M je dremal o-prt na ročaj palice, akoro plašno, nezaopno. Potem se je odločil. NI zmogel več. apet ae mu je nabralo, «pet je moral govoriti. govoriti, isiiti pred nekom vet pelin avojega živ^enja. Saj je vaeeno pred kom. samo da je člo. vek, še živ človek. Mikltvtt čisto nič ne potna. Sele pred krotkim je prišel od nekod it šišentkega predmestja v hiralnico. Pt kaj. Ree, saj je vaeeno. "Miklavž, kaj ai bil ti, ko ai bil mlad?" je Gregor akoro tt-vpil. "A?" ae je tdramii Miklavž. A kaj sem bil?" Pomoičal je raftk), ko da ee ne more domisliti. "Mesarski pomočnik. E, da bi ti videl, kako je Uvričevemu Miklavžu pel* mesarica v rokah I Ktr frčale ao kosti~pp mesnici, da Je bilo veeolje in da je bik» nevarno. (Nevarno, nevarno. A, to ti je bik) življenje. In kakšne-«t dekleta sem imel," je naen krat prenehal. Cet čas se je od-•kfhnil: "Pa ti. Gregor, kaj ei bil pt ti, ko si bU mlad?" "Profesor slovenščine," je st-Štpetal Gregor in se pltho ozrl okoli sebe. -A?" •^Profesor!" mu je še vedno po tibo. a vendar jasno tlogovai nt uho Miklavž je kar omahnil na na-slonjalo grobo tesane klopi. Začudenje mu jo odprlo uatt. Toda Gregor mu ni dal. da bi karkoli kgovoril. Brž ae je prepusti! spominom, se primaknil tesno k Miklavžu in nagnil glavo k njegovemu ušesu. In življenje Gregorja Bregarjt, profesorja slovenščine, je nemara ttdnji krat. še enkrat saftuborek» mimo dveh startov od rane mladosti do klopi v hiralnici. "Predstavi ai," je akoro n-vpil v naglušnega Miklavža Gregor, "preda ta v i ai trškega veljaka. Maša, ki noai na Telovo v belih rokavicah nebo nad župnHto-vo plešo In ki po na vodi poatane tudi član Posojilnice In hranilnice, katero vodi U lati gospod. In hčerka tega veljaka, sama prepojena do dna z očetovimi nazori, se poroči. Mož ji postane višji uradnik okrajnega glavarstva, plah* stvarca, ki je pred vsakimi volitvami šel v cerkev po razsvetljenje, po nasvet. Pt se lepega dne zgodi, da ta hčerka in ta plaha stvarca dobita otroka. Sina. Drobnega Gre-gorčka. In sem rasel. Gregor-ček, jaz. Easel sem brez otroškega zamaha, brez mladostnih razposajenosti, brez potolčenega nosu, brez razbitih kolen. Ukle-njen, zaprt, zamorjen v senci pred svetom nadvse spodobne matere in značaj naga očeta. Mali Gregorček se ni nikoli igral ate pa mame, se ni nikoli igral zdravnike, ne ravbarje pa ian-dar je. Lahko pa rečem, da sem dve sto trideset strani debelo maš no knjižico, ki mi jo je mamica kupila ob prvem svetem obhajilu, z dem i mi leti in pol znaJ na pamet. Zaradi te knjižice aem ee enkrat edinkrat v svoji mladosti zravsaJ s sosedovim Mate vikom, v nedeljo, po maši. Ko sem stopil z debelo, veliko knjigo mimp otrok, se je Matev-žek zasmejal: "Ha, ha, ha, glejte Gregorčkk, mežnarčka!" Mene je strašno jezilo, ker so mi vedno nagajali zaradi-te knjige z "mežnarčkom", posebno še, ko so izvedeli, da ob nedeljah, pri maši v stolnici, ministriram. V o-troški togotl sem dvignil knjigo in lopnil Matevžka po glavi. Plah kakor sem bil, pa me je že v naslednjem hipu zgrabil nepopisen strah. Krčevito som stisnil knjigo in bežal, bežal. Toda bolj ko sem tekel, hitreje ao me obletavale grozne misli in me pehale v smrtni obup: "Ojoj, premočno ai ttmthnil, in platnice knjige so tako trde — in kar po glavi si gal Kaj, če ei ga ubil, Matevžka 1 Siga. Si «nI Zdajle že jokajo, njegova mama, oče, vsi ljudje v hiši jokajo za Matevžkom. In soeed nagne glavo k sosedu in šepettje povpraša: — Ti, kdo ga pa je, Matevika, kdo ga je t*il? — Veste, tieti Gregorček, Bre-garjev Gregorček. Saj ga že policija Išče. dele proti večeru sem se pritihotapil v blišino doma. Ko sem previdno pogledal izza bližnjega vogala, naenkrat zasHšim: — Oho, tamle je, glejte ga! Ho, mežnarček, kje si pt bil, — ae mi je priamejal nasproti "mrtvi" Matevžtk. — Mi imamo pt takšno komedijo, cela hiša. vai te iščemo ves dan. He, meni ae zdi, da bol doma tepen, — je škodoželjno pristavil in me ne na doma boksnu: — Nt, to pt je sa bunko, ki jo imam od tvoje knji ge. Drugič pt ktj več! — In le je itginil za vogalom. Doma sem moral tkupno s mamo gmoliti dvanajst oče naše v na čast prečiš te Device, ki me je gotovo verovala, da me ni sredi mestnega prometa kaj povotilo. Jas sem pa flatd molitvijo samo mislil, aakaj mi mama raje ne pomaga, da bi skupaj nabila ali kako drugače ustrahovala Matevžka. da bi me več ne dražH "mežnarčkom." In potem sem rttel naprej. Gimnstijs Univerza. Ktkršni ao bili prvj Ioni moje mladosti, kakor staiMl oče in meti uglasila, tako sem pel naprej. Moja mltdeniška doba? Vse ssm mol, tesnoben, zagrenjen. Moja prst niso nikdar zaplala v svonkem dura resničnega življenje." Miklsvž Lsvrič. ki je negibno postaštl, ee je tt spotntnje nil in Gregorja nekam čudno pogledal, kajti zadnjih njegovih stavkov o kakšnem duru ni dobro razumel. Le slutil je bolečino Gregorja Bregarja, gospoda profesorja, ki se je medtem od-hrknil in nadaljeval: uO, koliko zbadljivih in težkih besed sem pohlevno prenašal od svojih sošolcev v gimnaziji, od kolegov na univerzi. — Ej, Gregor, pet minut več bi bil zjutraj pred šolo v cerkvi, pa ne bi dobil i^ajfe! Kaj bi se sam učil, se bodo že svetniki pobrigali ! Samo pet minut več zahtevajo. — — Bregar, Marta je zaljubljena vate. Oho, kaj si pa tako zardel, saj si ko šminka. — Postal sem zakrknjen in klice hudobnosti so poganjale v meni." Bregar je spet malo pomoičal. Jesenski vetri so brbrali z mrtvim listjem nad njegovo glavo. "Miklavž, poslušaš?" Miklavž je smrknil, da je izginila starčevska kapljica, ki mu je visela na koncu kljukastega nosu. Pogledal je Gregorja in brez besede samo prikimal. Gregor je sklonil glavo. "In najhujše. Od sedme gimnazije naprej me je mučilo telo. Ženska, gola ženska mi je vedno poplesavala pred očmi. In v meni se je zaplodilo hinavstvo. Iz navade sem še vedno opravljal duhovne vaje, hodil k maši in se prepiral s kolegi na univerzi o pravilnosti popolne čistosti, preden stopiš v zakon, o Čisti ljubezni, o lepoti duš. Doma, v sobi, na skrivnem, sem pa sam v sebi počasi gnil in vsaka minuta moje samote je bila zavestno nečista. Ko sem diplomiral, sem bil star štiri in dvajset let, pa nisem bil poljubil še nobenega dekleta. Mati in njen oče s svojim župnikom so poskrbeli, da sem bil pred starejšimi kolegi hitro nastavljen. V manjšem mestu. In takoj, ko sem tako odšel od doma, ko sem stopil v življenje, se je usul plaz. Na hrani sem bil v večji restavraciji. Stregla mi je mlada, sočna na takarica. Moje noči so bile polne vročičnih sanj. Toda podnevi se nisem upal spregovoriti z njo niti: Dober dan! Ona pa me je kmalu ocenila, spoznala ugodno priliko in se odločila, da napade sama. Napadla je, podlegel sem takoj, srečen zaljubljen na smrt. In sem jo poročil. Po štirih mesecih moje prve službe. In potem ? Ko mi je dodobra razpiha le telo, je pobegnila z nekim trgovskim potnikom v inozemstvo. In na koncu pisemca, ki mi ga je pustila, je zapisala: — Zbogom, ti moj naivni revček 1 Otrok, želi ti vae dobro tvoja Ivka, ki se te bo vse svoje življenje spominjala. Katastrofa. Strela z jasnega In sem sedel za mizo in pil preko mere. Potem sem sedel za mizo vedno večkrat V treh letih je moje telo že neizprosno zahtevalo: — Gregor Bregar, daj vina, moram imeti vina, vsaj liter nt dan. In sem dajal telesu vina, vsaj liter na dan. In počasi ae je razkrajala moja duša in moje telo. Vendar duša hitreje. In potem je prišel amrtni udarec. V devetnajstem letu «tvojega službovanja aem nekega večera, močno pijan, nadlegoval učenko sedme gimnazije Diacipiinska preiska-va, odpuat iz državne alužbe. In mati in oče sta ae svojega Gre-gorčka sramovala. In potem sem kar zdrknil na dno, v bezni-ce. V temo počasnega umiranja je samo za enkrat posvetil droben pramenček svetlobe. Vrag vedi, kako je moja Ivka, ki je o-stala v inozemstvu in obogatela, zvedela, kako je z menoj. In mi je pošiljala vsak mesec tri funte. Sem vsaj lahko v miru in brez večnih skrbi za denar pil. To so bili edini srečni dnevi mojega življenja. Potem je moja Ivka umrla. In zdaj sem tu, da na klopeh tele hiralnice vdano počakam, da bodo odtekli v neznano zadnji sokovi mojega telesa." i , r,- -» > Gregor Bregar je zaprl krvavi očesi in v kotičkih ust mu je nekaj zadrgetalo. Miklavž Lavrič ga je hotel natanko pogledati, pa mu je solza zameglila oči. Čez čas je Gregor nekam odsotno zamrmral: ("Vse bi bilo v tejle hiralnici, samo če bi bilo kaj pijače!" Miklavž Lavrič je tiho vstal, zastokal, ko je vzravnal hrbtenico in oddrsal preko dvorišča, da je kostanjevo listje na tleh mr- tvo šumelo. Sel je n,, v l>rvo nadstropji! T «U>PH k svoji revni pJS Plaho ozrl okrog sebe hitri vzdignil vzglavje, izvlel^ hno stekleničko in oddr J na dvorišče h Gregorju p" mu je stekleničko : "Na, tole! Sem ni hranil skrivnem, če bi me spet tr" da b, se mazal. So nekakin lenjave namočene, ampak gače pa dobra slivovka »pij! Gregor Bregar je dvignil vo, s krvavim očescem toni* gledal Miklavža in izpilT Pomota Sosed: "Skrajna predrzi Kaj vraga, pojete .sredi „ Ali mar niste slišali, da sem čas tolkel po zidu?" "A, zato ste tolkli? JHZ pa mislil, da žeblje zabijate Izbira "Janezek," je vprašal "vidim, da grize Josko dra jabolko, ti se pa z debelim stiš. Ali si mu pustil, da si izbere?" "Kajpak, oče," se odreže dobudni sinko. "Rekel sem Izberi si manjše jabolko, _ se pa obriši zanj. Pa je sev kaj segel po drobnem." Listen to and Advertise oi PALANDECH'S YUGOSLAV HI Folk Song» and Mm Tambur it za Orchest Station WW AS, Staty m S. Clark St, Chiflar» - Bar. JgSHOPPIN ♦ 1 DAYS LEP WOULD BUY CHRISTMAS SEA TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI « ■ ■ ■ ' Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijsko delo pnr« Pišite po Informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL Raekw.ll 4001 CHICAGO, ILLINOIS naroČite si dnevnik prosvejí getevs ja v vaald drnšisi lat ja vaša tagalas k ki ká rad «tal Uat veak dsa. Za Zdraš. države Is 1 tadalk la • t»a essssseeeeeee S tad ni ka la-- ■ •••"'•e eaaaaaaeaaee S tednika Is. 4 tednika Is. , S tad nikar ta..... Za >««.«........ UO sAi le.. Es Cteare ta Ckkafe Ja. 1 teh>|lt fla.......... t tedalka ta......... S tednike ta......... 4 tednike Is......... 0 tednika* In........ .HM ftfl 171 izpolnita epadnji Order v plema ta al nnroHta dasarja aB Ust, Id )e vaša laatataa. Pojasnilo:—Vaalaj kakor kitre kateri tak Članov praaeha bi» SNPJ, ali da aa prsaeli pro« od društee la bo sabtaral sa» tednik, bode moral tisti ¿lan is dotiina dmflne, ki Ja takem—-naročena na dsemik Prorreto, te takoj nasnanltá a»ravaOT mm In obenem doplačati dotifco vsoto lista Prostata. Ako tajs aa —1 tsdsj mara apravalštve snUati datum as te veete aareéa*«. PROSVBTA, SNPJ, 1007 ta. Aas. 1) •••••••••• ti ata rita mala larapHstfHak ai..»*" S)» ....,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,..•••••• S).•••••••••••••••••••••«••••••••••••***** š)» • ...................................... ►.................... Nsv