Halolišk cerkven list. Danica ithaja vsak petek na celi poli, in velj& po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za retert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana ca leto 4 gold., za \ ol leta 2 gld., za četeit leta 1 gl; ako eadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXI V Ijubljani 17. vel. travna 1878. List 20. Posnetek okrožnice sv. Očeta Leona XIII od 21. mal. travna 1878. (Konec.) Nadalje opominjajo, kako naj se skerbi, da se seme nebeških naukov seje po ledini Gospodovi, se zgodej vcepuje v serca vernikov, da bodo zavarovani zoper kužljive zmote. Kolikor z veči močjo sovražniki sv. vere išejo neskušene može in mladenče kužiti zlasti s takimi uki, ki um motijo in lepo nravo skrunijo, toliko bolj naj se skerbi, da bode učilo v naukih (metoda) primerno in prav izverstno, pa uk v katoliški veri v pisanji in učenji enako cveteč, zlasti pa v modroslov-stvu, ker na le to je velik del zastavljeno pravo ume-vanje druzih včd. Pravo modroslovstvo ne meri na to, da bi božje razodenje prevračalo, temuč ima veselje v tem, da razodenju pot pripravlja in ga brani napadni-kov, kakor so nas učili zgledi in spisi velikega Avguština, „angeljskega učenika", in drugi učeniki keršanske modrosti. Naj boljše podučevanje mladine za brambo prave vere in vernosti pa, da se nespridena obrani že od nežne mladosti, se mora po vsaki ceni začeti dom& v družini. Ali ravno družina je v našem času v žalostno zbeganje zagnana, kar bi se dalo poravnati le s takimi postavami, ki jih je božji Vstanovnik sam za Cerkev zapovedal. Zakonsko zavezo je povzdignil v častitljiv zakrament ter posvetil zakon in dal pomočke za dosego časne in večne sreče. Brezbožne postave, ki ne spoštujejo verske zveze tega visokega zakramenta, so ga postavile enacega z zgoli deželskimi pogodbami, in nesrečen nasledek tega je bil ta, da so deržavljani oskrunili čast keršanske zakonske zveze ter se namesto zakona poprijemajo postavinega prileštva, možje zanemarjajo dolžnosti nasprotne zvestobe, otroci staršem pokor-šino odrekujejo, zveze družinske ljubezni se razrešujejo in velikrat celo to nasledva, kar je naj hujše in naj kužljivše, namreč pogubljive ločenja. Škofje naj toraj marljivo in vedno opominjajo vernike, da naj zvesto poslušajo in spolnujejo cerkvene nauke in postave, ki so dane za posvečevanje keršanskcga zakona. Tako bo nastopil tisti doželeni nasledek, da se bo zboljšalo tudi življenje posameznih ljudi... V ta namen bode gotovo tudi veliko pripomoglo, da se dobro vravnajo in pospešujejo pobožne družbe, ki so se v velik prid katoliške reči vstanovile v naših dnevih. To so velike naloge, ki skor človeške moči presegajo; ker je pa Bog narode storil zmožne za zveličanje, ko je v njih zveličanje Cerkev vstanovil in obljubil do konca časov pri nji ostati, torej sv. Oče terdno zaupajo, da s pomočjo viših pastirjev bodo ijudje vender konečno v pokoršini do sv. Cerkve, v nezmotljivem nauku apostoijskega Prestola iskali si zveličanja in blagra, da toliko hudega in toliko nesreč jih bode priganjalo k temu. Predenj pa sklenejo, naznanjajo višim pastirjem še priserčno zahvalo za prečudno edinost in zložnost, ki jih veže med seboj in z apostoljskim Sedežem. Ta edinost je po njih misli nepremagljiva terdnjava zoper sovražnike in pa znamnje boljših časov za sv. Cerkev, ter upajo, da bodo skupaj srečno dostali vse trude in vojske za sv. Cerkev. Poslednjič izrekujejo naj serčniši zahvalo za toliko skazovanj ljubezni in pokoršine, ki so jim precej v začetku njih papeževe službe dohajale od viših pastirjev, duhovnov in vernikov v pismih, darilih in romanjih ter po mnozih potih. Prosijo še, naj škofje sami goreče molijo in vernike k molitvi opominjajo za pomoč v teh hudih časih in zadregah, da bi Bog milostno se ozeral na svojo Čedo in ji dodelil mir in zmago. V ta namen naj kličejo na pomoč in za posredovanja neomadežano nebeško Kraljico, sv. Jožefa in apostoljska poglavarja ss. Petra in Pavla. Okrožnico sklepa apostoljski blagoslov. EzgteM bogoifubnih otrok iz vsih časov keršanstva. 5. Pija IX mlade leta. (Konec te dogodbe.) Se tisto jutro je izginil iz Kima. Nihče ni vedel, kam da je šel. Se le čez nekoliko mescev se je zopet prikazal; toda ne več v svetni obleki, ampak v duhovski, kakoršno nosijo v Rimu tisti, ki se pripravljajo za duhovski stan: Mastaj se je bil svetu popolnoma odpove-dal in vsega se Bogu izročil. Kaj pravite, kako in kje se je spremenil in jMito-lažil tako V Besede, ki jih je slišal iz ust sv. očeta, so zopet močno obudile v njem nekdanje želje po duhovskem stanu, in zdaj je zares sklenil duhoven postati, ako mu Bog le zdravje da. Precej zapusti Rim, gre v Siniga lijo naznanit staršem svojo odločbo. Starši mu z veseljem dovolijo. Posebno pobožna mati je bila kaj vesela, sej se je s tem njeno upanje vresničilo, sej so se zdaj spolnile njene serčne želje in goreče molitve. L«- še ena skerb je bila — bolezen, ki jc napravila sinu iu materi že toliko britkosti, da bi se le se ta odstranila! Sv. oče Pij VII so mu svetovali, naj pribeži k Devici Mariji; na Marijo ga je spominjala pobožna mati; k Mariji ga je vleklo lastno serce. Marija mu more, Marija mu hoče, Marija mu mora pomagati. Na sv. kraji, ne daleč od svojega rojstnega mesta, kamor je že čez pet sto let romalo več ko poldrugsto milijonov kristjanov — med njimi papeži in svetniki, kjer jih je že brez števila tolažbe in pomoči zadobilo v dušnih in telesnih potrebah, na tem sv. kraji, v sv. hišici, kjer je svoje dni stanovala Devica Marija, kjer je bil začetek naivečih skrivnosti naše sv. vere: v Marij ni hišici v Loreti hoče tudi on poklekniti pred svojo milostno Mater; tu hoče povzdigniti roke proti Njej in jih ne prej spustiti, dokler ne bo uslišala njegove prošnje, dokler mu nc bo od svojega Božjega Sina sprosila zdravja, ali kar je še več — dokler mu ne bo sprosila milosti, da bi postal vreden služabnik Gospodov! Kar si je bil namenil blagi mladeneč, je tudi spolnih Z romarsko palico in rožnim vencem v roki se poda bledi in upadcci, pa lepo oblečeni romar na pot. Ko pride v svetišče in zagleda čudovito p dobo presv. Device Marije z Jezuškom v naročji, pade na kolena in globoko ginjen jame premišljevati: tukaj je tista hišica, kjer je živela naj svetejša družinica; zdaj sem v tisti sobici, kjer jc sam Kralj nebes in zemlje živel, z Marijo in Jožefom delal in jedel; tukaj so se pogovarjali, tukaj iso molili itd.! Čedalje bolj sc zamisli in jame tako priserčno ginljivo moliti, da se ne da izreči ter moli dolgo — dolgo. Šolze gorke so mu kapale iz očes. Tako se mu jc zdelo, kakor bi mu angeljci šepetali: Tvoja prošnia je uslišana! Ko se še očisti v zakramentu sv. pokore in sc okrepča z angeljskim Kruhom ter vse pobožno opravi, kar gre romarju, vzame spet palico v roke in lahkega serca potuje k svojim staršem v Sinigalijo, kjer sc pa kmali spet poslovi ter hiti naznj v večno mesto Rim vesel — ozdravljen! L. 1*1!» je že novo mašo pel, 1. 1827 je bil že imenovan za Škota, 1. 1K>2 za nadškofa, 1. 1840 postal je kardinal in 1. l*4i'» jc bil izvoljen za papeža To naj višo službo na zemlji je opravljal skor '.»2 let; noben papež pred še ne tako dolgo, in težko kteri bolj slavno. Umeri je 14. sveč. 1878. Kdaj bo dosegel še zadnjo čast: da ga bo sv. Cerkev za svetnika razglasila — še ne vemo, upamo pa, da kmali. Mnoji sc že priporočajo njegovi priprošnji, nekteri so bili žc čudovito uslišani, njegov spomin se po širokem svetu spoštuje, kakor kakega svetnika. Brez skerbi sc mu smete priporočati tudi vi, njemu, ki je ves čas svojega dolgega življenja mladino tako priserčno ljubil. Zlasti pa ne pozabite posnemati prelepih čednosti njegove mladosti, in sleherni izmed vas naj si spleta tudi enak venček, kakor sem ga omenil tu v popisu blage nedolžne mladosti Pija IX. O božjih polih. (Dalje.) 7. Uozjk poti .so potrebne posameznihi ljudem v posebnih stiskah, kakor tudi poedinim narodom v splošnih stiskah. Dostikrat se primeri, da posebne časne skerbi tarejo ali posamezne osebe, rodovine, ali narode, pa ne morejo dobiti pomoči po navadnem potu. Kaj je početi, kam se oberniti? Verniki vedo, da Bog na božjih potih dostikrat nenavadno, čudovito pomoč deli, kakoršna se na navad- nih krajih redko kedaj zadobiva. Zato se v svoji stiski vzdignejo in zaupljivo romajo na tak milosten kraj, da sproaijo, česar doma ne morejo sprositi. Imamo pa tudi dosti dušnih stisk, ki ljudi, občine, ali narode zelč begajo iu motijo, n. pr.: z mnogimi in ostudnimi grehi obložena vest, ki se dotični boji odkriti jo duhovnu doma; ali pa od hudobnega duha obseden človek, za kterega zastonj iščejo pomoči; ali velike po-hujšama v občini, ki spodkopavajo vero in nravnost; ali splošno preganjanje sv. Čerkve, kteri ni moči v okom priti itd. Kje naj iščejo verniki pomoči v teh in tako velikih nadlogah, če ne na božjih potih, kjer se božje usmiljenje in božja moč na tako poseben in čudovit način pokazuje in razodeva. Kedar se grehi posameznih ljudi ali narodov tako namnože, da Bog vzdigne svojo roko in začne straho-vati s slabimi letinami, z dragino, z oboževanjem, z lakoto, s potresi, z ognjem, z boleznijo in vojskami; kam se takrat narodi zatekajo? Na božje pota se zatekamo, ker nas uči skušnja, da so krepek pripomoček, s kterim veliko laglje jezo Božjo potolažimo. Božje poti so v takem primerljeju nekaka očitna pokora za očitne in splošne grehe. Na božjih potih Boga očitno spoznavamo, očitno odpuščanja prosimo, očitno se za svoje grehe pokorimo. Sploh je božja pot že sama po sebi opominjevanje in nagibanje na pokoro in poboljšanje. Tudi naj terdo-vratnišega grešnika mora kolikor toliko pretresti, kedar vidi, da se ljudstvo očitno pokori za grehe; kedar vidi, kako lepo, ginljivo in zaupljivo moli ter na vrata nebeške terka. Splošna pokora pa tudi pomaga, da se sperti ljudje raji sprijaznujejo, si odpuščajo, ter s tem kazni božje odvračajo. Tudi na to merijo besede nadškofa Manninga, ki so jih govorili angleškim romarjem. „Dandanašnji malik —- rekli so — ljudi zapeljuje z brezbožjem, s krivorotjem, z nepokorščino, z nečistostjo, z nasiljem, z lakomnostjo, z brezvestnostjo, z upori in s preganjanjem sv. Cerkve. S temi in takimi zakoni vlada kralj tega sveta, in vse kaže, da si je za nekaj časa nadvlado prisvojil. Narodom je razderl edinstvo vere, odtergal jih od pokorščine do Sina Božjega, Cerkev pregan|a, kjer more, in namestnika Kristusovega derži v ječi. On ima veliko jezo, ker ve, da ima le malo časa. Ko je Peter v ječi sedel, molila je zanj neprenehoma vsa Cerkev. Vsled te molitve je prišel an-gelj Gospodov, je razklenil verige in odperl ječo. Bratje moji, to naj se tudi dan danes ponavlja. Nad nami je Bog, ki s svojo roko kroti neberzdano voljo ljudsko. Ta vsemogočna roka se bode na našo molitev stegnila, in bo vse na dobro oberniia. To poterjujete tudi vi s svojim romanjem. Božje pota so tedaj nekaki strelovodi zoper strašne nevihte pravičnega serda Božjega. V človeškem ž vljenju je mnogo izreduih, nenavadnih okolnosti, in vsled njih tudi izrednih potreb; zato je Bog v svoji čudoviti previdnosti za nje posker-bel tudi izrednih pripomočkov. K tem pripomočkom se štejejo tudi božje pota, ki so izredne bogoslužne opravila in pobožnosti, pri kterih Bog izrednih milosti in dobrčt deli. Le nevera, brezumje ali preošabnost more prezreti to resnico. Zategadelj so svoje dni ceI6 pogani jeruzalemskim božjepotnikom se pridruževali, in tudi dan danes se večkrat primeri, da se katoliškim romarjem drugoverci pridružijo, ker jim že pamet veleva, da tako skazovanje vere na zemlji se ne more prezirati v nebesih. In to neprijatelje Božje tudi posebno hudo v oči bode, zato tako sovražijo sv. Cerkev. Boje se, da božje poti utegnejo Boga nakloniti, da se zopet usmili svojega ljudstva, ki so ga bili oni zapeljali; boje se, da utegne Bog vmes seči, ter nje hudodeluike, ki jih je do sedaj za svojo šibo imel, na stran vreči in v po- gubljenje pahniti, spokorno ljudstvo pa ■ milostmi obdarovati ; zato se tako ujedajo, zato tako adelujejo zoper božje pota, ter gledajo, da jih na vsak način omeje ali zabranijo. (Dalje nasl) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Katoliških rokodelskih pomočnikov obletni zbor.) V god varstva sv. Jožefa, 12. t. m., so katoliški rokodelski podmojstri 23. obletnico svoje družbe obhajali zjutraj s sv. mašo v nunski cerkvi, ob 11 dopoldne z zborovanjem v družbinem stanovanji, o kterem naj sledi tukaj kratko poročilo. Predsednik čast. gosp. Jan. Gnjezda je v začetku omenil, da ravno bistvenih dogodb ni bilo preteklo leto. Društvo ae je v 23 letih svojega obstoja po prijetnih in britkih dogndbah tako vterdilo, da je njegova časna in nravna podlaga zagotovljena, in zdaj gre dalje svojo pot. Prav vgoden je stan blagajnice; akoravno je bilo namreč izdajkov 259 gl., je vender še 128 gl. ostanka za prihodnje leto. Tako dobro že davno ni bilo z bla-gajnico. G. predsednik našteva več dobrotnikov, ki so tudi preteklo leto z lepimi darovi družbo podpirali in jim aerčno zahvalo naznanuje. Zaloge ima družba: v obligacijah 450 gl. in naloženega denara 855 gl. Druž-bina bolniška blagajnica je preteklo leto podpirala 5 bolnikov družnikov in izdala zanje 66 gl.; njeno premoženje znaša 260 gl.; tedaj 7 gl. manj memo popreš-njega leta. Rokodelski sedanji stan je aploh prav nevgoden; to se poznd tudi v družbi. 18 družnikov je preteklo leto zarad pomanjkanja dela bilo prisiljenih drugam odriniti, 3 ao bili vzeti v vojašino, 6 jih je stopilo iz društva; 42 iz tujih družb, ki so prišli v mesto, je bilo prisiljenih iti dalje. Družnikov je toraj 32 in častnih družnikov 12, vsih 44; tedaj 6 manj v primčri s temi, kolikor jih je bilo ob koncu lanskega leta. Hvale vredni ao gg. pomočniki, ki vestno skerbč, da se družbi ohrani poštenje in dobro ime, in ta duh se ni zmanjšal, temuč se le še vterdil. K temu pomagajo pa tudi posebno gospodje, ki s tolikim pridom v družbi brezplačno podučujejo. Gosp. Ant. Dolinar, pre-fekt v kn.-šk. Alojzijevišu, uči zemljepisje in zgodovino, goap. kat. Ant. Keržič petje, gosp. inženir J. Czermak risanje in stevilstvo, gospod vodja sam pa veroznanstvo in lepopisje. (O tej priliki naj opomnimo, da je bila miza obložena s prav lepimi in pravilno izveršenimi eksemplari raznega risanja, ki kažejo veselje in pa zmožnost mladih pomočnikov za to stroko.) Tudi lastna bukvarnica 8 časniki služi rokodelcem v izobraževanje in v vedrilo o večerih, o kterih se pridno zbirajo. Omenil je gosp. predsednik nadalje veselo dogodbo, ko je bil središnji predsednik kanonik dr. Gruša na Dunaju 1. jul. poslavljen od Nj. Veličanstva z redom železne krone 3. reda, pol leta pozneje postal apostoljski vojniški vikar s škofovsko dostojnostjo, na belo nedeljo pa bil po kardinalu Kučkerji za škofa posvečen, in še tisti dan je ljubljanskim rokodelcem po telegrafu poslal svoj blagoslovni pozdrav. Z vnetimi besedami je gosp. predsednik to dopovedoval, omenil čast, ki je družbi s tem došla, pa tudi povedal, da je odgovor do milgosp. nalaš za ta dan odložil; in zdajci je bilo tudi sklenjeno, da precej po zboru se bode odgovor sostavil in poslal milgsp. škofu Grušu na Dunaj, kar se je tudi zgodilo. V nadaljnem sporočilu o zbiranji rokodelskih fantov v družbinib sobah je povedal g. vodja, da število teh verlih mladenčev je bilo med 60 in 70, kteri so po zimi bolj pridno kot po leti hodili k poduka ▼ drnžbins sobe. Čast. P. Angehk Hribar jih je učil petje, gosp. vodja pa keršanski nauk in droeih za nje umevnih tva-rin. Kako lepo so ti fantje napredovali, je kazala veselica, ki so jo sverševali ss. 3 Kraijev večer. G. vodja je slednjič naznanil gorko zahvalo za pomoč, ki je izhajala od nekterih Ijabljanakih gospd in druzih dobrotnikov v ta namen. Enako je zahvalil tudi gg. častne ude in varhe društva sa njih podporo in pn-il jih sa nadaljrio prijaznost in pomoč. Omenil je k sklepa, kako doželeno je, da bi društvo po 23letm m svojem obstoju vender že enkrat dobilo tudi svojo lastno hišo, svoj hospic, kakor ga imajo drugod take družb*. Priporočil je, naj varhi društva in pomočniki pozor obračajo na to potrebo. Naavctovano je bilo, naj se zato aostavi poseben odsek, in sklicani imajo biti v kratkem za ta namen nekteri gg. v poseben posvet. (Marsikaj dobrega store ljubljan-ke d< bre serca, pač velika dobrota res bi bila, ako bi poštenim katoliškim rokodelcem kdo naklonil kako spodobno poslopje, kjer bi se zbirali domači in bi zlasti tudi tuji, ki v mesto prihajajo, imeli pošteno in vgodno pribeža-liše. Kaj pravite k temu, spoštovani premožni privatni posestniki? — kaj stavbeno društvo? — hranilnica?...) Iz Ljubljane. (Vede in sv. Oče.) Nedavno je bila pred sv. Očetom Leonom XIII tako imenovana „Tibe-rinska akademija", kteri je bil predsednik poprej pre-slavni zvezdoznanec t P. Secchi. Ko je sedanji predsednik vit. Sterbini omenil ranjcega prestavnega učenjaka, so rekli sv. Oče: „Zivo občutimo zgubo tega velicega moža, ki zraven tega, da je bil svetilnik učenosti, je bil tudi izgled vsake keršanske čednosti in žareča slava katoliškega dubovstva." Kratke, pa tehtne besede ne le za duhovne, ampak tudi za vse prave učenjake. Pokazali ao sv. Očetu osnovo vednostnih razprav za prihodnje leto in sv. Oče so pohvalili odbor, ker ae akademija toliko prizadeva za pravo vedo, ki čedalje bolj propada; štejejo se srečne, da so tudi sami njen družnik, rekši, da so se za njo vselej živo pečali se takrat, ko so bili daleč zunaj Rimu. Po izgledu vsih avojih prednikov, ki so vse čase vede in slovstvo ljubili, pospeševali in oserčevali, tudi oni Tiberinski akademiji obetajo svojo slavno brambo. V drugem zaslišanji je profesor monsig. Tripepi sv. Očetu izročil dvoje velike bukve, obsegajoče perve 4 zvezke laske zgodovine prestavnega profesorja dr. Petra Balana. Sv. Oče so z živo všečnostjo sprejeli delo in blagovoljno ter obilno pohvalili prof. Balan a in tudi učenega monsig. Tripepi-a. Papeževa akademija „Neomadežanega spočetja" ima pogoste shode. Monsig. Tripepi je poslednje dni imel govor: „Poslednje najdbe preiskovalne včde in trinajsteri papeži Leoni oziroma na študije." Serčno želimo našim mladim alovenskim učenjakom , da bi se bolj soznanili z rimsko včdo, v zvezo stopiti z ondotnimi učenjaki, zlasti 8 tremi papeževimi akademijami. „Danica" si bode prizadevala večkrat o teh zadevah kaj naznanovati. V Terstu se godijo prav gerde divjaštva in strahote, kakor ondotni listi naznanjajo. Vlačugarjev, ki kradejo, je čedalje več; uni teden je bila policija napravila lov ob novem zavetniku o poldan, in zasačila jih je trideset. Eden teržaških hudodelcev je bil zjutraj z ječe izpušen, ob 11 pa so ga že spet zaperli zarad tatvine. O pobojih, pretepih, samomorih se mnogo krat sliši. ,,Edinost" je že enekrati priporočala posilno delavnišnico; mi pa smo prepričani, da nekaj druzega bi več koristilo: ljudski misijon po oo. jezuitih kacih 12 dni v laškem in ravno toliko časa tudi v slo- * venskem jeziku dajte narodu vsako leto aaj po enkrat. Framasoni pa ae temu nikar ne posmehujte, ampak sami se usedite v perve klopi, in pervi pojdite k spo-vednicam, ker potrebni tega niste manj, kakor poprej imenovani grešniki. Ce na laži ostanem, amejajte se potlej, kolikor vam je drago; toda poprej poskusite, potlej psujte. a . Da pa tudi v Terstu, ne le pri priprostem prebivalstvu, ampak tudi v naj viših stanovih gospoduje katoliški duh, kaže med drugim navdušenost, s kakoršno so sprejete prizadevanja, da bi se pomanjkanju duhovnov v okom prišlo. Za napravo mladenškega semeniša ao milgsp. škof J. Dobrila že pred nekterimi tedni darovali 40.000 gl. in neka blaga gospa 15.000 gl.; — 14. m«jnika pa je „Adria" prinesla v omenjeni namen tale zapisnik: Grobu ja Delmestri 1400 frankov v zlatu. Neirnen. g. 200 gl. v srebru. Neim. g;sp& 100 gl. Ncim. g. 25 gl. G. Dom. Scarpa 100 gl. sr. G. Ant. Pavlovič pl. Albona 2H; gl. Slavna Lojdova avstro-ogerska administracija 1000 gl. G. J. Kov. 100 gl. Ljud. vit. Gutmannstbal-Bcnvenuti 200 gl. G. B. vit. Serinzi 3 razglasiti. — Skerbna hči prav posebno in živo priporoča očeta io brata, da bi se na Marijno priprošnjo spreobernila in duše rešila. Zahvala se bo v ,,Danici" naznanila. M. K. — Mati (vdova) prav živo priporoča svojo 61etno v nogah bolno hčerko v molitev, da bi ji ljubi Bog na mogočno priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca in sv. Jožefa toliko milost dodelil, da bi samogla hoditi, ker veliko pomočkov so že poskusili, pa vsa zdravniška moč nič ne pomaga. Ako bode asiišaos, hoče zahvalo po „Danici" naznaniti. Bratovske aadeve. Nameni in priporočevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec veliki traven. I. Glavni namen: Vsesplošno poboljšsnje katoličanov ; spreobernjenje raskolnikov in zmsga sv. Cerkve — posebej, da bi se rusko-turške zsdeve obernile v prid katoličanstva; — vredno velikonočno obhajilo vsih katoličanov. II. Posebni nameni: 22. vel. travna. Sv. Julija devica muč. (1. 450). Priporoč.: Cerkev na Holanškem in v Belgiji. Obvarovanje nedolžnih, zlasti tudi poslov in revnih pred ns-padi in pohujšanjem razuzdanih Ijndi. Veliko nesrečnih. 23. Sv. Aleksander (vojšak in mučenec I. 296). Vojaški mladenči, posebno sa obvarovanje zoper klet-vinjo in nečistost. Keršanski vradniki. Spreobernjenje več zanemarjenih, posebno v revnem in delavskem stanu. 24. Marija, Pumoč kristjanov. Priporoč.: Cerkev na Slovenskem, posebno zoper vnčmarnost, brezverstvo in terdovratnost. Več oseb v duhovnih in telesnih za-dregab. Otročiči za obvarovanje nedolžnosti; pervi spo-vedenci in obhajanci, birmanci. 25. Sv. Gregorij VII, papež. Cerkev po vsem svetu za varstvo pred odpadom in za razširjanje sv. vere. Vnema vere, upanja in ljubezni, zlasti na Slovenskem. Obvsrovanje mladine pred napuhom, prevzetnostjo, pijančevanjem, nečistostjo. 26. Sv. Filip Nerij. Priporoč.: Duh ponižnosti, zlasti na Avstrijanskem in Nemškem. Poboljšanje terdo-vratnih grešnikov, zlasti nsj bližnjih smerti. Obilen sad šmarnic, bližnjih procesij, velikonočnega obhajila. ^ 27. Ponedeljek križevega tedna. Priporoč.: Čedno obnašanje in obilno vdeležeoje pri procesijah. Obvarovanje pred hudo uro. Dušoi in časni sad molitve, zlasti pri slov. mladini. 28. Torek križev. tedna. Priporoč.: Sploh dobra letina. Tergovci in pogorelci. Britkosti vsih Slovencev — za polajsanje. Življenje dtirnajsterih pomočnikov v sili. XIII. Sv. Katarina, devica in mučenica. (Dalje.) Pet dni potem se zber6 poklicani petdeseteri modrijani in učenjaki v cesarskem poslopji. Cesar jim da nalogo: mlado pa učeno ženako Katarino s svojo modrostjo in učenostjo prepričajte njene zmote, da se odpove keršanski veri in z nami vred moli naše bogove. Tudi jim obljubi veliko — cesarsko — plačilo, če to nalogo vgodno rešijo. Reče jim: ,,Le dobro se pripravite, jutri bote imeli z njo razgovor zaatran keršanske vere v včliki dvorani vpričo mene in zbranega ljudstva." Tem učenjakom se za malo in sramotno zdi, da toliko modrih in učenih mčž tudi iz daljnih krajev kliče, naj bi overgli, češ da, ženske čenče; sej bi bil en sam dovolj, da slabo, mlado žensko v kozji rog vžene. Cesar naznani Katarini, da bo naslednji dan imela razgovor z učenjaki v veliki dvorani. Sveta devica se tega nič ni ustrašila, prosi pa Boga pomoči in razsvit-Ijeoja, da bi po tem razgovoru modri tega sveti ne bili le samo osramoteni, ampak razsvetljeni, ter bi spoznavali ime Gospodovo. Po noči se sveti devici v nebeški svetlobi prikaže angelj Gospodov, rekoč: „Ne boj se, Kristusova nevesta! Gospod bo s teboj v pogovoru z modrimi tega svetd, vsi bojo po tvojem modrem govorjenji umolknili. Tudi jih bo taka grosa, tak strsh obšel, da ne bodo mogli nobene besedice govoriti zoper Gospoda; zavoljo tvoje molitve pa bodo vsi razsvetljeni, se k Gospodu spreobernili in mučeniško krono dosegli; po teh mučencib se bo veliko tisoč ljudi spreobernilo in odrešenja vdeležiio. Ti pa boš kmalo za njimi sprejeta med trumo Kristusovih nevest, ozaljšana z mučeniško krono. Vedi pa, da sem Mihael, od Boga poslan tebi v tolažbo, da tek svojega življenja v boju s Kristusovimi sovražniki srečno dokončaš v Gospodu." Napovedani razgovor v dvorani bo začne. Maksi-min sedi na cesarskem sedežu. Njemu ob desnici in levici sedč poklicani učenjaki. Katarina stoji pred cesarjem in se pokriža. V dvorani, ki je polna ljudstva, je vse tiho. Cesar dovoli sveti devici govoriti. ,,0 mogočni, slavni cesar !(( reče v Bogu navdušena devica, „po moji misli ni prava in pravična razmčra v tej pravdi med menoj iD med mojimi nasprotniki; glej , jaz sem sama, mojih nasprotnikov pa je petdeset. Tudi ni enakopravno, da si jim veliko — cesarsko — plačilo obljubil, če me premagajo; meni pa, če jih jaz premagam, nisi nobenega plačila obljubil. Verjemi mi pa, da jaz od-tebe ne zahtevam nobenega časnega plačila v tem prav-danji, če tudi pravdo dobim; ker Jezus Kristus sam, v čegar imenu se vojskujem, je moje neskončno plačilo; On je namreč upanje in krona vsih ljudi, ki se vojskujejo zavoljo njega. Nekaj pa vender, o slavni cesar! po vsi pravici tčrjam, to je, če v tej pravdi zmago zado-bim , da veruješ v našega Gospod-Boga in mu zvesto služiš." Nato cesar migne zbranim učenjakom, naj zdaj govore, ter naj zmote te keršanske ženske overžejo in jo nagnejo k češenju bogov, ktere je v pervi mladosti molila. Naj stareji izmed učenjakov se oglasi in začne spodbijati resnice keršanske vere, zlasti pa očita kristjanom, da molijo križanega Boga. Ko ta modrijan govor dokonči, ima besedo sv. Katarina, rekoč: „Res je, da mi kristjani molimo križanega Boga; vedite pa, da ta križani Bog je edinorojeni Sin pravega živega Boga, ki se Jezus Kristus imenuje, in je iz ljubezni do človeškega rodu iz nebčs na zemljo prišel, je prostovoljno na križu umeri, da je s svojo smertjo svet odrešil večnega pogubljenja; vedite tudi, da je naš križani Bog iz lastne moči od 8merti vstal, v nebesa šel in sedi na desnici svojega nebeškega Očeta, dana mu je vsa oblast v nebesih na zemlji, in bo zopet prišel sodit žive in mertve." Katarina dokazuje potrebnost resenja po Kristusovi smerti s tako prepričavno močjč in z govor-nostjo, popisuje lepoto in korist keršanstva, ki vsem našim potrebam zadostuje in našo časno in večno srečo pospešuje, s tako jasno in živo besedo, da poslednjič vsi petdeseteri modrijani vstanejo, se cesarju priklonijo, rekoč: ,,Enoglasno spoznamo in zaveržemo sramotno zmoto malikovanja, verujemo pa v enega edino pravega Boga in njegovega Sina Jesusa Kristusa, ki nas je s svojo smertjo na križu pogubljenja rešil. V dvorani vstane gibanje in šum, in veliko izmed ljudstva veruje v Kristusa. Cesar z zobmi škriplje in ukaže vse učenjake vreči v temno ječo, Katarino pa peljati v svoje poslopje. Naslednji dan cesar ukaže učenjake prašati, če so se morda po noči premislili, in so pri volji darovati bogovom, ktere so bili prešnji dan zatajili. Novi Kristusovi spričevavci mu dajo odgovor, da ostanejo stanovitni v kersanski veri. Cesar jih obsodi k smerti z ognjem na germadi. Spričevavci pošljejo Katarini prošnjo, naj jim sprosi milost, da bi pred smertjo prejeli sveti kerst. Katarina jim sporoči, da naj bodo brez skerbi in stanovitni v veri v Jezusa Kristusa in v njegovo neskončno zasluženje; ker njih želja po kerstu bo namestila kerst z vodo, in plamen na germadi bo očistil njih duše vsih grehov. Cesar ukaže na velikem prostoru napraviti ger-mado. Spričevavci serčno zlezejo na njo, in v plamenu pojejo hvalne pesmi, dokler se njih duše ne ločijo iz teles. Ta čas sv. Katarina goreče za nje m61i, ter jim prosi srečno zadnjo uro. Čudovito pa je bilo to, da njih trupla niso bile po ognju prav nič poškodovane, celo nič osmojene. Ta čudež viditi, je veliko tisoč ljudi verovalo v Kristusa. Tako tedaj se je zgodilo, kar je bil sv. Mihael razodel, da bodo modri tega sveta po njeni molitvi razsvetljeni mučeniško krono prejeli, in po njih se bode veliko tisoč ljudi spreobernilo. (Dalje nasl.) Listek za raznoterosti. Vrednik pred SV. Očetom. Gosp. Margotti, vrednik dnevnika ,,Unita cattolica", naznanja o zaslišanji pri sv. Očetu in pravi: „Sv. Oče so govorili o vojski zoper sv. Prestol, o hudem, kar napravlja malopridno časništvo, in o verli službi, ki jo dobro časništvo opravlja verski reči. Da se pa to doseže, ste potrebni dve reči: Bramba naukov sv. Prestola in popolna edinost katoliškega časništva, ktero naj bi ravno ne imelo druzega pred očmi, kakor brambo katoličanstva in veči Božjo čast." Katoliški Švicarji in vestna prostost. Katohški kan toni švicarski so sklenili, da hočejo v imenu vsih švicarskih katoličanov izročiti zveznemu svetovalBtvu splošno peticijo v tem pomenu, naj svojo oblast v to obrača, da se s} oštuje vestna svoboda, ki je bila prekeršena po starih in novih pismih geneveške vlade. — Tacih peticij bi bilo pač tudi treba na Pruskem, Francoskem, La škem in še drugod. Lehren und Rathschlage des heil. Vaters Pius IX an die Katholiken. Papeževa družba za tiskanje oljnatih od('b v Bolon ji je izdala ličn j, po tvarini vravuano njižico z nad 300 stranmi pod naslovom: „L.3hren und Rathschlu^e des Papste6 P.us IX ao die Katholiken. Ausziige aus den Breven, Allocutionen und Reden seiner H^iligkdit." Cena 50 kr. G\sti dohodki se bodo ober-nili v prid tujim misijonom. Duhovne dobrote za kupce te knjige: Bralo se bo -500 os. maš z namenom, naj bi Bog dal, da bi besede Fija IX rodile obilno sadu med katoliškimi družinami. Kupica s v. Očeta. 9. prosenca 1877 so bili sprejeli Pij IX laške romsrje in so imeli prav lep, prelju-beznjiv nagovor. Končavsi govor o poli ene popoldne zavžili so nektere kapljice vode. Komaj so bili pa sv. Oče zapustili sprejemno dvorano, kar se pripeti ta le ginljiva prigodba. Nekdo je bil namreč sapazil, da je bila ostala kupica sv. Očeta v dvorani. Nato se oberue množina romarjev nazaj, vsa navdušena in željna poku-siti kapljico vode, ktere so se bile dotaknile ustnice namestnika Kristusovega. Za to drsgoceno kupico se bodo 24. rožnika t. 1. vlekle številke in dobil jo bo eden izmed kupcev te knjižice, kteri jo do takrat vzamejo. Darilo za razsirjavce. Kdor naroči za se ali za svoje znance 20 iztisov ,,Lehren und Ratschliige" na enkrat, prejme za darilo poslednjo podobo Pija IX v oljnatih barvah manjše oblike. — Kdor vzame na enkrat 100 iztisov, dobi razun peterih manjših podob 2 veliki podobi v oljnatih barvah vredni 10 gold., namreč „Ecce Ilomo in „Virgo Dolorosa", slikal Gu:do Renis. Naročuje se naj ceneje, če se pošlje denar po poštni nakaznici pod naslovom: Herrn Monauni, Ver-treter der piipstl. Oelfarbendruck-Gessellscbaft in Trient (Oesterreich-Tirol). Čudež SV. Januvarija v Neapolu se je ponavljal tudi letos, kakor druge leta. Našli so 4. majnika svet-nikovo kri sterjeno v zakladni kapeli: ko so jo pa v procesiji prenesli v cerkev sv. Klare in jo postavili na oltar vštric njegove sv. glave ter so se začele molitve, se je kri v 17 mioutvah stopila in postala je tekoča. Sterjena je biia zopet najdena drugi dan, pa v novo se je stopila; in tako se je ponavljalo trikrat med tridnevnimi slovesnostmi. Fantalini, ki puhajo tabak. Francoski časnik ,11 Secolo" piše: Vselej, ko srečamo na ulicah f*ntalina s smodko v ustih, nas serce zaboli. Lejte — si mislimo — žertev, ki je že naprej odločena za jetiko in oterp-njenost duha (topost uma). V dobi, v kteri bi mogle rasti njegove moči in se razvijati mu dušne lastuosti, iše nesrečnež posnemati slabe zglede etarejih tovaršev, ter s tem počasi serka strup iu zaduši v sebi plamen uma. Francoski zdravnik Dtcdsne je storil posebne preiskave o nasledkih in o škodljivosti tabaka pri mladini in terdi, da med 37 fantini od 9—14 leta, ki so imeli gerdo navado puhanja tobaka, jih je bilo 22, ki so raz odevali herkanje kervi, tripanje serca, flabo prebavnost želodca, topost uma, poželjivost do močnih pijač; vsi drugi so bili pa več ali manj oslabljeni na duhu in životu. Ravno tisti zdravnik našteva mnoge prig«>di*e, ko so si bi i fantini zavolio omenjenih napak smert na kopali. Temu se ni čuditi; ako se že odrašeni komaj komaj ustavljajo žalostnim nasledkom strupenega puhanja, kako hočete, da ne bo rahli život obnemogel V Očetje, matere, učeniki in odgojitelji! odprite oči, svarite svoje sinove in učence, varujte se nespametne prizaoašljivosti kakor tudi prenapete ojstrosti, s kakoršno bi ne dosegli svojega namena. Veliko se govori in sklepa, kako bi se dala n ladina preobračati in zbolj-šati; treba je manj besedovanja in več djanja. Začnite mladino predelovati pri glavi, ne pri nogah. Novošegni izobraževalci se repenčijo zoper procesije in obiskovanje cerkvd, češ: da razoglavljenje in sopar močno škoduje zdravju mladine, kar pa ne poterjuje ne skušnja, ne zdravniško mnenje; nasproti so pa slepi pri tolikanj škodljivi napaki, pri puhanji tabaka, ktera ima tolikanj hude nasledke! P08ledDje novice. Naj veči sam dela sedaj po Bvetu napad Da nemškega cesarja Viljema. 11. t. m. okoli poitrčh popoldne se je namreč peljal od sprehoda iz zverinjaka domu, kar poči revolver na sprehajališu s poti izmed lip. Zadet je bil le \6z, in tudi nekteri na-daljni streli k sreči tudi niso zadeli cesarja. Hudodelnik je nekak Henrik Maks Hodel, klepašk pomočnik, rojen v Lipsiji 1857, ki so ga precej prijeli. Preiskovaje njegovo stanovanje so našli več socijalno-demokratiskih spisov. Brez dvoma je zanikarnež protestant, zakaj ko bi bil katoličan, bi bili na vse široke usta davno že povedali. Ce pa ga ne bodo za katoličana ali celo za „je-zuita" še pr^strojili, se bo vidilo. Nesrečni hudodelnik je izmed delavskega stanu in ,,Vaterland" Bizmarku in „novim osrečevalcem" britke levite bere, kako so z be-sedolomstvom, izdajstvom, z nezvestobo do vsih naravnih zvez in pogodb, z neslišanim oplenjevanjem in mor-stvom stotisučerih stesali novo hišo; kako a preganjanjem vere, s trenjem naj zveatejsih podložnikov, z izdajstvom proizvodnih stanov v roke zmolzujočega judov-stva nezadovoljne delajo. Žugal je, da bo pekel na noge spravil; „Acheronta movebo!" v prid svoje zmage. Zdaj pa imajo pekel. „Poguba je prišla odzgorej", pravi „Vtld.", ,,odzgorej mora prihajati zdravilo. Kdor vesoljno katoliško napravo v svoji deržavi teptA, kdor škofe in mašnike iz dežele podi, v ječe vtika, rubi, kdor deljenje zakramentov, pridiganje, keršanški pokop pod kazni deva, ta naj se ne čudi, ako se brezbožnost tudi proti njemu oberne.... Kdor je zvezne kneze od njih posestva odstavljal, starodavno cesarsko hišo iz Nemčije sunil, naj ne tarna čez samosilstvo. Moralnost je ie ena, ki veže vladarje in prosjake." Od kakošne strani na to strašno dogodbo gleda Angleško in „Unita", kažejo naslednje verstice imenovanega lista: „Ti napadi na življenje nemškega Sir-a, kakor pišejo „Times", so se pričeli mesca maja 1866, in takrat so trikrat poskusili umoriti ga. To je bila zadnja doba goropadnih sklepov od strani pruskega kralja, ker bilo je na tem, da se sprč z Avstrijo in zedini z evropejskim uporstvom. Da bi ga v strah spravili, so ga rogovileži napadali, nadjajoči se, da ga bodo pridobili s tem žuganjem, kakor ao bili z orsinskimi bombami pridobili Napoleona III, francoskega cesarja. Po tisti dobi je „Sire pruski" razpel Lutrovo zastavo ter preganjal katoliško Cerkev, in ni mu žugala več nevarnost. Dandanes, ko je viditi, da se povrača k po-blevnišim mislim, so se pa ponovili prejšni napadi. Zloglasna kulturna borba rodi svoje poslednje sadove! Kdaj že bodo kralji oči odperli... Pogin tisti „kulturi, ki se končuje s kraljemorstvom !" Naj priatavimo tukaj še kraljemorske počenjanja „prehvaljene nove ere". Od 1. 1848 do 1878 so bili napadeni : 1849, 12. rožn. Mirosl. Viljem, sedanji nemški cesar, v doljnem Ingelheim-u. 1850, v majniku, pruski kralj Mirosl. Viljem IV. 1852, 6. sveč., španjska kraljica Izabela. In v vinotoku, Napoleon III, predsednik francoske republike. 1853, v sveč., avstrijanski cesar po Jan. Libeny-u. In v sveč. Napoleon III. 1854, 27. sušca, Karol III iz Parme. 1855, v majniku, kardinal Antonelli. In v kim. Napoleon III. 1856, v grudnu, napolitanski kralj. 1*5S, 14. pros., Napoleon III po Orsini-u in sokovarjih. 1.861, 14. julija, Viljem, pruski kralj, po Oskarji Be-ketu. 1*63, v grud., Napoleon III. 1865, 14. aprila, predsednik Linkoln v zveznih ameri-kanskih deržavah, umorjen. In 16. aprila ruski car. 1866, v rožn., pruski kralj. 1867, v rožn., Maksimiran I, ustreljen v Kvaretaru. 1868, umorjen serbski knez Mihael. 1869, Viktor Emanvel v Napolju; in namestni kralj egiptovski. 1870, Napoleon III. 1872, 18. sveč., umor namestnega kralja v Indiji. Napad na aDgleško kraljico. Zoper španskega kralja Amadeja. Iz Rima naznanjajo, da prihodnja konzistorija bo ob koncu rožnika. Takrat boclo nunciji dunajski, pariški, madriški in lisabonski poklicani v Rim in izvoljeni za kardinale. Pogajanja med Rusom in Turkom, da bi se obojni umaknili, so se boje razbile. Duhov she spremembe. V Ljubljanski škofiji: 0. g. Leop. Lotrič gre iz Zuženberka v Dobrepol]e za duhovnega pomočnika; č. g. Ant. Žlogar iz Mokronoga za mestnega kaplana k sv. Jakopu v Ljubljano; č. g. Mat. Zarnik, s Preloke v Šmartin pri Kranji; č. g. Jan. Golob iz Dol v Mokronog. Umerla sta čč. gg. Ant. Sovinec, iz teržaške škofije, v spod. Tuhinu 10. aprila, in kaplan Fr. Mali. R. I. P. — V pokoj se podd č. g. Ant. Čibašek, fajm.. v Škocijanu pri Turjaku, in duhovnija je razpisana 11. mal. travna. Ravno tako gre v pokoj č. g. Jan. Verščaj, fajm. v Stopičah, in duhovnija je razpisana 3. maja. Duhovnija Hotederšica je razpisana 24. aprila, in Planina na Metliškem 4. maja, ker ondotni administrator č. g. Matija Kadunec gre za administratorja v Preloko. — Preč. g. J- Rus je dobil Smarijo. Dobrotni darovi• v Za pogorelce „Starovaščane<( v Šentjernej i: Z Je-žice po č. g. fajm. 6 gl. 50 kr. — Ternovska fara v Ljubljani 5 gl. Za sv. Očeta: S Kopanja po č. g. fajm. 6 gl. 60 kr. Prosijo sv. blagoslova za srečno zadnjo uro. — Mož in žena, proseča sv. blagoslova, 50 kr. — Iz Lozic č. g. J. Hladnik 2 gl. — Neimen. 6 gld. po č. g. J. Po-rentu. Za afrikanski misijon: Iz Lozic č. g. J. Hladnik 6 gld. Misijonarjem v Kini v rešenje stradajoČih: Neimenovan duhoven 20 gl. Za Božji grob v Jeruzalemu: Po č. g. Jož. Vidmarji, fajm. v Žirčh, 6 gl. 93 kr. — S Kopanja po č. g. fajm. 2 gl. 8 kr. Za sv. Detinstvo: Mož in žena 50 kr. — Neimenovana 2 gl. — Iz Polhovega gradca 12 gl. s pristav-kom: Naj bi se hitro kak ubog otrok hude lakote, ki ravno v Kini razsaja, bogoljubno otel in za nebesa pridobil. — Neimenovan 1 gl. — S Preddvora 1 gl. Za stradajoče v Abisiniji: Po č. g. A. Pogorelcu 2 gl. - 0. g. D. Čigon 1 gl. Za stradajoče v Indiji: C. g. D. Cigon 1 gl. Za poljubne dobre namene: Preč. g.^dek. J. Križaj 9 gl. — Čast. gosp. J. Mrak 1 gl. — C. g. Lor. Rozman 3 g). Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovl nasledniki v Ljubljani.