1 > S- '<>■''	'
1 . 1
Četrtek, 8. januarja 2004, št. 2, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR
uetneK, b. januarja ¿uu^, m. igiu ia., hok i™-««, »o«.. ------------------
Demokracija
% Dr. Alenka Šuerc Verski pouk cilja na dve področji
Dr. Janko Kos
Simbolika
slouenskm
praznikov
9771408049069
Kako hitro je življenje?
Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij.
Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multlmedijsklh vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijskl pripomoček, ki
združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia.
Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij.
M o bite IUMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij

tretja stran
Trezno v raj
Slovenci smo bili dolga stoletja sestavni del habsburške monarhije, kar je močno vplivalo na oblikovanje naše nacionalne identitete. Šlo je za državno tvorbo, ki je bila umeščena v srednjeevropski prostor. S svojim svetovljanskim glavnim mestom Dunajem je bila monarhija sestavni del takratnih najmodernejših evropskih tokov. S pomladjo narodov leta 1848 je prišlo do velikih sprememb, zahtev posameznih narodov (tudi Slovencev) po večji avtonomiji in suverenosti. Na te nove okoliščine se avstro-ogrska monarhija ni znala ustrezno odzvati, zato je ob koncu prve svetovne vojne razpadla. Slovenci smo takrat veliko pričakovali od združitve z južnoslovanskimi narodi. Ker Država Slovencev, Hrvatov in Srbov ni mogla samostojno obstati, se je bila prisiljena združiti z Karadordevičevo Srbijo. Postali smo del države, ki je bila centralistična in v kateri se je srednjevropska kultura soočala z orientalsko, rimokatoliška vera s pra-voslavjem in celo z islamom. S tem smo Slovenci na neki način pretrgali popkovino s Srednjo Evropo in se priključili Balkanu. V danem zgodovinskem trenutku je bila Jugoslavija za Slovence očitno edina realna možnost. Za našo samozavest pa je bilo po drugi strani takrat pozitivno, da smo se v jugoslovanski kraljevini znašli v vlogi najrazvitejših in da smo ustanovili slovensko univerzo in še nekatere druge ustanove, ki jih potrebuje vsak dozorel narod. Med drugo svetovno vojno, ko smo bili okupirani, so nam jo močno zagodli komunisti. Zakuhali so boljševiško revolucijo, ki je prinesla veliko tragedijo slovenskemu narodu. Njene posledice čutimo še danes. Po vojni smo se znašli za železno zaveso v enopartijskem sistemu, ki se je zgledoval po stalinistični Sovjetski zvezi.
Ob demokratičnih spremembah konec osemdes-tih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja smo upali v demokratizacijo in slovensko osamosvojitev. Veliko upov se je uresničilo, precej jih je ostalo neuresničenih. O tem je pred dnevi v slovenskem "osrednjem časniku" (presenetljivo je objavil celo več razmišljanj drugače mislečih o bližajočem se vstopu Slovenije v Evropsko zvezo) pisal pisatelj Drago Jančar. Opozoril
je na zbornik z naslovom Ura evropske resnice za Slovenijo, v kateri so neravnodušni slovenski intelektualci izčrpno govorili, kaj je v Sloveniji narobe, na katerih področjih še zmeraj tičimo v miselnih in dejanskih vzorcih prejšnjega sistema, ki nikakor ni bil demokraija, pa tudi o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi se uveljavili evropski standardi političnega življenja, tržnega gospodarstva in socialne solidarnosti. Kot pravi Jančar, "debate ni bilo, vsi problemi so ostali na mizi. Nič čudnega ni, da so pogovori pri predsedniku republike, ki pomenijo po letu devetdeset tudi prvi resnejši poskus izmenjave strokovnih pogledov, kulturnega dialoga in iskanja konsenza o naši evropski prihodnosti, v precejšnji meri še zmeraj tudi pogovori o preteklosti. In sedanjosti". Jančar ugotavlja, da ura evropske resnice morda prihaja sedaj. Pravi, da se verjetno z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo ne bo zgodilo nič dramatičnega, "vsaj nič takega, kot se je dogajalo konec osemdesetih in v začetku devetdesetih, ko je med bobnenjem in treskanjem šel k vragu stari svet". Po njegovem bo to miren in dolgotrajen prehod, četudi bo to Evropa dveh hitrosti, kot se govori v zadnjem času. "Ampak jaz sem prepričan," piše Jančar, "da o tem, kako se bomo mi vozili, poslej ne bodo odločali bruseljski uradniki, ampak zgolj mi sami /.../ ura evropske resnice ne prihaja tako, kot nekateri mislijo, da bodo namreč evropski skrbniki varovali naš tako imenovani nacionalni interes, evropski nadzorniki pa urejali enakopravnost v političnem življenju, pluralne medije, družbeno toleranco, socialno solidarnost. Te reči si bomo že morali urediti sami. In to drugače, kot nam je uspevalo doslej."
Nedvomno se je ob tem mogoče strinjati z drugim uglednim pisateljem Alojzem Rebulo, da je bil vstop Slovenije v združeno Evropo neizogiben, "če se ni hotela obsoditi na nemogočo izolacijo sredi čedalje bolj globaliziranega sveta", pri čemer pa je treba opozoriti, da se pri tem ne smemo vdajati prevelikim iluzijam, kot so jih imeli Slovenci po prvi svetovni vojni pri Wilsonovih točkah, na podlagi katerih naj bi vsak narod sam odločal o svoji usodi, ali pa po drugi svetovni vojni, ko so domobranci naivno verjeli v zahodne zaveznike in se pošteno ušteli.
Bližajoči se vstop Slovenije v Evropsko zvezo je vsekakor velik dosežek za Slovenijo in priložnost za veselje nad doseženim. Je pozitiven premik, na katerega pa moramo gledati trezno in ne naivno in se hkrati zavedati, da sam vstop v EZ še ne bo prinesel raja na zemlji. Izkušnja nesprejete evropske ustavne pogode nam namreč kaže, da Imajo tudi v združeni Evropi interesi posameznih držav veliko vlogo. Slovenci se bomo morali zato presneto potruditi, da bomo zavarovali svoje interese, hkrati pa poskrbeti, da se bodo uradno sprejeti evropski standardi prelili tudi v slovensko realnost.	Metod Berlec
Bližajoči se vstop Slovenije v Evropsko zvezo je vsekakor velik dosežek za Slovenijo in priložnost za veselje nad doseženim. Je pozitiven premik, na katerega pa moramo gledati trezno in ne naivno.
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
V
I
o
kazalo
Simbolika slovenskih praznikov
Prazniki, ki v Sloveniji veljajo za državne ali so po zakonu dela prosti dnevi, imajo svoj vsakdanji pa tudi globlji pomen.
Strokovnost nad politiko? Leto velike izgube
Dvanajstega januarja bo minilo natanko leto dni, odkar je Slovenijo pretresla tragična novica, da je v 71. letu v Nemčiji za posledicami srčnega infarkta umrl dr. Jože Pučnik. Tako njegovi prijatelji, znanci in zavezniki kot tudi njegovi politični nasprotniki so si bili enotni, da je umrl človek velikega formata.
Zakon sodijo naj državljani
Bo usoda t. i. tehničnega zakona v rokah suverenega nosilca oblasti - v rokah državljanov Slovenije? Izkazalo se je, da nimamo takšne izvršilne oblasti, ki bi bila sposobna rešiti vprašanje poprave morebitnih krivic t. i. izbrisanim, da pa imamo ustavno sodišče, ki zelo rado prehaja s pravnega na politično področje in s tem zakonodajalcu narekuje sprejemanje odločitev.
18 Superposli za posameznike 20 Šokantno zadolževanje države 22 Nikoli dokončana zgodba
31 (Ne)zrela demokracija
Po naključju so ob koncu minulega leta z razmikom dobrega meseca volili nov parlament najprej na Hrvaškem, 23. novembra, nato pa še v Srbiji, 28. decembra. Posebno v naših .> " medijih smo lahko zasledili iskanje vzporednic glede volilnih izidov. V resnici pa nam prav primerjava volilnih izidov pokaže velike razlike med državama.
Verski pouk cilja na dve področji
46 56
Zločin rez kazni Za zdaj nobenih čudežev
Pogovor z dr. Alenko Šverc
Verski pouk cilja na dve področji. Prvo je spoznavanje krščanske kulture, njene simbolike ter navzočnosti v kulturi in umetnosti. Drugo ciljno področje verskega pouka pa so eksistencialna vprašanja. Vsak človek si postavlja vprašanja, kot so: kdo sem, kam grem, zakaj trpim, zakaj sem takšen, zakaj bolezen. Religije ponujajo odgovor na ta vprašanja.
Tudi letos bo v NBA naslov očitno ostal na zahodu, kjer se igra občutno boljša košarka, kar velja
Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Ivo Žajdela; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o„ Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 10.800 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev.
■ . Bm^^HB	i^^HHHBHi^^^HH^^HHHH BUBl H H ■■HH IHH	I
—
ES	Demokracija »2/2004
predvsem za fazo napada.
Identiteta (Stran 8)
Dolenjec, ki ne pije
cvička
(Stran 10)
Maistrovo leto (Stran 15)
Sporni kandidat	^
(Stran 24)
Ljudska volja proti arogantni oblasti? (Stran 25)
Kdo davi občine? (Stran 26)
Vatikan potrdil čudež (Stran 29)
Nazaj v domovino (Stran 30)
Dalijevo leto (Stran 38)
Elizabeta je zagreta (Stran 40)
Črni Kamnitnik (Stran 42)
Prstan: tretjič in zadnjič (Stran 48)
Prašnikar v nevarnosti (Stran 55)
Ema 2004 (Stran 48)
Bleščeče leto (Stran 60)
Prvi zahodnonemški
kancler
(Stran 62)
Pušeljc sprenevedanja (Stran 65)
pogovor
Obdržati dober sloves
Pogovarjali smo se z Ircem Ervvanom
Kako komentirate težave pri sprejemanju evropske ustave?
Čeprav nas je neuspeh medvladne konference v Bruslju razočaral, pri tem ne smemo pozabiti na vse tisto, o čemer se je evropskim voditeljem vseeno uspelo dogovoriti. Prav tako ne smemo pozabiti na besedilo osnutka evropske ustave, ki je bilo sprejeto ob koncu Konvencije o prihodnosti Evrope. Ta dokument predstavlja vrhunec širokega posvetovalnega procesa, ki je potekal po vsej Evropi. Čeprav besedilo osnutka še zdaleč ni popolno, pa je eno pomembno načelo, ki ga vsebuje, dobilo soglasno podporo: razširjena Evropa za učinkovito delovanje nujno potrebuje ustavo. Kratek čas, namenjen medvladni konferenci, ne sme predstavljati prisile za dogovor med voditelji. Pomembneje je doseči politično voljo za dosego takšnega dogovora, ki bo sprejet čim širše in bo ohranil občutljivo institucionalno ravnotežje med velikimi in manjšimi državami. Zdaj bo morala Irska kot predsedujoča Evropski uniji prevzeti ta izziv. Majhna država, geografsko z obrobja Evrope, ima za sabo že pet uspešnih predsedovanj, zato ni razloga, da ji pri tem ne bi uspelo.
Kakšna je vaša ocena priprav Slovenije na vstop v EU? Na kaj moramo biti pozorni vtem kratkem, a ključnem obdobju, ki nas loči od polnopravnega članstva?
Redna poročila o napredku držav kandidatk, ki jih je v preteklih letih objavljala evropska komisija, in poročilo o pripravljenosti držav pristopnic, ki ga je komisija objavila letos novembra, so vsakokrat uvrstila Slovenijo med bolje, če ne celo najbolje pripravljene države. To prizna-
nje je nagrada za trdo in predano delo vseh, ki so bili vpleteni v priprave, še posebej za vladno službo za evropske zadeve, državni zbor, podjetja in civilno družbo. To je bilo skupno prizadevanje, ki je okrepilo načelo partnerstva v Sloveniji - zbližalo je torej vlado, poslovni svet, parlament in civilno družbo, ki so si skupaj prizadevali za skupni cilj. Slovenijo v tednih pred njenim vstopom v EU čaka še en ključni izziv: zagotoviti bo morala administrativne in kadrovske pogoje za dostop do sredstev strukturne in ko-hezijske pomoči in njihovo učinkovito porabo. Slovenija je že do zdaj dokazala, da je sposobna zagotoviti visoko absorbcijo evropskih sredstev. Ta dobri sloves mora zdaj obdržati. Drugi, dolgoročnejši izzivpa je povečati sredstva za raziskovanje in tehnološke inovacije. To je ključnega pomena za pridobivanje sredstev iz evropskih raziskovalnih programov pa tudi za dvig konkurenčnosti majhnih in srednje velikih podjetij. Hitro delovanje na tem področju bo tisti dejavnik, ki bo zagotovil Sloveniji vodilno mesto v Evropi in preprečil nevarnost njenega nazadovanja.
Lahko v čem primerjate Irsko in Slovenijo?
Največja podobnost je v keltskih koreninah, ki jih imata oba naroda, in v razgibani zgodovini. To, da smo bili izpostavljeni tako veliko zunanjim vplivom, je s sabo prineslo visoko vrednotenje kulturne raznolikosti, ki mora ostati v središču evropskega združevalnega procesa. Tako kot Slovenci smo tudi Irci pred pridružitvijo evropski družini nekoliko podcenjevali svoje sposobnosti. A nesamozavest je hitro nadomestil nov optimizem, ki je Irsko pripeljal tja, kjer je danes. Slovenija bo, če bo znala igrati na svoje karte in bo ohranila močno politično odločenost, prav tako uspešna.	Mitja Volčanšek
Danes cenzurirajo nekoč cenzurirani
Na tedniku Mladina, ki je nekdaj veljal za alfo in omego slovenskega novinarstva, v zadnjih letih pa se je spremenil v politični pamflet, so svoje bralce za novo leto obdarili z zanimivim darilom. Po novem namreč vse odzive bralcev, ki jih le-ti pošljejo na njihove spletne strani, enkrat tedensko pregledajo in nato objavijo le tiste, ki se uredništvu zdijo primerni. Kdo bi si mislil, da bodo bralci Mladine dočakali tisto, česar je bila konec osemdesetih deležna Mladina sama - cenzuro!
Fouerejem, vodjem delegacije EU v Sloveniji
tri pike...
Borovničke
Rop je na novoletno jutro sedel v dnevni sobi in užival ob gledanju lastnih intervjujev in novoletnega nagovora. Se posebno mu je bila všeč popolna prevlada nad neukimi novinarkami, ki so ga neprestano spraševale nekaj, česar jim sploh ni odobril. Ena je bila celo tako nespodobna, dajo je bil prisiljen brcniti pod mizo, česar kamera seveda ni smela zabeležiti. Brezsram-nica ga je trikrat vprašala, kako je s korupcijo v vladi in stranki, pa ji je že prvič lepo povedal, da so zeljne glave na Goričkem kljub suši prav lepo zaobljene. Krava zmešana. Drugič bom sam sebi postavljal vprašanja, je odločil.
Nato je primerjal svoj nagovor z Drnovškovim in bil še bolj zadovoljen. Nedvomno je bilo njegovo stikanje prstov med govorom (verjetno gre za kakšno posebno obliko pretakanja pozitivne energije) mnogo odločnejše in natančnejše kot pri Drnovšku. Zdelo se mu je tudi, da mu je uspelo tokrat prvič celo z nekaj več besedami povedati bistveno manj od Drnovška. Očitno je učenec že presegel učitelja, je menil.
Po dveh urah poslušanja samega sebe pa ga je nenadoma prešinilo: kako je ta tip neznosno težak in vase zagledan. Spoznanje je bilo šokantno. Nujno sije zaželel popiti nekaj konkretnega. Ker pa so prejšnjo noč uničili vse, kar je bilo tekočega, proti jutru je hotel Anderlič popiti celo živo srebro iz termometra, je bil prisiljen oditi v mesto. Na železniški postaji je končno našel odprt lokal in naročil konjak. Natakar gaje podučil, da pred deseto ne bo nič, in mu ponudil borovničke. 14,99 odstotka alkohola bo moralo zadostovati do desetih. "Zakon je zakon," mu je natakar ravnodušno pojasnil. Rop je preklel Kebra in njegov zakon in si naročil celo steklenico. V na pol opojni kapljici je utapljal razočaranje nad samim sabo, nato pa si je od natakarja sposodil papir in svinčnik in ob pogledu na neprespane klošarje začel pisati nagovor ljudstvu.
"Drage Slovenke in Slovenci Najprej se vam opravičujem, ker sem vas v novoletnem nagovoru degradiral v državljane in vas tako nehote izenačil z izbrisanimi. Zapomnite si za vedno, na Slovenskem smo bili, smo in bomo mi gospodar. Kot drugo sem spoznal, da kot tak nisem sposoben voditi vlade, zato nepreklicno odstopam Da pa vam dokažem, da sem z dušo in telesom Slovenec, bom poleg tega, da sem se napil, storil še samomor." Nato je požrl kapsulo strupa. Toda kapsula ni mogla dol, ker so prav v tistem trenutku borovničke šle gor. Nato je utrujen zaspal.
"Gospod predsednik, kakšna čast, da ste praznovali z nami," so ga zbudile besede klo-šarja. Rop je v trenutku zmečkal govor, sklical novinarje in se naslednji dan naslajal ob naslovu Predsednik Rop preživel noč z brezdomci.
Aleksander Skorc
h-umor
diktafon
"Zbadanje nasprotnika je sestavni del igre in mi kar ugaja."
(Košarkar Krke Marko Antonijevič ima tudi sredi tekme dolg jezik.)
"Kristus je vodo spremenil v vino, a mu ni nihče očital, da je podpiral alkoholizem."
(Enologinja dr. Slavica Šikovec zna zavrniti Keb-rovo prohibicijo tudi s teološkimi argumenti.)
"Iztoka Čopa!"
(Veslač Iztok Čop že ve, katerega veslača in veslaško posadko bi kupil, če bi imel veliko denarja.)
"Ne, prav nič se mi ne toži po takšni oblasti."
(Janez Drnovšek prav nič ne pogreša časov, ko je bil predsednik vlade, zato uživa na položaju predsednika države, kot bi bil na dopustu.)
"Čas pred novim letom je ena sama muka, en sam stres."
(Novinarka Ranka Ivelja se pred novoletnimi prazniki ne počuti prav zdravo. Se dobro, da so prazniki že mimo.)
"Upam, da bodo državljani na referendumu 22. februarja razkrili te maske in da referendumskega rezultata ne boste izničili z izgovorom, da je bil izveden na pustno nedeljo."
(Poslanec SMS Igor Stemberger si ne želi, da bi volilci na volišča pri referendumu o "izbrisanih" prihajali v maskah.)
"Desnica lahko v tem trenutku verjetno računa na dokaj močan izbruh ksenofobije, prek tega pa na vsaj nekoliko povečano količino glasov na letošnji volitvah.
(Nekdanjega urednika Sobotne priloge Dela Janka Lorencija skrbi, da bi desnosredinske stranke pridobile glasove zaradi razprav o t. i. izbrisanih. Ne vpraša pa se, kdo je kriv za povsem neprimeren tehnični zakon o t. i. izbrisanih.)
"Skoraj zagotovo me ne boste srečali pri oblačilih."
(Natalija Verboten se ne prepušča nakupovalni mrzlici, še zlasti ne tisti v trgovini s tekstilom, saj ima svojo stilistko.)
"Barbara mi vedno pravi, da bom, tudi če bom na smrtni postelji in bo kdo prišel mimo in rekel, da bo jutri žur, takoj vstal."
(Zoran Predin se ne bo vdal niti na smrtni postelji.)
O
Demokracija • 2/2004
zgodbe
Na poti v reorganizacijo	i modrosti tedna
"To, čemur smo priča pri nas (glede statusa verskega pouka, op. ur.), je strupen laicistič-ni liberalizem, čeprav ga skušajo njegovi nosilci in zagovorniki prikriti z devetimi tančicami. Toda kakorkoli že, uveljavljanje temeljnih človekovih in starševskih pravic ne more in ne sme biti odvisno od pogledov, nazorov in stališč vsakokratne večine v državnem zboru, vladajoče politične garniture ali personalne sestave ustavnega sodišča."
(Psiholog dr. Hubert Požarnik) • ••
"V intervjuju na TV SLO je predsednik vlade odgovarjal na vprašanja odgovorne urednice
Tanje Starič. Doživeli smo redko viden pogovor, v katerem smo opazovali agonijo urednice, ki ni uspela gostu postaviti vprašanja. 'Ampak dovolite, da zdaj jaz povem!' jo je zabijal premier Anton Rop in potem razpredal misli, dokler se sam v sebi ni odločil, da je do konca povedal tisto, kar se je že pred intervjujem namenil povedati. Vprašajmo se samo, kako bi bil videti dialog, ki ga ne bi prenašale teve kamere. In lahko samo ugibamo, po kateri paraboli bi po njegovi pisarni leteli stoli in fikusi, če bi se mu podrejeni uprl!"
(Sociolog dr. Bernard Nežmah)
Eldeesove politične čistke
Zamenjava Matjaža Čačoviča, zdaj že nekdanjega predsednika uprave uspešne družbe Droga iz Portoroža, je zbodla marsikoga v državi. Uprli so se ji tako zaposleni v Drogi kot tudi sindikati, prvič pa se je do tega opredelilo tudi Združenje Manager. Vsi so Čačoviča podprli, vendar je roka nadzornega sveta bistveno močnejša. Nadzorni svet, vodi ga dr. Bogomir Kovač, nekdanji kandidat za predsednika države s podporo LDS, nekdanji predavatelj na kumrovški politični šoli in zdajšnji gospodarsko-finančni komentator, je odločbo o zamenjavi Čačoviču poslal kar v bolniško posteljo. Razlog za to naj bi bila menda "odločitev predsednika uprave za nameravani prodor prodaje paštet na indonezijski trg, saj Indonezijci raje jedo riž kot kruh". Pri tem ga niso prepričale niti besede, da raziskave kažejo, da desetina Indonezijcev raje kot po rižu posega po kruhu. Desetina pa v tem primeru pomeni 23 milijonov ljudi, kar je toliko prebivalcev, kot če bi združili 11 Slovenij. Tisti, ki bolje poznajo stvari, pa pravijo, da je bil izvirni Čačovičev greh v tem, da je na mestu vodje za indonezijski trg zaposlil Andraža Vehovarja, nekdanjega poklicnega in zdaj nepoklicnega tajnika SLS. S tem naj bi v Drogo spustil ljudsko stranko, kar je nezaslišan greh. To, da je predsednik nadzornega sveta član LDS, pa tako ali tako nič ne pomeni. Poleg tega verjetno niso nepomembne niti govorice o nameravanem prevzemu Droge s strani enega od tujih kupcev. Po stari slovenski praksi bo novi predsednik uprave pri prevzemu s strani tujega partnerja (morda celo sovražnem!) kooperativnejši od "starega". Podobno, kot bo kooperativnejši
Bomba v evropskem parlamentu
bilo opremljeno z nalepko o "občutljivi vsebini", v eksploziji pa je bilo uničeno. Varnostne službe evropskega parlamenta so takoj začele s poostrenim nadzorom, začela pa se je tudi preiskava dogodka. Za zdaj je znano samo to, da so vse omenjene pisemske bombe prispele iz Bologne, zato italijanska policija sumi, naj bi bile zanje odgovorne nekatere italijanske anarhistične skupine, njihov namen pa naj bi bil le širiti paniko in ne morda resno poškodovati ali ubiti katerega izmed visokih evropskih predstavnikov, na katere so bile pošiljke naslovljene. Kakor koli že, previdnost ne bo odveč. M. P.
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
tudi pri dodelitvi poslov podjetju, ki ga vodi žena predsednika nadzornega sveta. Kovač in LDS že vesta, kako se stvarem streže. V. K.
O
Kljub opozorilom stroke in politikov iz vrst opozicije je vlada tik pred silvestrovim potrdila nov statut državne Družbe za avtoceste RS (DARS). Po tej spremembi se bo Dars preoblikoval v navadno delniško družbo, pripojil pa si bo tudi Podjetje za vzdrževanje avtocest. Vlada je spremembo statuta potrdila na podlagi zakona o preoblikovanju podjetja, ki je bil v parlamentu konec leta sprejet po hitrem postopku. V obrazložitvi zakona je bilo takrat napisano, da je "hitrost" potrebna zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Poslanci iz vrst
vladajoče koalicije so tem besedam seveda sledili in potrdili vse, kar je od njih "zahtevala" vlada. Janez Črnivec, poznavalec avtocestnega programa, je konec novembra v pogovoru za naš tednik dejal, da osebno prav nič ne verjame, da bo po preoblikovanju Darsa vse drugače. Izrecno pa tudi nasprotuje vstopu zasebnega kapitala v novo družbo. Le malokdo ve, da so v stari lupini Darsa -podobno kot v nekdanji Ljubljanski banki - ostali dolgovi, ki jih bomo morali na koncu poravnati davkoplačevalci. Zdaj je, kar je, po novem ima Dars poleg tega, da v imenu države skrbi za organiziranje in vodenje graditve avtocest, tudi koncesijo za njihovo upravljanje in vzdrževanje. Spremenjeni statut pa pomeni tudi spremembe v organizaciji in delovanju družbe nasploh. Pomembna novost je še to, da bo Dars za potrebe financiranja graditve avtocest izdajal obveznice. Že letos naj bi jih izdal za 11 milijard tolarjev, po mnenju nekaterih strokovnjakov, ki so kritični do tovrstne "preobrazbe" državne družbe, pa naj bi to pomenilo začetek privatizacije te ustanove. Poleg tega naj bi se Dars s preoblikovanjem izognil nadzoru revizorjev računskega sodišča. Spomnimo, da so ti v preteklih letih pri tovrstnih pregledih našli veliko napak, o katerih so se kresala mnenja, vrednost graditve avtocestnega križa pa se je z začetne ene milijarde evrov povzpela na neverjetnih 13,9 milijarde. Posojila za avtoceste bomo odplačevali do leta 2033 ali celo 2040.	V. K.
Od konca minulega leta prihajajo na naslove visokih evropskih uradnikov in institucij pisemske bombe. Ena je bila naslovljena na predsednika evropske komisije Romana Prodija, saj sta pred njegovim domom eksplodirali dve manjši bombi, le nekaj dni za tem pa je bila na njegovo ženo
naslovljena pošiljka s knjigo, v kateri je bil skrit eksploziv. Prav tako so bila sumljiva pisma naslovljena na predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta, na sedež policije Euro-pol, kjer so jo deaktlvirale posebne enote nizozemske vojske, in na tožilstvo Eurojust, kjer se je prav tako izkazalo, da je šlo za eksplozivno snov. Pred nekaj dnevi pa je počilo tudi v evropskem parlamentu, natančneje v pisarni Hansa Gerta Potteringa, vodje poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP), največje stranke v evropskem parlamentu. Po besedah tiskovnega predstavnika EPP je pismo odprla Potteringova tajnica. Pismo je
pro&contra
V razmislek
Minuli torek se je začelo zbiranje podpisov v podporo referendumu o graditvi džamije. Velikost objekta, ki bi s svojo kolosalnost-jo prekosil ne samo vse slovenske cerkve, temveč celo večino nakupovalnih središč, je eden glavnih razlogov za nasprotovanje njegovi graditvi. Ne moremo namreč kar tako dovoliti, da bi nekdo po naši deželi napenjal mišice s postavljanjem objektov, ki bodo že s svojo zunanjostjo izpričevali, da na svoji zemlji nismo več gospodar. Čeprav je nesprejemljiva že graditev prve, ljubljanske, džamije, se nikakor ne kaže slepiti - ko bo postavljena ta, bodo slovenski muslimani zahtevali nove in nove. Slovenski mufti je to že nakazal v začetku preteklega leta, vendar je nato zaradi ogorčenja javnosti idejo za nekaj časa pospravil v predal. Toda ko bo prvi cilj dosežen, ne bo več razloga, da ne bi islamska skupnost zahtevala še drugega, in to ne samo džamij, ampak še verjetno marsičesa. Samo ozrimo se v Francijo ali katero izmed drugih evropskih držav, kjer prebivalci muslimanske veroizpovedi postavljajo vedno nove zahteve (od nošenja muslimanskih rut v šolah do razglasitve muslimanskih praznikov za dela proste dni). Ne
kor ni naperjeno proti v Sloveniji živečim muslimanom. Prepričan sem, da so povečini zgledni in pošteni državljani. Nedvomno imajo pravico do svobodnega in nemotenega izvajanja svoje veroizpovedi. Toda zaradi tega ne moremo žrtvovati vitalnih interesov slovenskega naroda. Zadeve so namreč povsem jasne. Rodnost v Sloveniji je že katastrofalno nizka in vodi v izumiranje naroda. Pri v drža-
Leto 2004 je tudi leto vstopa Slovenije v Evropsko zvezo, zato niti ni čudno, da nas časopisi v zadnjem času zasipajo z raznimi članki o vprašanju slovenske nacionalne identitete. Odpiranje tovrstnih vprašanj je seveda na mestu, saj se bo Slovenija le stežka upirala tokovom globalizacije. Drugo vprašanje pa je seveda, kaj je (do)sedanja oblast storila za boljšo nacionalno identiteto, kajti jasno je, da
Identiteta
naši "liberalni" mediji posmehovali. Posledice razkroja nacionalne identitete pa so pri mladih rodovih čedalje vidnejše - mnogi mladi niti ne poznajo več slovenske zastave in himne, nacionalni ponos je nekaj, česar se je treba sramovati (razen morda ob kakšni nogometni tekmi), vse, kar je tuje, je "fensi", je več vredno, četudi gre za uvožene praznike, kot je na primer noč čarovnic.
Glavni razlog je predvsem v šolstvu, ki otrok praktično ne vzgaja v duhu domoljubja.
vo priseljenih prebivalcih (še posebej to velja za muslimane) je stopnja rodnosti višja kot pri Slovencih, poleg tega je zaradi staranja prebivalstva in premajhnega števila rojstevvprihod-nosti neizogibno pričakovati nove vale naseljevanja. Preprosta matematična logika pove, da bomo Slovenci pri nadaljevanju takšnih trendov prej ali slej postali manjšina v lastni državi. Delno se je mogoče proti temu bojevati z aktivnim spodbujanjem rojevanja otrok, česar se ni resneje lotil še nihče. Toda v vsakem primeru moramo čim večji del priseljenih prebivalcev poskušati vključiti v naš način življenja, v našo kulturo, jih posloveniti. In džamija, ki bo precej več kot samo versko središče, saj jo že po-
ne gre le za prepoznavnost Slovenije, temveč predvsem za lastno zavedanje nacionalne pripadnosti.
Morda se bo kdo vprašal, kaj ima nacionalna identiteta opraviti s strpnostjo. Zadnji dogodki v zvezi z "izbrisanimi" in džamijo kažejo, da je teh povezav kar nekaj. O strpnosti do manjšin se že nekaj let govori, a večjega napredka ni - nestrpnost je v Sloveniji še vedno velik problem (sem je treba prišteti tudi nestrpnost do Cerkve in ljudi drugačnega političnega prepričanja), strpnost pa je nekakšna floskula, s katero se kitijo mnogi dušebrižniki. Problem ni samo v tem, da so tisti, ki tako radi prisegajo na strpnost, dostikrat sami nestrpni, problem je tudi v na-
Džamija v središču Slovenije bo predvsem utrjevala islamsko kulturo v naši državi.
preseneča, da se avtohtoni prebivalci marsikje počutijo tujce v svoji deželi. Si želimo, da bi se to zgodilo tudi nam, po vseh rodovih Slovencev, ki so se bojevali in umirali do dokončne osamosvojitve Slovenije?! Se je bilo vredno bojevati za kaj takega?
Največji problem džamije pa ni v njeni izzivalni velikosti, temveč v utrjevanju in siljenju islamske kulture, ki je neavtohtona v našem prostoru. Ne želim biti narobe razumljen - besedilo pričujočega komentarja nika-
budniki graditve naslavljajo z islamskim kulturnim centrom, prav gotovo ne bo pripomogla k stapljanju priseljenega prebivalstva z avtohtonim, temveč bo predvsem utrjevala islamsko kulturo v naši državi.
Zato močno upam, da bodo vse domoljubne Ljubljančanke in Ljubljančani ne glede na politično, versko ali nacionalno pripadnost oddali svoj podpis in podprli razpis referenduma o džamiji.
Denis Vengust
cionalni identiteti, ki zlasti pri mladih rodovih vidno šepa. Glavni razlog je predvsem v šolstvu, ki otrok praktično ne vzgaja v duhu domoljubja. Domovinska vzgoja je namreč za slovenske psevdoliberalce nekaj zastarelega, anahronističnega in preživetega. Ko je zgodaj poleti leta 2000 takratni minister za šolstvo Lovro Sturm želel vnesti v šolo več državljanskega in nacionalnega ponosa z uvedbo petja slovenske himne ob koncu šolskega leta, so se mu
Kot pravi dr. Marko Kremžar v Sobotni prilogi časnika Delo, imamo Slovenci globoke in plemenite korenine, a se včasih vedemo, kot da bi se jih sramovali. "Če namreč sami ne poznamo svojih korenin, naša prepoznavnost ne bo imela večje teže kot katerakoli blagovna znamka," trdi dr. Kremžar. V teh besedah bi lahko našli tudi ključ do reševanja problema (med)nacionalne nestrpnosti. Nobenega dvoma ni, da je to predvsem posledica oslabljene nacionalne identitete, šibko identiteto pa mnogi kompenzirajo z nestrpnostjo do drug(ačn)ih. Seveda pa v zadevi "izbrisani" še zdaleč ne gre samo za nestrpnost. A Matevž Krivic ima vsekakor prav, ko pravi, da največjo odgovornost za nestrpnost nosi oblast. Mi lahko dodamo, da ne samo zaradi "izbrisanih", ampak tudi zaradi mačehovskega odnosa do zdrave nacionalno-domoljubne vzgoje. Minister Gaber pa nič.
Gašper Blažič
O
Demokracija • 2/2004
<r
kolumna
Dr. Janko Kos
Prazniki, ki v Sloveniji veljajo za državne ali so po zakonu dela prosti dnevi, imajo svoj vsakdanji pa tudi globlji, simboličen pomen. Večini Slovencev so priložnost za počitek, nedelo, zabavo. Večina tistih, ki se imajo za kristjane, praznuje na primeren način verske proste dneve. Slabše se godi državnim praznikom, kot so dan upora proti okupatorju, dan državnosti, dan samostojnosti. In tu je še dan reformacije, ki ga večina katoliških Slovencev pa tudi načelnih ateistov komajda praznuje drugače kot z nedelom.
Simbolika slovenskih praznikov
Za državne praznike mnogi slovenski državljani ne izobešajo zastav, bolj kot javnost jih zanima zaseb-ništvo. To jim je ostalo iz komunističnega časa, ko so iz javnega življenja, prepreženega z ideologijo, njenimi ustanovami in simboli, bežali v zasebnost S tem nadaljujejo v samostojni pokomunistični državi.
Toda slovenski prazniki imajo poleg vsakdanjega koristnega tudi simboličen pomen, in ta je vprašljiv. Njihov nastanek sega v prva poosa-mosvojitvena leta, ko se je stari komunistični prazniški koledar moral nadomestiti z novim demokratičnim. Ta nosi na sebi jasna znamenja zgodovinskega kompromisa med "starim" in "novim". Spet so bili priznani verski prazniki, ki jih je komunistična oblast izbrisala. Resda so se vrnili v manjšem obsegu kot drugje po Evropi, praznični so postali samo božični in velikonočni dnevi; katoliški večini je bil podeljen še praznik Marijinega vnebovzetja, protestantski manjšini dan reformacije. Nekaj državnih praznikov je bilo odpravljenih, še več preimenovanih ali prestavljenih na drug dan. Ostal je Prešernov dan kot slovenski kulturni praznik iz leta 1948. Pomislek, zakaj proslavljati pesnikovo smrt, ne pa njegovega rojstva, se zdi upravičen. Ali bi Nemci proslavljali Goethejevo smrt, Angleži Shakespearovo? Ostal je prvi maj, vendar ne kot dan prvotnega "razrednega boja", ampak kot "praznik dela"; tako so ga prekrstili v socializmu, ko so vsi morali biti "delavci", kot da delavskega razreda kmalu ne bo več. In zdaj? Gre za proslavljanje "dela" kot nasprotja "kapitalu"? Ali naj se proslavlja "delo" poprek in počez? Ostal je praznik OF, preimenovan v praznik "odpora proti okupatorju". Toda državni praznik je lahko samo dogodek, ki še zmeraj določa obstoj in življenje države - v Franciji je to 14. julij, v ZDA 4. julij, v SZ je bil tak praznik
spomina na oktobrsko revolucijo, s koncem SZ je bilo tega praznika konec. Kdor vidi v NOB in revoluciji začetek samostojne slovenske države, ga bo sprejel, kdor tega ne vidi, mu bo ta praznik odveč. Morda bi ga smeli preimenovati v dan "žrtev vojne in revolucije", s tem bi dobil trajnejšo vsebino. Če naj bo praznik slovenske državnosti, je nepotreben, tak praznik je zdaj postavljen na
25.	junij. In spet smo praznik s tem imenom imeli že v komunizmu, ko naj bi od leta 1989 praznovali 3. oktober kot spomin na "kočevski zbor". Morda je bil to prvi poskus, da bi za začetek slovenske državne samostojnosti obveljal partizansko-revolucijski čas. Zgodovinski kompromis je terjal, da se je dan državnosti premaknil v konec junija, ko je bila dejansko razglašena slovenska neodvisnost. Poleg tega pa je zdaj še
26.	december razglašen za dan samostojnosti - kot da bi slovenska neodvisnost lahko obstajala pred državnostjo, in narobe. In tako premoremo Slovenci na pragu tretjega tisočletja tri državne praznike, ki pomenijo isto stvar. Inflacija državnih ustanovitvenih praznikov je sad zgodovinskega kompromisa ob še neporavnanih ideoloških računih. To pa je eden od razlogov za brezbrižnost državljanov do stvari, ki se jim
tanti dan reformacije kot spomin na Lutrovo dejanje v letu 1517. Dan reformacije je po tradiciji cerkven, vendar ne zakonsko določen praznik v nemških "deželah" z večinskim protestantskim prebivalstvom, na Bavarskem za okoliše, kjer prevladujejo protestanti. Na Slovenskem so ga, kot nam zatrjuje Enciklopedija Slovenije, prvič uvedli nemški okupatorji; komunisti so ga izbrisali, demokratična Slovenija ga je obnovila z zakonsko potrditvijo. Kot oddolžitev današnji protestantski manjšini? Kot pravično priznanje Trubarju, ki je utemeljil slovenski knjižni jezik in slovstvo, s tem pa omogočil nastanek slovenskega naroda? Zato bi se moral imenovati Trubarjev dan, da bi ga lahko vsi Slovenci praznovali kot dan slovenskega naroda, evangeličani pa še kot dan reformacije. Tak, kakršen je, se zdi sad kompromisa s staro komunistično ideologijo, ki ji je bilo luteranstvo 16. stoletja od Kardelja naprej "napredno" razredno gibanje, ne pa verska stvar. In tako proslavlja ta praznik predvsem Slovensko protestantsko društvo, v katerem ni videti pristnih sil.protestantskega krščanstva. To pa je velika škoda. Prav ta dan bi moral biti tudi dan dialoga med slovenskim katolištvom in protestanti, dan premisleka o tem, kaj je bilo
In tu se imata katoliški in protestantski del Evrope, morda pa tudi Slovenije, marsikaj naučiti drug od drugega. Tudi s pomočjo praznikov. Simbolika teh prazničnih dni mora dobiti stvarno vsebino, da bo ušla zmedi naših zgodovinskih časov.
ponuja s tako številnimi praznovanji. Veliki državni praznik je lahko en sam - kot v Franciji ali ZDA.
Zgodovinski kompromis je botroval celo verskim praznikom, ki jih je država priznala za dela proste dneve. Vsi sveti so ostali dan "spomina na mrtve", za kar so jih imenovali leta 1959. Ob božiču in veliki noči so katolični dobili še dela prost praznik Marijinega vnebovzetja, protes-
tridentinsko katolištvo in kaj današnje, kaj je bilo luteranstvo 16. stoletja in kaj moderno protestanstvo po Barthu, Bultmannu in Tillichu. In tu se imata katoliški in protestantski del Evrope, morda pa tudi Slovenije, marsikaj naučiti drug od drugega. Tudi s pomočjo praznikov. Simbolika teh prazničnih dni mora dobiti stvarno vsebino, da bo ušla zmedi naših zgodovinskih časov.
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
O
razkritje
Ime in priimek?
Marijan Tršar.
Zaradi slovesa patrona Kranjske dežele
Kje ste prišli na svet?
V Dolenjskih Toplicah, na katere me vež
Kdaj?
17. februarja 1922, torej v znamenju
S čim se preživljate?
Že dvajset let s pokojnino.
Kako bi označili svoj značaj?
Neagresiven, strpen do drugih.
Ste bogati?
Živim v miru in slogi z domačimi in
Verjamete v Boga?
Iz vsega srca.
S čim se prevažate?
Pred leti z biciklom ali kar z nogami, zdaj že dolgo hočeš nočeš z avtomobilom.
Kateri je vaš največji življenjski uspeh?
Da sem ostal živ.
Dan, ki bi ga najraje izbrisali iz življenja?
Ga ni, tragični in veseli mi izrišejo pravo podobo življenja.
Kje jemljete ideje za slikanje?
Se boste čudili: ideje jemljejo mene, ne jaz njih!
Kdaj ste narisali prvo sliko?
Sedemleten sestri Mici v spominsko knjigo: "Od tvojega bratca".
Vaše najljubše dnevno opravilo?
Razmišljanje ob pravkar naslikanem ali napisanem.
Skriti kotiček?
Ni kotiček, je kar spodoben in spokojen delovni atelje. Hobi?
Do mojih sedemdesetih let rekreativna odbojka. Zdaj le sprehod za zdravje. Pesem, ki jo najraje prepevate?
Ni mi dan lep glas, zato pojem le v razigrani družbici. Recept za premagovanje žalosti?
Res ni moj, a drži: delaj vse, kar bi počel vesel, in postal boš zares vesel. Otroci?
Zagotovo največji zaklad in velika odgovornost: naš podaljšek bodo preko groba. Vaš stan je?
Vdovec, okrašen s prijateljico. Najljubši kos oblačila?
Ne vem. Vem le, da mi je najbolj zoprno zadrgniti vrat s kravato.
Najljubša jed?
Verjeli ali ne: ričet.
Sanjske počitnice?
Kjer koli, a v zavzetem slikanju in pisanju, brez vseh motorjev, obveznosti, obiskov.
Katero pijačo obožujete?
Čeprav sem Dolenjec, cvička začuda ne.
Pesnik, ki ga ne morete pozabiti?
Še vedno me do dna presune France Balantič.
Knjiga vašega življenja?
Za dva ducata bi jih lahko naštel, a kot mladostna poslastica mi je bila knjiga R. Tagoreja. Film, ki vas je spravil v solze?
Težko me je spraviti v solze, ne spomnim se filma, ki bi mu to uspelo.
i
Demokracija • 2/2004
naslovna zgodba
Strokovnost nad politiko?
Konec januarja se Vojku Antončiču izteče devetletni mandat vodenja Računskega sodišča RS. Prvi poskus imenovanja njegovega naslednika je bil neuspešen, zdaj je v teku drugi. Imena novih kandidatov so znana, vprašanje pa je, ali bo pri imenovanju prevladala strokovnost in politična neodvisnost kandidata ali bo kandidat na to mesto izvoljen skladno z dosedanjo prakso - po politični liniji.
Uspeh - velika spolitiziranost
Vojko Antončič je velik simpatizer LDS, česar ni nikoli skrival. V zadnjem času je sam celo večkrat javno potožil, da je delo ustanove, ki jo vodi, precej spolitizirano. To se je pokazalo tudi v praksi, saj predsednik nikoli doslej ni uvedel revizije pri porabi javnih financ tam, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Omenimo na primer banke v večinski državni lasti in druge ustanove, kjer se obrača veliko davkoplačevalskega denarja. Tako je Antončič vse prepogosto odrejal revizije poslovanja pri po obsegu neznatnih proračunskih porabnikih. S tem je sicer izpolnil merilo količine in razpršenosti revizij, ni pa zadostil dejanskim nadzorstvenim normam. Izplačati enemu zaposlenemu za količnik večjo plačo od dovoljene v eni od manjših občin ni isto, kot izplačevati bistveno previsoke plače, naročati storitve in kupovati blago večje vrednosti mimo javnih razpisov pri kakšnem od velikih proračunskih-porabnikov. Spomnimo, da Antončič nikakor ni želel poslati revizorjev v Javno podjetje Energetika, ki je nekajkrat preplačalo nakup skoraj 80-odstotnega deleža Slovenske investicijske banke (SIB). To je storil šele po velikih pritiskih opozicije in javnosti. Poleg teh očitkov so javnosti manj znani pritiski, pogajanja in podobne "dejavnosti" pri izdelavi končnih poročil o pregledu poslovanja Kdo bo novi predsednik računskega sodišča? pri nekaterih pomembnih večjih porabnikih proračunskega denarja. Pot od ugotovitev revizorjev prek osnutka poročila do končnega poročila je bila ponekod izredno dolga in zapletena. Nekateri politiki iz vrst vladajoče koalicije pa so si pri Vojku Antončiču vse prepogosto podajali kljuke. Vse to zanesljivo ne sodi v delovanje neodvisne nadzorstvene ustanove.
Preseči zatohlost
Zdaj je torej čas, da nekdo v državi preseka tako vodenje državne revizijske ustanove. V teku je namreč izbiranje novega predsednika te ustanove. Spomnimo, da je Janez Drnovšek, predsednik države, prvi javni poziv za zbiranje predlogov kandidatur za predsednika in prvega namestnika predsednika sodišča objavil že 5. septembra lani. Do 10. oktobra so nato svoje kandidature vložili Vojko Antončič, Florjana Bohi, Romana Logar, Silva Jamnik, Zdenka Vidovič, Kosta Bizjak in Tomaž Vesel. Nekatere med njimi so pri kandidaturah podprli najvidnejši slovenski profesorji. Žal brezuspešno, saj so se ves čas pojavljala številna preigravanja z imeni, nazadnje so poslanci za prvega namestnika predsednika računskega sodišča potrdili Tomaža Vesela. Florjana Bohi, ki jo je Drnovšek kot popolno presenečenje predlagal za predsednico sodišča, pa konec novembra v parlamentu ni dobila ustrezne podpore. Predsednik države je nato objavil nov poziv, nanj pa se je prijavilo šest kandidatov. Za mesto predsednika računskega sodišča se potegujejo: Milan M. Cvikl, pomočnik uprave NLB in direktor Centra za finančno upravljanje v NLB (nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance), Andrej Engelman, namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve, Martin Jakše, nekdanji vrhovni revizor na sodišču in zdajšnji vodja notranje revizijske službe v Aerodromu Ljubljana, Silva Jamnik, vrhovna državna revizorka na sodišču, Marjan Podgoršek, svetovalec predsednika RS za razvoj in izobraževanje, in Igor Šoltes, nekdaj zaposlen na mestni upravi MOL in zdajšnji pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, v javnosti bolj znan kot vnuk Edvarda Kardelja.
Kdo bo pravi?
Katerega izmed imenovanih bo predsednik države predlagal za potrditev v državnem zboru, v času nastajanja tega članka še ni znano. O primernem kandidatu se je predsednik namreč posvetoval z vsemi vodji poslanskih skupin. Pri tem je izvedel, da je za LDS sprejemljivih več kandidatov, SDS je podprla Martina Jakšeta, znanega po svoji pokončni drži. Spomnimo, da je moral Jakše mesto vrhovnega revizorja pred leti zapustiti zato, ker se ni strinjal s končnim revizijskim poročilom sodišča o poslovanju Darsa, s tem pa je med prvimi opozoril na to, da stvari v tej ustanovi niso take, kot bi morale biti. V l\ISi so Drnovšku o vsakem od kandidatov povedali svoje mnenje. Kako se bo odločil predsednik države, pa bo znano najpozneje 19. januarja.
Vida Kocjan
Predsednik računskega sodišča mora biti strokovnjak z avtoriteto in nepristranski. Kako se bo odločil predsednik države, bo znano najpozneje 19. januarja. Ker zna Drnovšek tudi presenetiti, se lahko zgodi tudi to. Navsezadnje je Slovenija pod drobnogledom evropske skupnosti in imenovanje predsednika najvišje nadzorstvene ustanove v državi za naslednjih devet let ne more biti muha enodnevnica, odvisna od trenutne volje vladajočih politikov.
Demokracija • Četrtek. 8. januarja 2004
<D
politika
Dvanajstega januarja bo minilo natanko leto dni, odkar je Slovenijo pretresla tragična novica, da je v 71. letu v Nemčiji za posledicami srčnega infarkta umrl dr. Jože Pučnik. Tako njegovi prijatelji, znanci in zavezniki kot tudi njegovi politični nasprotniki so si bili enotni, da je umrl človek velikega formata.
Spomnimo se na kratko dogodkov po njegovi smrti. Dan po Pučnikovi smrti so v preddverju velike dvorane državnega zbora odprli žalno knjigo, v katero so lahko svoje zadnje misli o prijatelju, znancu in nekdanjemu poslanskemu kolegu zapisali vsi sedanji in nekdanji po-
slanci državnega zbora. Z odprtjem žalne knjige na sedežu stranke in žalno sejo izvršilenga odbora so se spominu na svojega nekdanjega predsednika, v zadnjih letih pa samo še častnega predsednika poklonili v Slovenski demokratski stranki. Na žalni seji izvršilnega odbora je tako njen predsednik Janeza Janša dejal, da je s Pučnikovo smrtjo "domovina izgubila enega najboljših sinov", ki niti ob storjenih krivicah ni pozabil na svoje korenine. Dva dni pred pogrebom se je z enominutnim molkom nekdanjemu podpredsedniku vlade poklonila tudi slovenska vlada, dan pred pogrebom pa še državni zbor, ki je v ta namen izpeljal žalno sejo. Na njej se je predsednik državnega zbora Borut Pahor Jožetu Pučniku zahvalil za njegovo pomembno vlogo pri ustanovitvi slovenske države, njegovi družini pa izrekel iskreno sožalje. "Bil je ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi. Nikakor ni treba, da bi se z nekom v celoti strinjali, da bi ga iskre-
©	Demokracija • 2/2004
no spoštovali. Da bi cenili Jožeta Pučnika, ni potrebno, da soglašamo z vsako njegovo mislijo in izjavo, zadostuje že, da opazimo izjemno napetost njegovega intelektualnega in političnega, predvsem pa življenjskega osebnostnega loka," je dejal Pahor. Bistvo Pučnikove narave in delovanja pa je povzel z naslednjimi stavki: "Politiki radi ugajamo ljudem,
radi oblikujemo svojo podobo po pričakovanjih ljudi, bolj redki pa so se pripravljeni do konca izpostaviti za ideje, ki niso vsesplošne, in še bolj redki, ki jim je mar zanje žrtvovati svojo osebno svobodo. Pučnik jo je."
Zadnje slovo velikega demokrata Delno tudi zaradi tega, kar je v svojem govoru omenil Pahor, se je
Okoli 3.000-glava množica se je 18. januarja lani na pokopališču v Črešnjevcu zadnjič poslovila od velikega demokrata dr. Jožeta Pučnika.
kljub neprijaznemu vremenu na pokopališču v njegovem domačem Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici zbralo 3.000 ljudi. Med njimi je bilo največ njegovih prijateljev, znancev in sorodnikov, med množico pa je bilo mogoče opaziti tudi vrsto znanih osebnosti iz slovenskega političnega, kulturnega in znanstvenega življenja. Prišli so predsednik državnega zbora Borut Pahor, zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za pravosodje Ivo Bizjak, nekdanji predsednik slovenske skupščine France Bučar, predsednik NSi Andrej Bajuk in vrsta drugih, ki so s Pučnikom bodisi sodelovali, bodisi so ga zaradi njegove pokončnosti in odkritosti samo občudovali. Njegova prijatelja Janez Janša in filozof Ivo Urbančič, ki sta imela na pogrebu krajša govora, sta bila enotna, da je umrl velik človek. Janša je dejal, da je bil "svetilnik poguma in upanja" v najtežjih časih uvajanja demokracije, Urbančič pa ga je označil kot pokončnega, nepodkupljivega in ni-
koli maščevalnega ne glede na krivice, ki so mu jih storili.
Človek dejanj in odkritih misli
Pučnik je vse to zagotovo bil, kar verjetno vedo vsi tisti, ki so ga tako ali drugače poznali ali so samo poslušali njegove nastope. Odlikovali so ga jasna beseda, odločnost in pogum, zaradi česar so ga njegovi politični nasprotniki večkrat označevali za revanšista. Slednje je bilo v resnici daleč od resnice. Tisti, ki so ali pa smo večkrat prišli v stik z njim, vemo, daje bil, četudi je imel na voljo malo časa, vedno pripravljen ustreči, nikoli ni odklonil pogovora brez tehtnega razloga in predvsem je vse, kar je povedal, imelo veliko težo. Tudi zaradi tega se ga je nekdanji režim bal in ga skušal na različne načine večkrat utišati. Prvič v njegovih mladih letih, natančneje sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je postal sodelavec Revije 57. Takrat je Pučnik v tej reviji objavil nekaj člankov, v katerih je postavil kritično ogledalo tedanji oblasti, in so ga zaradi njih leta 1958 aretirali. Isto leto so ga tudi obsodi-
Pučnik s predstavniki Demosa leta 1990. Demos je bil poleg SDSS (zdaj SDS) tista politična tvorba, ki ji je Pučnik s svojim delovanjem vtisnil največji pečat.
Ii, in sicer zaradi "sovražne propagande in združevanja proti ljudstvu". Obsojen je bil na 9 let strogega zapora, vendar jih ni v celoti odsedel, saj je bil po znižanju kazni za dve leti po petih letih zapora (leta 1963) pogojno izpuščen. Mnoge bi zapor in šikaniranje, ki gaje pri tem doživljal, zlomila, a njega očitno nista. Že kmalu po prihodu iz zapora je začel sodelovati z revijo Perspektive in bil zaradi kritičnih člankov
maja 1964 znova aretiran in zaprt. Tokrat dve leti na Dobu.
Emigracija v Nemčijo in vrnitev v rodno Slovenijo
Po prihodu iz zapora leta 1966 je očtino ugotovil, da ima režima, ki ga je dušil in zapiral, dovolj, zato seje z vsega 50 markami v žepu in s slabim znanjem angleščine odločil, da bo politično emigriral v Nemčijo. Da je lahko preživel, je začel fizično delati
politika
v raznih tovarnah, poleg dela pa je študiral na hamburški univerzi. Na njej je čez nekaj let že drugič diplomiral (njegova diploma na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je skrivnostno izgubila, zato je moral študirati znova), leta 1971 pa tudi doktoriral. V Slovenijo se je začel vračati sredi osemdesetih let. Postal je sodelavec Nove revije in ji kot eden njenih glavnih piscev dal pravi opozicijski značaj. V znameniti 57. številki je tako objavil članek Politični sistem civilne družbe, kar je bil med drugim razlog za zaplembo celotne številke revije, v eni izmed naslednjih številk pa je tudi odkrito zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Svoja stališča se je odločil udejanjiti tudi v praksi, zato je skupaj s somišljeniki ustanovil Socialdemokratsko zvezo Slovenije (sedanjo SDS) in jo pozneje do leta 1993 tudi vodil. Zaradi svojega velikega ugleda je postal predsednik predsedstva Demokratične opozicije Slovenije - Demosa. Na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni leta 1990 je kandidiral za predsednika predsedstva
Razmišljanje ob prvi obletnici Pučnikove smrti
Jože, Slovenija te pogreša!
Mineva leto dni od smrti dr. Jožeta Pučnika, disidenta, demokrata, velikega Slovenca in humanista. Njegovemu pogumu in pronicljivi sposobnosti zgodovinske analize se lahko Slovenci v največji meri zahvalimo, da imamo svojo državo, ki se bo tako lahko letos svobodno povezala v EU in Natom. Njegov pogum je bil večkrat večji od tega, kar je bilo slovensko povprečje sposobno sprejeti. Najbolj žalostno se je to pokazalo na predsedniških volitvah leta 1990, toda Jože je svoj volilni program na čelu Demosa kljub temu izpeljal in tisti, ki je s straše-njem pred potrebnimi spremembami dobil večinsko podporo slovenskega povprečja, je moral, potem ko mu ni uspelo ustaviti osamosvojitvenega procesa, še sam s
solzami v očeh skočiti na vlak, ki je peljal s političnega Balkana.
V zadnjem času, ko opazujem, kako se vladajoča elita neusmiljeno polašča še zadnjih vzvodov oblasti, se mi misli pogosteje kol prej vra-
čajo k najinim pogovorom v zadnjem letu, ki so dvakrat potekali med dolgo vožnjo na posveta SDS
in enkrat ob njegovem zadnjem obisku v Trenti. Skušal mi je razložiti svoje spoznanje, do katerega je prišel konec stoletja in je bilo precej pesimistično, hkrati pa seje trudil, da ta razlaga ne bi zvenela preveč črnogledo, zato jo je skušal na koncu, pred neizbežnim logičnim sklepom, vedno nekako spremeniti Prišel je do ugotovitve, da se tudi v formalno demokratični ureditvi lahko vzpostavi stanje, ki omogoča popolno obvladovanje vsega, tako rekoč totalna oblast. Totalitarizem. Videl je, kar smo videli vsi, da so v Sloveniji postkomunisti na podlagi iz enopartijskega sistema prenesenih družbenih in finančnih privilegijev, spretnih predvolilnih in javnomnenjskih manevrov in z obvladovanjem medijev totalno oblast po desetletju življenja samo-
stojne slovenske države spet dosegli. Pri tem jim niti procedure ni bilo treba preveč kršiti, saj so imeli v rokah vse instrumente, da jo spremenijo in ukrojijo po svoji meri. Ko so ljudje na referendumu zavrnili investicijo v TET 3, so praktično isti načrt izpeljali z novim zakonom o TET 2. Ko so imeli na svoji poti do popolne oblasti kot oviro izid referenduma o večinskem volilnem sistemu in odločbo ustavnega sodišča, ki ga je potrdila, so najprej štirikrat glasovali proti uresničitvi odločbe sodišča, nato pa s pomočjo SLS spremenili celo ustavo.
Dejal mi je, da je šele v času, ko je kot predsednik preiskovalne komisije o povojnih pobojih podrobneje preučil krvavo genezo oblikovanja totalitarne komunistične »
Demokracija • Četrtek, S. januarja 2004
©
politika
Jože Pučnik v družbi s svojim tesnim prijateljem Janezom Janšo (in Tinetom Hribarjem): Janši je, kot je bilo razbrati iz njegovih javnih in zasebnih nastopov, zelo zaupal.
Nekaj mesecev po Pučnikovi smrti je pri Mladinski knjigi v zbirki Premiki izšlo Izbrano delo Jožeta Pučnika. V knjigi so objavljena njegova najzanimivejša razmišljanja.
j j Republike Slovenije in šele v drugem krogu tesno izgubil proti Milanu Kučanu, ki lahko zaslugo za svojo zmago pripiše predvsem močni podpori starih političnih in finančnih krogov ter medijev, ki so stali za njim.
Od podpredsednika vlade do prodornega poslanca
Poraz na volitvah pa Pučnika ni odvrnil od njegovih političnih ambicij. Tako je leta 1992 najprej postal
podpredsednik vlade, istega leta pa je bil izvoljen tudi za poslanca v državni zbor. Kot poslanec je do leta 1996 vodil pomembno parlamentarno komisijo, ki je raziskovala povojne poboje in kljub številnim nasprotovanjem prišla do nekatere pomembnih ugotovitev iz najtemnejšega obdobja slovenske zgodovine. V tistem času je Pučnik, kot je dejal nekoč svojemu tesnemu prijatelju Janezi Janši (o tem Janša podrobneje piše v okviiju spo-
Razmišljanje ob prvi obletnici Pučnikove smrti
» oblasti na Slovenskem, zapo-padel vso brezobzirnost ljudi njihovega kova, ki se nikoli zares ne upokojijo. In kot da bi se ta vrsta oblastnikov klonirala, lahko danes najdemo iste formule delovanja in isto tehnologijo oblasti, le da jim danes ni treba odkrito uporabljati neposrednega fizičnega nasilja. Namesto tega uporabljajo medijski linč, vrsto let trajajoče sodne procese, lustra-cijo demokratov pri zaposlovanju v državni upravi, diplomaciji, v državnem sektorju gospodarstva in povsod tam, kjer se kar koli pomembnega odloča. Bil je prepričan, da postkomu-nisti pri nas tako trdno obvladujejo vse tiste vzvode, ki na koncu odločajo tudi o izidu na volitvah, da v kratkem času sprememb ni mogoče pričakovati.
Skušal sem mu ugovarjati, češ, totalna oblast je najbolj nevarna sama sebi, saj za ohranjanje nuj-
no potrebuje sovražnike, in ko zunanje odstrani, začne požirati lastne otroke; ali s prepričevanjem, kako bo EU vendarle počasi razredčila monopole celo v Sloveniji in kako bo potem nekoliko laže. S tem se je vsaj delno strinjal, rekoč, da prek400 skritih množičnih grobišč v Sloveniji, ki pričajo o velikem genocidu, ki so ga nad lastnimi ljudmi izvedli slovenski komunisti, po vstopu v EU ne bo več dolgo tako zamolčana zgodba. Kadarkoli bo spet odkrito kako množično grobišče v Sloveniji, se bodo ljudje po Evropi spomnili Srebrenice in nato dejstva, da je Slovenija vendarle v EU in nič več nekje na divjem Balkanu in da mora biti nekaj hudo narobe, če oblast v državi, članici EU, beži od temeljne človeške dolžnosti, ki nalaga vsaj dostojen pokop mrtvih.
Kot da bi ga oblastniki slišali, so pohiteli s farso v obliki zakona o vojnih grobiščih, ki naj bi izbri-
daj), odkril iste formule delovanja in isto tehnologijo, kot jo je nekoč uporabljala komunistična partija in kot jo je takrat uporabljala tedanja oblast. Kot je dejal, današnjim oblastnikom pri njihovem delovanju sicer ni treba več odkrito uporabljati neposrednega fizičnega nasilja, namesto tega uporabljajo medijski linč, vrsto let trajajoče sodne procese, lustracijo demokratov pri zaposlovanju v državni upravi, diplomaciji, v državnem sek-
sal revolucijo in genocid iz zavesti Slovencev in ga skril pred Evropo. S preglasovanjem sprejeto zakonsko skrpucalo seveda ni doseglo svojega namena in Slovenija letos nese v EU tudi najbolj žalostno popotnico med vsemi kandidatkami: slabo zagrebeno geno-cidno travmo, ki bo narodovo in državljansko tkivo razjedala tudi v novi politični zvezi.
Ko sva se tretjič pogovarjala o isti temi, to je o vprašanju smisla boja proti totalni oblasti, ki je pripravljena svoj status braniti z vsemi sredstvi, sva vendarle skupaj prišla do bolj optimističnega sklepa. Ta se je glasil: "Važno je vztrajati!" Se nobena totalitarna ali totalna oblast ni trajala večno in do sprememb je ponavadi prišlo takrat, ko so jih ljudje najmanj pričakovali. Jože je takoj v šali dodal, da spremembe nikakor ne bodo prišle tako nepričakovano hitro, da bi jih sam dočakal. Rekel sem mu, da jih zagotovo bo, da ga
torju gospodarstva in povsod tam, kjer se odloča o pomembnih stvareh.
Tako bi Pučnik, ki se je po izteku svojega poslanskega mandata leta 1996 umaknil iz aktivne politike, verjetno mislil še danes, saj se od obdobja, o katerem je govoril, do danes ni veliko spremenilo - razlika je le v tem, da danes ni človeka (razen redkih izjem), ki bi znal to tako jasno in pronicljivo obsoditi, kot je znal to Pučnik.
Aleš Kocjan
tako kot doslej potrebujemo, da mora biti del teh sprememb. Temu se je le otožno nasmehnil.
Danes Jožeta ni več med nami, mi pa bi ga tako potrebovali, čeprav pri mnogih dilemah vemo, kako bi se sam v svoji veliki načelnosti opredelil. In nam tudi tako velikokrat pomaga.
Bolj kot kdor koli drug je zaslužil, da bi maja letos, ko bo poleg slovenske zaplapolala tudi evropska zastava, stal na častni tribuni in se spominjal naporov, ki so bili potrebni, da so te sanje postale resničnost. In zaslužil je, da bi mu predsednik te države, katere brez Jožeta ne bi bilo, podelil zlati znak svobode. Pravzaprav je zaslužil, da bi ob tej priložnosti sam odkril spomenik in simbolno podelil znak svobode neznanemu junaku, kolektivnemu pogumu naroda, ki ga v novejši zgodovini najbolje pooseblja prav Jože Pučnik Janez Janša
©	Demokracija • 2/2004
periskop
&
SjjČH Ah i	,"■ j»	§f[l|
jI ^	L^y1 m m -ft n. t	
Maistrovo leto
Konec leta 2003 je minil v znamenju zanimivega dogajanja za vrati državnega zbora. Poslanci so opravili izredno zasedanje, ki je prineslo odlok o razpisu referenduma o "izbrisanih". Razgibano pa je bilo tako rekoč vse leto, saj so se poslanci in poslanke sešli na 11 rednih in 12 izrednih zasedanjih.
Na plenarnih zasedanjih so obravnavali 291 točk dnevnega reda. Razpravljali in glasovali so skoraj 300 ur. Skupno so na vlado, predsednika vlade, ministre in generalnega sekretarja naslovili 719 poslanskih vprašanj in pobud. Sprejeli so 143 zakonskih besedil in ratificirali 48 mednarodnih pogodb oziroma sporazumov. Skupno je bilo v parlamentarni postopek vloženih 175 zakonskih predlogov, od tega jih je največ, kar 140, vložila vlada, 34 poslanci in poslanke, le enega pa državni svet.
Naj bo leto 2004 leto Rudolfa Maistra
Poslanec Slovenske demokratske stranke Jožef Jerovšek je na vlado Republike Slovenije poslal pobudo, da z uradnim aktom leto 2004 razglasi za leto Rudolfa Maistra, osvoboditelja, prvega generala prve slovenske vojske, pesnika in narodnega buditelja.
V pobudi je zapisano, da bomo leta 2004 obhajali štiri obletnice, po-
vezane z jubilejem velikana slovenstva, generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. Leta 2004 mineva 130 let od Maistrovega rojstva, 110 let od njegovega končanja kadetnice in imenovanja za častnika, 100 let od izdaje prve pesniške zbirke Poezije in 70 let od njegove smrti.
Kot je med drugim zapisano v pobudi, smo Slovenci v letu 1991 za razglasitev samostojnosti in ustanovitev neodvisne države Slovenije potrebovali zaokroženo zgodovinsko ozemlje ter nacionalno, kulturno, politično in vojaško tradicijo. General Rudolf Maister je eden najpomembnejših ustvarjalcev teh pogojev slovenske državnosti. S svojo vojaško odločnostjo in smislom za stra-teško-politične rešitve je v kaotičnih dneh ob koncu prve svetovne vojne prevzel oblast v Mariboru, organiziral slovensko vojsko in ubranil severno mejo na Štajerskem in Koroškem. S tem je postal velikan slovenskega naroda. Današnja Slovenija se mora zahvaliti prav Rudolfu Maistru in njegovim borcem za severno mejo, da v letu 1918 ni prišlo do razkosanja Slovenije tudi s severa, saj bi s tem samostojna Slovenija za vedno ostala le sen, je zapisano v pobudi.
Jerovšek kot podpisnik pobude v njej tudi navaja, da je vednost o pomenu Rudolfa Maistra in veličini njegovih dejanj v slovenski javnosti zaradi znanih zgodovinskih okoliščin žal premajhna. Z odpravo naborniške vojske se možnost seznanjanja in srečevanja z delom generala Maistra v
pomembnem segmentu prebivalstva še poslabšuje, meni Jerovšek.
"Vojak in pesnik Rudolf Maister je bil prvi general prve slovenske vojske, ki je nosila slovenske oznake, v kateri se je poveljevalo v slovenskem jeziku in se je bojevala za slovensko ozemlje. Zato je ob štirih Maistrovih jubilejih nujno, da vlada Republike Slovenije razglasi leto 2004 za Maistrovo leto in izdela okvirni program za njegovo zaznamovanje," je zapisano vpobudi. Pri tem morajo iniciativo prevzeti ministrstva za kulturo, za obrambo in za šolstvo in šport.
Če bo leto 2004 razglašeno za Maistrovo leto, bo to pomenilo vsestransko izboljšavo vedenja o slavnem Slovencu, okrepilo bo nacionalni ponos, samozavest in nacionalno identiteto državljanov Slovenije. Ohranjanje oziroma krepitev nacionalne identitete znotraj Evropske unije pa je ena od sprejetih prednostnih nalog ob vstopanju v evropske povezave so sklepne misli, zapisane v pobudi poslanca SDS Jožefa Jerovška.
Protest proti Ropovi novoletni poslanici
V SDS so se odzvali na novoletno poslanico predsednika vlade Toneta Ropa. V protestu zoper Ropo-vo novoletno poslanico je poslanec SDS Franc Pukšič zapisal, da je Slovenija letos praznovala 13. rojstni dan. Slovensko državnost je uresničil slovenski narod s svojo zgodovinsko odločitvijo na plebiscitu leta 1990, ko smo se odločili za samostoj-
no Slovenijo. Danes, ko vstopamo v Evropsko unijo in druge mednarodne povezave, je slovenstvo kot vrednota še posebno pomembno. Prav zaradi tega, meni Pukšič, bi morale imeti vse državne institucije, še posebno pa vlada, izdelano strategijo ohranjanja in razvijanja slovenske kulturne identitete. Zato se Pukšiču zdi nesprejemljivo dejanje predsednika vlade Toneta Ropa, ki v svoji novoletni poslanici niti z besedo ni omenil Slovenk in Slovencev doma in po svetu, s čimer je zanikal pomen slovenskega naroda. Pukšič je med drugim zapisal, da se v stranki strinjajo, da so pomembni vsi državljani in državljanke in tudi drugi, ki živijo v Sloveniji in katerim je bila namenjena novoletna poslanica predsednika vlade, vendar se jim zdi nesprejemljivo, da se pri tem povsem izniči pomen slovenstva in slovenskega naroda kot nosilca slovenske državnosti. "Stoletni sen slovenstva je preživel prav zaradi nacionalnega ponosa naših prednikov, ki so slovenstvo imeli za eno najvišjih vrednot, na njej gradili svojo kulturo in politično identiteto ter svoj boj zoper vse tiste, ki so želeli slovenstvo ogroziti," je zapisano v protestu proti Ropovi novoletni poslanici.
Tako obnašanje predsednika vlade, ki zanika vrednote slovenstva in lastni narod, je po Pukšičevem mnenju slaba popotnica za vstop Slovenije v Evropsko unijo, v kateri bomo Slovenci preživeli samo kot ponosen narod, ki spoštuje svojo nacionalno identiteto.
Mihaela Praprotnik
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
O
politika
Bo usoda t. i. tehničnega zakona v rokah suverenega nosilca oblasti - v rokah državljank in državljanov Slovenije? Izkazalo se je, da v Sloveniji nimamo izvršilne oblasti, ki bi bila sposobna rešiti vprašanje poprave morebitnih krivic t. i. izbrisanim, da pa imamo ustavno sodišče, ki zelo rado prehaja s pravnega na politično področje in s tem zakonodajalcu narekuje sprejemanje odločitev.
Prav zaradi vsega tega smo	ni so razumljive, a seveda samo s to	svoje mnenje - se ponavlja tudi pri mi razpoložljivimi sredstvi skušale
prišli pri "izbrisanih" tako	razlago, da je v zadnjem času večina	vprašanju "izbrisanih". Vladajoča preprečiti samovoljno ravnanje LDS
daleč, da bomo, kot kaže,	referendumov, ki so bili razpisani,	koalicija oziroma dve stranki znot-
o tem vprašanju odločali	negirala odločitve, ki jih je bodisi	raj nje, Liberalna demokracija Slo-
državljani sami, in to na naknadnem	predlagala ali pa sprejela vladajoča	venije (LDS) in Združena lista (ZL),
zakonodajnem referendumu. To se-	večina, kar pomeni, da državljani in	s polno paro delata tako, da ne bi pri-
veda ni nič narobe. Nasprotno. S tem	državljanke, ki se udeležujejo refe-	šlo do referenduma o t. i. tehničnem
bomo uveljavljali eno svojih ustavnih pravic. Odločanje državljank in državljanov Slovenije na referendumu je pravica, zapisana v ustavi, in pomeni eno od poti neposrednega izvajanja oblasti, kajti odločitev, sprejeta na referendumu, je za državni zbor kot nosilca zakonodajne oblasti zavezujoča (morala bi biti).
V Sloveniji precej pogosto uporabljamo instrument referenduma. V strokovnih, predvsem pa v političnih krogih se pojavljajo različni pomisleki o tem, kako v prihodnje urediti referendumsko odločanje. To vprašanje se je pojavilo tudi ob zloglasni napovedi spremembe Ustave Republike Slovenije. Z vladne strani je prišel predlog, ki pomeni omejevanje uporabe instrumenta referenduma tako z vidika vprašanj, o katerih bi na referendumih lahko odločali, kot z vidika vprašanja, kdo in kdaj lahko zahteva razpis referenduma. Takšne težnje z vladne stra-
rendumov, ne podpirajo njihovih odločitev. Zavračanje odločitev vladajoče koalicije je zanjo slab znak, zato je najlaže, da se izmakne nadzoru ljudstva na ta način, da mu, kolikor se le da, odvzame oziroma omeji pravico odločanja na referendumu.
LOS in ZL zavračata referendumsko odločanje
Ista zgodba - zavirati možnost državljank in državljanov, da izrazijo
zakonu. V ozadju njunega delovanja se skriva bojazen omenjenih strank, da bodo državljani in državljanke -kot že večkrat do sedaj - odločili drugače, kot bi si LDS in ZL želeli. Slednji dosledno zagovarjata uveljavitev t. i. tehničnega zakona, ki naj bi po njunem mnenju pravično uredil vprašanje "izbrisanih" in popravil krivice, ki naj bi jim bile storjene.
Povsem drugačnega mnenja je večina strank opozicije, zato so z vse-
in ZL i n j u prepričati o drugačni ureditvi vprašanja "izbrisanih", a jim ni uspelo. Prav tako ni uspelo državnemu svetu, ki je na t. i. tehnični zakon, sprejet s strani poslancev vladajoče koalicije v državnem zboru, izglasoval odložilni veto, kajti odložilni veto je bil v državnem zboru preglasovan, t. i. tehnični zakon pa tudi v drugo sprejet.
Usoda t. i. tehničnega zakona se je s tem začela še bolj zapletati. Opozicijskim strankam je kmalu po drugem sprejetju zakona uspelo zbrati podpise 30 poslank in poslancev, kar je zadostovalo, da je bila v državni zbor vložena zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referendu-
Ustavno sodišče se je v svoji zadnji odločbi premaknilo s pravnega na poli tično področje in komentiralo stvari, ki ne spadajo v odločbo o zavržbi.
Še najbolj zadovoljen z odločbo ustavnega sodišča je zagovornik "izbrisanih" Matevž Krivic.
©
Demokracija • 2/2004
politika
Poslanec ZL Miran Potrč in poslanka LDS Irma Pavlini« Krebs sta poslanske kole- Minister za notranje zadeve Rado Bo- Miha Brejc, poslanec SDS, je v imenu pobud-ge prepričevala, da je referendum nesmiseln in da bi moralo MNZ izdajati dopol- hinc se je odločil za izdajo odločb brez nikov referenduma izrazil prepričanje, da nilne odločbe brez zakonske podlage.	zakonske podlage.	bodo državljani t. i. tehnični zakon zavrnili.
ma. Nasprotniki referenduma, večinoma poslanci iz vrst LDS in ZL, so vrnili udarec, tokrat tako, da so referendumsko zahtevo poslali v presojo ustavnemu sodišču. Slednje sije vzelo skoraj 14 dni časa za razmislek in tehtanje argumentov, kaj narediti z referendumom o t. i. tehničnem zakonu.
Zavržba s komentarjem
In kaj je storilo ustavno sodišče v zvezi z referendumsko zahtevo? V prvi vrsti je ugotovilo, da je državni zbor zamudil rok za vložitev zahteve na ustavno sodišče, zato je zahtevo zavrglo. Bolj kot ugotovitev o zamujenem roku pa preseneča nekaj odstavkov, ki jih je v zadnji odločbi zapisalo ustavno sodišče in dejansko nimajo nobene zveze z izrekom o zavržbi. Ustavno sodišče seje razpisalo o referendumu in njegovi smiselnosti. Pri tem so se pojavile kritike, da to, kar si ustavno sodišče misli o referendumu, ne sodi v tako odločbo. Ali kot jena izredni seji dejal poslanec SDS Miha Brejc: "Tega si ustavno sodišče ne bi smelo privoščiti, kajti predmet tega sklepa je zgolj zavržba, ne pa, ali je referendum smiseln ali ne. S tem ustavno sodišče dokazuje, da prehaja s pravnega na politično področje, da si dovoljuje komentirati stvari in dajati o njih mnenja, čeprav nimajo nobene zveze z odločbo o zavržbi."
Poslance vladnih in opozicijskih strank je presenetil tisti odstavek iz odločbe ustavnega sodišča, kjer piše, da bi moralo ministrstvo za notranje zadeve dopolnilne odločbe izdajati že na podlagi 8. točke odločbe ustavnega sodišča. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je mogoče odločbe izdajati brez zakonske podla-
ge, se pravi samo na podlagi 8. točke odločbe ustavnega sodišča.
Neposredno izdajanje odločb ni mogoče
O tem, ali je mogoče neposredno izdajanje odločb, je že lansko jesen razpravljala pravna stroka in prišla do ugotovitve, da to ni mogoče, da bi bil tak način izvršitve v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in da je izvršitev mogoča le v okviru zakonske podlage oziroma da je mogoče način izvršitve 8. točke odločbe ustavnega sodišča uresničiti le v okviru posebnega zakona.
Miro Cerar, svetovalec v državnem zboru, je v svojem mnenju glede tega vprašanja zapisal, da je ob upoštevanju narave odločbe ustavnega sodišča, ustavnega načela delitve oblasti in ne nazadnje četrtega odstavka 153. člena ustave dopustno 8. točko odločbe ustavnega sodišča izvršiti samo tako, da državni zbor pred tem z zakonom opredeli neposredno pravno podlago za izdajo dopolnilnih upravnih odločb, pri čemer takšen zakon ne sme nasprotovati odločbi ustavnega sodišča. Prav takšnega mnenja je pravni strokovnjak Mitja Žagar, ki je v svojem mnenju glede rešitve vprašanja zapisal, da 4. točka 153. člena ustave izrecno določa, da morajo odločbe upravnih organovtemeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu in da to velja tudi za določbe, ki bi jih bilo treba izdati za uresničitev navedene odločbe ustavnega sodišča, in da mora zato državni zbor kot zakonodajalec sprejeti ustrezno zakonsko podlago.
Dodajmo še mnenje profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Albina Igličarja, ki je v zvezi z
izvršitvijo 8. točke odločbe ustavnega sodišča mnenja, da mora to odločbo najprej upoštevati državni zbor in ustrezno spremeniti zakon, šele nato - na podlagi zakona - pa sme upravni organ izdajati svoje (upravne) odločbe. To je, kot pravi, z ustavo opredeljena pot, saj bi bila sicer v našem konceptu političnega in pravnega sistema porušena razmerja med posameznimi vejami oblasti oziroma razmerja med posameznimi državnimi organi. Če bivnavedenem primeru državni upravni organ izdajal odločbe neposredno na temelju odločbe ustavnega sodišča (glede na svoje razumevanje njene vsebine), bi bila s tem zmanjšana pravna varnost.
Pravna stroka je torej prepričana, da brez zakonske podlage izdajanje odločb ni mogoče. Tega pravnega mnenja se je Bohinčevo ministrstvo za notranje zadeve držalo in zato pripravilo t. i. tehnični zakon.
A kot se je pokazalo na izredni seji, na kateri so poslanci izglasovali odlok o razpisu referenduma o t. i. tehničnem zakonu, so se prav iz vrst LDS in ZL, ki sta prej neomajno zagovarjali sprejetje t. i. tehničnega zakona, pojavili pomisleki, da ta tehnični zakon ni potreben, saj je ustavno sodišče "ukazalo", da mora minister Bohinc nemudoma začeti izdajati dopolnilne odločbe. In ker je po njihovem mnenju t. i. tehnični zakon nepotreben, je (tako menijo v LDS in ZL) nepotreben tudi referendum. Pa smo spet tam: vse je treba storiti, da ne pride do referenduma in da se ne bi pokazalo, da so državljani in državljanke drugačnega mnenja kot vladajoča elita. Vendar se poraza na referendumu vlada ne bi smela bati, kajti javnomnenjska anketa, ki so jo opra-
vili na Centru za raziskavo javnega mnenja na FDV, je pokazala, da t. i. tehnični zakon podpira kar 50 odstotkov, nasprotuje pa mu le 32 odstotkov vprašanih (takšni izidi so prvi iz niza že opravljenih anket na to temo, ki so pokazali naklonjenost državljank in državljanov vladnemu predlogu t. i. tehničnega zakona). Ne glede na podatke iz ankete so pobudniki referenduma prepričani, da bodo ljudje zavrnili krivičen in škodljiv zakon, če bodo le imeli to možnost!
Bomo 15. februarja imeli referendum?
Državni zbor je na izredni seji izglasoval odlog o razpisu referenduma, ki naj bi bil v nedeljo, 15. februarja, in na katerem bi državljani in državljanke odločali o vprašanju: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-246/02-28, sprejet v državnem zboru RS dne 25.11. 2003? A zadovoljstvo pobudnikov referenduma ni trajalo dolgo, kajti na pobudo ZL, ki je zlobirala glasove 33 poslank in poslancev, je bila na ustavno sodišče vložena zahteva za presojo ustavnosti odloka o razpisu referenduma, svojo odločitev pa nasprotniki referenduma komentirajo s tem, da odločitev, sprejeta na referendumu, ne bo imela nobenih zavezujočih pravnih posledic. Kakšna je odločitev ustavnega sodišča, v času pisanja tega članka še ni bilo znano. Pobudniki referenduma ostajajo optimistični in se opirajo na slovensko ustavo, ki v svojih členih določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, prednostno pa jo izvaja neposredno z referendumom. Tako bi se moralo zgoditi tudi ob vprašanju "izbrisanih".
Mihaela Praprotnik
Demokracija • Četrtek, S. januarja 2004	©
K
gospodarstvo
za
Leto 2003 so nedvomno zaznamovale tudi nekatere večje gospodarske afere. Največja med njimi je bila prodaja Slovenske investicijske banke (ŠIB), nadaljevala pa se je tudi zgodba v zvezi z lastninjenjem Zavarovalnice Triglav.
Obe aferi sta imeli korenine še v letu 2001, obema pa je tudi skupno, da sta se v letu 2003 tudi končali. SIB je šla v likvidacijo, v Zavarovalnici Triglav se je lastninjenje po 12 letih le nekoliko premaknilo z mrtve točke, hkrati pa je dobila novo vodstvo iz vrst preverjenih kadrov LDS, kar pomeni, da se stvari v
Superposli
posameznike
volilnem letu 2004 ne bodo več pogrevale. Ni pa končana prodaja Sistemske tehnike z Raven na Koroškem, prav tako ni razrešen primer sporne menedžerske pogodbe družbe Elan iz Begunj. Varčevalci Hra-nilno-kreditne službe Sicura svojih prihrankov niso dobili, prav tako ne varčevalci Slovenske posojilnice in hranilnice iz Kranja, v vseh teh primerih pa je bilo na državno tožilstvo vloženih nekaj kazenskih ovadb. Ali bodo te doživele epilog na sodiščih, je še vprašanje.
Banka SIB dočakala konec
Javno podjetje Energetika iz Ljubljane, ki je v večinski lasti mestne občine Ljubljana, je večino delnic Slovenske investicijske banke (SIB) kupilo že konec leta 2001 in v začetku leta 2002, takrat pa so bili sprejeti tudi vsi sklepi o nakupu skoraj 78-odstotnega deleža. Energetika je za delnice SIB plačala 3,5 milijarde tolarjev, posel pa je vodil Igor Pogačar, prokurist JP Energetika. Čeprav je opozicija v mestnem svetu opozarjala na spornost in škod-ljivost nakupa, se vladajoče stranke v Ljubljani niso dale motiti. Poleg Vike Potočnik je pri nakupu aktivno sodelovala
tudi Metka Tekavčič, predsednica občinskega odbora ZLSD. Banko so januarja lani želeli dokapitalizirati, vendar je predlog padel v vodo. Zaradi pritiskov opozicije in javnosti so se stvari v začetku leta močno pregrevale, mestni svetniki iz vrst opozicije so zahtevali sklic izredne seje mestnega sveta, vse skupaj pa je prišlo tako daleč, da je bil Marjan Re-kar, generalni direktor Holdinga Ljubljana in hkrati vršilec dolžnosti glavnega direktorja Energetike, sredi februarja javnosti primoran uradno razkriti, da je "osnovni problem ta, da je bila banka več kot dvakrat preplačana, vsa pisna pooblastila pa sta imela prokurist Energetike Igor Pogačar in odvetnik Miro Senica".
Mestne oblasti so takrat še zatrjevale, da je mogoče vloženi denar Energetike v dveh ali treh letih dobiti nazaj. Pojavil se je tudi kupec banke. To je bila Abanka, ki je ocenila, da znaša vrednost delnice SIB 309 tolarjev in ne 3.800, kolikor so za delnico plačevali nazadnje. Izkazalo se je še, da so poslovna poročila banke SIB vseskozi kazala zelo uspešno poslovanje, zunanja revizijska hiša pa je pokazala drugačno sliko. Pozneje je Abanka odstopila od ponudbe, sredi maja pa je SIB kupila Nova Ljubljanska banka (NLB). Za delnico je plačala 370 tolarjev, to je skupaj nekaj več kot 404 milijone tolarjev. Energetika je torej izgubila vsaj 3 milijarde tolarjev. Po vseh teh
peripetijah je skupina mestnih svetnikov iz vrst opozicije predlagala vložitev odškodninskih tožb za povrnitev škode, nastale pri nakupu SIB. Prepričani so bili, da odgovorni za nakup SIB v skladu s svojimi pooblastili niso ravnali kot skrbni, vestni in pošteni gospodarji. Zahtevali so vložitev tožb zoper poslovodstvo SIB, prokurista, računovodstvo in osebo, ki je bila v času nakupa banke odgovorna za finance. Tožiti bi morali tudi člane nadzornega sveta Energetike ter člane poslovodstva in nadzornike Holdinga Ljubljana, poleg tega pa še Viko Potočnik in Sama Lozeja, vodjo kabineta. Energetika je prvi odškodninski tožbi v začetku juli-
Nada Klemendč je lastninjenje Zavarovalnice Triglav vlekla, kolikor dolgo se je dalo. Danes njeno delo nadaljuje človek vladajoče LDS Jože Lenič, nekoč najslabše plačani poslanec.
Vsi akterji zgodbe o SIB, v kateri je poniknilo več milijard tolarjev
©
Demokracija • 2/2004
ja vložila zoper Igorja Pogačarja in borznoposredniško hišo Publikum, nato pa še proti Vladu Klemenčiču in Simonu Petriču, nekdanjemu predsedniku in članu uprave SIB, ter zoper revizorsko hišo ITEO Abeceda. Poslovanje SIB je bilo slabo, banka se je utapljala v izgubah. Čeprav so nadzorniki menili, da lahko banka do konca leta izgubo pokrije in leto konča s pozitivnim izidom, se je pozneje izkazalo, da to ni mogoče. Nadzorni svet banke je tako tik pred silvestrovim izglasoval sklep o prenehanju družbe in začetku postopka redne likvidacije. Kriminalisti so na tožilstvo podali nekaj kazenskih ovadb, vendar njihova usoda še ni znana. Zadeva SIB je tako zapečatena. Brez dela je ostalo približno 120 zaposlenih, afera pa bo počasi utonila v pozabo.
Dogajanje v Zavarovalnici Triglav
Afera v zvezi z Zavarovalnico Triglav je bila pravzaprav v polnem teku v letu 2002. Spomnimo, da je zavarovalnico vodila Nada Klemenčič, žena Vlada Klemenčiča, nekdanjega predsednika uprave SIB. Jako Kle-mečičevi kot Jožetu Obersnelu, članu uprave, je agencija za zavarovalni nadzor v začetku decembra 2001 odvzela dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave. Na odločbo sta se oba pritožila na vrhovno sodišče, hkrati pa je o lastninjenju zavarovalnic februarja lani odločalo tudi ustavno sodišče. Šele aprila je finančno ministrstvo sporočilo, da se lastninsko preoblikovanje zavarovalnice lahko začne. Vlada je nato izdala odločbo o uskladitvi kapitalskih razmerij, s katero je ugotovila, da je v zavarovalnici 85,136
odstotka nenominiranega kapitala. Ta je začasno prešel v skrbništvo Slovenske odškodninske družbe (SOD), ki je nato aprila vplačala še 8,5 milijarde tolarjev za dokapitalizacijo zavarovalnice. Klemenčičeva se je morala poleti posloviti iz zavarovalnice. Junija so delničarji zavarovalnice imenovali nov nadzorni svet zavarovalnice, ta pa je le dan pozneje brez javnega razpisa imenoval novo upravo. Sklenili so, da bo to s petletnim mandatom od 1. novembra dalje Jože Lenič, predsednik uprave Kapitalske družbe. Tako Leniča kot Matejo Treven, ki je bila imenovana za članico uprave, je čakal le še preskus pred senatom Agencije za zavarovalni nadzor. Ta bi jima morala podeliti licenco za opravljanje vodstvenih del v zavarovalništvu. Ker Jože Lenič ni izpolnjeval pogojev za pridobitev licence, je z mesta predsednika senata odstopil Jurij Gorišek, direktor agencije. Vlada je nemudoma imenovala novega predsednika, nato pa je senat pohitel z zaslišanjem in Leniču podelil licenco. Vendar pa mesta predsednika ni zasedel 1. novembra, ampak 1. decem-
bra. Mateja Treven licence ni dobila. Njena usoda do danes ni znana.
Sporne dovolilnice
Tudi zapleti z dovolilnicami za mednarodni cestni prevoz niso nič novega. Segajo že leta nazaj, vanje pa so vpleteni tako ministrstvo za promet kot obrtna in gospodarska zbornica. Stvari so se začele zapletati že lani poleti, vrhunec pa je afera dosegla, potem ko je avtoprevoznik Franc Beg na parlamentarni komisiji povedal, da je pri tem, da je prevozniško podjetje Eurocity prejelo bistveno več dovolilnic, kot jim jih je pripadalo, sodelovalo tudi več vplivnih ljudi iz slovenskega političnega vrha. Četudi je s prstom pokazal na nekatere posameznike na resornem ministrstvu, to ni sprožilo preiskave. Minister Jakob Preseč-nikje celo dejal, da do sedaj še ni bila ugotovljena nobena pomembna napaka. Kriminalisti pa so julija pregledovali dokumentacijo na gospodarski zbornici in malo pred novim letom vložili več ovadb. Tik pred prazniki pa tudi med njimi seje afera nadaljevala, avtoprevozniki so nezadovoljni in stvari se bodo vlekle še v to leto.
Posel desetletja
Potem ko so na Ravnah na Koroškem marca lani podpisali protokol o pogodbi za proizvodnjo 36 novih lahkih oklepnih vozil valuk za potrebe Slovenske vojske (podpisali so ga predstavniki družbe Sistemska tehnika, ki je bila v lasti Slovenskih železarn, in obrambni minister Anton Grizold) in je bilo javnosti sporočeno, da znaša vrednost naročila 8 milijard tolarjev, s čimer naj bi se družba rešila stečaja, se je kmalu izkazalo, da je bila pogodba podpisana zaradi drugih interesov. Posel desetletja družbe ni rešil, železarne pa so le nekaj dni pozneje objavile poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 80-odstotnega deleža v družbi Sistemska tehnika. Na razpis sta prispeli dve ponudbi. Za nakup sta se zanimala avstrijski Ste-yr in družba Viator in Vektor iz Ljubljane. Slednja je nato delež za dobrih 450 milijonov tolarjev kupila, še prej pa je z ministrstrom za obrambo podpisala pogodbo, vredno 4,5 milijarde tolarjev, za vzdrževanje opreme. Presenečenje je sledilo konec novembra, ko je Viator in Vektor z družbo Steyr-Daimler-Puch sklenil pogodbo o prodaji 29-odstotnega deleža družbe Sistemska tehnika. Steyr-Daimler-Puch je ta delež namesto z denarjem plačal z licenco za izdelavo vozil pandur 8x8. Pri tem se je izkazalo, da so posel vodili predvsem predstavniki vladajoče LDS in kakšen posameznik iz ZLSD. Posebno tesne vezi so spletene med člani ljubljanskega odbora LDS in nekdanjo ljubljansko županjo Viko Potočnik. Zgodba še ni končana in se bo očitno letos nadaljevala. Vida Kocjan
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004	o
gospodarstvo
Anton Grizold, obrambni minister iz vrst LDS, je najprej poskrbel, da je družba Sistemska tehnika z Raven dobila posel desetletja, nato pa so kadri LDS, zaposleni v družbi Viator in Vektor, poskrbeli, da je družba pristala v pravih rokah. Zanimivo je, da se pri "poslu desetletja" pojavljajo domala ista imena kot v primeru prodaje SIB.
ljubljanskih gospodinjstev
WRANS
««•»«»"'"te?
Dovolilnice za mednarodni cestni prevoz ostajajo nočna mora ministra Jakoba Preseč-nika. Afer pri delitvi ni znal razrešiti in vse kaže, da temu niti v letu 2004 ne bo kos.
gospodarstvo
Zadnji podatki o gospodarskem stanju države v letu 2003 kažejo, da je bil obseg industrijske proizvodnje le za slab odstotek večji kot v letu 2002, kar je dejansko slab znak. Poleg tega se je močno povečal bruto zunanji dolg.
le 33 odstotkov BDP, kar zadošča za sedem mesecev uvoza blaga in storitev. Blagovni primanjkljaj ostaja nad lanskim, čeprav je izvozna dinamika hitrejša od uvozne. Poleg tega dinamika menjave z nerazvitimi državami prehite-
©	Demokracija • 2/2004
Cene so se uradno povečale za 5,7 odstotka. Tolikšna naj bi bila tudi stopnja inflacije. Ker je ta odvisna od porabe posameznega Število brezposelnih se povečuje. Delo gospodinjstva, ima vsako gospodinjstvo svojo "injlacijo". dobijo težko vsi ne glede na izobrazbo.
Če smo v tedniku že zapisali, da je dolg mejo 10 milijard evrov presegel že avgusta, pa zadnji podatki kažejo, da je bilo konec septembra tega dolga že v višini 12,8 milijarde evrov. V vsega enem mesecu se je tako povečal za več kot 2,5 milijarde evrov, kar je alarmanten podatek. Število brezposelnih se povečuje tudi po mednarodnih standardih.
va dinamiko menjave z razvitimi, ugotavlja Ekonomski inštitut Pravne fakultete v decembrski številki publikacije Gospodarska gibanja. Ankete o poslovnih tendencah v decembru kažejo padec izvoznih in skupnih naročil pa tudi zmanjševanje gospodarskega optimizma. Povečanje zunanjega dolga je doseglo raven, ki je ni več mogoče zanemariti, še opozarja inštitut.
Obseg industrijske proizvodnje
Čeprav se je obseg industrijske proizvodnje po poletnih dopustih povečeval, je bil njegov letošnji obseg le za slab odstotek višji kot v istem obdobju leta 2002. Jeseni se je nekoliko okrepila rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, začela se je povečevati tudi dejavnost rudarstva, medtem ko se je rast v sektorju preskrbe z elektriko, plinom in vodo umirila. Ob rasti v gradbeništvu in trgovini na drobno so se okrepile tudi prometne dejavnosti.
Uvoz še vedno višji od izvoza
Na tuje trge je slovensko gospodarstvo v povprečju mesečno izvozilo za manj kot milijardo dolarjev evrov blaga in storitev. Uvoz je bil vse mesece v letu
2003 višji od izvoza, zaradi česar je nastajal tudi večji primanjkljaj v blagovni menjavi (v celoti gledano naj bi bilo tega v višini milijarde tolarjev). Blagovni izvoz v desetih mesecih (to so zadnji podatki) seje povečal za skrpmnih 2,5 odstotka. Skrb zbujajoče je, da se je izvoz v države Evropske zveze povečal za manj kot odstotek. Za skoraj 15 odstotkov je bil manjši izvoz v države Efte. Pri tem se je povečal izvoz v države Cefte, v države nekdanje Jugoslavije in nekdanje Sovjetske zveze. Izvoz v države Cefte, kamor sodita tudi Poljska in Slovaška, se je povečal za slabih 10 odstotkov. Na Hrvaško smo izvozili za 5 odstotkov več blaga in storitev, v Srbijo in Črno goro za 2 odstotka več, izvoz v Makedonijo in BiH pa se je zmanjšal. Izvoz v Rusijo se je povečal za 9 odstotkov.
Zunanji dolg 53 odstotkov BDP
Bruto zunanji dolg je bil v septembru kar 12,8 milijarde evrov, kar pomeni 53,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem je bilo dolgoročnega dolga devet milijard evrov, kratkoročnega 2,4 milijarde evrov, dolga do povezanih oseb pa 1,3 milijarde evrov. Zunanji dolg je bil skoraj pet milijard višji kot devizne rezerve. "Takšna zunanja zadolžitev ni več zanemarljiva," so konec decembra v redni meseč-
ni publikaciji z naslovom Gospodarska gibanja zapisali ekonomisti Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Dodajmo, da so devizne rezerve znašale
gospodarstvo
Nekai statističnih aadatks»
Turizem se ni izkaza!
Podatki kažejo, da je šlo lani turizmu slabše kot leto prej, temeljijo pa na zmanjševanju števila prenočitev domačih in tujih gostov.Te-ga podatka ne popravljajo niti podatki o obisku slovenskih turističnih krajev in znamenitosti ob koncu leta. V enajstih mesecih je Slovenijo obiskalo nekaj več kot 2,1 milijona tujih turistov, kar je bilo sicer nekoliko več kot v letu 2002, vendar pa se je samo v novembru obisk tujih gostov znižal za štiri odstotke. Glede na statistične podatke se je novembra v Sloveniji mudilo največ gostov iz Avstrije, Italije in Nemčije, v primerjavi z lanskim novembrom pa seje občutno povečal predvsem obisk gostov iz Belorusije, ki je bil višji kar za 242 odstotkov.
	Leto 2002	zadnji podatki 2003
bruto domači proizvod (BDP)	5.284,5 mlrd. SIT	ni podatka
rast BDP v odstotkih	3,3	2,1
BDP na prebivalca (v dolarjih)	11.061	ni podatka
rast ind. proizvodnje (v odstotkih)	2,4	0,6 (1-9/2003)
skupne devizne rezerve (v milijonih evrov)	7.826	7.944 (konec sept.2003)
skupni devizni dolg (v milijonih evrov)	11.482	12.807 (konec sepL 2003)
izvoz (v milijonih evrov)	11.571	8.357 (Ido 9/2003)
uvoz (v milijonih evrov)	11.571	9.006 (Ido 9/2003)
povprečna brutoplača (v SIT)	235.436	252.059 (1-9/2003)
povprečna netoplača (v SIT)	147.946	158.327(1-9/2003)
povečanje cen življ. potrebščin (v %)	7,5	5,7(1-11/2003)
met v trgovinah tudi do 20 odstotkov višji, kot je bil v letu 2002.
Delo ima te še 776.000 ljudi
Zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva, ki je bilo značilno za julij in avgust, se je septembra nekoliko ustavilo. Kljub izboljšanju pa je zaposlenost septembra ostala pod primerljivo ravnijo leta 2002. Od 896.000 delovno aktivnih oseb je imelo delo 776.516 oseb. Nezaposlenih je bilo torej več kot 120.000 ljudi, čeprav uradne statistike kažejo, da je bilo manj kot 100.000 brezposelnih. Pri tem ni zane-marlj iv podatek, da se je ob zad-njem popisu prebivalstva za brezposelne izreklo več kot 140.000 ljudi. Uradne statistike so torej varljive. V nasprotju s številom zaposlenih zunaj industrije se zaposlenost v indus-triji nepretrgano zmanjšuje. Septembra se je zmanjšala za 0,2 odstotka in bila za 2,4 odstotka nižja kot pred letom dni. Od lanskega do letošnjega septembra se je najbolj znižala zaposlenost v naftni, usnjarski in tekstilni industriji ter v rudarstvu, povečala pa se je v kemijski industriji. Število iskalcev zaposlitve se je oktobra povečalo, tako da se je stopnja registrirane brezposelnosti po ocenah Gospodarskih gibanj povečala na okoli 11,3 odstotka. Pri tem so zanimivi še podatki, da se brezposelnost tudi po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO) povečuje. Če bi jo merili po tej metodi, bi
Izvoz v države Evropske zveze se je povečal le za 2,5 odstotka.
Veliko trošenje
Po zatišju se je skupno trošenje po dopustih začelo močno povečevati. Pri tem je prevladovalo trošenje prebivalstva, višje pa je bilo tudi investicijsko povpraševanje. Skupno domače trošenje se je povečalo za 12,8 odstotka, pri tem se je trošenje prebivalstva po šibkem juliju in avgustu septembra povečalo kar za 12 odstotkov, še bolj (za 19,8 odstotka) pa so zrasle investicije v osnovna sredstva. Močno sta zrasla tako vrednost gradbenih del kot uvoz opreme. Čeprav se uradni podatki o trošenju nanašajo le na ob- ugotovili, da se je njena stopnja v likšna je bila "njegova" inflacija, dobje do septembra, kažejo, da se drugem četrtletju letos povečala in bo trošenje prebivalcev do konca je presegala 6,6 odstotka. Ekono- Malo tujih naložb leta nadaljevalo, saj so nas decem- misti še ugotavljajo, da se je v zad- Po uradnih podatkih naj bi pri bra trgovci obveščali, da bo pro- njem letu stopnja brezposelnosti neposrednih tujih naložbah v letu
povečala pri ljudeh brez izobrazbe, z osnovnošolsko, nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, več brezposelnih pa je tudi ljudi z višjo ali visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo. Nekoliko se je zmanjšala stopnja brezposelnosti le pri ljudeh, ki imajo splošno srednjo izobrazbo. Podatki kažejo, da se povečuje brezposelnost visoko izobraženih delavcev, pri tem pa se izobrazbena sestava prebivalstva izboljšuje hitreje, kot so potrebe ustanov, ki takšne ljudi zaposlujejo. Podatki o registriranem številu iskalcev zaposlitve kažejo, da je število brezposelnih naraščalo za 0,58 odstotka mesečno. Dodajmo, da pravne osebe večjega odpiranja novih delovnih mest ne napovedujejo.
Uradna inflacija nižja
Po zadnjih podatkih se je v državi nadaljevalo umirjanje stopnje inflacije. Spomnimo, da je vlada v začetku leta 2003 za nekaj mesecev zamrznila povečevanje nadzorovanih cen, za nekaj časa pa je zamrznila tudi povečevanje proračunskih stroškov. Letna stopnja inflacije vsaj do nastajanja tega članka še ni bila znana, po podatkih pa naj bi se gibala od 5 do 5,5 odstotka. Lani so se najbolj povečale cene v skupini obleka in obutev, precej visoki so bili tudi dvigi cen v skupini stanovanja, cene so se bistveno povečale še v skupini prevozi. Druge skupine so k povečevanju življenjskih stroškov prispevale neprimerno manj. Pri tem dodajmo, da je od porabe vsakega posameznika odvisno, za koliko je imel v letu 2003 višje življenjske stroške in ko-
2003 prišlo do odločilnega premika. Če so bili prilivi iz tega naslova leta 2002 za slabo milijardo evrov višji kot leta 2003, pa se je lani to obrnilo "na glavo". Netoodlivi iz naslova naložb v tujino so bili 132 milijonov evrov višji od prilivov. To kaže na to, da je slovensko gospodarstvo svoje naložbe gradilo v tujini, saj slovenske neposredne naložbe v tujini krepko presegajo tuje v Sloveniji. Lansko neposredno investiranje Slovenije v tujino (226,3 milijona evrov v desetih mesecih) je največje v samostojni Sloveniji. To je podatek, ki v makroekonomskih okvirjih daje slovenskemu gospodarstvu značilnost razvitejšega gospodarstva. Pri tem pa se postavljajo vprašanja, kaj je z naložbami doma. Podatki o naložbah v letu 2002 so bili nekoliko varljivi, saj je takrat država prodala farmacevtsko družbo Lek iz Ljubljane, zaradi česar so se tovrstne bilance v državi v letu 2002 precej izboljšale.
Vida Kocjan
—— 102.1 jRadio
V V>33ML
M^bot»t«k02i537-1«»
9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 .031/34 51 :
http :f /www. radi o-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
Konec minulega leta so se morali preoblikovati vsi pidi. Prvi potomec nekdanjega pida se je že preoblikoval v vzajemni sklad. Veliko drugih pidovskih delničarjev je precej manj za-^ dovoljnih. Ob koncu leta 2003 je pretekel rok, do katerega so se morale pooblaščene investicijske družbe (pidi) preoblikovati bodisi v redne delniške družbe (t. i. holdinge), investicijske družbe ali vzajemne sklade.
.J
J
iUJJilU
ti DL
Družbe za upravljanje (DZU), ki so morale za soglasje k preoblikovanju zaprositi Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), so vloge na agencijo pošiljale vse do izteka roka. Kljub temu se je večina pidov že preoblikovala, nekaj pa jih čaka še na soglasje. Za pide, ki soglasja za preoblikovanje ne bodo dobili, bo agencija po javnih napovedih direktorja agencije Nevena Boraka takoj po novem letu pripravila načrt prenosa upravljanja na drugo družbo za upravljanje. Družba za upravljanje namreč v skladu z zakonom izgubi dovoljenje za upravljanje, če pida ni pravočasno preoblikovala. Posledic za same pide in njihove delničarje ne bo, bodo pa za upravljavce. Tisti, ki so jih upravljali in niso poskrbeli za pravočasno preoblikovanje, bodo izgubili dovoljenje za upravljanje pidov, agencija pa bo morala v dogovoru z drugimi družbami za upravljanje poiskati tiste, ki bodo zainteresirane, da končajo postopek preoblikovanja.
Prvi pidovski vzajemni sklad
Večina že preoblikovanih družb seje odločila za preoblikovanje v redno delniško družbo oziroma t. i. finančni holding, le en pid se je odločil za preoblikovanje v vzajemni sklad,
ki je za male delničarje najboljša rešitev. Pri vzajemnem skladu namreč lahko delničarji premoženje kadar koli unovčijo po tržni vrednosti brez visokih odbitkov (odbije se le do 3-odstotna izstopna provizija), nad poslovanjem, ki ga urejajo strogi predpisi, pa bo še vedno bedela ATVP.
Pomurska investicijska družba je od Agencije za trg vrednostnih papirjev kot prva in za zdaj edina ob koncu minulega leta prejela odločbo z dovoljenjem za preoblikovanje v vzajemni sklad Primus. Poleg običajne 3-odstotne izstopne provizije
MBBn
bodo morali delničarji pri tem skladu ob morebitnem izstopu plačati še dodatno 3-odstotno provizijo. Ta provizija (ki je precej nižja kot to dopušča zakon) naj bi preprečevala pretirano unovčevanje investicijskih kuponov takoj po preoblikovanju (kar bi bilo škodljivo za preostale lastnike sklada, lahko celo za cel finančni trg) in bo veljala le v letošnjem letu.
Idi in holdingi
Kot smo že zapisali, so se vsi drugi nekdanji pidi preoblikovali drugače. Nekaj se jih je preobrazilo v in-
'' nfKii f' «rllitf * -al
is:,
Umiki z borze so postali resen problem za male delničarje.
vesticijske družbe (t. i. ide), ki so za male delničarje še vedno razmeroma ugodna rešitev. Vrednost njihovih delnic je resda nižja v primerjavi z vzajemnimi skladi (za 20 odstotkov in več), vendar bodo te družbe še naprej ostale pod nadzorom ATVP. Poleg tega je pričakovati, da se bo sčasoma še več drugih investicijskih družb preoblikovalo v vzajemne sklade. Takšno preoblikovanje je že napovedal tudi id Triglav Steber 1.
Večina nekdanjih pidov se je preoblikovala v finančne holdinge. Gre za povsem običajne delniške družbe, ki se od preostalih razlikujejo le po tem, da se ukvarjajo z naložbami v druga podjetja in njihovim upravljanjem. Običajno je njihova vrednost na borzi za 50 odstotkov ali še več nižja od vrednosti njihovega premoženja. Se večji problem je v tem, da so se mnogi holdingi že umaknili z borze, zato je trgovanje z njihovimi delnicami nepregledno, cene delnic pa posledično še nižje kot sicer. Nad finančnimi holdingi agencija nima pristojnosti za nadzor, zato v mnogih primerih največji delničarji izkoriščajo svojo moč na račun malih delničarjev. To je tudi dodaten razlog, zakaj so cene njihovih delnic precej nižje kot pri investicijskih
O	Demokracija • 2/2004
finance
družbah in vzajemnih skladih. Hkrati je bila tudi želja po nadaljnjem nemotenem prisvajanju premoženja malih delničarjev pri nekaterih upravljavcih pomemben razlog, zakaj so se odločili za preoblikovanje "svojih" pidov v holdinge. Eden od vzrokov, da nikoli ne bo uresničen cilj, po katerem naj bi se čimveč pidov preoblikovalo v vzajemce, je tudi slaba sestava naložb. V mnogih pidih namreč prevladuje premoženje, ki ni dovolj kakovostno, da bi z njim lahko izpolnili stroga merila za preoblikovanje v vzajemni sklad.
Naposled nov zakon?
Del strokovne javnosti in opozicija že dolgo opozarjajo na oškodovanja malih delničarjev, do katerih prihaja v nekaterih pidih, in poudarjajo potrebo po ureditvi tega žgočega vprašanja. Velik zagovornik varstva malih delničarjev je bil še pred nastopom svojega mandata tudi sedanji finančni minister Dušan Mra-mor. Po začetku njegovega manda-
pravljala o predlogu zakona, ki naj bi uredil problematične razmere tako, da bi poslovanje holdingov postalo preglednejše in korektnejše do malih delničarjev. Predlog zakona o pravnih naslednikih pidov določa, da bodo morali vsi holdingi, ki so nastali iz pidov, in tudi vsi drugi pravni nasledniki pidov postati javne družbe. To pomeni, da bodo njihove delnice morale kotirati na borzi. Holdingom, nastalim iz pidov, naj bi bilo tudi predpisano, da na novo zakonsko raven zmanjšajo svoje tržno finančno premoženje in dodatna likvidna sredstva (s preprostimi besedami gre pri tem za delnice in obveznice, ki kotirajo na borzi, depozite pri bankah...). S tem naj bi zagotovili, da bo v holdingih ostalo resnično samo premoženje slabe kakovosti. Kakovostnejše premoženje naj bi bilo po določilih zakona treba obvezno prenesti v novoustanovljene investicijske družbe, ki se bodo morale v šestih mesecih preoblikovati v vzajemne sklade.
mur sta pripomogla tudi velika neobveščenost in pomanjkanje poznavanja pravic pri malih delničarjih. Zato je pričakovati, da se bo večina holdingov določilom novega zakona izognila prav z umikom z borze. Mali delničarji bodo torej samo še na slabšem kot pred sprejetjem zakona.
Prevzemi holdingov
Po predlogu zakonskega besedila bodo morali delničarji holdingov, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona v lasti 15 odstotkov ali več delnic holdinga, v letu dni od uveljavitve zakona bodisi dati ponudbo za odkup vseh delnic, bodisi ustrezno zmanjšati svoje število delnic. Marsikdo bi verjetno pomislil, da bodo zaradi prevzemov ali zmanjšanja lastniških deležev na strani največjih lastnikov mali delničarji po uveljavitvi zakona na boljšem kot doslej. Vendar tudi tukaj dosedanja praksa kaže, da verjetno ne bo tako. Precej družb, ki so nastale iz pidov, je namreč že bilo prevzetih z uradnimi po-
problematike lotili pred koncentracijo lastništva v pidih. Vendar takrat za kaj takega pri vladajoči politiki ni bilo interesa. Druga možnost - da večji lastniki v enem letu zmanjšajo svoje deleže pod mejo 15 odstotkov - je prav tako zavajajoča. Že zdaj je namreč v Sloveniji vsesplošno razširjena praksa, da podjetja tiste lastniške deleže vdrugih podjetjih, kijih zaradi zakonskih ali drugih omejitev ne bi smela imeti v lasti, "parkirajo" v kakšnem prijateljskem podjetju. Žal ni razlogov, da bi verjeli, da se bo to početje kmalu končalo.
Vrednost nadzora
Bo Neven Borak, direktor ATVP, spet nadzoroval finančne holdinge?
ta se je uresničevanje te in tudi nekaterih drugih njegovih idej začelo od-mikati v nedoločeno prihodnost. V precejšnji meri je to posledica izredno močnega lobiranja družb za upravljanje, ki s svojo ogromno finančno močjo pri vladajoči politiki brezkompromisno zastopajo svoje interese. Velik del množice Slovencev, ki so svoje certifikate zaupali pidom, pa ima še vedno dolge nosove.
Minuli torek so se naposled pojavili znaki, da se bodo stvari na tem področju morda vendarle začele premikati. Koalicija seje sešla in raz-
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
Z uveljavitvijo zakona naj bi Agencija za trg vrednostnih papirjev znova vzpostavila nadzor nad finančnimi holdingi. Vendar se postavlja vprašanje, kakšna bo praktična vrednost tega določila, saj agenciji niti v vseh dosedanjih letih, ko je nadzorovala pide, ni uspelo ustaviti nezakonitega, a dobro prikritega pretakanja premoženja iz (nekaterih) pidov na zasebne račune njihovih upravljavcev. Poleg tega se kaj lahko zgodi, da bi to določilo na ustavnem sodišču padlo zaradi retroaktiv-nosti oz. urejanja stvari za nazaj.
Ministrstvo za finance je predlagalo, da bi zakon sprejeli po nujnem postopku in s tem preprečili "težko popravljive posledice za delovanje države". Vendar zakon do njegove dokončne uveljavitve verjetno čaka še trnova pot. Zelo vprašljivo je tudi, kakšna bo dokončno uveljavljena različica zakonskega besedila. Izredno močan lobi družb za upravljanje in no-vopečenih pidovskih bogatašev bo ver-Darko Horvat, prvi človek sistema Aktiva, Stane Valant, direktor Nacionalne fi- jetrno do konca z vsemi močmi lobiral enega najbolj razvpitih tovrstnih sistemov nančne družbe	dl bi čimbolj izničil uporabno vred-
Na prvi pogled so to privlačne ob-	nudbami za prevzem, vendar so bile	nost novega zakona. Pri tem mu ver-
ljube, vendar se postavlja vprašanje,	kot po pravilu prevzemne cene po-	jetno ne bo manjkalo politične pod-
kako bo z njihovo uresničljivostjo v	vsod precej nižje od notranje vred-	pore. Družbe za upravljanje so nam-
praksi. Vse to namreč ne velja, če	nosti teh družb. To je predvsem po-	reč razdeljene med vladajoče politične
delničarji na skupščini delničarjev	sledica dejstva, da so lastniške struk-	stranke, ki so se vsa leta tudi močno
sprejmejo sklep o umiku delnic z	ture teh družb precej skoncentrira-	finančno napajale iz tega področja,
borznega trga. Takšen sklep bo mo-	ne. Ker največji lastniki nimajo kon-	Zato ne preseneča, da se interes za
ral biti tako kot že doslej sprejet z	kurence, jih nič ne sili, da bi morali	reševanje te žgoče problematike po-
najmanj 90-odstotki delniških gla-	ob prevzemu delničarjem ponuditi	javlja šele sedaj, ko je čas za to že mi-
sov podjetja. Vendar se da v praksi	visoko ceno za njihove delnice. Tega	mo. Vlak s pidovskim premoženjem
umik z borze izpeljati tudi s precej	neizbežnega dejstva ne more spre-	je že zdavnaj odpeljal. Sedanje poteze
nižjim odstotkom glasov, kolikor	meniti niti zakon, še posebej ker pri-	zato lahko ocenjujemo le v luči bliža-
nihče izmed delničarjev temu ne	haja prepozno, saj je lastniška kon-	jočih se volitev. Lahko bi rekli, da gre
nasprotuje. Takšnih umikov je bilo	centracija že opravljena. Zadeve bi bi-	predvsem za kupovanje volilnih gla-
v zadnjem času že kar nekaj, k če-	lo vsekakor mogoče rešiti, če bi se	sov z neizvedljivimi obljubami.
Denis Vengust
Slovenija
\
\	Demokracija • 2/2004
Med sedmimi kandidati, ki so se uvrstili v ožji izbor za novega generalnega direktorja policije, je tudi podsekretar protikorupcijskega urada Drago Kos, človek, ki je odigral skrajno dvomljivo vlogo v aferi □epala vas, in človek, za katerega je sodišče pred kratkim že drugič ugotovilo, da je nezakonito posegel v osebne pravice novinarja Tomaža Ranča.
je od države zahteval pet milijonov tolarjev odškodnine. V začetku leta 2001 je okrožno sodišče njegovim trditvam pritrdilo in razsodilo, da je Kos izpise Rančevih telefonskih pogovorov pridobil nezakonito (dva dni prej, kot je dobil sodni nalog) in da je bila tudi sama uredba, s katero je bil izdan nalog za pridobitev klicev, nezakonita. Po mnenju sodišča namreč za nadzorovanje Ranča, ki mu je sodišče prisodilo še 600.000 to-laijev odškodnine, ni bilo nikakršne pravne podlage. No, država se je na takšno sodbo pritožila na višje sodišče, to pa je njeni pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo na začetek V vnovični obravnavi je sodišče zaslišalo še
A preden si postavimo temeljno vprašanje, ali bi bil Kos glede na to primeren za generalnega direktorja policije, poglejmo, kaj mu nekateri, za zdaj sicer bolj nejavno kot javno, najbolj zamerijo. Najbolj mu očitajo skrajno sporno vlogo, ki jo je leta 1994 kot inšpektor takratne kriminalistične policije odigral v aferi De-pala vas, ki je privedla do odstavitve takratnega obrambnega ministra Janeza Janše. Znano je namreč, da se je Kos v času pred afero skupaj z Milanom Smolnikarjem večkrat sešel z dvojnim agentom Morisa Mitjem Kunstljem (slednje je na nedavnem razvpitem procesu zoper četverico morisovcev na ljubljanskem okrajnem sodišču potrdil Kunstelj sam) in ga nagovarjal, naj z obrambnega ministrstva in iz specialne brigade Moriš odtuji dokumente, s katerimi bi lahko obremenili takrat-
		
;		
nega ministrstva na Smolnikaijevem pozivniku (dal mu ga je takratni šef policijskih specialcev Vinko Beznik) odkrili številko Kosove pisarne.
Nezakonito prisluškovanje novinarju
Drugo Kosovo sporno ravnanje izvira iz znane afere Vič-Holmec, v kateri so nekateri mediji s pomočjo nekaterih visokih državnih uradnikov (zaradi afere se je moral posloviti takratni notranji minister Mirko Bandelj) leta 1998 slovenske terito-rialce obtožili, naj bi bili med osamosvojitveno vojno na Holmcu streljali na vojake JLA, ki so se že vdali, s čimer naj bi bili storili vojni zločin. Afero je takrat obravnaval tudi no-
vinar RTV Tomaž Rane in v nizu prispevkov govoril predvsem o ljudeh z notranjega ministrstva, ki naj bi bili vpleteni v afero. Na slednje seje odzval Drago Kos in skupaj s sodelavcem Romanom Prahom pridobil izpisek Rančevih pogovorov po mobilnem telefonu. Kot se je izkazalo pozneje, je Kos to storil, še preden je za to pridobil sodni nalog, torej nezakonito, zaradi česar je Rane zoper državo (potem ko je državni tožilec Gorazd Fišer kljub ugotovitvi tožilke Barbare Brezigar in urada za pritožbe in notranjo zaščito na MNZ, da so bili izpisi klicev pridobljeni še pred sodno odločbo, njegovo ovadbo zavrgel) na ljubljansko okrožno sodišče vložil civilno tožbo, v kateri
nekaj prič in prejšnji mesec izdalo sodbo, na las podobno prvi: Kos in sodelavec sta izpis Rančevih klicev pridobila nezakonito, nezakonita pa je bila tudi uredba o nadzoru nad njim, zaradi česar mora država Ranču plačati 700.000 tolarjev odškodnine.
Seveda zadeva še ni pravnomočna, vendar se kljub temu postavlja vprašanje, ali je nekdo, ki se ne more pohvaliti z zakonitim ravnanjem in visoko osebnostno in poklicno etiko, primeren kandidat za generalnega direktorja policije, ki naj bi bil zgled vsem podrejenim. Odgovor na to vprašanje je jasen. Kos, vsaj za zdaj tako kaže, nikakor ni človek, ki bi bil primeren za prvega moža slovenske policije.
nega ministra Janeza Janšo. Kos se je sicer Kunstlju na sestankih predstavljal kot Peter iz Sove, vendar je Kunstelj kmalu ugotovil, kdo v resnici je in kakšna je njegova vloga v celotni zgodbi. Kos je bil namreč tisti, ki je usmerjal Smolnikarja pri njegovem vohunjenju za obremenilnimi dokumenti obrambnega ministrstva, kar se je dokončno izkazalo ob aretaciji Smolnikarja v Depali vasi, v kateri so predstavniki obramb-
Nekdariji kriminalist in drugi človek protikorupcijskega urada Drago Kos nikakor ni človek, ki bi bil primeren za prvega moža slovenske policije.
Minister Rado Bohinc, kot vse kaže, Draga Kosa ne bo izbral za generalnega direktorja policije. Za to mesto naj bi imel največ možnosti Aleksander Jevšek.
Sodišče je pred kratkim že drugič ugotovilo, da je Kos nezakonito pridobil izpisek klicev novinarja RTV Tomaža Ranča po mobilnem telefonu.
Pobudniki referenduma o graditvi islamskega versko-kultur-nega centra ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani so v teh dneh začeli zbirati podpise za razpis referenduma, s katerim bi preprečili uveljavitev sprememb prostorskega akta za območje, na katerem naj bi stal center.
Naj spomnimo. V začetku decembra prejšnjega leta je koalicija LDS in ZL v ljubljanskem mestnem svetu kljub številnim pomislekom opozicije potrdila spremembe prostorskega akta za območje ob Cesti dveh cesarjev, s čimer je prižgala zeleno luč za graditev islamskega centra na tistem območju.
Za Simšičevo neljuba zahteva
Tik preden bi odlok začel veljati, to je pred božičnimi prazniki, je njegovo izvajanje preprečila zahteva
Si
n
mm
m
mestnega svetnika Liste za čisto pitno vodo Mihaela Jarca, ki je skupaj z 100 podpisniki zahteval, da se v Ljubljani o tem izvede referendum. Kot je pri izročitvi podpisov ljubljanski županji Danici Simšič dejal Jarc, graditev megalomanskega islamskega kulturno-verskega centra, ki bo vključeval tudi džamijo na obrobju Trnovega, ni potrebna, saj naj bi po njihovem mnenju pripadnikom islamske verske skupnosti za izražanje verskih čustev zadoščalo večje število molilnic. Na potezi je bila ljubljanska županja Danica Simšič, ki je skušala najprej narediti vse, da ji ne bi bilo treba razpisati 30-dnevnega roka za zbiranje podpisov, vendar se je, potem ko so njene pravne službe ugotovile, da za preverjanje zahteve pred ustavnim sodiščem nima zakonske podlage, vdala v usodo in tik pred novim letom določila rok za začetek zbiranja podpisov. Tako je zdaj jasno, da bo zbiranje podpisov za refe-
rendum potekalo med 5. januarjem in 5. februarjem, v tem času pa bodo morali pobudniki zbrati 11.000 podpisov. Čeprav se ta številka v primerjavi s številom podpisov, kijih je treba zbrati za referendum na državni ravni (40.000), zdi dokaj nizka, nekateri opozarjajo, da bo toliko podpisov zelo težko zbrati. Vsak Ljubljančan, ki bo želel podpisati zahtevo za
razpis refeneduma, se bo moral osebno oglasiti na eni izmed ljubljanskih upravnih enot, zahtevati obrazec za podporo referendumu in nato izpolnjenega vrniti na upravno enoto, kar pomeni, da bodo imeli pobudniki zelo zahtevno delo, če bodo hoteli prepričati 11.000 meščanov, da se odpravijo na eno izmed upravnih enot. Slednjega se zaveda tudi pobudnik
Ljubljanska županja Danica Simšič je skušala narediti vse, da ji ne bi bilo treba določiti roka za začetek zbiranja podpisov, vendar se je na koncu morala vdati.
referenduma Mihael larc, ki pravi, da bo moralv ljubljanskih upravnih enotah vsake tri minute zahtevo podpisati vsaj en občan ali občanka, da bo na koncu podpisanih 11.000 obrazcev, kot zahteva odlok ljubljanskega mestnega sveta. Kljub temu so tako Jarc kot drugi pobudniki referenduma, ki ga je mufti Osman Dogič že pred časom označil za protiustavnega, prepričani, da bodo 6. februarja imeli zadostno število podpisov.
Referendum bi uspel
Če jim bo slednje uspelo, bo moral mestni svet v določenem roku razpisati referendum. Kdaj naj bi referendum bil, za zdaj seveda ne more napovedati nihče, lahko pa na podlagi redkih javnomnenjskih raziskav na to temo malo pošpekulira-mo, kakšen bi utegnil biti njegov izid. Kot je pokazala nedavna raziskava javnega mnenja Centra za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede, ki ga vodi Niko Toš (za zdaj je na voljo samo ta), bi bil izid na referendumu zelo tesen. Po raziskavi omenjenega centra 44 od-
■ "fl
■
stotkov vprašanih meni, da ni primerno, da se na obrobju Trnovega zgradi islamski versko-kultumi center, medtem ko je njegovo graditev podprlo 47 odstotkov vprašanih. Čeprav je odstotek tistih, ki so za džamijo, višji od tistega, ki so proti njej, vodja ankete Niko Toš meni, da v primeru referenduma o graditvi džamije obstaja velika verjetnost, da graditev ne bi bila izglasovana. Zakaj ne, Toš - o izidih njegovih anket mnogi dvomijo - ni pojasnil, domnevamo pa, da njegov sklep temelji na dejstvu, ki so ga pokazale nekatere druge, sicer manj obširne ankete, to je, da so za džamijo bolj zagreti tisti, ki živijo zunaj Ljubljane, medtem ko Ljubljančanom, ki bi morali z njo neposredno živeti, njena graditev manj ustreza.
Za resnejša ugibanja o izidu referenduma bo vsekakor še čas, saj moramo naprej počakati, ali bo pobudnikom referenduma uspelo do predvidenega roka zbrati 11.000podpisov.
Aleš Kocjan
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
o
Pobudnik referenduma Mihael Jarc upa, da bo imel 6. februarja v rokah potreb-nih 11.000 podpisov občanov.
Mufti v Sloveniji Osman Dogič je morebitni referendum že pred časom označil za protiustavnega.
Slovenija
taršem, ki jim sistem zapoveduje in priporoča čim večjo osredinjenost na do bičkaželjnost, povzpetništ-vo in karieristično iskanje svojega zaposlitvenega otočka, ne uspe več malčku zagotoviti minimalnega varstva. Predšolska vzgoja se je že zdavnaj preselila na ramena vrtcev, katerih temeljne naloge- pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter ustvarjanje možnosti za otrokov celostni razvoj - so posledično če-dalje obsežnejše in pomembnejše tudi za nadaljnji razvoj naše družbe. S povečano obremenitvijo vrtcev pa se je hkrati izostrilo (in povečalo) tudi financiranje le-teh. V socializmu smo bili zapisani navidezni enakopravnosti in je bila tudi cena storitev v javnih vrtcih za vse enaka. Nihče se seveda ni pritoževal. Danes je drugače... V grobem povedano: vrtce financiramo po svojih zmožnostih oziroma na podlagi svojega premoženja. Tržni sistem nas je namreč (pravilno) "popredalčkal" v osem dohodkovnih razredov glede na povprečno brutop-lačo v preteklem letu. Lestvica starše
glede na mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje (ki pa v Sloveniji še ni natančno definirano in se z nestrpnostjo pričakuje uvedba davka na premoženje) družine razvršča vplačilne razrede. Razvrstitev v plačilni razred pomeni določitev odstotka cene vzgoj-
Pavel Rupar; "Občina ni dolžna vrtcu niti tolarja. Po naših izračunih smo vrtcu, ker je prikazal, da ga otroci obiskujejo tudi poleti, čeprav to ni res, v zadnjih treh letih plačali celo 25 milijonov preveč!"
no-varstvenega programa. Lestvica ima torej osem plačilnih razredov, najnižje je plačilo prvega (1.) plačilnega razreda, in sicer 10 odstotkov cene programa, najvišje pa je plačilo iz osmega (8.) plačilnega razreda, ki pomeni 80 odstotkov cene programa. Razliko med ceno, ki jo plačajo starši, in ceno programa zagotavlja občina iz javnih sredstev.
Andrej Vizjalr. "Predlagamo, da bi plače zaposlenim finanrirala država, občine pa bi sofinancirale investicije in nakup igral. Na ta način bi lahko dolgoročno rešili problem financiranja vrtcev."
Opisani sistem je kot dopolnjen pravilnik začel veljati šestega decembra.
Človeška nrav proti noveli
Minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber je skupaj s predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije modificiral metodologijo za oblikovanje cen programov vrtcev. Doslej je namreč plačilo staršev določala lokalna skupnost na podlagi lestvice, ki starše razvršča v omenjene razrede. Novela pa spreminja določbo o družinskem premoženju, ki sedaj vključuje vse premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga družina; v to ne sodijo primerno stanovanje, osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač in premoženje, ki daje dohodke. Znano je namreč, da obstajajo družine, ki formalno nimajo dohodkov, očitno pa imajo denar, kar kažejo z razkošnimi avtomobili, počitniškimi hišicami in podobnimi statusnimi simboli. Javnost po eni strani odobrava uzakonjeno novost, po drugi pa opozarja, da je pravilnik zgrešil cilj, saj bo-
\	Demokracija • 2/2004
Slovenija
do tisti, ki so že doslej skrivali svoje premoženje in dohodke, to počeli tudi v prihodnje. In spet dospemo do okorne državne uprave, ki je teoretično pravilnik sicer "pravilno" modificirala, starše (financeije) in njihove otroke "pravilno" opredelila po razredih, žal pa vprašalniki o premoženju, ki ga morajo izpolniti starši otrok v vrtcih, prepogosto izkazujejo neresnične podatke. Človeška nrav namreč ne stopa po poteh teorije in načelnosti, temveč gre navadno po poti najmanjšega napora in čim večjega izkoristka. Zatorej zna biti novela že v kali zatrta in nepravična.
Občine ne zmorejo kriti stroškov vrtcev
Tudi klub županov Slovenske demokratske stranke je opozoril na neurejene razmere financiranja predšolske vzgoje v Sloveniji, na kar ka-
Večina staršev negoduje nad izjemno dragim vrtcem. Višji srednji sloj za najmlajšega nameni tudi po 60.000 tolarjev mesečno.
žejo zadnje težave v tržiškem vrtcu. Vodstvo tržiških vrtcev je že nekaj let opozarjalo na velike denarne težave, zaradi katerih so jim celo zagrozili z izključitvijo elektrike, prenehanjem dobave hrane, seznam neplačanih računov pa je narasel že na dvanajst strani. Vrtec bo torej moral po besedah tržiškega župana in poslanca SDS Pavla Ruparja nujno poiskati notranje rezerve in racionalizirati samo delovanje, kar pa bo v končnem lahko osiromašilo njegov program.
S podobnimi težavami se srečujejo I tudi drugi vrtci po Sloveniji (Pivka, Grosuplje), saj občine kot njihove ustanoviteljice ne zmorejo ustrezno kriti stroškov, ki jih pridelajo vzgoj-no-varstveni zavodi. Zakonsko je namreč določeno, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog občine in potemtakem vrtce ustanavljajo in financirajo občine. Tudi plačilo staršev denimo določi občina. Brežiški župan in poslanec Andrej Vizjak je v upanju, da bi se v prihodnje izognili "tržiškim" težavam predlagal, da bi morali financiranje predšolske vzgoje urediti podobno, kot to velja za osnovnošolsko raven izobraževanja. Hkrati je poudaril, daje povsem nedopustno, da država vrtcem predpisuje normative, število zaposlenih in plače vzgojiteljev, samo financiranje pa prenaša na občinsko raven. Občine so sicer deležne povračila prek sistema primerne porabe, vendar rast primerne porabe zaostaja za rastjo izdatkov, namenjenih delovanju vrtcev. S prenosom obveznosti z lokalnih skupnosti na državo bi lahko, dolgoročno rešili problematiko financiranja vrtcev, s čimer bi se ustrezno znižala primerna poraba, ki bi jo občinam namenila država. Nekatere občine za financiranje vrtcev denimo namenjajo več kot 20 odstotkov občinskega proračuna. Problematika financiranja vrtcev pa ni le lokalni problem, ampak tudi problem širše skupnosti. Pri tem je bil izpostavljen pomen predšolske vzgoje v otrokovem razvoj u. Prav zato bi morale občine še naprej skrbeti za financiranje nadstandarda, saj morajo prav lokalne skupnosti odločati, v katerem vrtcu bo denimo deloval logoped in v katerem ne. Izboljšanja položaja vrtcev pa ne bo mogoče zagotoviti samo s spremenjenim pravilnikom o oblikovanju cen programov vrtcev. V pravilniku bi morali nujno urediti premoženjsko določilo, saj je povsem neprimerno, da nekateri, ki razpolagajo s precejšnjim premoženjem, za predšolsko vzgojo plačujejo minimalno mesečnino.
Lovro Kastelic
zasavske alose
V Zasavju se je minulo leto zgodilo marsikaj lepega, a žal tudi slabega. Da ne bom vedno začenjal s slednjim, v drugi letošnji zasavski glosi najprej obujam spomin na vse tisto, kar je bilo v letu 2003 lepega. Ker pa je to, kaj je lepo in hkrati koristno, ponavadi sporno in vprašljivo, je naslov tokratne in nekaj naslednjih glos podoben.
Pa začnimo! Novo preobleko in vsebino je v zagorskem naselju Toplice dobila stavba nekdanjega zagorskega podjetja Energoinvest-Varnost. Že pred leti se je to podjetje, ki sedaj uspešno deluje pod novim imenom Bartec Varnost, preselilo na drugo lokacijo, na kateri je lani končno zrasla nova stavba Varstveno-de-lovnega centra Zagorje. A vrnimo se k stavbi nekdanjega podjetja Energoinvest-Varnost. V tej prenovljeni topliški stavbi, kjer so nekoč izdelovali elektromotorje, sta svoje mesto našli računalniška družba Oria Com-puters in državna ali območna ustanova, imenovana Regoinal-ni center za razvoj. To je tisto podjetje, ki skrbi za hitrejši razvoj zasavskega gospodarstva. Saj veste, da rudarstvo na tem koncu izumira in je treba najti nekaj drugega. Seveda pa je pot do tega dolga, saj naši strokovnjaki in tisti, ki so plačani za to, da kaj najdejo, niso našli še nič omembe vrednega.
Se pred nekaj meseci razpadajoča stavba je torej dobila veličastno, skoraj razkošno podobo. Poimenovali so jo RR center. Nekateri ji rečejo kar Rdeči revir. Ali se motijo, ne vem, vem pa, da v njej dela kar nekaj "rdečih". Seveda pa, kot je že v navadi, kadar je investitor država, natančne številke investicije javnosti niso in ne bodo nikoli znane. Koliko je v to vložilo zasebno podjetje, davkoplačevalcev niti ne zanima pretirano (čeravno vsem zasebnikom zelo zavidamo), malce bolj pa postanemo radovedni, ko vidimo, da smo na tak ali drugačen način investirali tudi mi (Regionalni center za razvoj smo ne nazadnje financirali mi, davkoplačevalci), a nam ni znano koliko. Zaposleni v Regionalnem centru za razvoj (Zasavja), ki jih sprva ni bilo veliko, sedaj pa jih je že okoli 25, so si izboljšali (verjetno z našim denarjem) delovne razmere, dobili lepšo podobo (zunanji vtis je tak), kajti prepričani so, da bodo le tako lahko kakovostnejše, natančnejše, še bolj pošteno delili denarce, kijih slovenska država (davkoplačevalci) namenja za prestrukturiranje zasavskega gospodarstva, kolikor ga je sploh še ostalo. Vmes skočijo tile naši regionalci še na kakšno strokovno ekskurzijo v Francijo in še kam, vse v veri, da bodo še bolj smotrno razdeljevali naš denar. Da pa davkoplačevalci le ne bomo čisto brez pravih informacij, nam spišejo regionalni mesečnik Na naš račun. Na svoj račun pa so tik pred koncem leta prišli njihovi neposredni sosedje, ki so jim na novo preoblekli okoli 50 ali več let staro stanovanjsko hišo, kjer stanujejo. Sprašujete se zakaj? Ja, ljubi moji, le kdo od zaposlenih v RR centru naj bi trpel pogled iz razkošnih pisarn na 50 let star siv omet sosednjih hiš? No...
Ker pa je še kar nekaj stanovanjskih hiš v Zasavju, predvsem rudarskih in glažutarskih, ki se še ne morejo pohvaliti z novim ali vsaj barvitim in ne sivim ometom, so baje na Regionalni center za razvoj že prišle nekatere prošnje, bolje rečeno zahteve, naj se vendarle že odločijo, da postavijo kakšen RR center tudi v njihovi soseščini Pa še kakšnega izvedenca za delitev denarja bi lahko na novo zaposlili. Ne nazadnje bi na tak način prej ali slej prišli do toliko zaposlenih, da državnega denarja za prestrukturiranje zasavskega gospodarstva sploh ne bi bilo treba razdeljevati, saj bi vsega porabili zase. A ne bi bilo to fajn? (Nadaljevanje prihodnjič)	I gor Goste
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
©
globus
ulain, je francoski film na tujem zabeležil 61,5 milijona gledalcev, leta 2002 pa 55 milijonov gledalcev.
Ogrožali tudi plazovi
Po podatkih filipinskega koordinacijskega centra za naravne nesreče je v zemeljskih plazovih in hudih nalivih, ki so pred božičnimi prazniki zajeli osrednji in južni del Filipinov, umrlo več deset ljudi, prav toliko jih tudi pogrešajo. Največ žrtev so zahtevali plazovi v južni pokrajini Leyte, kakih 540 kilometrov južno od Manile. Iskanje preživelih je močno oviralo močno deževje in neprevozne ceste, ki so jih zasuli plazovi. Ti so
povzročili tudi veliko gmotno škodo, saj so uničili več mostov, cest, hiš in kar celotne vasi ter pretrgali pre-
Uporaba mobilne telefonije narašča
Raziskave kažejo rast osebne uporabe mobilnih naprav, tehnologij, aplikacij in storitev. Le-te, prvotno namenjene poslovni uporabi, so ponudniki razširili tudi za domače uporabnike. Raziskava je tudi pokazala, da postaja mobilna telefonija čedalje pomembnejši del življenjskega sloga uporabnikov. To potrjuje dejstvo, da je v povprečju 36 odstotkov osebnih klicev od doma opravljenih prek mobilnega telefona in da uporabniki porabijo več denarja za storitve mobilne telefo-
nije kot za širokopasovni dostop do interneta, kabelsko oziroma satelitsko televizijo in fiksno telefonijo.
Pri begu utonili
Pred obalo grškega otoka Rodos v južnem Egejskem morju je poto-
nila ladja, pri čemer je življenje izgubilo okoli 60 ilegalnih priseljencev iz Iraka, Jordanije in Afganistana, med njimi ženske in otroci. Rešil naj bi se bil le eden od brodolomcev, ki je splezal na plavajoče razbitine ladje. Preživeli je dejal, da je ladja izplula iz turškega letovišča Marmaris in je bila namenjena na Rodos, vendar svojega cilja na žalost ni dosegla.
Francoski filmi manj priljubljeni
V letu 2002 so francoski filmi po svetu privabili okrog 48 milijonov gledalcev, kar je približno za 12 odstotkov manj kot leto prej in kar nekako ustreza splošnemu zmanjšanju obiska v Franciji in na večjih evropskih trgih. Kljub temu upadu pa naj bi bilo leto 2003 eno najboljših v zadnjem desetletju. V prvih enajstih mesecih je namreč francoska kinematografija na tujem pritegnila 37 milijonov gledalcev in iztržila okrog 205 milijonov evrov. Na podlagi teh podatkov sklepajo, da se bo do konca leta število tujih gledalcev francoskih filmov povzpelo na 48 milijonov, zaslužek pa naj bi narasel na 240 milijonov evrov. Leta 2001, v letu fantastične Amelie Po-
skrbo z elektriko. Poleg omenjene pokrajine so plazovi močno prizadeli tudi pokrajine Surigao del Nor-te, Bohol, Agusan del Norte, Agu-san del Sur in Compostella Valley.
ta namen pa ji je celo izročil svojo osebno izkaznico. Potem ko je prejel potrdilo o prenosu denarja na račun, je zadovoljni ropar zapustil banko. Ni prišel daleč, policisti so ga prijeli že za vogalom.
Ptičja gripa
V Južni Koreji se širi izredno nalezljiva ptičja gripa. Z virusom, ki jo prenaša, se lahko v nekaterih primerih okužijo tudi ljudje. Simptome ptičje gripe so že v začetku decembra opazili na neki piščančji farmi v bližini južnokorejske prestolnice, nato pa so virus odkrili tudi na dveh farmah za vzrejo rac manj kot štiri kilometre stran od omenjene piščančje farme. Pristojno ministrstvo v Seulu je nemudoma odredilo zakol okoli 200.000 rac in kokoši v krogu petih kilometrov od farme, kjer so virus odkrili. Preiskava je pokazala, da gre za virus tipa H5N1, ki je lahko v določenih primerih nevaren tudi človeku. Več sto prebivalcem v okolici farme so pregledali kri, vendar za zdaj o razširitvi virusa na ljudi ne poročajo. Leta 1997 se je v Hong-kongu z virusom H5N1 okužilo več ljudi; šest jih je takrat tudi umrlo.
Neumni bančni ropar
Dvajsetletni Spanec si je pridobil sloves najbolj neumnega bančnega roparja v državi, ko je pri ropu banke blagajničarki, ki ji je grozil s pištolo, pokazal osebno izkaznico in zahteval, naj denar iz banke nakaže na njegov račun. Mladenič je sicer priznal, da je doslej banke ropal na star način, tokrat pa se je odločil, da bi plen neposredno prenesel kar na svoj bančni račun. Od bla-gajničarke je zahteval, naj mu na račun prenese sto milijonov evrov, v
Snežni kaos na Švedskem
Sneg, ki je tik pred božičnimi prazniki zapadel po vsej Evropi, je povzročil kar nekaj težav. Na Švedskem na primer, kjer je v tem času le malo dneva, je zaradi snežnega viharja, kije prizadel severni in osrednji del države, brez elektrike ostalo skoraj 50.000 ljudi. Neurje je ohromilo tudi promet. Preložili so polete z letališča
Demokracija • 2/2004
globus
"v Stockholmu, številne železniške povezave v državi pa so celo odpovedali. Težave so imeli tudi na Finskem, kjer je snežni metež povzročil številne prometne nesreče v južnem in osrednjem delu države. Zaradi meteža in spolzkih cest seje zgodilo več nesreč, večinoma lažjih.
Potonil trajekt
Po zemeljskih plazovih in hudih nalivih, ki so pred prazniki zajeli osrednji in južni del Filipinov in zahtevali smrt približno 200 ljudi, je državo prizadela nova katastrofa, tov se kraljica ni ustrašila niti števil-Zaradi nevihte v bližini otoka Pala- nih sprehodov in voženj z motorni-wan na jugozahodu Filipinov je mi sanmi po zasneženi arktični po-namreč potonil trajekt s približno krajini. Princ Carl Philip in prince-70 potniki in deset člani posadke, sa Madeleina se izleta zaradi gripe Preden so oblasti izgubile stik s tra- nista mogla udeležiti. Uradne slo-jektom Piary, so z njega poročali o vesnosti v Stockholmu so potekale razbitem trupu. Trajekt je bil na dva dni, bilo je veliko sprejemov in poti iz kraja Cagayan de Sulu v Bro- pogostitev, višek pa je predstavljala oke's Point na otoku Palavvan. slovesna predstava baleta Hrestač.
Slovesnosti so se končale z zasebno večerjo v kraljevi palači Drottningholms Slot.
Nov risani film
Poljski filmski studio Anima media pripravlja animirani film, ki se naslanja na knjigo meditacij papeža Janeza Pavla II. z naslovom
m
mmm, . v ¡a-
.Hmiimim?r Sj
— Jimerm [
Zažigal je pisma
Poljska policija je prijela nekega 31-letnega poštarja, ki je pisma, namesto da bi jih dostavljal, preprosto sežigal. Izdal ga je gozdar, ko je v obhodni patrulji blizu Bydgoszcza na severozahodu države opazil, da je moški, ki je ob cesti prižigal ogenj, krajevni poštar. Poštar ni znal pojasniti, zakaj pripravlja grmado in zakaj ne dostavlja pošte.
Mercedesi za vojake
Nemški izdelovalec avtomobi-žino laponskega mesta Kiruna na	lov DaimlerChrysler je podpisal skrajnem severu Švedske. Kraljica je	pogodbo v višini 250 milijonov ev-že dolgo želela ta del države pokaza-	rov za dobavo 12.900 različnih vrst ti svojim najbližjim, švedski dnev-	tovornjakov bolgarski vojski. Do-nik Aftonbladet pa je citiral kraljici-	bava tovornjakov je del prizadevanj no oceno počitnic, da je bilo res zelo	bolgarske vojske za modernizacijo zabavno. S soprogom kraljem Car-	orožja in opreme, s čimer bi dolom Gustafom, najstarejšo hčerko	segli standarde za vključitev v zvezo Victorio in v spremstvu okoli 20 gos-	NATO. Tovornjaki naj bi bili do-
Švedska kraljica Silvia praznovala
Pred uradnim praznovanjem svojega 60. rojstnega dne, praznovala je 23. decembra, se je švedska kraljica Silvia z družino in najbližjimi prijatelji odpravila na počitnice v bli-
Vatikan potrdil čudež
Vatikan je zadnjemu avstrijskemu cesarju in mad/arskemu kralju Karlu i. prisodil čude/ in tako odprl pot /a njegovo razglasitev /.i blaženega. Razglasitev za blaženega, ki je stopnja preti razglasitvijo /a svetnika, namreč ni mogoča luc/ dokazov o posmrtnem čudežu. /a pisali so, tla je Karl I. služil svojemu narodu s pravičnostjo in usmiljc njem, iskal je mir, pomagal revnim, / vdanostjo negoval svojo duhov no življenje. Zadnji liabslnirski cesar je krono prevzel med prvo sve tovno vojno, ko se je avstro ogrsko cesarstvo /e bližalo svojemu kon cu. Kroni se je odrekel leta I18, štiri leta kas-neje pa je v izgnanstvu na Portugalskem umrl. Nekateri od njeuovih potomcev so se udeležili slo-
- SH ■
vesnosti, ki jo je vodil papež lane/ Pavel 11. Prvi korak 1 1
k razglasitv i Karla 1. /a blaženega je Vatikan storil aprila letos, ko je potrdil njegove "junaške kreposti". Papež
je sicer te dni ra/^lasil skupno I I čudežev.	j.H
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
bavljeni do konca leta 2008. V Da-	nih prvo videokaseto s tem filmom. imlerChryslerju računajo, da bo	Filmski prizori, predstavljeni tako, poslovanje v dejavnosti proizvod-	kot da je opazovalec papež, iščejo nanje tovornjakov pozitivno.	vdih v Beskidih, planinski verigi na
jugu Poljske, kamor je mladi Karol Internet v	Wojtyla hodil na sprehode, pa v Kra-Raziskave kažejo, da rast števila	kowu, kjer je bil nadškof, in Rimu, lokacij z javnim brezžičnim dosto-	katerega škof je zaradi svojega popom do internetnih storitev presega	ložaja kot poglavar Katoliške cerkve, pričakovanja, čeprav se še zmeraj	Studio so ustanovili novembra, v pojavljajo težave glede majhne upo-	njem pa nameravajo delati tudi ani-rabe teh tako imenovanih vročih	mirane filme za otroke. Menijo, da točk. Po podatkih je namreč po sve-	je v otroških filmih preveč nasilja, nji-tu število lokacij z javnim brezžič-	hov namen pa je delati bolj tradici-nim dostopom do interne-ta z nekaj sto v letu 2000 naraslo na40.000 v letu 2003.
Rimski triptih. Film bo trajal 45 minut in bo imel tri dele, kolikor jih ima tudi papeževo delo. Dokončati ga nameravajo do maja. Režiser Marek Luzar, ki je slikar in avtor animirane risbe, upa, da bodo papežu za njegov 84. rojstni dan 18. maja lahko poklo-
onalne filme, brez brutalnosti. Studio bo svoje izdelke prodajal na DVD in videokasetah in jih ponudil javni in zasebnim televizijskim postajam.
THE TIMES
THE NEW YORK TIMES
LA STAMPA
CORRIERE DELLA SERA
Nizozemska uglajenost
Ta bo najverjetneje zelo pomagala Gruziji pri odpiranju proti zahodu. Mihail Sakašvili je zmagal na predsedniških volitvah v Gruziji, njegova očarljiva žena, Nizozemka Sandra Rolofs, pa je zagotovo pridobila srca ljudi. Predvsem zaradi brezhibne gruzinščine, ki jo govori, in neprisiljenega sloga. Večina jo ima za glavno gibalno silo pri prihodu njenega moža na oblast, saj je bila z njim vso kampanjo, nagovarjala volivce na ulicah mest in po vaseh ter med televizijsko predstavitvijo predsedniških kandidatov igrala na sintetizator. Po Sakašvilije-vi izvolitvi za gruzinskega predsednika se je volivcem zahvalila tudi ona, in sicer v angleščini, gru-zinščini, francoščini in ruščini. Par se je spoznal na Nizozemskem leta 1993, ko je Sakašvili tam študiral mednarodne odnose, Sandra Rolofs pa se je pripravljala na odhod na prostovoljno delo v Somalijo. Sandra Rolofs zdaj v Gruziji vodi dobrodelni sklad, ki pomaga otroškim domovom in domovom za ostarele.
Nazaj v domovino
Na Harvardu že 73 let hranijo 18 zvonov, ki so nekdaj zvonili v stolpu Danilovskega samostana v Rusiji, dokler jih ni utišal Stalin. Najstarejši od zvonov je bil vlit daljnega leta 1682. Sovjetska vlada jih je prodala ameriškemu poslovnežu in so bili tako rešeni usode tisočih drugih zvonov, ki so jih raztopili. Za Rusijo so izrednega pomena, ker so se pred uničenjem poleg njih rešile le še štiri zbirke zvonov. Ruski zvonovi so v času državnega ateizma v Rusiji zvonili na Harvardu v posvetne namene: ob podelitvah diplom, na novo leto in ob športnih prireditvah. Pričakovati je bilo, da se prvotni lastniki zvonov ne bodo vdali: Da-nilovski samostan, sedaj sedež obnovljene pravoslavne cerkve in uradna rezidenca patriarha Alek-seja II., z državno podporo že vrsto let zahteva svoje zvonove nazaj. Harvard seje začel pogajati šele nedavno in pravi, naj Rusija plača odvoz svojih zvonov in povrne denar za nakup novih, saj so zvonovi prava harvardska značilnost.
Fantastika in resničnost
Sonda Špirit je dosegla Marsovo površje in ves znanstveni svet nestrpno pričakuje informacije, ki bi jih morala poslati. Po vseh znanstvenofantastičnih romanih in filmih morda kaže, da se bo končno odprla zanimiva tema za razpravo. Vest, ki jo od sonde najbolj pričakujemo, je seveda vest o vsaj najmanjšem znaku življenja na rdečem planetu in posredno o tem, ali seje življenje resnično začelo tako, kot trdijo teorije. Človeški radovednosti ne bo zadoščeno, če bo prišla na Zemljo informacija, da je Mars povsem sterilen; prav gotovo bo vsaj del ljudi prepričan, da je to le stvar naključja in da se je sonda pač spustila na za življenje neugoden košček planeta. Domišljija in preračunavanje možnosti se utegne razširiti na razmišljanje o postavitvi kolonije na tem planetu. Toda ali ne bi prizadevanj raje usmerili v mirnejše življenje na Zemlji? Slednje se prepogosto kaže še veliko bolj utopično kot človekova poselitev Marsa in življenje na njem.
Ivanovo otroštvo
Od svojega občinstva in bralcev se je poslovil Vladimir Bogo-molov, pisatelj, ki je s svojim kratkim romanom navdihnil filmsko umetnino Tarkovskega Ivanovo otroštvo, ki je bila leta 1962 na filmskem festivalu v Benetkah nagrajena z zlatim levom. Bogomo-lov je umrl v Moskvi v starosti 77 let. Rojen je bil v letu 1926, po vojni je bil odlikovan in bil dolga leta v vojaški službi. Kot pisatelj je postal znan in priljubljen z zgodbo Avgust 1944. Njegova zgodba o Ivanu je nenavadna pripoved o odraščajočem dečku, neke vrste ikona ruskega odpora proti nemški invaziji. V njej je pisal o sovjetskem vohunstvu. Deček Ivan ostane sirota, potem ko mu Nemci pobijejo starše, in odrašča v čistem sovraštvu do njih. Kljub temu ohranja občutljivost duše in se kljub vsemu boji smrti med odporniško operacijo proti Nemcem, čeprav se zdi, da je izgubil ves interes in voljo do življenja.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija:
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
v j
rJ-r)
JiLffil - i\m J!»® J o/!/] fepJljŽJJUi
_ jsr
Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana
Demokracija	
ime in priimek:	pošiljati začnite dne:
datum rojstva:	datum: I
ulica:	podpis naročnika: !
i i ! krai, poštna št.: i	
1 Davčni zavezanec: □ da ; Če želite 8-odstotnl popust pri n	□ ne cena: 550 SI; j aručnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak
O
Demokracija • 2/2004
(I\le) zrela demokracija
Po naključju so ob koncu minulega leta z razmikom dobrega meseca volili nov parlament najprej na Hrvaškem, 23. novembra, nato pa še v Srbiji, 28. decembra. Posebno v naših medijih smo lahko zasledili iskanje vzporednic glede volilnih izidov. V resnici pa nam prav primerjava volilnih izidov pokaže velike razlike med državama.
Srbiji in Hrvaški je danes brez dvoma skupno to, da sta obe državi sposobni izvesti svobodne in poštene volitve. Mednarodna skupnost ni imela glede tega nobenih posebnih pripomb. Poleg relativne korektnosti samih volilnih postopkov je bil tudi medijski prostor pred volitvami v obeh državah razmeroma odprt in pluralen. Skupno točko lahko najdemo tudi v dejstvu, da so tako srbski kot hrvaški volivci izrazili nezadovoljstvo z dosedanjima vladama in dali tako več glasov strankam, ki so bile doslej v opoziciji. In nazadnje bi lahko bila podobnost tudi v tem, da utegneta imeti obe državi, predvsem Srbija in morda v neki meri tudi Hrvaška, razmeroma šibko vlado - v Srbiji v obliki neenotne koalicije, na Hrvaškem pa s sicer enotno, vendar manjšinsko vlado.
Toda omembe vredne podobnosti se s tem večinoma končajo, razlike pa so veliko bolj bistvene. Nekajkrat izrečena trditev, da je na obojih volitvah zmagala "desnica", nikakor ne upošteva globokih razlik v naravi in
usmerjenosti obeh zmagovitih strank: HDZ na Hrvaškem in radikalcev v Srbiji.
Prenovljena HDZ
Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) je iz novembrskih volitev izšla kot nesporna zmagovalka, saj je od skupno 152 osvojila 66 poslanskih mest. Stranka je bila na Hrvaškem na oblasti od začetka pa skoraj do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pod njeno oblastjo je Hrvaška dosegla samostojnost in končno tudi zmago v "domovinski vojni". Stranko je takrat močno zaznamovala osebnost predsednika stranke in države Franja Tudmana, čigar vladanje je po prevladujoči oceni vsebovalo tudi ele-
RUMENE STRANI
SLOVENIJA TEL
mente avtoritarnosti in skrajnega nacionalizma. S tem je bila po uspešni osamosvojitvi v veliki meri blokirana pot Hrvaške v evro-atlantske povezave, ki so jih Hrvatje vedno imeli za svoj nesporni cilj.
Toda konec devetdesetih let je bila Tudmanova HDZ skoraj hkrati s smrtjo svojega voditelja poražena na parlamentarnih volitvah. Poraz je bil za stranko pravzaprav koristen, saj ji je odprl pot k temeljiti notranji prenovi in razvoju v smeri normalne evropske konservativne politične stranke. Ivo Sanader, ki je postal novi predsednik stranke, ne izhaja iz jed-
N T E R MARKETING
www.rumenestrani.com
Sanaderjevc zmagoslavje pc volitvah na Hrvaškem
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
o
tujina
Ivo Sanadei novi hrvaški premier in voditelj HDZ, je "pragmatični tehnokrat", ki je temeljito prenovil svojo zmagovito stranko.
Franjo Tudman, nekdanji hrvaški predsednik, je zaznamoval HDZ v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ivica Racati, nekdanji hrvaški premier: malo verjetno je, da bi si novi premier dovolil radikalnej še mednarodne poteze od svojega predhodnika.
ra nekdanjega Tudmanovega režima, velja pa tudi za politično in moralno "čistega", saj naj ne bi bil nikoli vpleten v korupcijo ali kakšne politično sporne poteze, zaradi katerih je bila nekdanja Tudmanova oblast deležna tako številnih kritik.
Sanader, ki velja za "pragmatičnega tehnokrata", se nikoli ni odrekel celotni Tudmanovi dediščini, vsekakor pa je dovolj jasno zavrnil tiste njene sestavine, ki so Hrvaški zapirale dostop do evro-atf antskih povezav. Odkar je Sanader prevzel vodenje HDZ, je iz vseh pomembnejših položajev v stranki odstranil politične skrajneže. Morda je pri tem igral določeno vlogo zelo jasen mednarodni pritisk, vendar se je Sanader tudi pri sestavljanju vlade odločil, da ne bo sodeloval s skrajneži. Nacionalistične Hrvaške stranke prava (HSP) tako ni povabil v svojo vlado. Vlada je manjšinska, izvoljena pa je bila s pomočjo glasov poslancev Hrvaške kmečke stranke (HSS), ki formalno ostaja v opoziciji, in večjega dela poslancev, ki predstavljajo narodnostne manjšine. K izvolitvi vlade HDZ so tako - zanimivo - svoj
delež prispevali tudi predstavniki srbske manjšine na Hrvaškem.
Evropsko usmerjena vlada
Razen ministrice za pravosodje, ki prihaja iz vrst Demokratičnega centra, in nestrankarskega ministra za znanost in šolstvo sestavljajo vlado člani HDZ, pri čemer prevladujejo razmeroma nova imena. Osrednji cilj vlade naj bi bila obuditev gospodarske rasti z znižanjem davkov in odpiranjem novih delovnih mest. Mednarodno pa je na osrednjem mestu seveda evro-atlantski projekt, ki kot pri prejšnji vladi vključuje tudi ambicijo za vstop v EZ leta 2007. Temu je nesporno podrejena hrvaška politika na celi vrsti področij, vključno s sodelovanjem s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sanadeijeve izjave kažejo, da se tega dobro zaveda.
Pričakovati, da bo mednarodna politika Sanaderjeve vlade kaj bistveno drugačna od Račanove, je popolnoma nerealno. Bolj "nacionalističnih" potez od tistih, ki jih je vlekel že Račan (zapleti s haaškim sodiščem, razglasitev izključnega gos-
podarskega pasu na Jadranu, praktična nezmožnost kompromisov s Slovenijo in celo umik že doseženega dogovora o meji), od Sanadeija glede na njegovo poudarjeno evropsko politiko niti ne moremo pričakovati. Mogoče je celo, da si bo lahko Sanader v mednarodni politiki dovolil manj kot Račan. Vlada HDZ bo namreč zaradi Tudmanove dediščine bolj pod drobnogledom mednarodne skupnosti, ki bo njene poteze tako strože ocenjevala.
Zmaga Srbske radikalne stranke
Oznake o zmernosti, evropski usmeritvi in pretrganje z negativnimi vidiki lastne dediščine pa po drugi strani nikakor ne veljajo za zmagovalko parlamentarnih volitev v Srbiji - Srbsko radikalno stranko. Stranka vztraja pri svoji politiki Velike Srbije, njeni člani pa so jo v času balkanskih vojn izvajali tudi v praksi. Paravojaške skupine, ki jih je organizirala SRS, so zagrešile neštete najhujše vojne zločine na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu. V drugi polovici devetdesetih let je bila ta stranka koalicijska partnerica vladajočim so-
cialistom Slobodana Miloševiča.
Srbskih radikalcev ne moremo primerjati niti s skrajnimi nacionalisti v evropskih državah, kot so Le Penova Nacionalna fronta ali Ha-iderjevi svobodnjaki. Ti dve stranki sta namreč skrajni samo v besedah in skušata svojo politiko uresničevati z demokratičnimi sredstvi, medtem ko so bih radikalci neposredno vpleteni v najhujše oblike nasilja. Dovolj zgovorna potrditev vztrajanja pri takšni politiki je že dejstvo, da stranko kar iz pripora vodi Vojislav Se-šelj, ki je obtožen vojnih zločinov pred haaškim sodiščem.
Sešlja pri vodenju stranke nadomešča Tomislav Nikolič, tudi nesojeni zmagovalec zadnjih - zaradi premajhne udeležbe neveljavnih - srbskih predsedniških volitev. Če so se takrat mnogi tolažili z domnevo, da so bili radikalci tako uspešni predvsem zaradi nizke volilne udeležbe, so parlamentarne volitve to ovrgle. Udeležba je bila namreč visoka, zato imajo izidi še toliko večji pomen. Radikalna stranka bo imela v 250-članskem parlamentu kar 81 poslanskih mest, volilni prag pa so dosegli tudi Miloševi-
X
m>T m
Slo u o ti:	stara partnerja
dosegata volilne ospehe kar iz haaškega pripora.

Demokracija »2/2004
Vojislav Kostunica, zadnji predsednik ZRJ, je razpet med demokracijo in nacionalizmom.
voditelj stranke G17 Plos: demokratične stranke so se na srbskih volitvah slabo odrezale
tujina
+
www.raplus.com
cevi socialisti. Srbski volivci so v svoj parlament izvolili dva ključna obtoženca za vojne zločine: Slobodana Miloševiča in Vojislava Seslja.
Pred šibko demokratično vlado?
Radikalci in socialisti sicer nimajo dovolj glasov, da bi sestavili lastno vlado, vstop drugih strank v njuno koalicijo pa je že zaradi močnih pritiskov Evropske zveze in ZDA malo verjeten. Srbsko vlado bodo tako verjetno poskušale sestaviti vse druge (zmernejše) stranke, vendar je že zdaj jasno, da bo taka vlada zaradi osebnih in programskih sporov med voditelji teh strank neenotna, šibka in neučinkovita.
Prvi, ki je na potezi, je nekdanji
in se nikakor ni pripravljen odreči Kosovu. Možnost koalicije z radikalci je sicer že pred volitvami zavrnil, toda zavrnil je tudi možnost koalicije z Demokratsko stranko umorjenega nekdanjega premierja Zorana Din-diča. Zdaj je načeloma pripravljen na pogajanja z vsemi, prvo povolilno ponudbo Sešljeve stranke pa je po kratkem oklevanju zavrnil.
Na tretjem in četrtem mestu sta se znašli najbolj nesporno demokratični in evropsko usmerjeni stranki: Demokratska stranka (vodilna stranka dosedanje vlade in tudi najstarejša demokratična stranka v Srbiji, ustanovljena že leta 1989) in precej bolj nova politična skupina s sodobnim imenom G17 Plus pod vodstvom
in zadnji predsednik ZRJ Vojislav Koštunica. Njegova Demokratska stranka Srbije se je po številu glasov uvrstila na drugo mesto. Koštunica velja za mešanico demokrata, ki je nasprotoval Miloševičevemu režimu in obsodil etnično čiščenje, in nacionalista, ki dvomi o haaškem sodišču, zagovarja trdnejšo vez s Črno goro
nekdanjega predsedniškega kandidata Miroljuba Labusa. Za obema skupaj stoji komaj četrtina volilnega telesa.
Nazadnje je tu še koalicija Draš-kovičevega Srbskega gibanja obnove (SPO j in Nove Srbije, ki zagovarjata obnovo monarhije. Vsakdo, ki bo poskušal sestaviti vlado brez ra-dikalcev in socialistov, se bo moral pogajati tudi z Draškovičem, ki je iz preteklosti znan po nepredvidljivih in čudaških političnih potezah.
Vprašljiva prihodnost za Srbijo
Srbiji se tako v najboljšem primeru obeta šibka vlada kolikor toliko demokratičnih strank, ki pa najverjetneje ne bo vzdržala štiriletnega mandata. Neenotna in šibka vlada bo imela na nasprotni strani enotno in močno opozicijo v podobi Srbske radikalne stranke in socialistov. Zmaga radikalcev na naslednjih volitvah, ki bodo verjetno prej
kot v štirih letih, je precej verjetna možnost. Celo enotna in učinkovita vlada bibila prisiljena v nepriljubljene ukrepe, ki bi koristili opoziciji, od šibke in neučinkovite vlade, kakršna se obeta Srbiji, pa bo imela radikal-no-socialistična opozicija pod vodstvom dveh vodilnih haaških obtožencev celo še več koristi. Nekateri analitiki primerjajo današnjo Srbijo z nekdanjo weimarsko Nemčijo -prav tako poraženo in ponižano v vojni, gospodarsko uničeno in z nestabilno demokratično oblastjo, ki je prav s svojo šibkostjo odprla pot av-toritarizmu in skrajni politični ideologiji. Vnovična zmaga nedemokratičnih sil in odmik od Evrope sta v današnji Srbiji zelo realna možnost.
Nasprotno pa so vse resne politične alternative, ki se danes ponujajo na Hrvaškem, demokratično in evropsko usmerjene. Zadnje volitve so potrdile, da so Hrvatje oblikovali razmeroma zrelo evropsko demokracijo s klasično delitvijo na levosre-dinski in desnosredinski politični blok, ki sta nesporno demokratično usmerjena in sta se zmožna brez težav menjavati na oblasti.
Morebitna šibka demokratična vlada na Hrvaškem tako ni problem, saj je njena resna alternativa kvečjemu druga demokratična vlada. V Srbiji je seveda drugače, saj je najres-nejša alternativa šibki demokratični vladi vlada nedemokratičnih nacio-nalistično-komunističnih strank.
Vzorec, ki je prevladal v Srbiji, pa bolj kot na evropske zglede spominja na nekatere značilnosti današnje Rusije. Srbija v nasprotju z Rusijo seveda nima močnega političnega voditelja (pravzaprav je glede tega ta čas na nasprotni skrajnosti, ko sploh nima resnih voditeljev), podobna pa ji je v krepitvi političnih sil, ki kombinirajo skrajni nacionalizem s komunistično nostalgijo. Stara srbska naveza Miloševič-Sešelj močno spominja na ruski nacionalistični komunizem Zirinovskega ali Zjuganova. Tako bi bilo tudi napačno trditi, da gre v Srbiji za zmago "desnice". Bolj gre za zmago političnih sil, ki jim te evropske oznake niti ne ustrezajo, saj dejansko združujejo najslabše lastnosti levega in desnega ekstremizma.
Gjyle Vishaj
RADIO
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
©
intervju
Po diplomi iz teologije je v Rimu
študirala pedagogiko, podiplomski študij pa je sklenila z doktorsko disertacijo o verskem pouku na Teološki fakulteti v Ljubljani. Po končanem podiplomskem študiju je bila najprej asistentka, nato pa docentka na katedri za oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani oz. na njeni enoti v Mariboru, kjer predava pedagogiko in didaktiko religije, poleg tega pa na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru poučuje verski pouk. Je tudi soavtorica novega učbenika za četrti letnik verskega pouka na katoliških gimnazijah.
Ko sem pred nedavnim prebiral številke tednika Družina iz leta 1987, sem v eni izmed njih zasledil pričevanje vas kot mlade študentke teologije. Kako to, da ste se odločili za študij teologije glede na to, da je bila teološka fakulteta tedaj povsem izločena iz univerzitetnega in tudi nasploh javnega življenja, zaradi česar družba diplomiranim (laičnim) teologom ni bila naklonjena?
Na srednji šoli sem tudi jaz doživljala krizo vere. Cerkev mi ni veliko pomenila, tudi Bog ne, čeprav sem vseskozi hodila k verouku. Toda tako kot vsak mlad človek sem doživljala krizo odnosa do sebe, do Boga... Odnos do Boga sem doživela šele pozneje prek duhovnih sre-
ni zelo močna. Svoj poklic sem si predstavljala predvsem kot poklic katehistinje oziroma pastoralne sodelavke na kaki župniji.
Kako so vašo študijsko usmeritev sprejeli domači in kako družba?
Za nekatere od domačih je bil to velik šok, polovica družine je zelo nasprotovala, da bi se odločila za tako tvegan poklic. So pač videli, daje ta poklic neperspektiven. Drugi del pa me je zelo podpiral, tako daje bilo kar nekaj napetosti.
Če se ne motim, ste v začetku devetdesetih let sodelovali tudi v študentski politiki. Bili ste celo predsednica študentske vlade v Mariboru. V intervjuju za Študentski utrip (januar-februar 2000) ste dejali, da ste bili deležni veliko podtikanj, češ da je z vašo izvolitvijo SKD (Slovenski krščanski demokrati) prevzel mariborsko študentsko organizacijo (ŠOUM).
Najprej sem študirala teologijo v Ljubljani, drugi del študija pa je bilo mogoče opraviti v Mariboru. Ko sem začela študirati v Mariboru, sem na škofova povabila začela sodelovati v študentski pastorali, bila sem aktivna v študentski skupini, iz katere je potem nastalo Akademsko katoliško društvo Amos. Ko so se začele družbene spremembe, je prišla pobuda, da se mladi kristjani kot študentje vključimo v politično dogajanje, nismo pa imeli jasnega cilja, da bi prišli v kakšne vodstvene organe v študentski organizaciji. Naštudent-skih volitvah se je pokazalo, da našo vizijo podpirajo tudi drugi študentje. Kasneje smo bili po volji večine študentov izvoljeni. To je bil seveda šok za takratno ZSMS, saj niso pričakovali, da se bomo tako hitro in tako dobro organizirali, prišlo je do
danji vodja mladinske pastorale v Ljubljani.
Tako je. Takrat je klical neki novinar iz Zagreba in spraševal, kaj se je zgodilo v Sloveniji oziroma kako je mogoče, da v tako kratkem času dva študenta teologije prevzameta vodenje obeh študentskih organizacij. Vsekakor je bilo to presenečenje tako za ZSMS kakor tudi za nas.
ŠOUM je že kar nekaj let tarča hudih kritik. Se vam zdi, da se je od časa vašega delovanja pa do sedaj v študentski politiki vMa-riboru veliko spremenilo?
Najprej moram izreči preprosto kritiko, in sicer to, da so v študentski politiki na najnižji ravni študentske volitve, ki se izvajajo neprofesionalno. Tu se študentje učijo (ne)kulture demokratičnosti. In prav to je eden težkih udarcev za bodoče intelektualce. Druga stvar pa je, da je na prvem mestu denar, privatizacija študentskega imetja in ne študent. Žal so študentske organizacije v zadnjem času postale podaljšana roka neke politične opcije. Nam so očitali, da smo povezani s krščanskimi demokrati, sedaj pa tega nihče ne problematizira.
Kako je bilo z iskanjem službe, ko ste končali dodiplomski študij teologije? Ste imeli veliko težav?
Moram reči, da sem imela pri iskanju službe manj težav, kot so jih imeli drugi študentje teologije, ker me je škof poslal na študij v Rim. Tja me je verjetno poslal z nekim namenom. Ko sem se vrnila, sem delala v centru Sinaj in naredila doktorat, postala asistentka na teološki fakulteti in nato docentka. Sodelovala sem tudi pri ustanavljanju Škofijske gimnazije v Mariboru. Vsak laični teolog se mora, če želi imeti službo v
Verski pouk cilja na
dve področji
Pogovor z dr. Alenko Šverc
čanj, prijateljev. Počasi so mi te vrednote postale blizu in pomembne v mojem življenju. Potem sem začela sanjariti, kako bi bilo lepo, če bi tudi jaz kdaj vodila duhovne vaje za mlade kot animatorka, da bi bil to moj poklic. Tako sem se odločila za študij teologije, čeprav ta študij, kot ste rekli, ni imel večje perspektive v naši družbi. Kljub temu je bila motivacija v me-
podtikanj, češ daje desnica zavzela študentsko organizacijo. O tem so pisali časopisi pa tudi letakov po fakultetah je bilo veliko. Bilo je veliko burnih razprav o tem, kako lahko študentka teologije postane predsednica študentske organizacije.
Ljubljansko študentsko vlado je tedaj vodil prav tako študent teologije Andrej Poznič, se-
Cerkvi, zelo dokazovati. Še veliko bolj pa se mora dokazati, če želi imeti službo drugje, ker je v Sloveniji kvaliteta tega poklica še premalo znana.
Doktorirali ste na temo verskega pouka v šolah. Kakšne cilje naj bi imel verski pouk v pedagoškem procesu?
Verski pouk cilja na dve področji. Prvo je ))
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
)) spoznavanje krščanske kulture, njene simbolike ter navzočnosti v kulturi in umetnosti. Če greš v umetniško galerijo in vidiš na sliki goloba nad glavami nekih ljudi, potem lahko veš, da to ni samo golob, ampak tudi simbol Svetega Duha. Danes otroci hodijo po galerijah in ne razumejo niti simbolov lastne kulture. Francozi so sami priznali, da imajo krizo razumevanja samega sebe, svoje literature, umetnosti, ker jih o simbolih in globljih pomenih njihove kulture v šolah ne poučujejo. Drugo ciljno področje verskega pouka pa so eksistencialna vprašanja. Vsak človek si postavlja vprašanja, kot so: kdo sem, kam grem, zakaj trpim, zakaj sem takšen, zakaj bolezen. Religije ponujajo odgovor na ta vprašanja.
Na nedavnem posvetu o vrednotah pri predsedniku države Janezu Drnovšku je prof. dr. Niko Toš s FDV predstavil anketo o vrednotah, po kateri je verouk v šolah ena od najniže cenjenih vrednot. Se vam zdi, da je že sam izraz "verouk v šolah" zgrešen in poleg tega obremenjen z negativno konotacijo?
Tega, kar je pisal gospod Niko Toš, ne vem. Ne poznam te raziskave. Če je predstavil verouk kot nekaj, kar je ocenjeno z najnižjo oceno, potem lahko omenim drugo raziskavo, ki so jo opravili v Nemčiji, Avstriji in Švici o predmetih v šolah. Ugotovljeno je bilo, da je verski pouk tam ocenjen kot tretji najbolj priljubljen predmet, za športom in umetnostjo. Priljubljenost predmeta je torej v samem vrhu.
Tudi cerkveni dostojanstveniki pogosto niso natančni pri izražanju. V čem je razlika med veroukom in verskim poukom v slovenskem prostoru?
Slovenski prostor je na tem področju zelo specifičen. Verouk je bil leta 1952 kot šolski predmet
KO govorimo O konfesionalnem verskem oziroma religijskem pouku, je jasno, da gre za verski pouk, za katerim stoji neka verska skupnost, recimo Katoliška cerkev. To pomeni, da se v soglasju z zakoni in pravili ter zahtevami stroke pripravi predmet, ki se potem izvaja v šolskem prostoru.
teri od njiju se vam zdi primernejši?
Ko govorimo o konfesionalnem verskem oziroma religijskem pouku, je jasno, da gre za verski pouk, za katerim stoji neka verska skupnost, recimo Katoliška cerkev. To pomeni, da se v soglasju z zakoni in pravili ter zahtevami stroke pripravi predmet, ki se potem izvaja v šolskem prostoru. Seveda ta predmet poučujejo učitelji s primerno izobrazbo - v tujini so to večinoma teologi ali teologi, ki so opravili še vzporedni študij kakšnega drugega predmeta. Nekonfesionalni pouk pa pomeni, da ima odločilno besedo pri tem predmetu država in z njo ne sodeluje nobena verska skupnost, medtem ko se v prvem primeru neka verska skupnost dogovarja z državo za izvedbo
Vsak laični teolog se mora, če želi imeti službo v Cerkvi, zelo dokazovati. Še veliko bolj pa se mora dokazati, če želi imeti službo drugje, ker je v Sloveniji kvaliteta tega poklica še premalo znana.
prenesen v župnišča. V župniji se je ta učni predmet do danes povezal s katehezo. Danes imamo torej v župnijah verouk in katehezo. Ko pa danes govorimo o vnovičnem prenosu verouka v šolski prostor, nastane problem, ker je ta verouk postal kateheza. Cilj kateheze je uvajanje v krščansko vero, da prejmem zakramente. Cilj verskega oz. religijskega pouka pa je seznaniti se z religiozno simboliko in spoznati nekatere religije. Cilj torej ni uvajanje v vero, ampak seznanjanje z neko religijo.
Kakšna pa je razlika med konfesionalnim in nekonfesionalnim verskim poukom? Ka-
tega predmeta v šolah. Pri konfesionalnem pouku je značilno tudi to, da iz lastne religiozne identitete spoznavam druge religije. Če pogledamo učbenike v evropskih državah, vidimo, da konec osnovne šole in začetek srednje učenci spoznavajo tudi druge religije. Torej ni res, da nekdo, ki bi obiskoval npr. katoliški verski pouk, ne bi spoznaval drugih svetovnih nazorov in religij. Pot do cilja je pri konfesionalnem pouku drugačna kot pri nekonfesionalnem. Nekonfesionalni verski pouk vse religije postavi v isto vrsto, češ da so vse enakovredne. Torej o njih samo informira. Zato sem kritik takega predmeta, ki vse postavlja v
isto vrsto. Zdaj ko vstopamo v Evropsko unijo, kar naprej govorijo, da moramo dobro poznati lastno identiteto in kulturo. Pri religijah pa pravijo, da je treba vse religije poznati enako, kot da neka religija ni bolj zaznamovala nekega prostora in ljudi kot druga. Če bolje poznaš samega sebe, se tudi drugega ne bojiš. Če pa ne poznaš samega sebe in svoje kulture, potem sprejemaš drugo kulturo zelo nekritično in eksotično ali pa ji nasprotuješ. Kdor ne pozna lastnih temeljev, se neprestano počuti ogroženega, vse to pa povzroča nestrpnost in razne vrste fundamen-talizma, ker se ljudje hočejo zavarovati, da bi lahko preživeli znotraj multikulturne ponudbe.
Sedanja šolska zakonodaja prepoveduje kon-fesionalno dejavnost v javnih šolah, kar naj bi bilo po mnenju ustavnega sodišča skladno z ustavo, ki zapoveduje ločitev verskih skupnosti od države. Menite, da lahko v prihodnosti pride do sprememb oz. da pojmovanje ločitve Cerkve od države ne bo več tako strogo?
Upam, da bomo to "vojno" končali. Cerkev ima svojo avtonomijo in je prav, da jo ima tudi država. Vendar pa so nekatera področja, ko se ti dve avtonomiji srečata, na primer ko državljan želi, da njegovega otroka v šolskem prostoru vzgajajo v skladu z njegovim prepričanjem in njegovo moralno držo. Tu se interesa dveh avtonomnih institucij srečata. Pri tem se morata obe instituciji dogovoriti, kako bosta to pravico državljana skupaj uresničili. Zato je zadnji čas, da se o teh stvareh v Sloveniji dogovorimo na demokratični in dialoški ravni.
Zanimivo je, da se o verskem pouku na slovenskih srednjih šolah v javnosti sploh ne govori.
Človek se razvija od rojstva naprej, in sicer telesno, moralno, čustveno, intelektualno, duhovno... Najbolj občutljiv v svojem razvoju pa je ob koncu osnovne šole in na začetku srednje. Na začetku pubertete se stari svet podre, tudi odnos do Boga, očeta, prijateljev - vse je treba na novo vzpostaviti. Zato je toliko pomembneje, da se vsa področja, tudi duhovno, skladno razvijajo naprej. Otroška podoba Boga v mladostniški dobi ne vzdrži. Taka podoba mora pasti in se mora na novo oblikovati. To je čas, ko se podobe in odnosi predelajo in se na kvalitativni ravni znova vzpostavijo. Za zdrav razvoj intelektualca je pomembno, da ni neprestano v konfliktu z otroškimi predstavami npr. o stvarjenju sveta. Eden od ciljev verskega pouka v srednji šoli je premagovanje otroških predstav o Bogu in iskanje tudi razumskih odgovorov o smislu verovanja.
Konfesionalni verski pouk sedaj izvajajo le štiri gimnazije, ki niso javne, temveč kato-
O
Demokracija • 2/2004
intervju
liške. Kako to, da se je verski pouk v vsaki od njih do sedaj imenoval drugače? Na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru, kjer poučujete, se imenuje vera in kultura, tako se sedaj imenuje na vseh gimnazijah.
Te gimnazije so nastale v različnem času in vsaka gimnazija je začela sama razvijati ta predmet in sestavila učni načrt. Na pobudo Slovenske škofovske konference je nastala skupna delovna skupina, ki je pripravila skupni učni načrt in začela pripravljati učbenike. Odločili smo se, da se verski pouk v teh gimnazijah imenuje vera in kultura, odločili smo se torej za verski pouk in ne za 4 verouk. Naredili smo raziskavo med dijaki in ugotovili, da se na te gimnazije vpisuje velik del mladih, ki se opredeljujejo kot iskalci, drugi pa kot katoličani. Mlad človek, ki išče, ni ateist, je iskalec, • je odprt za dialog, diskusije in refleksijo o življenju.
Ste soavtorica učbenika za četrti letnik verskega pouka v katoliških gimnazijah, ki je izšel pred nedavnim. Kakšne vsebinske poudarke ima učbenik, kateri so njegovi cilji?
Učbenik govori o družbi, v kateri je danes Cerkev. Gre tudi za to, da dijake motiviramo, da se sami odločijo za osebno vero oziroma za svoj življenjski slog. Srčika snovi četrtega letnika pa so družbenoetična vprašanja (globaliza-cija, ekologija, smrtna kazen, vprašanje vojne, terorizma, svetovne pravičnosti, umetna oploditev, kloniranje, evtanazija itd.). Dotakne se tudi vprašanja življenjske odločitve, poudari pomen družine in odgovornega starševstva ter pokaže na različne oblike služenja v Cerkvi (la-iške službe, duhovništvo in redovništvo). Cilj četrtega letnika je, da se učenci usposobijo za kritičen in konstruktiven vstop v družbo.
Kaj menite o predmetu verstva in etika, ki se izvaja v devetletni osnovni šoli?
Verstva in etika je eden izmed izbirnih predmetov, ki ga mora vsaka šola obvezno ponuditi. Vendar je eden od več kot 80 predmetov. Do tega sem kritična, ker predmet nima ustreznega statusa, saj ga ponujajo med predmeti, kot sta na
otroci že ob sedmih zjutraj k verouku, nekateri pa ob treh ali štirih popoldne. Verouk je zato teže dobro organizirati. V dobro staršev in učencev je plenarni zbor predlagal, da bi verouk začasno postal eden izmed treh izbirnih predmetov. Nadomeščal bi en predmet v šoli, torej bi učenec izbral dva predmeta v šoli poleg verouka v župniščih. Drugi
Cilj kateheze je uvajanje v krščansko vero, da prejmem zakramente. Cilj verskega oz. religijskega pouka pa je seznaniti se z religiozno simboliko in spoznavati nekatere religije.
primer računalništvo in šport, zaradi česar je zelo malo verjetno, da ga bo kdo izbral. Na nekaterih šolah ga učenci obiskujejo, vendar kljub temu nima pravega mesta. Moj predlog je, naj se ta predmet ponudi poleg drugih konfesionalnih predmetov. Tisti, ki želijo, izberejo predmet verstva in etika, drugi pa izberejo katoliški verski pouk, islamskega, pravoslavnega.. Tako urejen status predmeta je običajen v marsikateri evropski državi.
Katoliška cerkev predlaga, da bi župnijski verouk postal obvezni izbirni predmet, kar pomeni, da bi ga morala država ponuditi učencem. Sevam ne zdi, da bi morala država zaradi upoštevanja verske svobode omogočiti tudi priznanje verouka drugih verskih skupnosti kot obveznega izbirnega predmeta?
Ko smo že pri predlogu Cerkve, je treba povedati, da ta predlog predvideva, da verouk postane izbirni predmet v šoli, vendar to pomeni samo začasno rešitev. To bi lahko z nekimi dogovori hitro rešili. Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem je to predlagal, da bi bili učenci in starši razbremenjeni. V devetletni osnovni šoli morajo biti učenci dve do tri ure dlje v šoli. Zato hodijo
predlog plenarnega zbora Cerkve pa je uvedba verskega pouka z vso strokovno metodiko in didakti-ko, ki spada v šolski prostor, tako kot je npr. to urejeno v Avstriji, Hrvaški, Italiji in drugod.
Nekateri v naši državi bi privolili v verski pouk, vendar le kot pouk o verstvih, pri čemer bi vsako verstvo obravnavali enako in samo na informativni ravni. Se vam ne zdi, da bi bil takšen verski pouk osiromašen?
Če se pri drugih predmetih sklicujemo na stroko in pravimo, da informiranje ni dovolj, pri verskem pouku pa bi bili zadovoljni samo z nizanjem informacij, potem bi bilo to protislovno. Vsak predmet ima za cilj razvijati razumljivo in uporabno znanje. O vsebini torej ne moremo nizati samo informacije za informacijo.
Nedavno ste v oddaji Trenja na POP TV dejali, daje šola priprava za vstop v družbo. Kaj menite o slovenskem šolskem sistemu, katere so njegove prednosti in pomanjkljivosti?
Do nekaterih premikov na bolje je prišlo. Ali so učitelji za devetletko primerno usposobljeni in motivirani, je drugo vprašanje. Prehod iz osnovne v srednjo šolo pa ni dodelan, zato prihaja do napetosti, saj so tisti, ki so devetletko končali, navajeni drugačnega učenja in drugačnega pristopa. Srednja šola šele zdaj prehaja v fazo prenove. Moja kritika pa še vedno velja preveliki preobremenjeni otrok in posledično tudi staršev, ki morajo otrokom veliko pomagati pri domačih nalogah. Še vedno je preveč inštrukcij. Šola torej učencev ne more pripraviti toliko, da bi lahko samostojno delali. Poleg tega je šola strokovno preveč zaprta in absolutizira samo eno pedagoško opcijo. Šolska politika je tako izključila velik krog strokovnjakov, ki bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli h kakovostnejši šoli. Vzgoja in vrednote so v šoli še vedno bolj stvar posameznih navdušencev kot pa s strani vodstva šol podprta nujnost. Premalo je volje, da bi se na prvo mesto postavil otrok, ki ga je treba "oborožiti" s kakovostnim znanjem in življenjskim optimizmom, da bo lahko preživel in živel v družbi tveganja.
Gašper Blažič
Demokracija • Četrtek. 8. januarja 2004
kultura
Navezoval se je na nadrealistično metodo avtomatskega pisanja, ki njegovemu delu dodaja igro svobodnih asociacij nezavednega. Temu postopku je Dali dodal svojo lastno "paranoično kritično metodo" in jo sam definiral kot "spontano metodo iracionalnega spoznanja, ki temelji na kritično interpretatorski asociaciji blodnih zaznav". Za takšno poglabljanje v nezavedno je bil odločilen vpliv psihoanalize Sigmunda Freuda, ki ga je Dali tudi osebno spoznal.	*
Vpliv psihoanalize
Fantastično-bizarne tvorbe in absurdne, nasprotujoče si kombi- • nacije slik so torej razumljene kot simboli nezavednega, slikanje kot takšno je poenoteno s sanjanjem. Leta 1931 so nastale znamenite
Španski kralj Juan Carlos je leto 2004 razglasil za □alijevo leto. Dali, ki bi letos praznoval 100 let, je bil po kraljevih besedah pravi renesančnik, saj se je posvečal tako mitologiji kot matematiki, blizu pa so mu bile tudi vse likovne zvrsti -od grafike do kiparjenja.
Salvador Dali je bil eden najim-presivnejših umetnikov 20. stoletja, in to ne le zaradi svojih slik, temveč tudi zaradi svojega značaja. Rodil se je 11. 5.1904 v Figuerasu pri Geroni v Kataloniji. S slikarstvom se je začel ukvarjati že zelo zgodaj,
leta 1916 pa je dobil prvi pouk iz risanja. Na zgodnjih slikah je obdeloval motive impresionizma in španskega slikarstva 19. stoletja, po letu 1920 pa tudi italijanskega fu-turizma. Na Akademiji sv. Fer-nanda v Madridu, kjer je študiral, se je naučil za svoje kasnejše delo tako značilne gladke lazurne tehnike, ki mu je omogočila natančen iluzionizem upodobitve. V času študija se je spoprijateljil s pisateljem Federicom Garcio Lorco, filmskim režiserjem Luisom
ša od medu) je iz leta 1928. S posredovanjem Juana Miroja je končno postal član nadrealistične skupine. Približno v istem času je z Luisom Bunuelom oblikoval oba nadrealistična filma, Andaluzijskega psa (1929) in Zlato dobo (1931), ki sta ob prvem predvajanju v Parizu povzročila pravi škandal. Od takrat se njegova široko zastavljena produkcija nadrealističnih slik povezuje z ekstremno naturalističnim načinom slikanja in bizarno-iracionalno tematiko.
Bunuelom in s skupino anarhistov. Zgled italijanskega metafizičnega slikarstva Giorgia de Chirica je bil odločilen za nadaljnje slikanje.
Nadrealizem
Leta 1926 so Dalija zaradi ščuvanja študentov in nespodobnega vedenja vrgli z akademije, zato se je kmalu zatem odpravil v Pariz, kjer se je srečal s Picassom in Andrejem Bretonom, vodjo nadrealističnega gibanja. Njegova prva nadrealistična slika (Kri je slaj-
Mehke ure (Vztrajnost spomina). Kljub takšnemu teoretičnemu izhodišču pa se je po motiviki Dali razlikoval od nadrealističnih slikarjev, kot so Max Ernst, Yves Tanguy in Giorgio de Chirico, saj je bil močno angažiran. Poleg tega si je pogosto izposodil kakšen motiv pri starejši umetnostni zgodovini, na primer pri Rafaelu ali Vermeerju.
Provokacija in šok
Bistvena elementa njegove umetnosti sta provokacija in šok,
m
Demokracija • 2/2004
ki sta spremljala tudi njegovo	zaradi komercializacije in popu-osebno obnašanje in ga končno	larizacije lastne umetnosti, pripeljala do izključitve iz nadrealističnega gibanja. Še po 2. sve-	Dalijev pečat tovni vojni je hotel uspeti v Zdru- Od 60. let dalje je umetnik so-ženih državah in se je čedalje	deloval na številnih reprezentativnih
i .r^^Ski ^	JL * lijevem letu bo na ogled
^»i^MKj^^fcujB^ \*jff	11 razstav, Španci pabo-
»l^pP^^T^I^S^ ^ do njegovo delo počas-
■f ^^^^^ ^	vami, operami in gleda-r■•' M v	liškini predstavami. Najeli''* 0 '	večja razstava - pregled ' " .	Dalijevega raznolikega V«	umetniškega delovanja
k®JL. jfe... ML^ib) osledvB^et"
¿B^s	kah. Največ prireditev
bo 11. maja, na Dalijev ■■■ ■■ I ——100. rojstni dan. Le močneje usmerjal h komercial- malo umetnikov20. stoletja jepus-nosti. Svoje nagnjenje do samo- tilo tak pečat kot Dali, zato si poseb-insceniranja je pripeljal skoraj do no pozornost v tem letu nedvom-oboževanja podobe, predvsem no zasluži.

na kratko
Demokracija • Četrtek. 8. januarja 2004
kultura
Priznanje trem umetnikom
Častni znak svobode so prijeli flavtistka Irena Grafenauer, likovni umetnik Janez Bernik in pisatelj Drago Jančar.
Predsednik republike Janez Drnovšek je konec minulega leta podelil najvišja državna odlikovanja.
Kot je zapisal v obrazložitvi, je z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju glasbene umetnosti in za osebni prispevek k mednarodnemu uveljavljanju Slovenije odlikoval flavtisko in pedagoginjo Ireno Grafenauer. Akademik Janez Bernik je odlikovanje prejel za izjemne zasluge pri uveljavljanju moderne likovne umetnosti doma in v svetu, akademik Drago Jančar pa za izjemno ustvarjalno delo, obogatitev slovenske in svetovne književnosti in za uveljavljanje slovenskega ugleda v svetu.
Ob vročitvi odlikovanj je Drnovšek poudaril, da so prejemniki odlikovanj "s svojimi talenti in osebnostjo ter z vrhunskimi dosežki dosegli, da ima naša država v evropski in svetovni kulturi svoje vidno mesto". Ustvarjalni potencial in njihova življenjska energija sta po njegovem prepričanju obogatila slovensko glasbeno in likovno umetnost ter književnost. Svojo odločitev je opredelil kot pravilno, vsi trije umetniki so namreč vrhunski predstavniki treh vej umetnosti in niso le prispevali k izjemni prepoznavnosti slovenske umetnosti, ampak tudi k človeški duhovni zakladnici.
Glede na to, da je prejšnji predsednik Milan Kučan tovrstna priznanja podeljeval vse povprek, je nadvse razveseljujoče, da so tokrat priznanja prejeli ljudje, ki si jih v resnici zaslužijo, saj vsi trije puščajo v slovenski kulturi izjemno velik pečat.	B. K.
kultura
Elizabeta je zagreta
Rezija: Tanja Ribič
Igrajo: Matej Recer. Sebastian Cavazza, Barbara Krajnc, Primož Ekart.
Janja Majzelj Prevod in priredba: Teater 55 Scenografija: Greta Godnic Kostumografija: Alan Hranitelj Kreator maske: Sonja Murgelj Producent: Matjaž Strazišar
ralec, hkrati pa je deloval kot pisec iger. V svojih zgodnjih dvajsetih je bil znan obraz s TV-zaslonov, saj se je pojavljal v številnih serijah. Veliko svojih filmov, kot sta When Dinosaurs Ruled the Earth in Zeta One, je izstrelil med zvezde.
Na odru gledališča West End v Londonu je odigral kar nekaj glavnih vlog, v glavnih vlogah klasičnih del, kot so Hamlet, Henri V. in Henry Higgins v Pygmalionu, pa je nastopal po vsej Angliji. Uspešnica
se lahko štrene pomešajo in nastane pravi gordijski vozel. Dokler ne poči.
Tomiju prijatelj pripravi presenečenje za rojstni dan. Ker Tomijev zakon razpada, privoli v zmenek na slepo z Mirni. V sosednji sobi, ki naj bi bila ločena od Tomijeve, a se vrat vmes ne da zakleniti, Marija čaka na prvo srečanje z Mihaelom, moškim, s katerim sta se našla prek agencije za osamljena srca. Ker se med seboj ne poznajo, je razplet dogodkov odvisen od tega, kdo bo koga našel oziroma kdo bo stopil
RADIO
OGNJIŠČE
KADI O ŠTIRIH G O N G O V
Robin Hawdon
Robin Hawdon ima neverjetno bogato kariero. Je tako pisec novel in iger West Enda kot tudi filmska zvezda in predvsem direktor enega najslavnejših angleških gledališč. Dve desetletji je bil uspešen ig-
Birthday Suite je segla še dlje -požela je salve smeha po vsej Evropi.
"Blind date"
Zmenek na slepo je vsakdanja stvar. Ko pa se dva zmenka na slepo dogajata v sosednjih hotelskih sobah,
skozi prava vrata. Nihče od njih pa si ne želi večera, ki sledi. In zadnja stvar, na katero računa Tomi, je, da bi ga našla njegova žena, ki misli, da je Tomi na službenem potovanju. Zmedo, ki nastane, želi po svojih (ne)sposobnostih reševeti Sergio, sobni postrešček itali-
janske krvi, gorečega temperamenta, in kot se za pravega Italijana spodobi, poln "pametnih" ljubezenskih nasvetov.
Ljubezenski peterokotnik, nori zapleti, šokantni preobrati, prevare, nekaj sprenevedanja... in veliko solz. Od
smeha, seveda. _ , T, ...
barbara Kavticnik
Teater 55 je stopil v leto 2004 takšen kot vedno - nasmejan. Januarja imajo vsi ljubitelji gledališča in dobre komedije priložnost, da si ogledajo začinjeno predstavo Elizabeta je zagreta. Izvirnik (Birthday Suite) prihaja izpod peresa Robina Hawdona, svetovno znanega angleškega avtorja komedij, ki pri svojih delih niti malo ne skopari z zapleti in je pravi kralj situacijske komike.
A
|	Vstop
KONCERT SODOBNE DUHOVNE GLASBE KRISTUS, UPANJE SLOVENIJE'. Uvod v praznovanje 10. obletnice Radia Ognjišče. 29. februar ob 15. in 19. uri v Cankarjevem domu. Različni izvajalci duhovne glasbe.
Malo drugače.
Vstopnice že v predprodaji.
Nastopila bo tudi zmagovalka 2. festivala Ritma duha Judita Kavčnik.
01/512-11-26
/radio. ognjišče. si

m	Demokracija • 2/2004
*
recenzije
»Brate iščem»
Založba Ognjišče
Ta lectio divina o egiptovskem Jožefu nas uvaja v najgloblje vsebine duhovnega življenja, razlikovanja, teoloških problematik in evangelizacije. V Jožefovi zgodbi je namreč upodobljena celotna pot smrti in vstajenja, značilna za krščansko življenje. To je zgodba o ljubezni nekega očeta in ta ljubezen zbuja zavist, razkropitev in sovrašt-
tin Malle), Koroška kultura med kljukastim in krščanskim križem (Franci Zwitter), Die Vertreibung von Kärntner Slowenen 1942 (Valentin Sima), O ponemčevanju južne Koroške za časa nacizma in odmevi nanj (1938—1942) (Teodor Domej), Slovenci iz a vstrijske Koroške v končen -tracijskih taboriščih Tretjega rajha (France Filipič). Sledijo še tri nemške študije, v drugem delu pa spominske zgodbe in še vrsta dokumentov.
Danilo Kiš
Cankarjeva založba
Roman Vrt, pepel, založba gaje izdala v zbirki Modemi klasiki, nanaša podobe otroštva na temno podlago pomanjkanja, ki mu botrujeta vojna in odsotni oče; pomanjkanja, ki ostro zareže v otroške čute in jih iztanjša do fines. Danilo Kiš jih ujame v jezik, stilistično prignan do umetnine, in spiše v občo zgodbo o koncu otroštva ne brez nostalgije in melanholije, a tudi ne brez ironije in humorja. Očetov ka-
vo. Toda sin, ki sprejme očetovo ljubezen, združi brate: pot ljubezni prek pretrpljenega zla razkriva previdnostni načrt, v katerem se tudi zlo preobrne v dobro. Torej je jasno, zakaj so v Jožefu videli Kristusa, ljubljenega Očetovega Sina, ki je predmet nasilja sveta, vendar more Oče prav zaradi tega nasilja podeliti svoj blagoslov celotnemu v Sinu zbranemu človeštvu. Knjigo je napisal mislec Marko Ivan Rupnik.
Pregon Korošcev
Založba Drava
Narodu in državi sovražni je naslov obsežnega zbornika o pregonu koroških Slovencev leta 1942. Aprila 1942 so nacisti množično deportirali koroške Slovence z njihovih kmetij oziroma s Koroškega. Ko so se po vojni vračali nazaj domov, so bile njihove kmetije izropane in naseljene s tujci. Problematiko obdelujejo naslednje raziskave: Položaj slovenskega naroda ob okupaciji leta 1941 (Tone Fe-renc), Koroški Slovenci v letih pred "anšlusom "in Koroški Slovenci in katoliška cerkev v času nacizma (Avguš-
rizmatični lik družini zapusti dediščino nemirnega duha in tragične usode. Iz dečkovega življenja odide v trenutku njegovega erotičnega prebujanja, ki stopa v štric s prvo zavestjo o smrti. Vrt, pepel (1965) razkriva nekoliko drugačnega Kiša, kot smo ga v slovenskem prevodu z Grobnico za Borisa Davidoviča in Enciklopedijo mrUnh poznali doslej.
Friedrich Schiller
Študentska založba
Pričujoči prevod Schillerjeve razprave O estetski vzgoji človeka, iz-
FRIEDRICH SCHILLER
0 estetski vzgoji človeka
šla je v zbirki Claritas, je prvi slovenski prevod (Prevajalec Štefan Ve-var) kakega teoretskega dela tega velikana svetovne kulture. V njej ne gre samo za vprašanja estetike, ampak za vprašanje o naravi človeka, njegovi kulturi in svobodi. V mnogih besedilih, predvsem pa v pismih pred nami je Schiller razvijal pogled o lepoti in umetnosti kot mediju, skozi katerega človeštvo in posamezen človek napreduje k človeškemu bivanju. Schiller (1759—1805) je bil skupaj z Goethejem glavna osebnost nemškega viharništva in we-imarske klasike. Tema njegovih del je svoboda. Pod vplivom Kantove filozofije je razvil svoje estetiške zamisli, v katerih je poudarjal vzvišeno in ustvarjalno moč človeštva. Spremno besedo je napisal Bojan Žalec.
Josip Stare
Založba Karantanija
Josip Stare (1842—1907) je bolj kot pripovednik in publicist znan kot zgodovinar, saj je v letih 1874— 1888 v 15 snopičih izhajalo njegovo obsežno delo Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Poleg strokovnih del je pisal tudi krajšo pripovedno prozo. Srečanje z Avgustom Senoo v Pragi je verjetno vplivalo na izbiro snovi za romantič-no-realistične črtice, novele in povesti s spominsko in zgodovinsko tematiko, med katerimi sta najboljši Stari naslanjač in Lisjakova hči. Povest Lisjakova hči je izšla pri Ljubljanskem zvonuleta 1892,založba Karantanija pa jo je ponatisnila v zbirki Slovenska knjižnica.
Nega matere in otroka
Založba Mladinska knjiga
Nega matere in otroka je bogato ilustriran, praktičen vodnik od spočetja pa tja do otrokovega tretjega leta starosti in prva knjiga o dojenčkih, v kateri zares vidimo, kako je treba negovati otroka. Vsi praktični nasveti in podatki o nosečnosti, negi in zdravju otroka so v tem priročniku zbrani na enem mestu. Knjiga je oblikovana tako, da je pregledna in da je podatke lahko najti. V njej najdemo neposredne, praktične rešitve za vse težave, na katere naletijo starši v prvih treh letih življenja otroka. Knjiga, avtorica je Elisabeth Fenvvick, v izvirniku pa jo je izdala ugledna založba Dorling Kindersley, je bogato ilustrirana, saj vsebuje več kot 800 barvnih fotografij, vsebuje pa tudi enkratni fotografski dnevnik o nosečnosti in o prvih šestih tednih v življenju otroka.
Rastline in živali
Tehniška založba Slovenije
Ste vedeli, da brez rasdin na Zemlji ne bi mogla obstajati nobena druga oblika življenja? Zakaj je tako, nam bo odgovoril prvi del knjige Svet rastlin in živali. Odkrili bomo, kako se rastline prehranjujejo, razmnožujejo in zakaj lahko različne vrste preživijo skoraj v vsakem okolju. V drugem delu knjige - o kraljestvu živali - pa bomo od-
krili temelje živalske biologije in nova znanja o bolj ali manj znanih živalih. Besedilo je ilustrirano z nadvse nazornimi slikami. Podane so jasne razlage stotine znanstvenih izrazov. Objavljenih je več kot 200 preverjenih in priporočenih spletnih strani, kjer si lahko znanje bistveno poglobimo. 1. Z.
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
o
osebnosti
beljakove družine pridružil možu in očetu v Argentini. V tem času je Tine Debeljak delal kot najnižji uradnik v tovarni cementa Loma Negra, oddaljeni več kot 350 kilometrov od Buenos Airesa, v širjavah argentinske pampe. Ime Loma Negra je po svoje prevedel v Črni Kamnitnik, s čimer se je spominjal svojega škofjeloškega Kamnitnika. Delal je dvanajst ur na dan, zvečer pa je pisal prozo in poezijo ter prevajal, vse to, za kar je bil najbolj usposobljen. In mislil na svoje najdražje, na tri otro-
ke in ljubljeno ženo. Pisal jim je pisma, vendar z vsebino, ki ne bi mogla spraviti družine v Sloveniji v težave: brez konkretnih navedb krajev in brez podpisa ali s psevdonimom.
Čez ocean
Iz pisma, napisanega julija 1952: "Najdražja, sedajle ko pišem tole pisemce - pol polnoči - se spominjam najinega dneva pred 18 leti! Kako drugače sva si predstavljala tistega srečnega dne najino skupno življenje, kakor pa ga uživava sedaj, loč-
na že sedem let in več. Pa ti si srečna, ko imaš okoli sebe fanta in punčki, celega 'gospoda' in celo 'gospodično' /.../
Mamici pa še posebej voščim - za god. Kako rad bi ji izpolnil to, kar si želi ona in jaz, pa ni v moji moči: ne morem priti čez Ocean, ne pritegniti nje k sebi... voda jegloboka, toda-koprnenje je visoko kot molitev in kliče po čudežu ... Toda mi, ki imamo vero, verujemo tudi v to! In jaz verujem v dvojno vero. In pošiljam ti poljub, slajšega in bolj toplega, kakor je tisti v platnicah in koži, ker je še vedno gorak od spomina današnjega dne... Tvoj in vaš Atek."
Temne slike samote
Knjigo je uredil vnuk Marko Vombergar. Sel je po sledi starega očeta, zbral njegove črtice, pesmi in pisma, poleg tega pa je s fotoaparatom raziskal Lomo Negro. Knjiga Črni Kamnitnik-Loma Negra je tako svojevrsten spoj besede Tineta Debelja-ka in fotografije njegovega vnuka. Črno-bele fotografije, ki še poudarijo uničeno okolje velike cementarne in s tem občutje samote, ki jo je pred petdesetimi leti tam doživljal njegov stari oče, so sicer brez pripisanih ko-
vence je postavil v sam vrh slovenske poezije konec 40. in v začetku 50. let. Zato se mu zdi nujno, danehamo umetnost ločevati na "domačo" in "zdomsko", saj je le ena, to je slovenska.
Knjigo Cmi Kamnitnik - Loma Negra je skupaj z Muzejskim društvom Skofja Loka izdala založba Družina V Škofji Loki so leta 1991 organizirali simpozij o dr. Tinetu Debelja-ku,leta 1995je občinananjegovi rojstni hiši vzidala spominsko ploščo, 25. novembra lani pa so v aleji zaslužnih Lo-čanov postavili njegov bronasti doprsni kip. Čeprav po letu 1941 nikoli več ni videl svoje rodne Škofje Loke, se je zdaj v svoj rojstni kraj vrnil na najlepši način.
Tine Debeljak (Škofja Loka 1903-Buenos Aires 1989) počasi, a vztrajno dobiva pomen, ki mu gre. Bil je
mentarjev. Z branjem, še posebej proze, ki opisuje prav tisto okolje, pa tudi pisem, ki so tam nastajala, bi bili komentarji odveč. Knjiga je tako svojevrsten spoj dveh svetov.
eden od tisočev, ki so delili trpko usodo povojnega begunstva.
Devet let je bil ločen od svoje družine, ki je ostala v Sloveniji. 12.000 kilometrov stran, v daljni argentinski pampi je hrepenel in pisal pretresljiva pisma ženi in trem otrokom.
Izbor iz njih je zdaj objavljen v knjigi Črni Kamnitnik-Loma Negra, ki zajema tudi njegovo prozo in pesmi. Vse troje se vsebinsko nanaša na obdobje med letoma 1950— 1954, dokler se ni preostali del De-
Na samem vrhu
Izčrpno spremno besedo Med bolečino in upanjem je v knjigi napisal literarni zgodovinar Denis Poniž. Z njo je postavil Tineta Debeljaka na mesto, ki mu pripada, na sam vrh slovenskih kulturnikov v 20. stoletju. Uvodoma je pogumno priznal, da je leta 1990, ko je pripravljal izbor De-beljakove poezije, premalo vedel, v kakšnih razmerah je nastajala poezija in proza naših emigrantov. Debelja-kovo poezijo, ki je izšla v zbirkah Poljub in Mariji, ter monumentalno pesnitev Velika ima maša za pobite Slo-
O
Demokracija • 2/2004
lan Stewart je profesor matematike na univerzi v Warwicku v Angliji, avtor oddaj na televiziji in radiu in objavlja v uglednih znanstvenih revijah. Je avtor ali soavtor prek 60 knjig. Eno njegovih zadnjih del nosi naslov Kakšne oblike je snežinka? s podnaslovom Vzorci v naravi, ki smo jo zdaj s pomočjo radovljiške založbe Didakta dobili tudi v slovenskem prevodu. Knjiga nas seznanja, kako lahko s pomočjo matematike razvozlamo mnoge pojave v naravi.
Pomislimo na zebrine proge, na zapleteno pajkovo mrežo, na ena-komernost oceanskih valov in peščenih sipin, na jato škorcev, ki kroži po večernem nebu, na spirale v sončničnem cvetu ... Pomislimo na snežinko. Te in druge vzorce v naravi so naravoslovci prepoznavali že stoletja, in vse je mogoče razložiti z matematiko. Knjiga Kakšne oblike je snežinka1 pripoveduje, kako se življenje na Zemlji sicer razvija v genetskih procesih, vendar se pri tem ravna tudi po zakonih matematike. Odkriva nam, da podobnost med grebeni valov in grebeni peščenih sipin ni samo naključna. Začenja z najpreprostejšimi vzorci in nam v vsakem poglavju predstavi kak drug sistem vzorcev in njegovo matematično podlago. Pri tem nas seznanja z nekaterimi univerzalnimi vzorci, bodisi takšnimi, kijih najdemo v naravi, bodisi takšnimi, ki jih je naredil človek: od osnovne geometrije v starodavni Grčiji do osupljivo lepih fraktalov, s katerimi se znanstveniki ukvarjajo danes.
narava
imajo svojo posebno lepoto, vendar le za izbrani okus strokovnjakov. Lepoto matematičnih vzorcev pa lahko občudujemo vsi. Ne goljufam, ko skušam to dokazati z oblikami v naravi: če smo pošteni, smo prav iz tega izpeljali svojo matematiko."
Avtor lan Stewart je snov razdelil na tri poglavja. Prvo Zakonitosti in vzorci je razdeljeno na tri podpoglavja: Uganka, Vzorci v naravi ter Kaj je vzorec?. V drugem Mate-matičnisvetpodpoglavja nosijo naslednje naslove: Ena razsežnost, Zrcalna simetrija, Rotacijska simetrija, Vzorci za oblaganje s ploščicami, Pege in proge, Tri razsežnosti, Merila in spirale ter Čas. Tretje poglavje Enostavnost in zapletenost govori o temah z naslovi: Zapletenost in katastrofa, Fraktalna geograßja, Red vkaosu, Zakoni naraveter Odgovor.
lan Stewart je profesor matematike na univerzi v Warwicku v Angliji. Redno ima oddaje po televiziji in radiu in piše članke za revije Na-
Današnja znanost in matematika začenjata odkrivati nekatere mehanizme, ki tičijo za povsod navzočim prepletanjem vzorcev in ne-vzorcev, poenotenosti in raznolikosti. Temeljni pojem pri tem je simetrija. Simetrija je značilna za vzorce, ne za to, kako in zakaj nastanejo, ampak kakšne vrste vzorci so. Simetrija sama je preveč toga, da bi razložila vse pravilnosti v naravi, lahko pa se prepleta z drugimi pojmi, recimo s kaosom in zapletenostjo, in tako daje enoten okvir za neverjetno velik niz naravnih pravilnosti. In še nekaj, kar je bistveno: okvir daje tudi za reči, ki so videti nepravilne. Včasih se kaj zdi naključno, pa vendar ima neki red, in matematika nam daje orodje za odkrivanje, kakšen red naj bi to bil.
Avtor knjige lan Stewart je v uvodu h knjigi med drugim zapisal: "Matematikom se zdi njihova veda skrajno lepa in polna inte-
lektualne vsebine. Za mnoge ljudi pa je ravno nekaj nasprotnega: sterilen svet nesmiselnega 'računanja' in begajočih simbolov. V tej knjigi bi rad pokazal lepoto matematike, računanje pa v celoti izpustil. Se vedno je tam, za odrom, a samo znanstvenikom in matematikom je potrebno poznati krvave podrobnosti, zato jih lahko obdržim zadaj za sceno, kamor spadajo. Tudi one
ture, New Scientist, Scientific American in mnoge druge. Je avtor ali soavtor več kakor 60 knjig. Leta 1995 mu je britanska akademija znanosti Royal Society podelila medaljo Mi-chaela Faradaya za največji prispevek k splošnemu razumevanju znanosti v tistem letu. Naj navedemo samo tri odlomke, ki govorijo o avtorju te knjige. "Stewart je naš največji populari-zator matematike" (The Times). "Stewartu se posreči tisto, za kar si drugi pisci poljudne matematike samo prizadevajo: natančen in informativen prikaz sodobne matematike" {Nature). "Učitelj matematike, kakršnega ste si vedno želeli, a ga niste nikoli imeli: neskončno potrpežljiv, dobrohoten in zanimiv... Če mislite, da sovražite matematiko, pustite, naj vas profesor Stewart prepriča o nasprotnem" (Daily Telegraph).
Knjiga Kakšne oblike je snežinka ? (dobi se na tel. številki: 04/5320-202) je s svojimi bogatimi ilustracijami navdušujoča vizija tega, kako se navidez hladni matematični zakoni udejanjajo v lepoti narave.
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
revolucija
"Ekologija
Jezero cinkarniških odplak nad grobišči, I zadaj sv. Ana; posneto maja 1990
Nadaljujemo s pripovedjo Roberta Jedločnika: "Vse to sem skoraj tri ure popolnoma otrpel poslušal. V letih 1966 in1967 smo v Cinkarni imeli tri kronične pijance, za katere nisem vedel, kdaj in zakaj pijejo.
Ko jih ni bilo v pisarnah, sem šel v kontrolo. V omarah sem v fasciklih našel skrite zaloge konjaka in tako ugotovil, kdaj pijejo. To soboto pa sem izvedel, zakaj to počnejo. Po tej izpovedi V. G. so v treh mesecih vsi trije kronični pijanci naredili samomor. Eden se je obesil, drugi se je ustrelil, ta, ki je bil pri meni, pa se je najprej zastrupil, nato so ga v bolnišnici rešili. Po prihodu domov se je ustrelil. Nobena teh smrti ni bila prikazana kot samomor, ampak kot naravna smrt.
Tudi jaz sem to izpoved dolgo nosil v sebi, zdaj vas pa prosim, ker vem, da to zapisujete, da to zapišete."
o
Pričevanje Roberta Jedločnika sem zapisal 21. januarja 1995. Spo-menka Hribarje v začetku devetdesetih let zapisala, da imamo v državi okrog 4.000 kroničnih pijancev, še živih nekdanjih "likvidatorjev", na katere je prejšnja država Jugoslavija pozabila. Koliko jih je že naredilo samomor, pa ni podatka, ker so bili prikriti. Samomorilnost Slovencev ne prihaja samo iz uralskih genskih zasnov, kot je ugotovil raziskovalec, ki se je na televiziji pogovarjal s Sandi-jem Colnikom, ampak v veliki meri tudi od krvoločnosti in krutosti, ki so jo komunisti prisilno vnesli med Slovence, ki tega niso bili vajeni.
S krampom v truplo
Rudi Vengust pripoveduje: "Iz nemške vojske sem se vrnil domov julija leta 1945. Najprej so me zaprli v Mariboru, nato v Šempetru na Krasu. Novembra 1945 pa sem bil pripeljan na Teharje. Barake, kjer smo prebivali, so bile brez oken, tako da so lahko stražarji kar z mitraljezi stre-
ljali skozi odprtine, če se je v barakah kaj premaknilo brez njihove komande. V teh barakah nas je bilo zaprtih okoli 600. Bilo je mrzlo in zima, zato smo kurili v železnem gašperčku, čeprav je baraka bila brez oken. Drva smo nabirali izpod snega. S krampi smo si razsekovali stare štore, ki so kot snežni kupčki štrleli nad površjem. Pri tem delu se mi je nekajkrat zgodilo, da se je kramp, ki sem ga z zamahom usmeril v tak snežni kupček, zaril v nekaj mehkega. Ko sem sneg odstranil, sem ugotovil, da je to človeško telo, v območju glave obdano z vato in povito s povoji, ki so bili prepojeni s krvjo. Vse skupaj je bilo videti kot mumija. Mislim, da so bili obrazi teh žrtev zelo iznakaženi, zato so jih pred usmrtitvijo povili, da so jih na oko bolj človeško, pa vendar z grožnjo peljali mimo drugih zapornikov v gozd, kjer so jih pobili.
Naša baraka je bila zadnja proti jugu v skupini barak. Nekaj barak so že odpeljali nekam v Maribor, verjetno v Bresternico. Za nami je
bil hribček, ki se je dvigal nad betonsko tvorbo, ki je izgledala kakor bunker. Na vrhu tega hribčka sta bili dve na sveže zasuti jami, velikosti vsaj 10 xlO metrov. Vedeli smo, da sta to sveže zasuti grobišči.. Čez nekaj let sem šel pogledat taborišče in tudi ti dve jami. Udorni-ne so bile globoke skoraj en meter.
Iz taborišča, kjer so nas čuvali zelo 'pasji' primorski partizani, sem bil izpuščen marca 1946."
Poboj upornih stražarjev
Zanimivo je pričevanje Borisa Farkaša, dr. vet. med.: "Moj oče je bil sodnik v Celju. Sam sem bil pri Knoju v Celju. Enkrat so nas uporabili za izseljevanje nemške manjšine iz Vitanja. Ponoči smo se odpeljali s tovornjaki, obkolili smo hiše, nato pa so se morali ljudje v pol ure pripraviti za izselitev. Na tovornjak so morali sami splezati. Odpeljali smo jih na avstrijsko mejo, kjer smo jih nagnali s tovornjakov čez mejo. Nekega dne smo dobili nalo-
Demokracija • 2/2004
revolucija
venijezdne5. 2.1981 ob 13.30, Župančičeva 3, Ljubljana, o uničevanju seznamov zapornikov iz slovenskih taborišč, med njimi taborišča na Teharjah. Zapisnik o tem, kaj je bilo že uničeno in kaj je treba še uničiti, je napisal Aldo Carli, podpisali pa so ga Zdenko Pavlina, Peter Ribnikar in Zdena Lenarčič. Uničevanje arhivov je kaznivo dejanje, za katerega bi se morala zanimati generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Verjetno pa ukaz Borisa Kocijančiča in odgovornega v Arhivu Slovenije z dne 5. 2.1981 zanjo še danes velja. Naklepno prikrivanje zločinov nekdanjih komunističnih oblastnikov je očitno prikrito početje naših pravosodnih organov.
Teharje kot grobišče
Franc Gornik pripoveduje: "V taborišče Teharje sem bil pripeljan 14. 4. 1946. Moja zaporedna številka zaporniške knjige je bila 745. V poletju tega leta so taborišče napadli to sva preverila na pokopališču, kjer četniki iz smeri cerkve sv. Ane na Te-imajo lepe in bogate spomenike. harjah. Nekaj taboriščnikov je na
spodnji oziroma severni strani v Grobovi Nemcev	mrežo naredilo luknjo, skozi katero
Nemška manjšina je bila pri nas jih je nekaj tudi pobegnilo. Da bi iztrebljena na krvoločen in krut na- ostale prestrašili, so nas stražarji od-čin. Verjetno po nacističnem in peljali v dolino zahodno od taboriš-boljševiškem vzoru. Na krvoločen ča, proti prvim hišam, kjer je bilo
go, da gremo v taborišče Teharje, kjer so se uprli miličniki. Miličnike smo morali razorožiti in aretirati, ti pri tem niso nudili nobenega odpora. Odpeljali smo jih v zapor Stari pis-ker. Kasneje sem izvedel, da so jih vse 'likvidirali'. Izvedel sem tudi, zakaj so se uprli. Njihov komandant je bil velik sadist. Za najmanjši disiplinski prekršek jih je kaznoval s tem, da so morali vso noč bosi stražiti na betonu, kjer je bilo do 10 centimetrov vode. Veliko jih je pri tem hudo zbolelo. Tudi sam sem kmalu občutil, da se ni igrati. Zaradi nedisipline so me za nekaj mesecev zaprli v taborišče Fedreng na Kočevskem."
Moj kolega Farkaš si je v Vitanju zapomnil lepo nemško plavolasko, ki jo je moral takrat izseliti. Zato sva se nekega dne odpeljala v Vitanje, kjer sva od domačinov izvedela, daje zdaj pokopana na pokopališču v Vitanju skupaj s svojo družino, saj so vsi, ki so kot izseljenci umrli v Avstriji, želeli biti pokopani doma v Vitanju. Vse
način na Teharjah, v Strnišču (Kidričevo), na Teznem, Bresternici pri Mariboru, na Hoškem Pohorju (pri sv. Arehu), v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, na Golovcu v Celju, v rudniku Pečovnik v Celju, v Košnici v Celju, v Bežigradu v Celju, pri Mli-narjevem Janezu v Celju, v Be-zovici pri Vojniku, v Višnji vasi pri Vojniku, za pokopališčem v Vojniku, pri Mariji Reki nad Preboldom, v Krškem, v Brestanici (Rajhenburg), v Žančanih pri Slovenj Gradcu, v Šoštanju, v Kočevski Reki, pri Begunjah in verjetno še na drugih krajih.
Na krut način pa so bili izseljeni in pregnani prek avstrijske in madžarske meje v najbolj mrzlih zimskih mesecih 1945/46.
V zvezi z iztrebljanjem ljudi, ki niso bili po meri komunistov, je zanimiv zapisnik Arhiva Slo-
močviije. Tam smo se morali vzpeti na okrogel, svež kup zemlje, premera več kot 20 metrov, ki se je ves zibal. 'Takole boste končali,' so nam grozili, 'če bi hoteli pobegniti.'" Ta veli-
ki grob je tam, kjer je zdaj prva pregrada odlagališča piritnih ogorkov.
G. Grajžl pripoveduje: "V taborišče Teharje sem bil premeščen konec avgusta 1945 iz Bežigrada, kjer sem bil komandant takratnega ujetniške-ga taborišča. Takrat je bilo betonsko strelišče, ki je bilo vsaj 130 metrov dolgo, 5 metrov široko in 3 metre globoko, že popolnoma polno mrličev in nasuto z zemljo. Zdaj je tu druga pregrada, pregrada za tekočo sadro."
Jože Nagode: "Leta 1955 sem služil vojsko v Celju. Na vojaške vaje so nas peljali v gozd okoli vojaškega skladišča v Bukovžlaku. Preden smo začeli vajo, nas je poveljujoči kapetan opozoril, naj ne kopljemo zaščitnih jarkov tam, kjer so ugreznine, ker bi lahko izkopali kosti tamkaj pobitih."
Ivan Mithans je pred parlamentarno preiskovalno komisijo dejal, dajebilmed 16. in 17. majem 1945 v koloni, ki je štela okoli 7.500 beguncev, stražar. "Begunce-ujetnike smo vodili dva dni skozi Mislinjsko dolino in Hudo luknjo do taborišča Teharje. Tam je bilo že zbranih najmanj 12 do 13.000 ljudi."
Alojzija Tellis je za občinsko komisijo Mozirje, ki je raziskovala medvojne in povojne poboje, zapisala, da se je januarja 1941 poročila k Jesenikovim v Dramlje, kjer so imeli gostilno in trgovino. V poletju 1945 se je vsak dan vozila s kolesom po pro-seniški cesti mimo taborišča Teharje, skozi Bukovžlak proti Celju. Na vzhodni strani taborišča, proti kme-
Območje za prvo cinkarniško pregrado, neposredno nad grobovi, danes je tu igrišče za golf; posneto maja 1990
tu Brinovcu, je videvala, da so vsak dan na novo izkopavali grobove. Ko so ene zasuli, so zraven izkopali druge. Vse to se je dogajalo maja, junija in julija. Poleg opisa svoje tragične usode, ki jo je doživela v času nemške okupacije, je njena usoda posebno tragična po "osvoboditvi", zato je priložila skico izkopanih grobov, kjer se je podpisala kod očividec in priča.
Z greznico nad SLS
Ta predel je zdaj zasut s komunalnimi odpadki, ki so prerasli v hrib. Celjska komunala je kot zaukazan grobar teharskih grobišč zelo dosledno odigrala svojo vlogo. Še okoli leta 1990 je vzhodno od sedanjega spomenika brez dovoljenja postavila se-paracijo za 3.000 celjskih greznic, tako da se je gnojnica izlivala prek na-voženih smeti na grobišča. Posebno zaslugo za to je imel takratni direktor Cerič, ki je nad mrtvimi nadaljeval delo, ki ga je nad živimi začel njegov oče; ta je kot član "sodišča narodne časti" v Slovenskih Konjicah pošiljal Konjičane na Teharje.
Zdaj nadaljuje prostovoljno gro-barsko delo Komunale Celje g. Zi-danšek ml., ki je kot polovični podžupan postal polovični direktor Komunale in bo prek projekta Cero (regionalni zbirni smetiščni center) uspešno zakrival še tiste grobove svojih prvotnih članov SLS, ki jih je JLA za svojimi mrežami okoli vojnega skladišča Bukovžlak ohranila. Večina taboriščnikov na Teharjah, slovenskega rodu, vključno z domobranci, je bila namreč po mnenju mnogih članov ali volilcev predvojne, prvotne Slovenske ljudske stranke (SLS). Vodilnim v zdajšnji SLS bi lahko dalo misliti, zakaj jih zdužena lista in LDS, posredno pa ZZB, uporabljajo.
Spominski park Teharje bo imel v evropskem obsegu edinstveno okolico. Proti jugu odpadno sadro in što-rovsko železarsko odlagališče, proti zahodu piritno brozgo, proti vzhodu komunalno smetišče s separacijo gnojnic, malo naprej regionalno zbirno smetišče, še bolj proti vzhodu pa spet odpadno cinkarniško brozgo, ki bo kmalu postala radioaktivni prah.
Nadaljevanje prihodnjič Janez Črnej
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
©
zgodovina
Ponoči na 14. december 1943 je skupina vosovcev na domu v Malovšah pri Črničah v Vipavski dolini prisilila Stanislava Cigoja, da gre z njimi. Ker je bil praktično nepokreten, saj je doma ležal, ker je zbolel za malarijo, ga je i moral njegov oče z vozom, vpre- M- ■ ženim z volom, odpeljati v temni noči v Bratine nad Stomažem.
Stanislav Cigoj je bil pred vojno mobiliziran v italijansko vojsko, s katero je moral obresti mnoge kraje daleč od doma, celo v Afriki. Ko je po kapitulaciji Italije prišel domov, se je takoj pridružil partizanom in se znašel na t. i. goriški fronti, ki so jo konec septembra 1943 Nemci povsem razbili, za njimi pa je ostalo pravo opustošenje: vsaj okoli tristo ubitih, ki jih ima na vesti takratno partijsko-parti-zansko vodstvo. To je partizane, mnoge med njimi tik pred tem mobilizirane, poslalo v frontalni boj proti nemškim topovom in tankom. Po begu s te "fronte" je Cigoj zbolel in moral je na zdravljenje domov. Ponj je prišla skupina vosovcev, ga v neki hiši nad Stomažem hudo mučila, zjutraj 14. decembra 1943 so ga s puškinimi kopiti dotolkli do smrti, njegovo truplo pa pustili ležati nepokopano.
Vosovsko pustošenje
To je le kratek povzetek središčne zgodbe v knjigi Zločin brez kazni, ki jo je izdala Slovenska matica, napisal pa Anton Kosovel, Cigojev nečak. Kosovelova knjiga je svojevrstno pričevanje, ki govori o neverjetno vztrajni poti, ki jo je prehodil, ko je iskal resnico in pravico, da bi rehabilitiral svojega strica. Iskanje pravice seje začelo že leta 1944, ko so takratnemu "tožilcu" na partizanskem "področnem sodišču Vipava" ovadili glavnega osumljenca za Cigojev umor Vinka Kosovela, ki je bil doma prav tako
iz Sela pri Črničah kot avtor knjige Anton Kosovel. Anton Kosovel, ki se je že od pomladi 1943 kot partizan bojeval v raznih primorskih enotah, bil trikrat ranjen (usodno ob objestnem in zločinskem napadu na speče domobrance v vipavski vojašnici) in konec vojne dočakal kot hud invalid, je raziskoval in zbiral dokaze (čeprav je bil brez ene noge) vse svoje življenje. Zato je ta knjiga, čeprav govori o drugih, tudi zgodba o njem samem, saj iz nje izhaja neizmerna volja, ki jo je moral več kot pol stoletja izražati na poti k resnici in pravici.
Knjiga je napeto, zanimivo, vendar hkrati tudi zahtevno branje, saj se, še posebej v drugem delu, srečujemo z mnogimi navedki iz obtožnic, pritožb in sodb. Avtorju je, morda tudi zato, ker je kot partizanski borec spadal med privilegirane, že v 80. letih uspelo prodreti v praktično vse arhive, kjer bi lahko bilo kaj uporabnega za njegov primer. V poštev je prišel še posebej arhiv Vosa, ki ga je hranil takratni arhiv RSNZ, kasneje arhiv MNZ, danes pa je to III. dislocirana enota Arhiva Republike Slovenije. Že konec 80. let je v tem arhivu odkril mnoge, tudi osupljive dokumente, na podlagi katerih mu je zgodbo o krivdi vosovca Vinka Kosovela in njegove razbojniške druščine uspelo zelo natančno rekonstruirati. Početje te posebne komunistič-
ne milice, namenjene zaščiti revolucije oziroma obračunavanju z vsemi, ki so bili tej revoluciji na poti do oblasti, je Anton Kosovel v knjigi dokaj natančno opisal. Obnašala seje kot prava razbojniška tolpa, saj je ropala, veseljačila, pijančevala, trpinčila ljudi, za seboj pa puščala tudi trupla mnogih nedolžnih ljudi.
Nepokopana trupla
Tako je Anton Kosovel natančno raziskal še dva druga umora nedolžnih ljudi te vosovske druščine, uradno imenovane "črnovrška četa VOS idrijskega okrožja", njen komandir pa je bil glavna oseba te knjige Vinko Kosovel, človek, ki je kot praktično nepismen, saj so morali kratka po-
Anton Kosovel /I (H |\ 111(1 / k \/N|
ročilca zanj pisati drugi, samovoljno odločal o življenju in smrti ljudi.
24. decembra 1943, nekaj dni po Cigojevem umoru, sta zamaskirana partizana na domu v zaselku Slejki v Ravnah nad Črničami ugrabila mater Frančiško Slejko in njeno 16-let-no hčer Jožico. Odvedla naj bi jo v partizansko enoto, v resnici pa sta jo ubila, njunega groba nikoli niso našli. Nekaj zatem, januarja 1944 so partizani v Ravnah ugrabili furlansko družino Peculin in tudi ta je čez noč "izginila v črniških gmajnah", kot piše Kosovel. Partizani in vosovci trupel svojih žrtev niso pokopavali. Bilo jih je toliko, da se je morala "komanda mesta Ajdovščina" na proteste ljudi pritožiti na "Okrožno komisijo VOS za Vipavsko okrožje" s posebnim dopisom, kjer med drugim piše: "Poskrbeli bomo, da se bo pokopalo bolj globoko justi-fkirane, čudimo pa se, ker je že to 4— 5 mesecev, kar so bih likvidirani."
Umor Zofije Petkovšek
Druga žrtev vosovske skupine Vinka Kosovela, ki jo je avtor knjige natančno opisal (in pred tem raziskal), je Zofija Petkovšek iz Gorenja pri Bukovju pri Postojni. Ker so Nemci 30. septembra 1943 požgali njeno vas, se je nastanila v Bukovju. Tam jo je ugrabila Gradnikova brigada in odvedla s seboj na Otlico. Tam so jo izročili "Vinkovi četi", da bi jo odvedla domov, ta pa je z njo opravila po svoje: "Nesrečnico so kar
o
Demokracija • 2/2004
zgodovina
dvakrat odpeljali v gozd severno od Predmeje, blizu tako imenovane Ledenice. Prvič na novega leta dan, vendar ob ustrelitvi ni bila smrtno zadeta, čeprav so jo ustrelili v glavo. Zgrudila se je na tla kot mrtva in obležala. Nanjo so nametali nekaj smrekovih vej in odšli na miting, ki ga je v hotelu na Predmeji prirejala Gradnikova brigada. Če bi žrtev pokopali, bi jo pokopali še živo. Ponoči je prišla k zavesti in proti jutru odtavala k hiši, k družini Likar, p. d. Medvedovše na Predmeji 83, in domače poprosila za vodo. Ustrašili so se je, saj je bila vsa krvava. Bila je zmedena in ni vedela, kaj se je zgodilo. Od Likarjevih je odtavala proti središču Predmeje, kjer pa je naletela prav na svoja dva rablja. Slednja sta jo nemudoma usmerila nazaj tja, od koder je prišla, v gozdu blizu Ledenice pa stajo topot dokončno pokončala To se je zgodilo 2. januarja 1944. Žrtve niti zdaj niso pokopali, temveč so jo pustili nepokopano."
Umor Ivana Novaka
dilo je več kot desetietje novih prav-danj, kjer so si razne pritožbe kar sle-
Hkrati so ropali in uprizarjali raz- stvo, je že branje njegove knjige s te-	dile, toda lokalna sodišča v Novi Go-
vratne pojedine in veseljačenja. V mi primeri prava grozljivka. Iz knji-	rici in Kopru so spet, kot že v 50. le-
knjigi sta opisani dve takšni "zaplem- ge ves čas veje njegova razpetost med	tih, kljub ogromnemu dokaznemu
bi premoženja", pri Janezu Koširju pripadnostjo partizanski druščini, ka-	gradivu, ki ga je zbral Anton Kosovel,
iz Žirov in Ivanu Novaku. V sled- tere član je bil (in bil od nje odvisen),	zaščitila nekdanjega vosovca Predsed-
in zločini ter povojno udbovsko dik-	niča senata Darinka Kogoj je 18. 6. taturo te druščine, tako da se pogosto	1998 Vinka Kosovela oprostila, dru-bralcu zaradi tega prav zasmili.	gostopenjsko sodišče vKopru ji je pri-Vosovsko vodstvo je Vinka Koso-	tegnilo, toda leta 2000 je vrhovna drvela zaradi njegovega banditskegarav-	žavna tožilka Barbara Brezigar v za-nanja dalo aretirati in obsodili so ga	devi vložila zahtevo za varstvo zako-celo na smrt. Ko pa so ga z njegovim	nitosti. Ta je končala na Vrhovnem kompanjonom Petrom Mohoričem	sodišču RS, ki je 14. decembra 2002 vodili v gozd na usmrtitev, sta, verjet-	ugotovilo, da je bil z oprostilno sodno s pomočjo oziroma dovoljenjem,	bo proti Vinku Kosovelu kršen za-pobegnila. Vinko Kosovel se je nato	kon, saj je bila v nasprotju z listinski-skrival v domačih krajih, po vojni,	mi dokazi in izpovedmi prič. Tudi ko je bil njegov brat razglašen za na-	tokrat so bili sodniki z lokalne ravni rodnega heroja, pa je postal celo	prikazani kot nesposobneži in samo glavni partijski šef v domačih krajih,	branilci pridobitev revolucije, umom treh dekletizvasiLomepri	Toda medtem sta oba akterja že Črnem Vrhu nad Idrijo, sester Ma-	umrla, Vinko Kosovel maja 2000, rije in Katarine Čuk ter Frančiške Očeta ubitega Stanislava Cigoja je	hitro potem, ko je Anton Kosovel v Ozbič, 31. januarja 1944,zakate- sinova smrt hitro spravila v grob, ma-	reviji Borecna 250 straneh objavil ce-rega je prav tako odgovorna ko- ti pa je po nekaj mesecih, maja 1944,	lotno zgodbo, v kateri nastopa kot manda primorskega Vosa (njiho- le odkrila nepokopano sinovo trup-	velik nepridiprav. Anton Kosovel je vo zgodbo je v 28. številki Zave- lo, že razpadlo in objedeno od lisic,	umrl januarja 2002 in ni dočakal raz-ze opisal Tine Velikonja). Partizanska "oblast" ji je po nekaj	sodbe vrhovnega sodišča. Toda še Čeprav se je Anton Kosovel v mesecih dovolila sinov pokop na do-	pred smrtjo je napisal dodatek k ob-tej svoji raziskavi dotaknil umora mače pokopališče. Po vojni ji je njen	javljeni pripovedi v Borcu, ki je zdaj le nekaj nedolžnih civilistov, kijih vnuk Anton Kosovel pomagal, da je	na okoli 60 straneh objavljen kot zad-ima na vesti primorsko partizan- po ubiten sinu Stanislavu Cigoju le-	nji del knjige Zločin brez kazni.
Ivo Žajdela
ta 1951 začela dobivati družinsko invalidnino. S tem bi se verjetno sorodniki sprijaznili in ne bi več vrtali, kdo in zakaj ga je ubil. Toda leta 1954 je sledila nepojmljiva gesta krivcev za umor Stanislava Cigoja. Tako kot so ga med vojno na povsem iracionalen način umorili, tako so zdaj, ko so bili na oblasti in gospodarji vsega, še enkrat nastopili tako brutalno, da je to bilo zanje naravnost samomorilsko. Vinko Kosovel, ki je bil glavni osumljenec za smrt Stanislava Cigoja, je kot novopečeni partijski šef sprožil postopek proti priznani družinski invalidnini, ki gaje po ubitem sinu dobivala Terezija Cigoj. Cigojeva in Anton Kosovel sta ga zato tožila, vendar ga je novogoriško sodišče na razvpitem procesu oprostilo. Cigojevi so dokončno odvzeli invalidnino po sinu.
Razveljavitev sodbe
Antonu Kosovelu je uspelo z obnovo procesa proti obtoženemu Vinku Kosovelu v začetku 90. let. Sle-
Anton Kosovel še podrobneje opisuje primer umora Ivana Novaka iz Idrška 20 (med Idrijo in Žirmi). Na sodišču so proti Vinku Kosovelu namreč nastopili tudi njegovi otroci. Tudi Novaka so vpričo žene in dveh otrok ugrabili na domu, ga odvedli k Lamatu (Buhu) na Mrzli vrh, kjer se je ta morilska skupina vosov-cev vgnezdila. Tam so ga med pretepanjem in grožnjami zasliševali, pri čemer je bil prvi Vinko Kosovel. Izpustili so ga domov, ker ga niso mogli ničesar obtožiti, vendar so ga naslednji dan, 3. januarja 1944, znova ugrabili na domu, brutalno pretepali, nato pa ustrelili blizu domačije, kjer so se zadrževali, truplo pa kot ponavadi pustili nepokopano.
njem primeru so si plen razdelili tako, da ga je nekaj dobila celo vrhovna komanda primorskega Vosa, ki jo sicer avtor knjige ves čas izrazito ščiti. Med "postopkom" proti Ivanu Novaku so bili tako brutalni, da je eden od vosovcev, Jože Ruparčič, naredil celo samomor; ustrelil se je, ko je bil na straži. 4. januarja 1944 so "varnostniki Dušanove čete" ugrabili Franca Slabeta iz Jeličnega Vrha nad Idrijo in ga prav tako umorili, za njegov grob pa se še danes ne ve. Toda avtor se ni mogel izogniti niti izredno zločinskemu
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
film
"Edini, ki jim vsem vlada, Edini, ki jih vse preseže, Edini, da jih vse poišče in jih v temo poveže."
V naše kinematografe prihaja težko pričakovani tretji del trilogije Gospodarja prstanov, ki je v svetu že potolkel vse rekorde. Zadnja Tolkienova pustolovščina nosi naslov Kraljeva vrnitev.
"Zadnjih sedem let mojega življenja je bilo posvečenih pisanju, režiranju in produkciji Gospodarja prstanov. Bil je naporen podvig, podoben tistemu, s katerim sta se spoprijela naša junaka Frodo in Samo. Malo smo spali, za normalno življenje ni bilo časa in bili so dnevi, ko smo se vsi spraševali, ali bomo sploh zdržali do konca.
Po dveh letih predprodukcije je sledilo 274 snemalnih dni, ki so jim sledila še tri leta poprodukcije. Vsaka faza ustvarjanja teh edinstvenih filmov nam je prinesla nove, ne-
ge in ki so od nekdaj imeli radi film," pravi režiser Peter Jackson.
Popotovanje bratovščine se končuje
Sauronove sile so napadle gon-dorsko prestolnico Minas Tirith. Kraljestvo brez kralja vodi le nemočni majordom. Dedič mora nujno zasesti prestol, ki mu pripada. Vendar pa... Bo Aragorn v sebi našel moč in postal to, za kar se je rodil? Medtem ko se Gandalf na vso moč trudi, da bi opešana gondor-ska vojska ubranila napad, The-oden zbere rohanske vojščake in se odpravi na pomoč. Med vojaki sta skrita tudi Eowyn in Medo.
Vsaka zmaga zahteva hude žrtve. A kljub izgubam se bratovščina poda v najhujšo bitko njihovega življenja, da bi zamotili Sauro-na in Frodu omogočili prost prehod do poči Pogube. Frodo pa je na svoji poti čedalje bolj odvisen
i The Lord of the Rings: The Return of the King
Režija:	Peter Jackson
Producenti:	Barrie M. Osborne, Peter Jackson, Tim Sanders
Scenaristi:	Barrie M. Osborne, Fran Walsh, Peter Jackson,
	PhiHippa Boyens, Stephen Sinclair
Igrajo:	Elijah Wood, Sean Astin, Ian McKellen,
	Viggo Mortensen, John Rhys-Davies
Premiera:	8. 1. 2004
Distribucija:	Ljubljanski kinematografi
od Sama in Goluma, saj ga prstan, ki postaja vse težji, tako izčrpava, da mladi hobit skorajda ne zmore več niti koraka niti čiste misli.
Kraljeva vrnitev
Se bolj kot v prejšnjih dveh delih trilogije lahko v Kraljevi vrnitvi spremljamo teme, ki jih je Tolkien najraje opisoval. Zgodbe v prvih dveh filmih, poti, po katerih so morali stopiti junaki - kaj so imeli radi, za kaj so se bojevali in celo zakaj so umrli - so pripeljale do zadnjega, tretjega filma. Nihče od junakov
ne bo nespremenjen dočakal konca zgodbe. Nikoli več ne bodo taki, kot so bili. Kraljeva vrnitev je od vseh treh najbolj čustven film.
Naslov filma se nanaša na Ara-gorna, dediča gondorskega kraljestva, ki je doslej živel kot eden od skrivnostnih potikavcev, znan pod imenom Stopač. A gondorski prestol je prazen, kraljestvo hitro peša. Ko se pojavi nevarnost, da bi Sauron lahko uničil ali podjarmil vsa ljudstva srednjega sveta, se končno odloči in stopi na položaj, ki mu je bil že ob rojstvu namenjen.
ponovljive izzive. Spomnim se, da sem se takrat, ko je bilo še posebej hudo, večkrat vprašal, ali ne bi raje delal kaj drugega kot Gospodarja prstanov. In odgovor je bil vsakokrat ne. Trilogija zdaj ni	, >
več v mojih rokah. Prišla je v roke tistih, za katere je bila narejena - za ljudi, ki obožujejo te knji-
Demokracija • 2/2004
film
Aragorn je v sebi razrvan. Po eni strani ga zasleduje senca spomina na prednike, ki so zaradi pohlepa po moči izgubili vso čast, po drugi strani pa se spoprijema z osebnimi dvomi in vprašanji, ali je on res pravi mož za gondorski prestol. Njegova dediščina ni sporna, a sprašuje se, ali je vreden tega položaja. Hkrati zanj prestol predstavlja simbol moči, ki je uničila njegove prednike. Ta moč bi po njegovem mnenju uničila tudi vse dobro, kar on predstavlja in kar on je. Na čelo sil dobrega nazadnje ne stopi zaradi moči, ki mu jo položaj
prinaša, ampak zato, da bi rešil čim več življenj, če je to v njegovi moči. Ker so njegovi nameni čisti, ga niti moč Prstana ne more skvariti.
Frodo je Prstanonoša, ki mu je zaupana najpomembnejša naloga: Prstan mora odnesti v samo srce gore Pogube in ga tam uničiti. A z vsakim korakom prstan, kije obešen na verižici za Frodovim vratom, postaja težji. Z vsakim trenutkom nosilca čedalje bolj uničuje, dokler nazadnje Frodo ni več niti senca Froda, ki se je odpravil na to pogubno pot. V Golumovi bližini mu postane povsem jasno dvoje - kaj je Prstan ne-
komu že storil in kako je nekoga že uničil, pa tudi, kaj bo Prstan nazadnje storil njemu, Prstanonoši.
Prstan ne uničuje z orožjem, ampak z obupom, pogoltnostjo in vsemi drugimi najtemnejšimi čustvi, ki jih je zmožen vsak posameznik. Frodo se tega zaveda, povsem razume Prstanovo moč, ve pa tudi, da ga bo prstan povsem uničil, če ne bo vztrajal do konca. Drugega mu ne preostane.
Froda na poti ves čas spremlja njegov zvesti prijatelj Samo. Prstan prizadene oba, vsakega na svoj način. Njuno prijateljstvo je na hudih preizkušnjah, vendar drug brez drugega ne moreta. Samo Froda nikoli ne zapusti, celo tako daleč gre, da svoje lastno življenje podredi Frodovemu življenju in nalogi, ki ju je pripeljala tako daleč. Frodo mora imeti Sama ob sebi, saj mu je ta prijatelj še edina vez s Sajersko in s Frodom, kakršen je bil, preden se je začelo to nevarno popotovanje.
Eowyn in Medo bi morala ostati v Rohanu, ko se je vsa druga vojska odpravila na pomoč gondor-skim silam. Eowyn zato, ker je ženska, Medo pa zato, ker je hobit. A Eowyn je bojevnica, rada bi branila svoje ljudstvo in strica, ki ga odkrito ljubi kot očeta. Zato se prikrade med vojščake in, preoblečena v oklep, skupaj z drugimi stopi grozotam bitke naproti. V boj jo spremlja Medo, ki po mnenju mnogih prav tako nima kaj iskati v bitki, ker je premajhen, ker ni izuijen. A tudi on ima pravico braniti svoje prijatelje in pomagati rešiti svet pred poplavo zla. In v ključnem trenutku bitke se oba znajdeta v najhujši mogoči situaciji, ki v njiju zbudi nepričakovan izjemen pogum.
Monika Maljevič
na kratko
Mesec dni pred podelitvijo je Društvo tujih novinarjev objavilo popis nominirancev za ugledno filmsko nagrado zlati globus. Najvišje in najpomembnejše nominacije so si prislužili filmi Cold Mountain z Nicole Kidman, Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev in Lost in Translation. V kategoriji drame so nominirani Cold Mountain, Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev, Gospodar in bojevnik, Skrivnostna reka in Seabis-cuit Z zabavne strani bo eden od filmov Bend It Like Beckham, Big Fish, Reševanje malega Nema, Lost in Translation in Love Actually razglašen za najboljšo komedijo. Slovesna podelitev zlatih globusov bo 25. januarja.
Drama ameriške državljanske vojne Cold Mountain vodi na seznamu nominiranih filmov za zlati globus s kar osmimi nominacijami, med katerimi je tudi za najboljšo dramo. Miramaxov film si je prislužil tudi nominacije za najboljšo igralko (Nicole Kidman) in najboljšega igralca (Jude Law). Za kamerami se je izkazal režiser in scenarist Anthony Minghella. Film je v ameriške kinematografe prišel konec decembra, njegova zgodba pa spremlja dezerterja konfe-deracijske vojske (Law) ob vrnitvi domov, kjer ga čaka njegova ljubljena žena (Kidman). Clint Eastwood in njegov triler Skrivnostna reka ter komedija Lost in Translation režiserske Sofie Coppola imata po pet nominacij, kar ju uvršča na drugo mesto.
Akademija za film in znanost je objavila naslove sedmih filmov, ki se bodo potegovali za oskarja v kategoriji najboljši posebni učinki. Med tekmeci najdemo Universalova The Hulk in Peter Pan, Gospodar prstanov New Line Cineme, Master and Commander in X-2: X-Men United 20th Century Foxa, Walta Disneyja Pirate s Ka-ribov ter Warner Brosovega Terminatorja 3: Rise of the Machines. Pred izborom, kjer bodo izbrali tri finaliste, bodo 21. januarja prikazali 15-minutne izseke iz vsakega filma, imena finalistov pa bodo objavljena dva dni pozneje skupaj z nominacijami za druge kategorije.
Konec leta je tudi čas, da izberemo najslabši film leta. Tako je teden dni pred seznamom najboljših izšel seznam najslabših stvaritev leta. Prvo mesto je nedvomno pripadlo filmu Gigli z Jennifer Lopez in Benom Affleckom, sledijo mu The Medallion z Jackiem Cha-nom, Boat Trip, ki velja za najslabši film oskarjevca Cuba Goodinga Jr. Četrto mesto je zavzel religiozni triler The Order s Heathom Led-gerjem v glavni vlogi, njemu pa sledi Darkness Falls. Šesto mesto si delita My Boss's Daughter in Pravkar poročena, oba z Ashtonom Kutcherjem v glavni vlogi. Na sedmo mesto se je zapisal House of the Dead z zombiji za najstnike. Na osmem mestu sta skupaj pristala Daddy Day Care (Eddie Murphie) in The Haunted Mansion. Deveti je Malibu's Most Wanted, medtem ko je ljubezensko-pustolovski Beyond Borders s prekrasno Angelino Jolie zasedel deseto mesto.
Začetek snemanja Warner Brosovega nadaljevanja Ocean's Twelve je prestavljen na mesec april, je dejal eden glavnih igralcev in producent George Clooney. Razlog za preložitev začetka snemanja je poškodba Brada Pitta, ki si je, ironično, poškodoval Ahilovo tetivo na snemanju epskega spektakla Troja, v katerem igra Ahila (usoda?). Tako bo Clooney obiskal set, na katerem njegova produ-centska hiša snema film The Jacket.
Demokracija • Četrtek. 8. januarja 2004
o
tv program
PETEK,
Kanal A
Slovenija 1
9.1.2004
a
6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05
9.55 10.30
11.10 11.40 12.05
13.00 13.15 13.15 13.45 14.55 15.55 16.30 16.50 17.15 17.40
18.30 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 21.40
22.00 22.50 0.00 0.50 1.10
2.05
3.30 5.00
5.30 6.00
TELETEKSTIV SLOVENI|A do 06.15
tedenski izbor
kultura
odmevi
dobro |utro (vps 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor
bisercora: piščančkov rojstni dan,
lutkovna nanizanka, 15., zadnja epizoda
a. valdes: pravl|ica o črtastem princu,
pantomima za otroke
na liniji, odda|a za mlade
jasno in glasno: nasilje v šoli,
kontaktna oddaja
humanisti ka
ptuj - biser preteklosti
mcleodovi hčeri, avstralska
nadaljevanka, 14/22
poročila, šport, vreme
tedenski izbor
OSMI DAN
vitomil zupan: ulica treh rodov, tv igra vsakdanjik in praznik, ponovitev mostovi - hidak (vps 15.55) poročila. Šport, vreme (vps 16.30)
pleme, angleška nan, 1/26 (vps 16.50) iz popotne torbe: čutilo (vps 17.15) skrita področja znanosti, ameriška dokumentarna serija, 13/15 (vps 17.40) žrebanje deteljice (vps 18.30) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik
Šport, vreme, magnet
najšibkejši člen, kviz (vps 20.00) praksa, ameriška nan., 10/22 (vps 20.55) zvočnost slovenske duše: pozimi (vps 21.40)
odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) polnočni klub (vps 22.50) dnevnik, šport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 00.55) skrita področja znanosti, ameriška dokumentarna serija, 13/15, ponovitev bonanno: najmlajši boter, ameriški film, 1. del, ponovitev (vps 02.05) polnočni klub, ponovitev koncert skupine posodi ml |ur|a (vps 05.00)
koncert skupine ml 2 (vps 05.30) koncert skupine odpisani (vps 06.00)
Slovenija 2
7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI-VREMENSKA PANORAMA 9.35 TEDENSKI IZBOR
9.35 MOSTOVI ■ HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN
10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 11/158
10.25 VREMENSKA PANORAMA
11.00 TV PRODAJA
11.30 VREMENSKA PANORAMA
11.50 CHAMONIX: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM
SMUČANJU, SMUK (M), PRENOS (VPS 11.50) 14.05 POKLIUKA: SVETOVNI POKAL V BIATLONU, ZASLEDOVALNO (Ž), PRENOS (VPS 14.05) 16.30 TV PRODAJA 17.05 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 17.35 SKOZI ČAS (VPS 17.35) 17.50 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 12/158 (VPS 17.50)
18.15 NJEGOVA ZGODBA, ITALIJANSKI FILM, 1. DEL, PONOVITEV (VPS 18.15) .00 NEDOUMLJIVO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 2/3 (VPS 20.05) .50 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST:
STOCKHOLM (VPS 21.00) .20 ODVETNIŠKE ZDRAHE, ANGLEŠKA
HUMORISTIČNA NANIZANKA, 1/6 (VPS 21.30) .50 DRUGSTORE COWBOY, AMERIŠKI FILM (VPS 22.00) ^ 23.3P SLOVENSKA JAZZ SCENA: JURE PUKL QUINTET (VPS 23.40)
15 OZ, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 8., ZADNJI DEL,
PONOVITEV (VPS 00.25) ^ 15 VIDEOSTRANI
9.15 9.20 10.10
11.00 1230 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55
17.25
18.25 18.30 20.00
20.55 21.50
22.20 23.10 0.00
TV prodaja
Xena, 4. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nad. Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 5. dela avstralske nanizanke Non Stop Music, ponovitev TV prodaja
Xena, 4. sezona, 8. del ameriške nadaljevanke Mladi In nemirni, 3. sezona, 54. del ameriške nad. Obala ljubezni, 3. sezona, 184. del ameriške nad. TV prodaja
Varuhi luke, 5. sezona, 6. del avstralske nanizanke Hal: Otroci ne lažejo, 3. sezona, 4. del ameriške humoristicne oddaje Sami doma, 1. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke
Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 13. del ameriške humoristicne nanizanke XXL premiere Non Stop Music
Nori na petek: Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ Umetnost nakupovanja, 2. dei dokument, oddaje Osboumovi, 2. sezona, 9. del dokumentarne serije
MoSke zadeve, 2. sezona, 19. dei am. nan. Šov |erryja Springerja, pogovorna oddaja Mokre in divje - Ko drsi, erotična oddaja
Pop TV
PCP
TV* !
7.25	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.15	Nova ljubezen, ponovitev 74. dela mehiške nad.
9.10	Skrivnost ljubezni, ponovitev 84. dela
venezuelske nadaljevanke
10.00	TV prodaja
10.30	Čudež življenja, ponovitev 81. dela venezuelske nadaljevanke
11.20	Družinske vezi, ponovitev 11. dela brazilske nad.
12.15	Trenja, ponovitev
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Družinske vezi, 12. del brazilske nadaljevanke
15.55	Čudež življenja, 82. del venezuelske nadaljevanke
16.55	Skrivnost ljubezni, 85. del venezuelske nad.
17.55	24UR - vreme
18.00	Nova ljubezen, 75. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Akcija: Desperado, ameriški film ^
21.55	Teksaški mož postave, 5. sezona, 19. del am. nan.
22.50	XXL premiere
22.55	Kopje, ameriški film ^
0.40	24UR, ponovitev
1.40	Nočna panorama
TevePika
Kanal III
06.00	Vldeostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
08.00	TV prodaja
08.30	Risanke
09.00	TV prodaja
09.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
10.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.30	TV prodaja
11.00	Videallsti, glasbene lestvice
12.00	TV prodaja
1230	Risanke	9.50
13.15	TV prodaja	10.25
13.30	Življenje ob jezeru, ponovitev	
14.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev	11.30
14.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija	11.50
15.00	Rad igram nogomet	
15.30	Finalni izbor za Miss Hawaiian Tropic Slovenije,	13.15
	ponovitev	
17.15	Automobille	
17.30	Sijaj, ponovitev	13.40
18.00	Sto izložb, sto strasti, 104. del italijanske	
	telenovele	15.30
18.30	Pokemoni, risani film	
19.00	Vldealisti, glasbene lestvice	17.20
20.00	Kako preživeti, 8. del	
21.00	Komet 13, zabavnoglasbena oddaja	19.00
22.00	Krog smrti, ameriška kriminalna drama, 2001 ^	
23.50	TV prodaja	19.50
00.20	Videostrani	20.00
HE
SOBOTA,
10.1.2004
Slovenija 1
a
10.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, vodi:
jana Debeljak, pon 10.30 Spekter, študentska oddaja, pon 11.30 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon
12.30 Video top 30, koristne infomacije z dobro glasbo
17.00 Šola na jupitru, pon
17.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon
18.00 Gremo na avdicijo, pon
18.30 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, CINDI, pon
19.00 24 UR, prenos v živo
20.00 Zelena bratovščina, produkcija TV PIKAMORKA
21.00 Predah v gibanju, gost: Matjaž Trontelj, vodi:
Jana Debeljak, prvič 22.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, vodi:
Matjaž Kosi, živo 0.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov
T73
21.00
21.45 23.15 0.45
2.15
Slovenija 2
7.45	TELETEKST TV SLOVENI|A do 08.00
8.00	VREMENSKA PANORAMA
8.25	TV PRODAJA
9.20	MOSTOVI ■ HIDAK, PONOVITEV
TV PRODAJA
VEYSONNAZ: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), PRENOS (VPS 10.25) MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU (VPS 11.30) CHAMONIX: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), PRENOS (VPS 11.50) SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (2), POSNETEK IZ VEYSONNAZA (VPS 13.15)
LIBEREC: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 13.40) SVETOVNI POKAL V BIATLONU: ZASLEDOVALNO (M), POSNETEK S POKL|UKE (VPS 15.30) LJUBLJANA: LIGA PRVAKINJ V ROKOMETU, KRIM ETA MALIZIA • IKAST, PRENOS (VPS 17.20) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 2. SERIJA, POSNETEK IZ LIBERECA (VPS 18.55) SKOZI ČAS (VPS 19.00) VELIKI UMETNIKI - SOPRANISTKA RENEE FLEMING (VPS 20.05)
JULIANE, DANSKA LITERARNA NADALJEVANKA,
4., ZADNJI DEL (VPS 21.05) ^
JOHN IN MARY, AMERIŠKI FILM (VPS 22.00)
SOBOTNA NOČ (VPS 23.30)
POKAŽI Ml LJUBEZEN, ŠVEDSKI FILM,
PONOVITEV (VPS 01.00)
VIDEOSTRANI
6.00 teletekst tvsloveniia do 07.20
6.20 tedenski izbor
6.20 kultura
6.30 odmevi
7.00 zgodbe iz školjke
7.35 tom v škatli, kratki igrani film
7.50 pod klobukom
8.30 kino kekec: merlin ■ čarovni|a se rodi,
ameriški film (vps 08.30) 9.55 tedenski izbor 9.55 najšibkejši člen, kviz 10.45 polnočni klub 12.00 tednik
13.00 poročila, šport, vreme (vps 13.00) 13.10 tone peršak: podnajemniki, izvirna tv igra
(vps 13.10) 13.55 tedenski izbor
13.55 frasier, ameriška nanizanka, 18.epizoda 14.15 frasier, ameriška nanizanka, 19.epizoda 14.40 mcleodovi hčeri, avstralska
nadaljevanka, 16/22 (vps 14.40) 15,30 o živalih in ljudeh, oddaja tv maribor (vps 15.30)
15,55 slovenski utrinki, oddaja madžarske tv (vps 15.55)
16.30 poročila, Šport, vreme (vps I6.30) 16.50 na vrtu, oddaja tv maribor (vps 16.50) 17.15 ozare (vps 17.15)
17.20 šiv v času, francoska dokumentarna
serija, 3/13 (vps 17.20) 17.50 alpe-donava-jadran,
podobe iz srednje evrope (vps 17.50) 18.20 čebelica maja, risana nanizanka, 19/26
(vps 18.20) 18.45 risanka (vps 18.45) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 šport 19.35 utrip 19.50 vreme
20.00 marcel buh - jurij pervanje: vrtičkarji, tv nanizanka, 1. epizoda: čaj (vps 20.00) 20.30 pobegla nevesta, ameriški film (vps 20.30) 22.20 prvi in drugi (vps 22.20) 22.45 poročila, šport, vreme (vps 22.45) 23.20 oz, am. nadaljevanka, 1/8 (vps 23.15) ^ 0.15 dnevnik, šport, ponovitev 0.55 dnevnik zamejske tv (vps 00.50) 1.15 na vrtu, oddaja tv maribor, ponovitev 1.40 šiv v času, francoska dokumentarna
serija, 3/13, ponovitev 2.10 alpe-donava-jadran, podobe iz srednje
evrope, ponovitev 2.40 detektiv, ameriški film, pon. (vps 02.35) 4.30 prvi in drugi
5.20 koncert skupine divji kojoti (vps 05.10) 5,45 koncert tinkare kovač (vps 05.45)
Kanal A
8.55 TV prodaja
9.25 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 180. dela
ameriške nadaljevanke 10.15 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 181. dela
ameriške nadaljevanke 11.05 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 182. dela
ameriške nadaljevanke 11.55 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 183. dela
ameriške nadaljevanke 12.45 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 184. dela
ameriške nadaljevanke 13.35 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde, v živo 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.55 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.50 Goodyear liga, Union Olimpija: Krka, prenos košarke
18.40 Legende nogometa, dokumentarna serija 19.10 Herkul, 6. sezona, 6. del ameriške nanizanke 20.00 Kriminalka: Življenje marincev, ameriški film ^ 21.35 Znova na prostosti, 16. del ameriške nanizanke 22.35 Njene laži, ameriški film ^ 0.10 Ekstra magazin, ponovitev ^
Pop TV
pep
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija
8.10	Vrbja vas, sinhronizirana risana serija
8.35	Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija
8.45	Naš mali svet, sinhronizirana risana serija
8.50	Obuti maček, sinhronizirana risana serija
9.15	Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija
9,25	Hikarian, sinhronizirana risana serija
9.50	Galaksija Oz, sinhronizirani risani film
11.15	Rudijevo moštvo, risana serija
11.40	Galidor - varuh na vesoljski meji, 9. del mladinske
nanizanke
12.05	Šolska košarkarska liga
13.00	Resnični svet, dokumentarna oddaja
13.30	V najslabšem primeru, dokumentarna serija
14.20	Resnični svet, dokumentarna oddaja
14.50	Močno zdravilo, 3. sezona, 10. del ameriške nan.
15.40	Selkie, avstralski film
17.15	24UR-vreme
17.20	No, pa se skregajva!, ameriški film
19.00	24UR
20.00	Filmski hit: Romanca v Seattlu, ameriški film
21.55	Podle igre 2, ameriški film
23.30	24UR, ponovitev
0.30	Nočna panorama
TevePika
2
9.30 10.30
11.30 12.30
Spekter, študentska oddaja, pon
POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, vodi:
Matjaž Kosi, pon
Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša Lendero, pon
Video top 30, koristne infomacije z dobro glasbo
Demokracija • 2/2004
tv program
18.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Košarka - 1A liga moški, Helios: Elektra, posnetek tekme
21.30 Gremo na avdicijo, pon 22.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 22.30 Šola na Jupitru, pon 23.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.30 Veliko platno, oddaja o filmu, pon 00.00 POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, vodi:
Matjaž Kosi, pon 01.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov
Kanal III
Slovenija 1
7.05 TELETEKSTTVSLOVENIIA do 06.20 7.30 ŽIV ŽAV: MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 2/26; TRNOVO ROBIDEV|E, LUTKOVNA NANIZANKA, 3/8; GRIMMOVE PRAVL|ICE, RISANA NANIZANKA, 18/26 (VPS 07.30) 0 O ZlVAUH IN LjUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV
5 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI
(VPS 09.SS) 25 POMAGAJMO SI, ODDA|A TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.55 ČUVAJI GOZDA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 14, ZADNJI DEL (VPS 11.00) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.30 OBZORJA DUHA (VPS 11.30) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-
capodistria (vps 12.00) 13.00 poročila, šport, vreme (vps 13.00) 13.15 tistega lepega popoldneva (vps 13.15) 13.20 skrita kamera 13.25 Človek in pol 13.35 glas ljudstva 13.40 kulinarika 13.55 pet minut slave 14.00 avantura 14.55 fenomeni 15.05 vabilo za dva 15,25 kislo iabolko 15.40 človeški faktor 15.45 šport na današnji dan 15.55 glasbeni dvoboj 16.00 družabna kronika 16.30 poročila, šport, vreme (vps 16.30) 16.45 tistega lepega popoldneva (vps 16.50) 16.50 lorella 17.05 predmet poželenja 17.20 družabna kronika 17.35 vsakdanjik in praznik (vps 17.35) 18.35 žrebanje lota (vps 18.30) 18.40 risanka (vps 18.40) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 šport
19.35 ZRCALO TEDNA (VPS 19.35) 19.50 VREME
20.00 EMA 04: PREDIZBOR 01 (VPS 20.00) 21.00 KORAK PRED DRUGIMI, DOKUMENTARNI FILM O DR. IOŽETU PUČNIKU (VPS 21.35)_
22.00	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.35)
22.30	POLJUBI ME, NORČEK, AM. ČB FILM (VPS 23.05)
0.30	DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV
1.10	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50)
2.20	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV
Slovenija 2
07.00	Videostrani
DO	TV prodaja
09.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 100. dela
09.30	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 101. dela
10.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 102. dela
10.30	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 103. dela
11.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev 104. dela
11.30	Za vas in mesto, ponovitev
12.30	Štiri tačke
13.00	TV prodaja
13.30	Angleška nogometna liga, prenos
15.30	TV prodaja
16.00	Raketa pod kozolcem, ponovitev
17.30	Moderna orožja, ponovitev
18.30	Automobille
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
20.00	Z roko v roki, avstralska komedija, 1999
21.40	Angleška nogometna liga, posnetek
23.40	TV prodaja
00.20	Videostrani
NEDELJA,
11.1.2004
a
7.45 TELETEKSTTVSLOVENIIA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI-VREMENSKA PANORAMA 9.15 TV PRODAJA
9.50 CHAMONIX: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM
SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽN|E (VPS 09.50)
10.55 SVETOVNI POKAL V BIATLONU: MNOŽIČNI
ŠTART (Ž), POSNETEK S POKLJUKE (VPS 10.55) 12.40 CHAMONIX: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.40)
13.30 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Z), POSNETEK IZ VEYSONNAZA (VPS 13.30) 13.50 LIBEREC: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH
SKOKIH, PRENOS (VPS 13.50) 15.50 SVETOVNI POKAL V BIATLONU: MNOŽIČNI
ŠTART (M), POSNETEK S POKLJUKE (VPS 15.50) TV PRODAJA
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, POSNETEK IZ LIBERECA (VPS 17.30) SKOZI ČAS (VPS 18.50) TONE PARTLJIČ: MAMA UMRLA STOP, IZVIRNA TV IGRA (VPS 19.00) 20.00 SAHARA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA,
3/4 (VPS 20.05) 20.55 NAŠE SKRIVNO ŽIVL|EN|E, AVSTRALSKA
NADALJEVANKA, 1/22 (VPS 21.00) 21.40 IZ BALETNEGA ARHIVA: NAŠI BALETNI UMETNIKI: METOD JERA5 (VPS 21.55) 22.10 M.BRUCH-M.JERAS: TRIJE LJUBEZENSKI DUETI (VPS 22.25)
ODVETNIŠKE ZDRAHE, ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 1/6, PONOVITEV (VPS 22.50)
NEBEŠKA VABA, JUGOSLOVANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.20) VIDEOSTRANI
17.00 17.30
18.50 19.00
Kanal A
9.20 9.50
12.20
13.10
14.00 15.00 15.55 16.50 17.40 18.30 19.00 20.00
21.45
TV prodaja
Mladi in nemimi, 3. sezona, ponovitev 50. dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 51. dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 52. dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 53. dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 54. dela
ameriške nadaljevanke
Dannyjeve zvezde, posnetek
Dr. Phil, pogovorna oddaja
Oprah Show, pogovorna oddaja
Čarovnice, 3. sezona, 7, del ameriške nanizanke
Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 15. del am. nan.
Planet 10
Non Stop Music
Družinski film:
Zeus In Roxanne, ameriški film
Odvetnik z ulice, 2. sezona, 19. del ameriške
nanizanke
Goodyear liga, Cibona VIP : Crvena zvezda, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija
8.10	Vrbja vas, sinhronizirana risana serija
8.35	Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija
8.45	Naš mali svet, sinhronizirana risana serija
8.50	Obuti maček, sinhronizirana risana serija
9.15	Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija
9.25	Hikarian, sinhronizirana risana serija
9.50	Pepelka, sinhronizirani risani film
10.45	Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 11.10 Rudijevo moštvo, risana serija
11.35	Calidor - varuh na vesoljski meji, 10. del
mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev
13.00 Daljinski upravljalec, ameriški film 14.40 Močno zdravilo, 3. sezona, 11. del ameriške nanizanke
15.35 Diagnoza: umor, 7. sezona, 15. del ameriške
nanizanke 16.30 Enkrat vse mine, ameriški film 18.15 24UR - vreme
18.20 Triki Jamieja Oliverja, 2. sezona, 8. del angleške
dokumentarna oddaje 19.00 24UR
20.00 Nedeljski film: Puščica ljubezni, ameriški film
21.40 Športna scena
22.40 Žrtve ljubezni, ameriški film
0.25 24UR, ponovitev
1.25 Nočna panorama
TevePika
EH
8.30 Košarka - 1A liga moški, Helios: Elektra, posnetek
tekme, pon 10.00 Zelena bratovščina
11.00 A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: Alenka
Strnad - Reza, pon 11.30 Predah v gibanju, gost: Matjaž Trontelj, vodi:
Jana Debeljak, pon 12.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon T3.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni
program z turističnimi informacijami 18.00 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, CINDI, pon
18.30 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, pon 19.00 24 UR, prenos v živo
20.00 Parni Valjak praznuje svojih 25let - spektakularni koncert z največjimi hiti iz Doma Športov v Zagrebu, prvič 22.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 Spekter, študentska oddaja, pon 0.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov
Kanal III
07.00	Videostrani
08.00	IV prodaja
09.00	Pokemoni, slnhronizirane risane serije
11.00	Rokomet, moja igra
11.30	Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu
1230	Risanke
13.00	TV prodaja
1330	Automobille
14.00	Sijaj, ponovitev
1430	TV prodaja
15.00	Angleška nogometna liga, prenos
17.00	Ekskluzivni magazln
17.30	Komet 13, ponovitev
18.30	NaS vrt
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
20.00	Raketa pod kozolcem, ponovitev
zabavnoglasbene oddaje
21.30	Reporter X
22.00	Angleška nogometna liga, posnetek
23.50	K 1, Športni program
00.50	TV prodaja
01.20	Videostrani
14.00
15.05 15.55 16.30 16.50 17.00 17.15
17.25 17.35
18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00
20.55 21.25 22.00 22.50
23.40
0.10 1.00 1.25
2.15 2.45 3.10
LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA
VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: PAR (VPS 16.50) RAČKE, KRATKI IGRANI FILM (VPS 17.00) ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA (VPS 17.15) RISANKA (VPS 17.25) ŽIVALI - POGLED OD ZNOTRAJ, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/3 (VPS 17.40)
ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.30) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
ŠPORT, VREME, MAGNET
KOMISAR REX, AVSTRIJSKA NANIZANKA, 15.,
ZADNJA EPIZODA (VPS 20.00)
GOSPODARSKI IZZIVI (VPS 20.55)
ODDAJA O GLEDALIŠČU (VPS 21.25)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
MOSAD, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA,
2., ZADNJI DEL (VPS 22.50)
MARCEL BUH - JURI) PERVANJE: VRTIČKARJ1,
TV NANIZANKA, 1. EPIZODA: ČAJ, PONOVITEV
DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV
DNEVNIK ZAMEJSKE IV (VPS 01.10)
ŽIVALI - POGLED OD ZNOTRAJ, AVSTRALSKA
POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/3,
PONOVITEV
GOSPODARSKI IZZIVI, PONOVITEV ODDAJA O GLEDALIŠČU, PONOVITEV MESTNA HIŠA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 03.20)
EMA 04: PREDIZBOR 01, PONOVITEV
13
Slovenija 2
2.20
PONEDELJEK,
12.1.2004 Kanal A
7.45 TELETEKSTTVSLOVENIIA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-
CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9,35 TEDENSKI IZBOR
9.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 10.00 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 12/158 10.25 VIDEOSTRANI-VREMENSKA PANORAMA 11.00 TV PRODA|A
11.30 VIDEOSTRANI-VREMENSKA PANORAMA 13.25 TV PRODAJA
13.55 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV
17.55 SKOZI ČAS (VPS 17.55)
18.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA,
13/158 (VPS 18.10) 18.30 LET PUŠČICE, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV
(VPS 18.35) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 20.55 STUDIO CITY (VPS 20.55) 21.50 JURIJ GRUDEN: ENCO, HVALA!, KRATKI IGRANI
FILM AGRFT (VPS 21.55) 22.05 MIHA MLAKER: BOŠ PA MRZLO JEDO,
KRATKI IGRANI FILM (VPS 22.10) 22.20 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.25) ^ 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 22.55) 0.25 ODPRI OČI, ŠPANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.25) VIDEOSTRANI
Slovenija 1
J
PCP
-
6.10	TELETEKSTTVSLOVENIIA do 06.15
6.30	TEDENSKI IZBOR
6.30	UTRIP
6.45	ZRCALO TEDNA
7.00	DOBRO JUTRO (VPS 07.00)
9.00	POROČILA (VPS 09.00)
9.05	TEDENSKI IZBOR
9.05	IZ POPOTNE TORBE: ČUTILO
9.25	PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 1/26
9.50	ODDAJA ZA OTROKE
10.00 RAZPOKE V ČASU: ZAKLETA GRAŠČINA, 2/17
10.35	NA VRTU, ODDA|ATV MARIBOR
11.00	EMA 04: PREDIZBOR 01
12.00	TRŽNICE SVETA: TAJSKA, DOKUMENTARNI FILM
12.30	PRVI IN DRUGI
13.00	POROČILA, ŠPORT, VREME
13.30	TEDENSKI IZBOR
13.30	OBZORJA DUHA
9.15 TV prodaja
9.20 Xena, 4. sezona, ponovitev 8. dela ameriške
nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 6. dela
avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Muslc, ponovitev 12.30 IV prodaja
13.00 Xena, 4. sezona, 9. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 55. del ameriške nadaljevanke
14,40 Obala ljubezni, 3. sezona, 185. del ameriške
nadaljevanke 15.30 TV prodaja
16.00 Varuhi luke, 5. sezona, 7. del avstralske nanizanke
16.55 Hal: Otroci ne lažejo, 3. sezona, 5. del ameriške
humoristične oddaje 17.25 Sami doma, 1. sezona, 5. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke
))
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
O
tv program
18.25 XXL premiere
18.30 Non Stop Music
20.00 Filmski ciklus z Melom Cibsonom:
Maverick, ameriški film 22.15 Mikser: Vsi županovi možje, 3. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 5 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 18. del
ameriške humoristične nanizanke 5 Domače kraljestvo, 3. sezona, 15. del ameriške
humoristične nanizanke 5 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^
Pop TV
PCP
TevePika
Kanal III
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
08.00	TV prodaja
08.30	Risanke
09.00	TV prodaja
09.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
10.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.30	TV prodaja
11.00	Videalisti, glasbene lestvice
11.45	Automobille
12.00	TV prodaja
12.30	Risanke
13.15	TV prodaja
13.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
14.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
15.00	Angleška nogometna liga, ponovitev
16.45	TV prodaja
17.00	Kako preživeti, ponovitev
18.00	Sto izložb, sto strasti, 105. del italijanske telenovele
18.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija	16.20	STUDIO CITY	19,00	24 UR, prenos v živo
19.00	Videalisti, glasbene lestvice	17.15	VIDEOSPOTNICE ^	20.00	Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu, prvič
20.00	Moderna orožja, dokumentarna oddaja	17.45	SKOZI ČAS (VPS 17.45)	21.00	Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, rak na
21.00	Agencija, 9.del ameriške nanizanke	18.05	DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 14/158		črevesju
21.45	Šifra: Ornega, am. avanturistični film, 1999 -		(VPS 18.05)	21.30	Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja
23.35	KI, Športni program	18.25	RAJSKE PTICE, NEMŠKI FILM, 2., ZADNJI DEL,	22.00	Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič
00.35	TV prodaja		PONOVITEV (VPS 18.25)	22.30	Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane
01.05	Videostrani	20.00	AVTO LETA (VPS 20.05)		Šalamon, pon
		21.00	ŽIVLJENJE Z JUDY GARLAND: SAMA S SENCAMI,	23.30	Video top 30, lestvica glasbenih spotov
			AMERIŠKA BIOGRAFSKA NADALJEVANKA,		
7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Nova ljubezen, ponovitev 75. dela mehiške nad. 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 85. dela
venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja
11.00 Čudež življenja, ponovitev 82. dela venezuelske nadaljevanke
11.50 Družinske vezi, ponovitev 12. dela brazilske
nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 13. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 83. del venezuelske nadaljevanke 16.55 Skrivnost ljubezni, 86. del venezuelske nad. 17.55 24UR - vreme
18.00 Nova ljubezen, 76. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR
20.00 Nadarjeni gospod Ripley, ameriški film 22.30 Sedma nebesa, 6. sezona, 19. del ameriške nanizanke
23.25 Urgenca, 9. sezona, 19. del ameriške nanizanke 0.20 XXL premiere
0.25 Na kraju zločina, 1. sezona, 5. del ameriške
nanizanke 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama
13JJ004
Slovenija 1
a
saw
>0 Predah v gibanju, gost: Matjaž Trontelj, vodi: jana Debeljak, pon 11.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 11.30 jana, oddaja o pozitivni strani življenja, CINDI, pon
12.00 Šola na Jupitru, pon 12.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 13.00 Gremo na avdicijo, pon 13.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.00 Video top 30, koristne infomacije z dobro glasbo 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, vodi:
jana Debeljak, pon 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja 19.00 24 UR, prenos v živo
20.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon
21.00 A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič JO Košarka - 1A liga moški, Alpos Kemoplast: Zagorje, posnetek tekme 23.00 TV DRAŽBA,
00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov
v3
6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.30 9.40
10.05 10.40
11.30 12.20 13.00 13.15 13.15
13.45 14.15
16.30 16.50
17.10
17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 22.00 22.45
23.55
0.55 1.45 2.05
2.35 3.05 3.55 5.15
Slovenija 2
2., ZADNJI DEL (VPS 21.05) 22.35 BELE NOČI, FRANCOSKI FILM (VPS 22.40) 0.00 VIDEOSPOTNICE (VPS 00.00) ^ 0.30 TAKO SO SE SMEJALI, ITALIJANSKI FILM,
PONOVITEV (VPS 00.30) 2.30 VIDEOSTRANI
Kanal A
TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15
tedenski izbor
kultura
odmevi
dobro jutro (vps 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor radovedni taček: par račke, kratki igrani film zgodbe starega medvedka, risanka čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 37/39 oddaja za otroke
Živali - pogled od znotraj, avstralska
poljudnoznanstvena serija,2/3 vsakdanjik in praznik oddaja o gledališču poročila, šport, vreme tedenski izbor alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope gospodarski izzivi
mosad, francoska dokumentarna serija, 2., zadnji del
komisar rex, avstrijska nanizanka, 15., zadnja epizoda, ponovitev mostovi - hidak: potepanja -barangoljsok (vps 15.55) poročila, Sport, vreme (vps 16.30) pravljice mike make: ali morski pes laja?, otroška nanizanka, 11/26 (vps 16.50) zlatko zakladko: gobrač - bograč (vps 17.00)
knjiga mene briga - mitja čander: zapiski
iz noči, ponovitev (vps 17.15)
črni močeril, dokument. oddaja (vps 17.40)
prisluhnimo tišini (vps 18.10)
risanka (vps 18.40)
vreme (vps 18.55)
DNEVNIK
Sport, vreme, magnet
dosje: zamolčani - moč preživetja
pod žarometom (vps 21.00)
odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00)
PORTRET IGORJA TORKARJA - ŽIVLJENJE NA
obroke (vps 22.45)
igor torkar: balada o taščici,
izvirna tv igra (vps 22.50)
dnevnik, šport, ponovitev
dnevnik zamejske tv (vps 01.10)
črni močeril, dokumentarna oddaja,
PONOVITEV
prisluhnimo tišini, ponovitev
dosje: zamolčani - moč preživetja, pon.
pod žarometom, ponovitev
igor torkar: balada o taščici, izvirna tv
igra, ponovitev
9.15 TV prodaja
9.20 Xena, 4. sezona, ponovitev 9. dela ameriške
nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 7. dela
avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Xena, 4. sezona, 10. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 56. del ameriške nadaljevanke
14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 186. del ameriške nad. 15.30 TV prodaja
16.00 Varuhi luke, S. sezona, 8. del avstralske nanizanke 1635 Hal: Otroci ne lažejo, 3. sezona, 6. del ameriške
humoristične oddaje 17.25 Sami doma, 1. sezona, 6. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 15. del ameriške
humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Lov na hekerja, ameriški film ^ 21.45 Mikser: Vsi županovi možje, 3. sezona, 13. del
ameriške humoristične nanizanke 22,15 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 19. del
ameriške humoristične nanizanke 22.45 Domače kraljestvo, 3. sezona, 16. del ameriške
humoristične nanizanke 23.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja :
Pop TV
7,45	TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00
8.Q0	VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA
9.05	NAŠE SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05)
9.35	TEDENSKI IZBOR
9.35	DOBER DAN, KOROŠKA
10.05	DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 13/158
10.30	VREMENSKA PANORAMA
11.00	TV PRODAJA
11.30	VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA
15.20	TV PRODAJA
15.55	TEDENSKI IZBOR
15.55	JURIJ GRUDEN: ENČO, HVALA!, KRATKI IGRANI
FILM AGRFT
16.10	MIHA MLAKER: BOŠ PA MRZLO JEDO, KRATKI IGRANI FILM
7,55 8.45
10.30 11.00
12.45
13.40 14.10 15.00 15.55 16.55
17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50
23.40 0.40
Kanal III
PCP
TevePika
T73
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
08.00	TV prodaja
08.30	Risanke
09.00	TV prodaja
09.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
10.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.30	TV prodaja
11.00	Videalisti, glasbene lestvice
12.00	TV prodaja
12.30	Risanke
13.15	TV prodaja
13.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
14.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
15.00	Angleška nogometna liga, ponovitev
16.45	TV prodaja
17.00	Ekskluzivni magazin, ponovitev
17.30	Naš vrt, ponovitev
18.00	Sto izložb, sto strasti, 106. del italijanske
telenovele
18.30	Pokemoni, risani film
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
20.00	Macarena, španska komedija, 1997
21.40	Polnočni obračun, ameriška drama, 1998 S
23.20	Ekskluzivni magazin, ponovitev
23.50	Automobille
00.15	TV prodaja
00.45	Videostrani
SREDA,
14.1.2004
Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Nova ljubezen, ponovitev 76. dela mehiške nadaljevanke
Skrivnost ljubezni, ponovitev 86. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja
Čudež življenja, ponovitev 83. dela venezuelske nadaljevanke
Družinske vezi, ponovitev 13. dela brazilske nadaljevanke
Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke TV prodaja
Ricki Lake, pogovorna oddaja
Družinske vezi, 14. del brazilske nadaljevanke
Čudež življenja, 84. del venezuelske nadaljevanke
Skrivnost ljubezni, 87. del venezuelske
nadaljevanke
24UR - vreme
Nova ljubezen, 77. del mehiške nadaljevanke
24UR
Preverjeno
Življenjska zgodba: Izgubljeni otrok, ameriški film XXL premiere
Na kraju zločina, 1. sezona, 6. del ameriške
nanizanke
24UR, ponovitev
Nočna panorama
Slovenija 1
a
Etil
9.30 KoSarka - 1A liga moSki, Alpos Kemoplast:
Zagorje, posnetek tekme, pon 11.00 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, pon 11.30 Zelena bratovščina, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klarlča, prviC
13.00 Video top 30, koristne Infomacije z dobro glasbo 18.00 Veliko platno, oddaja o filmu 18.30 A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon
6.00	TELETEKST TV SLOVENl|A do 06.15
6.20	TEDENSKI IZBOR
6.20	KULTURA
6.30	ODMEVI
7.00	DOBRO JUTRO (VPS 07.00)
9.00	POROČILA (VPS 09.00)
9.05	TEDENSKI IZBOR
9.05	PRAVLJICE MIKE MAKE: ALI MORSKI PES LAJA?,
OTROŠKA NANIZANKA, 11/26
9.10	BABAR, RISANA NANIZANKA, 9/13
9.35	SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 22/26
10.00	ZLATKO ZAKLADKO: GOBRAČ - BOGRAČ
10.15	KNJIGA MENE BRIGA - MITJA ČANDER: ZAPISKI IZ NOČI
10.35	ČRNI MOČERIL, DOKUMENTARNA ODDAJA
11.05	PRISLUHNIMO TIŠINI
11.35	IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI
12.05	POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-
ČAPODISTRIA
12.35	KULINARIKA Z LEONOM
13.00	POROČILA, ŠPORT, VREME
13.15	TEDENSKI IZBOR
13.15	NA VRTU, ODDA|ATV MARIBOR
13.40	ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/13
14.05	DOSJE: ZAMOLČANI - MOČ PREŽIVETJA
15.00	POD ŽAROMETOM, PONOVITEV
15.55	MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55)
16.30	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30)
16.50	MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50)
17.45	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE (VPS 17.45)
18.40	RISANKA (VPS 18.40)
18.55	VREME (VPS 18.55)
19.00	DNEVNIK
19.40	ŠPORT, VREME, MAGNET
20.00	SEDMI PEČAT: INTENZIVNA NEGA, AMERIŠKI
FILM (VPS 20.00)
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
22.50	SVETO IN SVET: DUHOVNIKI ■ SODELAVCI UDBE
(VPS 22.55)
23.55	DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV
Demokracija • 2/2004
tv program
0.45	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50)		18.00	Nova ljubezen, 78. del mehiške nadaljevanke	12.00
1.05	RECEPT ZA ZDRAVO ZIVLJENjE, PONOVITEV		19.00	24UR	
2.00	VELIKA ŽIVAL, POLJSKI FILM, PON. (VPS 02.05)		20.00	TV kriminalka: Oko za oko, ameriški film	13.00
3.10	SVETO IN SVET: DUHOVNIKI - SODELAVCI UDBE,		21.50	Tretja izmena, 4. sezona, 18. del ameriške	13.25
	PONOVITEV			nanizanke	14.55
4.35	GLASBENA ODDAJA		22.45 22.50	XXL premiere Na kraju zločina, 1. sezona, 7. del ameriške	
Slovenija 2		Z	23.40 0.40	nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama	15.55 16.30
7.45 TELETEKSTIV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 CITY FOLK, L|UD|E EVROPSKIH MEST:
STOCKHOLM 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POTEPAN|A -
BARANGOLjSOK 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 14/158 10.30 VREMENSKA PANORAMA 11.00 TV PRODAJA
11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 16.30 TV PRODAJA
17.00 NEDOUMLJIVO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 2/3, PONOVITEV 17.50 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV 18.20 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.35 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 15/158
(VPS 18.30) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.00 MRKI KONDOR - PORTRET VITOMILA ZUPANA (VPS 20.05)
20.50 STISNJENI V KOT, DOKUMENTARNA ODDAJA
(VPS 20.55) 22.00 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.05) ^ 22.30 TVEGANJE, AMERIŠKI FILM (VPS 22.35) 23.50 GOESTA BERLING, ŠVEDSKI NEMI ČB FILM
(VPS 23.55) 2.00 VIDEOSTRANI
TevePika
EE
9.30 10.00 10.30 11.00
11.30
13.30 17.00
18.00
18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00
Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Stmad - Reza, pon
Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: SaSa Lendero, živo
Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon
Video top 30, koristne ¡nfomacije z dobro glasbo Predah v gibanju, gost: Matjaž Trontelj, vodi: jana Debeljak, pon
Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje
zivljensko obdobje, prvič
Veliko platno, oddaja o filmu
24 UR, prenos v živo
ABCD, svet avtomobilizma, prvič
Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež
Gremo na avdicijo, prvič
Šola na Jupitru, živo
Parni Valjak praznuje svojih 25let - spektakularnl koncert z največjimi hiti iz Doma Športov v Zagrebu, pon
Video top 30, lestvica glasbenih spotov
16.50
17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 21.00 21.30
22.00 22.45 22.45
0.20 1.10 1.30 2.10 2.40 3.35 4.20
IN MEDIAS RES, PORTRET METKE KRAŠOVEC, DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME HIŠA NA GRIČU, KANADSKI FILM (VPS 13.30) KORAK PRED DRUGIMI,
DOKUMENTARNI FILM O DR. |OŽETU PUČNIKU, PONOVITEV
MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM -NAGYOT" ALAH (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ENA|STA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50)
ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
ŠPORT, VREME, MAGNET TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21,00)
KNJIGA MENE BRIGA - MICHAEL CUNNINGHAM: URE (VPS 21.30)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER
SVETOVNI GLASBENI DNEVI SLOVENIJA 2003 -SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, ANTON NANUT IN MATE BEKAVEC (VPS 22.50) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH - SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 6/9 (VPS 23.30) DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV RESNIČNA RESNIČNOST, PONOVITEV TEDNIK, PONOVITEV OSMI DAN, PONOVITEV MOJE MALE LJUBICE, FRANCOSKI FILM (VPS 04.25)
Naravnost fantastično, 4. sezona, 2. del angleške
humoristične nanizanke
Šov |erryja Springerja, pogovorna oddaja J
Kanal A ^		Kanal III ~v3	
9.15	TV prodaja	06.00	Videostrani
9.20	Xena, 4. sezona, ponovitev 10. dela ameriške	07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
	nadaljevanke	07.30	Risanke
10.10	Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 8. dela	08.00	TV prodaja
	avstralske nanizanke	08.30	Risanke
11.00	Non Stop Music, ponovitev	09.00	TV prodaja
12.30	TV prodaja	09.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
13.00	Xena, 4. sezona, 11. del ameriške nadaljevanke	10.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
13.50	Mladi in nemirni, 3. sezona, 57. del ameriške	10.30	TV prodaja
	nadaljevanke	11.00	Automobille
14.40	Obala ljubezni, 3. sezona, 187. del ameriške	11.15	Videalisti, glasbene lestvice
	nadaljevanke	12.00	TV prodaja
15.30	TV prodaja	12.30	Risanke
16.00	Varuhi luke, 5. sezona, 9. del avstralske nanizanke	13.15	TV prodaja
16.55	Ha!: Otroci ne lažejo, 3. sezona, 7. del ameriške	13.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
	humoristične oddaje	14.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
17.25	Sami doma, 1. sezona, 7. del ameriške	14.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
	humoristične nanizanke	15.00	Macarena, španska komedija, 1997
17.55	Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 16. del ameriške	16.45	TV prodaja
	humoristične nanizanke	17.00	Agencija, ponovitev
18.25	XXL premiere	18.00	Sto izložb, sto strasti, 107. del italijanske
18.30	Non Stop Music		telenovele
20.00	Ekstra magazin ^	18.30	Pokemoni, risani film
20.50	Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja	19.00	Videalisti, glasbene lestvice
21.35	Mikser: Vsi županovi možje, 3. sezona, 14. del	20.00	Lisice, 9. del jugoslovanske serije
	ameriške humoristične nanizanke	21.00	Sijaj
22.05	Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 20. del	21.30	Lepi |oe, ameriška romantična komedija, 2000
	ameriške humoristične nanizanke	23.10	Reporter X, ponovitev
22.35	Domače kraljestvo, 3. sezona, 17. del ameriške	23.40	TV prodaja
	humoristične nanizanke	00.10	Videostrani
_ Slovenija 2
7.45 8.00 9.05
9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 15.45 16.15
17.15 17.45 18,00
18.25
20.00 20.25
0.00 0.30
TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA EVROPSKI MAGAZIN, ODDAjA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI - HIDAK
DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 15/158 VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA
VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA
SAHARA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/4, PONOVITEV
VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 17,45)
DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 16/158 (VPS 18.00)
SORODNI DUŠI, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.25)
MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU (VPS 20.05) LJUBLJANA: EVROLIGA V KOŠARKI (M), UNION OLIMPIJA - PAU ORTHEZ, PRENOS (VPS 20.25) EVROLIGA V KOŠARKI (M), MACCABI - KRKA, POSNETEK 12 TEL AVIVA (VPS 22.30) VIDEOSPOTNICE (VPS 00.00) KRVAVA MARIE, AMERIŠKI FILM'1 PONOVITEV (VPS 00.30) VIDEOSTRANI
Kanal A
Pop TV
PCP
:tv
ČETRTEK,
7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Nova ljubezen, ponovitev 77. dela mehiške
nadaljevanke 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 87. dela
venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja
11.00 Čudež življenja, ponovitev 84. dela venezuelske nadaljevanke
11.50 Družinske vezi, ponovitev 14. dela brazilske
nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 15. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 85. del venezuelske nadaljevanke 16.55 Skrivnost ljubezni, 88. del venezuelske
nadaljevanke 17.55 24UR - vreme
15.1.2004
Slovenija 1_[J
6.00	TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.20
6.20	TEDENSKI IZBOR
6.20	KULTURA
6.30	ODMEVI
7.00	DOBRO JUTRO (VPS 07.00)
9.00	POROČILA (VPS 09.00)
9.05	TEDENSKI IZBOR
9.05	MALE SIVE CELICE, KVIZ
9.55	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.40	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
11.35	ČUVAJI GOZDA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 14., ZADNJI DEL
9.15 TV prodaja
9.20 Xena, 4. sezona, ponovitev 11. dela ameriške
nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 9. dela
avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Xena, 4. sezona, 12. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 58. del ameriške nad. 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 188. del ameriške nad. 15.30 TV prodaja
16.00 Varuhi luke, 5. sezona, 10. del avstralske nan. 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, 3. sezona, 8. del ameriške
humoristične oddaje 17.25 Sami doma, 1. sezona, 8. del ameriške
humoristične nanizanke 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 17. del ameriške
humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music
20.00 Krimič: Nevarni podnajemnik, ameriški film 21.40 Tajni agenti, 2. del angleške nanizanke
Pop TV
PCP
¿TV^I
7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Nova ljubezen, ponovitev 78. dela mehiške nad. 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 88. dela
venezuelske nadaljevanke 10.35 TV prodaja
11.00 Čudež življenja, ponovitev 85. dela venezuelske nadaljevanke
11.50 Družinske vezi, ponovitev 15. dela brazilske nad. 12.45 Tretja izmena, 4. sezona, ponovitev 18. dela
ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 16. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 86. del venezuelske nadaljevanke 16.55 Skrivnost ljubezni, 89. del venezuelske
nadaljevanke 17.55 24UR-vreme
18.00 Nova ljubezen, 79. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja
21.30 Popolni četrtek: Seks v mestu, 5. sezona, 5. del
ameriške nanizanke 22.05 Alias, 1. sezona, 20. del ameriške nanizanke 23.00 XXL premiere
23.05 Na kraju zločina, 1. sezona, 8. del ameriške
nanizanke 0.00 24UR, ponovitev 1.00 Nočna panorama
TevePika
EE
9.30 10.00 10.30
11.30 12.30
13.00 17.00
18.00 18.30
19.00 20.00
22.00 23.00
Jana, oddaja o pozitivni strani življenja ABCD, svet avtomobilizma, pon Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon
ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon
Video top 30, koristne infomacije z dobro glasbo Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon
A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon
Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
24 UR, prenos v živo
Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša Lendero, živo
Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, erektilna disfunkcija
Spekter, študentska oddaja, prvič
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,
pon
Video top 30, lestvica glasbenih spotov
Kanal III
v3
06.00	Videostrani
07.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
07.30	Risanke
08.00	TV prodaja
08.30	Risanke
09.00	TV prodaja
09.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
10.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
10.30	TV prodaja
11.00	Videalisti, glasbene lestvice
12.00	TV prodaja
12.30	Risanke
13.15	TV prodaja
13.30	Življenje ob jezeru, ponovitev
14.00	Sto izložb, sto strasti, ponovitev
14.30	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
15.00	Lepi Joe, ameriška romantična komedija, 2000
16.45	TV prodaja
17.00	Lisice, ponovitev
18.00	Sto izložb, sto strasti, 108. del italijanske
telenovele
18.30	Pokemoni, risani film
19.00	Videalisti, glasbene lestvice
20.00	Komet Tycus, ameriški ZF film, 2000
21.40	Pobeg, ameriški triler, 2000 ^
23.20	Automobille
00.45	TV prodaja
00.15	Videostrani
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004	O
radijski program
PETEK
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za dušo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
11.15	Knjižne minute (presoje)
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duSo
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestita
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	CV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar tedna
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	Ob petkih pospravljamo podstrešje
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	2. in 4. Skriti zaklad
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Iz Mohorjeve skrinje
21.15	Ponovitev Komentarja tedna
21.30	Mozaik dneva
22.00	Klasična glasba
Ponovitve:
23.00	Doživetja gora in narave
24.00	Srečno na poti
04.40	Radio Vatikan
SOBOTA
15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15
22.00 23.00 24.00 04.40
INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi
Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila
Sejalec seje besedo (ponov.)
Radio Vatikan
Kaj bo jutri na R.O.?
Radijska molitev
Škofov govor pred nedeljo
1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3.
Jezus živi
Ponovitve:
Za življenje
Obala neznanega
Slovene' Slovenca vabi
Radio Vatikan
NEDELJA
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duSo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir
08.00	Naravoslovne zanimivosti
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Sobotna iskrica
10.30	Poročila, VaSa pesem
11.00	Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duSo
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Glasbena voščila
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duSo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Škofov govor za nedeljo (ponov.)
07.00	Zvonjenje
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir
08.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Prenos sv. mase
10.00	Oznanila
10.15	Graditelji slovenskega doma
11.00	Poročila, osmrtnice, obvestila
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duSo
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Glasbena voščila
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	Slovencem po svetu in domovini
18.30	Sakralna glasba
19.30	Za otroke
19.45	Škofov govor za nedetjo
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Obala neznanega - izzivi vere
21.30	Radijski roman
Ponovitve:
2200	NaS gost
23.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
23.30	Sobota ob 21.15
00.30	Graditelji
04.40	Radio Vatikan
PONEDELJEK
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duSo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila
11.00 Kratke novice, VaSa pesem
11.15 Iz založbe TDO
12.00 Zvonjenje
12.05 Biser za duSo
12.15 VoSčilo PRO-jevcem
12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00 Mali oglasi
13.30	Stare, ma lepe
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne
zagate 4. Za streho nad glavo
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	Glasovanje za VaSo pesem
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Prijatelji radia Ognjišče
21.30	Mozaik dneva
22.00	1. Zanimivosti nočnega neba
Ponovitve:
23.00	Sakralna glasba
24.00	Slovencem po svetu in domovini
04.40	Radio Vatikan
TOREK
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.15 07.30 07 JO 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30
21.30 22.00
23.00 24.00 04.40
Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila
Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Bim-bam-bom
Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
Jezikovni brevir
Kmetijski nasvet
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Poročila
Kratke novice, VaSa pesem
Zvonjenje
Biser za duSo
VoSčilo PRO-jevcem
Poročila, osmrtnice, obvestila
Mali oglasi
Kratke novice
Napovednik
GV v etru
Kulturni utrinki
INFO oddaja
Osmrtnice, obvestila
Koledar prireditev
Glasbena voščila
Šport na Radiju Ognjišče I.
Poročila, VaSa pesem
Šport na Radiju Ognjišče II.
Glas Amerike
Kratke novice
Napovednik
Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.)
Radio Vatikan
Kaj bo jutri na R.O.?
1.	Luč v temi, 3. Vstani in hodi
2.	4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva
1. In 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba
in sence
Ponovitve:
Ponedeljek ob 17.00
Prijatelji radia Ognjišče
Radio Vatikan
SREDA
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Srečno na poti
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duSo
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Zlati zvoki
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
16.00	Mali oglasi
17.00	Pogovor o
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	Aktualna tema
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza)
21.30	Mozaik dneva
22.00	Glasba z znamko
Ponovitve:
23.00	Šport na Radiju Ognjišče
04.40	Radio Vatikan
ČETRTEK
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duSo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago)
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.15 07.30 07.50 OBOO 08.30 08.45 09.00 09.15 09.30 10.00 10.15 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.50 16.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00
23.00 24.00 04.40
Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila
Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Bim-bam-bom
Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
Jezikovni brevir
Kmetijski nasvet
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Založba Družina
Poročila
Doživetja gora in narave
Kratke novice, VaSa pesem
Zvonjenje
Biser za duSo
VoSčilo PRO-jevcem
Poročila, osmrtnice, obvestila
Mali oglasi
Kratke novice
Napovednik
GV v etru
Kulturni utrinki
Komentar Družine
INFO oddaja
Osmrtnice, obvestila
Koledar prireditev
Glasbena voščila
Poročila, VaSa pesem
1.-3. DijaSka oddaja 2.-4. Skavtski potep
Glas Amerike
Kratke novice
Napovednik
Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Karavana prijateljstva I. Mozaik dneva Karavana prijateljstva II. Ponovitve: Pogovor o
Sveta vera bodi vam luč Radio Vatikan
o
Demokracija • 2/2004
športna kolumna
Esad Babačič
Najlepše novoletno darilo si je podaril Peter Žonta, ki je končno sestavil dva odlična skoka in dosegel svojo prvo zmago. Pred tem ni stal niti na stopničkah, čeprav je s tem že nekajkrat resno zagrozil. Vsi smo želeli, da bi mu naposled uspelo, zato je bila radost toliko večja.
Prašnikar v nevarnosti
Po Primožu Ulagi, Franciju Petku in Primožu Peterki je Žonta četrti Slovenec na najvišji stopnički tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih. Skoraj tako lepo darilo kot Žonta so dobili ro-kometaši Celja, ki so se naposled znebili usodnega Valera Riviere, trenerja nepremagljive Barcelone na čelu s Svenssonom, Guljoso, Ortego, Seškinom, Masipom in Urdangarinom. Odstop prvega moža Barce je prišel kmalu po izpadu njegovega moštva v osmini finala lige prvakov. Razlog naj bi bila popolna prenova velikega kluba, ki je dodobra zafrustriral našega prvaka. Rabelj Spancev je bil madžarski Fotex, na čelu katerega je nekdanji trener Celja Zovko. Zdravko se je Rivieri maščeval za dva velika finala, ki jih je izgubil kot trener Zagreba. Očitno je ujel pravi trenutek, saj je bila velika Barcelona na smrtni postelji. Toda najpomebneje je, da ima naš predstavnik v najelitnejšem klubskem tekmovanju zdaj veliko več možnosti za dosego zgodovinskega uspeha. Če verjamemo, da je Barcelona najbolj kriva za to, da še nimamo evropskega klubskega prvaka v moški konkurenci, potem so se nam uresničile sanje. Toliko bridkih trenutkov in razočaranj, kot smo jih doživeli z njimi, jih le težko doživimo v tridesetih letih zakona. Mar je končno prišel čas, ko si bomo lahko oddahnili? O tem bodo odločali tudi drugi udeleženci sklepnih bojev, med katerimi je kar nekaj odličnih moštev. Žal se je Celje še
pred četrtfinalom odločilo, da se odreši Dejana Perica, ki je najzaslužnejši za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Njegove obrambe v finišu tekme proti Leoneju, vključujoč tisto v zadnjih sekundah, so rešile klub pred še enim razočaranjem. Če nič drugega, potem je vodstvo kluba izbralo slab trenutek za slovo, saj bo Peric' kot "odpisani" branil na vseh preostalih tekmah sezone, tudi v morebitnem polfinalu ali celo finalu lige prvakov. Pošteni vratar srbske reprezentance sicer zatrjuje, da vedenje o skorajšnjem "izbrisu" ne bo vplivalo na njegove igre, toda škoda je tudi brez tega storjena. Naj bo ljubezen med njim in klubom še tako velika, seme dvoma je posejano. Zdaj ko smo končno tako blizu, dobimo takšno zaušnico. Razumljivo je, da so največ izgu-
narodna skupnost še bolj pritisnila, kar je pripeljalo do manjšega popuščanja. Pričakovati, da se bo odnos Američanov do jemanja nedovoljenih poživil s tem kaj spremenil, je seveda naivno. Tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bodo onstran luže zavarovali svoje športnike, tudi če bodo ti bolj ali manj zadeti. Že podatek, da sta bila v NBA, NHL in MLB še pred nekaj leti prepovedana edino kokain in heroin, pove vse o enakopravnosti pred zakonom.
Brez miru v novem letu bo tudi stari in novi selektor slovenske nogometne reprezentance Bojan Prašnikar, kije "obtožen" prejemanja podkupine za "svoje" igralce. Na očitke se je odzval tipično de-magoško, češ da gre samo za nadaljevanje gonje. Kdo vodi gonjo, seveda ni povedal. Bomo pač mo-
Na očitke se je odzval tipično demagoško, češ da gre samo za nadaljevanje gonje. Kdo vodi gonjo, seveda ni povedal. Bomo pač morali ugibati. Res je, da obstaja kar precej takih, ki bi si namesto defenzivnega Prašnikarja želeli koga drugega...
bili navijači, ki na takšne zadeve gledajo čustveno. Zal ali pa na srečo še nismo tako ravnodušni kot denimo ameriški navijači, ki so navajeni, da se z njihovimi ljubljenci ravna kot s sužnji. Sicer pa je Amerika tako ali tako vedno nekaj posebnega, še posebej takrat, ko mora odgovarjati za svoje grehe. Olimpijski komite te države je objavil, da je v minulem letu sedem njihovih atletovpadlo nado-pinškem testu, med njimi dvakratna svetovna prvakinja iz Pariza Kelli White. Očitno je med-
rali ugibati. Res je, da obstaja kar precej takih, ki bi si namesto defenzivnega Prašnikarja želeli koga drugega, toda kljub temu močno dvomim, da obstaja pri nas tako močno nogometno podzemlje. Glede na stanje našega nogometa o tem iskreno dvomim, še posebej zdaj, ko je jasno, da novega stadiona ne bomo imeli. Prašnikar bo moral svoje moralne dileme reševati sam s seboj in ne s celotno javnostjo, ki je že tako obremenjena z dnevno politiko ter novimi in novimi referendumi.
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
šport
Moštvo la Lakers ne bo doseglo rekorda Chicago Bullov, saj so imeli že po tridesetih tekmah osem porazov.
LA Lakers vendarle ne bodo dosegli rekorda Chicago Bullov (72-10 ob koncu sezone), saj so imeli že po tridesetih tekmah osem porazov. Sprva je sicer kazalo drugače, toda stroj za mletje se je kaj kmalu upehal. Vtis iz prejšnje sezone je sicer popravljen, toda moštvo s takšnimi imeni bi moralo pokazati večjo premoč. Tudi občasne poškodbe Malonea
in 0'Neala niso izgovor, saj imajo "jezerniki" najdaljšo klop v ligi. Dober zgled za to, kako se igra brez svojih najboljših, so gotovo Sacramento Kings, ki letijo na krilih Brada Millerja, Pede Stojako-viča in Anthonyja Peelerja. Daleč od čudeža so tudi "kavalirji" iz Clevelanda, ki očitno ne bodo doživeli uvrstitve v končnico, s katero so računali, potem ko je zanje
zaigral "novi Jordan" LeBron James, ki sicer kaže tisto, kar od njega pričakujejo, a je bilo to doslej dovolj le za dobrih deset zmag. Po dobrih dveh mesecih tekmovanja v elitni ligi NBA tako na prvi pogled ni nič novega, saj so najboljši na mestih, ki jim pripadajo. Na zahodu, ki znova prevladuje, so na vrhu stari znanci: LA Lakers, Sacramento, San Antonio in
Minnesota, medtem ko na vzhodu kraljujejo Indiana, New Orleans, Detroit in New Yersey.
Duncan novemu MVP naproti?
Nekateri, naj omenimo Toronto, Milwaukee, Denver, Houston in Utah, so presegli pričakovanja. Predvsem Denver, ki je bil zadnja leta aboniran na poraze, sije opomogel z najboljšim novincem se-
Philadelphia še vedno živi od Altena Iversona, in ko je ta poškodovan, Sixers predvsem životarijo.
Dober zgled za to, kako se igra brez svojih najboljših, je gotovo moštvo Sacramento Kings.
Tudi letos bo v NBA naslov očitno ostal na zahodu, kjer se igra občutno boljša košarka, kar velja predvsem za fazo napada. Razen nekaterih obrambnih biserov in neverjetnega Kidda na vzhodu pač ni materiala za presenečenja.
"Kralji" iz Sacramenta so tudi tokrat favoriti iz sence, "ostroge" iz San Antonia pa že kažejo šam-pionsko podobo. Poleg "jezerni-kov" bi težko našli še koga, ki bi se lahko meril z Duncanom, Gi-nobilijem in Nesterovičem.
©
Demokracija • 2/2004
šport
1 J
'rmnm»
Ç0
tet

RADIO STAJSRSKI VAL, D.O.O., Š MAR J S PRI JSLÍAH AiKtRČSV TRO 21, 3240 S M AR J £ PRI J C LS AH UPRAVA: (03) 817 12 10, STUDIO. (03) ti 71 230 WWW.RADIO-STAJSRSKI-VAL.SI
na kratko
fotografiji: Reuters
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
"Džezerji" so se pobrali po odhodu dvojca Stockton-Malone in ha krilih Rusa Andreja Kirilenka ohranili visoke standarde.
zone Carmelom Anthonyjem in enim najboljših asistentov lige Andrejem Millerjem. Tudi Houston, ki ga trenira legendarni Jeff Van Gundy, se počasi vrača na pota stare slave, za kar sta najbolj zaslužna Steve Francis in Jao Ming. Prvi napreduje iz leta v leto in postaja eden najboljših igralcev NBA,
drugi pa počasi, a zanesljivo zaseda prostor pod samim košem. "Rakete" so gotovo moštvo, s katerim gre računati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tudi "džezerji" so se kaj hitro pobrali po odhodu mitološkega dvojca Stockton-Malone in na krilih odličnega Rusa Andreja Kirilenka ohranili visoke
standarde. Philadelphia še vedno živi od Allena Iversona, in ko je ta poškodovan, Sixers predvsem životarijo. Med posamezniki velja izpostaviti Kevina Garnetta, ki se zelo dobro razume z novima soigralcema Samom Casellom in Lat-rellom Sprewellom, tako da lahko od volkov pričakujemo podobne uspehe kot v Nesterovičevih časih. Naš Rašo se počasi navaja na življenje v zvezdniškem moštvu Spurs, ki se je nekaj časa lovilo, nato pa doseglo niz zmag, ki je trajal do-
mala ves mesec. San Antonio ima nadnaravno obdarjenega Tima Duncana, ki hiti novemu naslovu MVP naproti, saj ima največ dvojnih dvojčkov med vsemi tekmeci. Kralj asistentov je še vedno njegov prijatelj Jason Kidd, ki bo še v tretje poskusil moštvo popeljati do velikega finala, kjer pa niti letos verjetno ne bo kruha. Zahod znova vlada in nič ne kaže, da bi lahko "mrežice" ali kdo drug z vzhoda presenetil kolege z druge strani celine. Esad Babačič
vodo v novinarje?
ter Mario Cipollini plačati 3.000 švicarskih frankov ali 2.380 evrov, ker je na dirki Gent-Wevelgem (tedaj je nosil mavričasto majico svetovnega prvaka) aprila letos vrgel dve plastenki vode v motorista francos-
Lewis obsojen zaradi
divjanja na cesti
Devetkratni olimpijski zmagovalec Carl Lewis je bil na sodišču v Los Angelesu obsojen na tri leta pogojnega zapora in 500 dolarjev denarne kazni zaradi prehitre vožnje z avtomobilom in povzročene prometne nesreče. Lewis, nekdanji atletski zvezdnik, je imel nesrečo 21. aprila letos, ko je z maseratijem zadel v varovalni zid na obvoznici južnega dela Los An-gelesa. Lewis je sprva zavrnil test al-koholiziranosti, ki so ga po aretaciji opravili na policijski postaji. Poka-
ClPOLLINI LAŽJI ZA 3.000 FRANKOV
Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je zaradi nešportnega vedenja finančno kaznovala tri kolesarje. Tako bo moral italijanski šprin-
kega radia, ki je spremljal dirko, luknjo v žepu pa bosta imela tudi njegov rojak Alessandro Pettachio in Latvijec Andris Naudusz. Slednja sta se v sklepnem šprintu devete etape Dirke po Italiji prerivala za čim boljši izhodiščni položaj, pri tem pa nešportno vihtela roke drug proti drugemu. Pol leta od dogodka jo je slabše odnesel Latvijec, ki bo moral plačati 3.000 frankov, medtem ko bo Pettachi lažji le za 200 frankov.
zal je 0,8 promila alkohola v krvi, kar je po kalifornijskih zakonih dovolj za obtožbo vožnje pod vplivom alkohola, na Lewisovo srečo pa mu sodišče za to ni sodilo in je obdržal vozniško dovoljenje. Sodnik mu je prisodil še 20 obveznih sestankov v društvu anonimnih alkoholikov, 200 ur dobrodelnega dela in 32 ur navzočnosti pri državnem protialkoholnem izobraževalnem programu.
Mühlegg bo vrnil
medalje
Nemški smučarski tekač s --------—
,.	,. , Muhlegg ni mogel dolgo uživati v zlati medalji.
spanskim potnim listom Jo-
hann Muhlegg bo vse tri zlate meda-	daj pri njem po zmagi na 50 kilo-
lje, ki jih je osvojil na olimpijskih ig-	metrov odkrili sledi krvnega do-
rah v Salt Lake Cityju v vsakem pri-	pinga aranespa, precej podobnega
meru vrnil prostovoljno. Mednarod-	eritropoetinu (EPO). Takoj po od-
no športno razsodišče (CAS) je nam-	kritju je izgubil zlato medaljo in bil
reč nedavno Mednarodnemu olim-	izključen z olimpijskih iger. Zlati
pijskemu komiteju (MOK) naloži-	odličji s tekme na 30 kilometrov
lo, da do 14. marca prihodnje leto	in zasledovalne tekme je lahko ob-
razveljavi Miihleggove dosežke na	držal, a je CAS zdaj po pritožbi
zadnjih olimpijskih igrah, ker so te-	športnikov odločil drugače.
popkultura
P^H Guinnessov HfPI rekorder
r.	' , ' y	^ " V Guinnessovo knjigo re-
'v	*•" S«, nika Ozzyja Osbournea. Pevec
I )e namreč dosegel najdaljše ob-
jC^f^	^	v vjiiuiiiv-jjuvu paijit^j i\_
''Ml' , fJr_ ^ kordov bodo vpisali tudi do-
^	(J,*®.. sežek kontroverznega glasbe-
• :	1. dobje med prvim in zadnjjm
* singlom na britanski glasbeni lestvici (od Black Sabbathov do dueta s hčerko). Med prvim uspešnim singlom Paranoid, ki ga je posnel s skupino Black Sabbath, in zadnjim Changes, ki ga je posnel s hčerko Kelly, je minilo kar 33 let, 3 mesece in 23 dni. Rekord je imela doslej pevka Lulu, ki se je z uspešnico Shout na lestvici prvič pojavila leta 1964, zadnjič pa po 29 letih in štirih mesecih.
Ema 2004
Končno vemo, kako bodo naslednje leto potekali izbori za slovensko predstavnico na pesmi Evrovizije. Naslednje leto bodo namreč kar 4 pre-dizbori, na katerih se bo predstavilo 32 izvajalcev - 8 vsak večer, med njimi pa je izjemno veliko novih imen. Predizbori bodo potekali od 11. janu-atjado 1. februarja, voditelja le-teh bosta Peter Poles in Bernarda Zarn, finalno prireditev pa bo vodila Miša Molk
Novi album The Cure
Skupina The Cure v temačnem in meglenem Londonu snema nov album. Ta naj bi bil eden težjih, tako da je tudi okolje pravo, trdi Ro-
Več časa bo tako namenil družini in dekletu Cameron Diaz. Pravi, da svojih dveh mlajših bratov zaradi odsotnosti od doma praktično ne pozna več.
bert Smith, pevec in avtor glasbe. Pred snemanjem so naredili kar 20 demoposnetkov, iz katerih bodo zdaj izbrali najboljše in naredili album, ki bo izšel naslednje poletje.
Timberlake na dopustu
Justin Timberlake, ki je imel lani izjemno naporno leto, saj je izdal svoj prvi samostojni album Justified, bo šel na celoletne počitnice. Pravi, da ga vse leto 2004 ne bomo ne slišali in ne videli in da nujno potrebuje počitek
Najbolje prodajani album preteklega leta
50 Cent ima najbolje prodajani album preteklega leta v ZDA. V letu 2003 je bil album z naslovom Get Rich Or Die Tryin kar šestkrat razglašen za platinastega, prodal pa se je v 6 milijonov izvodih. Zelo blizu mu je skupina Outkast, saj je bil tudi njihov album Speakerbox / The Love Below prav tako šestkrat razglašen za platinastega. Naslednji mesti sta pripadli skupinama Lin-kin Park in Evanescence. Za njimi pa so albumi Tupaca in Beyonce.
^■P^Mf^j^^^H	Madonnina knjiga
B&^I^PT	za oboževalce
,'	Madonna je zdaj izdala še eno knji-
^^H^Egft^V (	■■	go - tokrat ne za otroke pa tudi ne s
V	mm	pornografsko vsebino. Zvezdnica je
^BHL \ v	izdala knjigo z naslovom Nobody but
B^^^M'	me, kot se imenuje ena izmed skladb
^H HHY H mK^m	na njenem zadnjem albumu Ameri-
obraz gledali po vsem svetu, Pepsi	can life, namenjena pa je le njenim
pa pravi, da je Pink v tem trenutku	največjim oboževalcem. V njej nam-
svetovna zvezda številka ena.	reč Madonna na 52 straneh razkriva
R'n'b zvezdnik Usher je tik	^Hp ^
paktudi takšna imena^kot soPrin
Paul McCartney ustvarja risanke
Spomladi bodo na videokasetah in DVD izšli trije kratkometražni animirani filmi v produkciji Paula McCartneyja. Nekdanji Beatle bo tako izdal animacije Tropical Is-
svoje doslej še neobjavljene fotografije in komentarje k njim, naročiti pa jo je mogoče le na spletu. Če jo želite tudi vi, obiščite njeno uradno spletno stran www.madonna.com, stala vas bo okrog 30 ameriških dolarjev.
	k	(71/J ELEKTROPROM
EVj		♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij
ELEKTROPROM d.0.0.		in geodetske storitve
Loke 22		♦ bar sedmica
1412 KISOVEC		♦ lokalna televizija ETV
tel.: 03 56 S7 110		♦ trgovina EVJ Center
fax: 03 16 71 234		♦ elektroinstalacije
		♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
www.elektroprom.si		♦ kabelsko komunikacijski sistemi
		♦ grafitne ščetke
		♦ tiskana vezja
		♦ delovni stroji in nizke gradnje
Pink - novi obraz Pepsi
Po Britney Spears, Robbieju Wil-liamsu in Beyonce Rnowles bo zdaj nov obraz podjetja Pepsi pevka Pink. Pink pravi, da je nad tem navdušena, saj bomo lahko zdaj njen
land Hum, Tuesday in Rupert and the Frog Song. Slednji je nastal leta 1984 in vsebuje McCartneyjevo uspešnico We All Stand Together. Za izdajo tega filma je glasbenik moral pripraviti tudi posebne učinke. Paul McCartney se z animacijo ukvarja že vse od šestdesetih let, ko so snemali dolgometražni film z glasbo Beatlov Yellow Submarine.
©	Demokracija • 3/2004
oglasi
KNJIGA
JE ENA BSM^g Mj7VW NAJBOLJ	jSJM
ISKANIH
knjig. IBiiii^H
Razkriva podrobnosti slovenskih komunističnih tajnih služb vključno z imeni njenih članov. Zajema obdobje od zametkov ustanavljanja teh služb leta 1941, obdobje revolucije in druge svetovne vojne in obdobje povojnih pobojev. Konča se z letom 1950.
ZA KNJIGO, KI OBSEGA 520 STRANI, BOSTE ODŠTELI SAMO 3.500 TOLARJEV (SKUPAJ S POŠTNINO 4.480 TOLARJEV).
Knjigo lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte: obzoria.narocnine@siol.net
horosko
4?
—ti 1
(Ime in priimek)
Podpiram državljansko pobudo Barbare Brezigar, Draga Demšarja, Draga Jančarja, Vaška Simonitija, Rudija Šeliga, Aleksandra Zorna in drugih podpisnikov
NEKAJ JE TREBA STORITI.
Dne
Podpis
L-
. Brezplačni oglas
Naslov:
Nekaj je treba storiti p. p. 4429 1001 Ljubljana
t* 'ji^^iwilkwiffl1 •	s


Kozorog (21. december - 19. januar)
Nekoliko preveč idealistični ste spet in to vam nc da miru. Nekoliko vas je postavilo na trda da, ko so vam povedali neko mnenje. Ne zanašajte se preveč na druge, raje naredite kaj sami in prav tako svetujte tudi vsem okoli vas. Lep konec tedna!
Vodnar (20. januar - 18. februar)
Kolesje trgovine se bo spet zavrtelo in uredilo se bo vse, kar vas je nenehoma skrbelo že vse praznike. Dovolite si vse najboljše. Sredi tedna vam bo kaj lahko kliknilo; to se pravi, da boste imeli vse, kar potrebujete za začetek novega dela.
Ribi (19. februar - 20. marec)
Navdihnjeni zaradi dobre knjige boste lahko začeli novo poglavje v svojem življenju. Dobra volja vam bo pomagala premagati nekatere temne trenutke, ki se vas bodo lotili. Bodite pripravljeni na to, da vas bo nekdo prosil za pomoč.
Oven (21. marec - 20. april)
To je daleč najprijetnejši in najbolj razburljiv teden, kar ste jih imeli v zadnjih mesecih, čeprav je bila novoletna zabava tako čudovita, da ste mislili, da se ne bo nikoli več ponovilo nič podobnega. Ne zavrnite dobronamernega nasveta.
Bik (21. april-21. maj)
Vse se bo pomaknilo na pravo mesto. Bodite pripravljeni na to, da vam bodo ljudje nevoščljivi in da se boste morali kdaj pa kdaj bojevati za svoj obstanek. Neko razmerje vam bo delalo sive lase, bodite čim bolj potrpežljivi in ne preveč vsiljivi.
Dvojčka (22. maj - 21. junij)
Ta teden boste občutili resnično olajšanje, saj se vam je po službi že kar tožilo. Prazniki pač niso najbolj priljubljen čas za vsakogar. Novo leto se je začelo spokojno in se bo tako tudi nadaljevalo. Pravzaprav vam bo vse šlo, kakor si želite.
Rak (22. junij - 21. julij)
Zazdelo se vam bo, da ste se prav na novoletnih počitnicah iztro-šili in da potrebujete še ene. Bodite pripravljeni, da vas bodo poskušali ogoljufati pri nekem večjem nakupu. Toda ne skrbite preveč, vse se bo dobro izteklo. Vaše delo bo dobro sprejeto.
Lev (22. julij - 21. avgust)
Počutili se boste zelo srečne in prijetno spočite. Služba vas bo osvežila in sodelavci bodo zelo prijazni. Že čez dober mesec boste načrtovali nove počitnice in prijetno potovanje. Delo vas ne bo preveč utrujalo, saj ste veliko naredili že vnaprej.
Devica (22. avgust - 21. september)
Občutili boste precej ostrih bodic na svoj račun. Bodite pripravljeni na hude boje, saj ste nekatere bodice kar klicali nase. Če študirate, vam bo še nekako šlo, glede službe pa se ne da napovedati nič najboljšega. Pogumno naprej!
Tehtnica (22. september - 22. oktober)
Teden se bo začel precej romantično in divje. Mraz vam ne bo mogel do živega, saj vas bo grela lučka ljubezni. Hvaležni boste delodajalcu, da se vas je tako velikodušno spomnil. Bodite kar se da urejeni in umirjeni pri kupčiji.
Škorpijon (23. oktober - 21. november)
Sproščen teden vas čaka. Po novoletnih zabavah ste prav zadovoljili, da boste imeli nekaj veselja. Delo vam bo šlo malce bolj na trdo, po drugi strani pa se boste veselili, da ne boste več dolgo na tem delovnem mestu. lepo se imejte ves teden!
Strelec (22. november - 20. december)
Merkur se je premaknil naprej, tako je pred varili spet čudovit čas za sklepanje dobrih poslov in urejanje odnosov. Imate ravno pravšnjo mero navdušenja in ravno pravšnjo mero odločnosti, da boste dosegli, kar si želite. Dobro vam bo uspelo.
I
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
moda
[•H«
/
SB?
par g j
lyijirakaminujjjp
Gwynelli Pnltniw
Ni domišljija: leto 2003 je bilo bleščeče. Po rdečih preprogah so se sprehajale največje zvezde, proslavili smo nekaj obletnic in se ponašali z ogromnimi visečimi uhani.
Red haute couture. Kdo pravi, da nihče več ne nosi visoke mode? Rdeče preproge so dokazale, da so odlično ozadje za te unikatne stvaritve. Najlepša - Nicole Kidman v Gaultierju na podelitvi oskarjev.

1
Alexandra McQueena, zasnovana po drami Sydneyja Pollacka Konje streljajo, mar ne?, je predstavila kolekcijo za pomlad-poletje 2004 in znova potrdila, da je McQueen najizvirnejši talent današnje modne industrije.
ON: Že nekoliko utrujene modne veterane je prebudil Carol Christian Poell, ki je prikazal najbolj domiselno modno revijo. Modeli, oblečeni v njegovo po-mladansko-poletno kolekcijo 2004, so ob sončnem zahodu plavali po beneškem Canalu grande.
Naj modni oblikovalec
ONA: Miuccia Prada. Slavni ljudje in spolnost sta najverjetneje največji komponenti prodaje v modni industriji. Ta čas naj vpliv-
I
Prada
Bleščeče leto
Murakamimanija. Ultimativni statusni simbol? Ena izmed Mu-rakamijevih torbic, izdelanih v omejeni količini. Ponaredke zelo iskane torbice lahko kupimo na vsakem vogalu.
Missonijevih 50. Odmevna retrospektiva družinske modne hiše je zaokrožila 50-letnico obstoja. Slavne pletenine so še enkrat potrdile svojo brezčasno privlačnost.
Manolomanija. Razstavi v New Yorku in Londonu sta počastili njegov izredni talent pri ustvarjanju čevljev. Blahnik ostaja številka 1.
Stara ljubezen. V preteklem letu se moda ni nehala spogledovati s slogom, imenovanim vintage. Modni oblikovalci so ga znova prebudili.
Moschinovih 20. Modna hiša, ki jo je pred dvema desedetjema ustanovil Franco Moschino, je oktobra
na milanskem tednu mode praznovala 20. rojstni dan. Njegovslogima še vedno pridih nespoštljivosti.
Najlepši okras. Prave mode ni brez primernih modnih dodatkov. V preteklem letu so najbolj izstopali do ramen dolgi uhani,
med njimi zlasti taki, ki spominjajo na lestence. Ene najlepših je nosila Gwyneth Paltrow na podelitvi glasbenih nagrad.
Naj modna revija
ONA: Oktobrska pariška revija

/ ' " " NÍ.— '^iiifl
ž .gsssaRffil
m ' '
f.-. • -^mg^
L-v

nejša oblikovalka Miuccia Prada vodi v boju za najboljši intelektualni "chic". Zaradi bistrosti, razumevanja in odličnosti je prejela največjo mogočo pohvalo - nikoli je niso bolj posnemali kot v preteklem letu, njene prodajalne pa so arhitekturni moraš-videti.
ON: Hedi Slimane. Njegova tesno oprijeta oblačila navdihujejo koščeni mladoletniki, ki jih Hedi srečuje v lokalih in javnih prevoznih sredstvih. Kreativni direktor modne hiše Dior je najvplivnejši modni oblikovalec po Giorgiu Ar-maniju. Ekspert kontrastov, Francoz, ki živi v Berlinu, ikona mestnih ljudi z zelo formalnimi mani-rami in gospodar, ki je zmožen iti čez vse meje. Zdaj ko Tom Ford zapušča Yvesa Saint Laurenta, vemo, kdo bo zmagovalec.
Monika Maljevič
60
nagradna križanka
KNJIŽNI KLUB SAMOROG
Dalmatinova 1,1000 Ljubljana
ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU
CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH
POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50%
telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com
HRVAŠKI POLITIK
(EUGEN)
HRVAŠKI OTOK V KVARNERJU
SVETNIŠKI OSTANKI
ŽENSKO IME, JASNA
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
KRAJ NA NOVI KALEDONIJI
VRBA IVA
FRANCOSKI PISATELJ (ALAIN RENE)
DRŽAVA V SV, INDIJI
MESTO V FRANCIJI
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
LEVI PRITOK KRKE
SOL URANSKE HSLLNE
PRIPOVEDNIK LOKAR
NICK NOLTE
MERILA O LEPEM
KRAJ V FRANCIJI
GESLO
PREBIVALKA IRANA
HČI PONTA IN GAJE
JAN NERUDA
GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU
KLICA
KRAJ BLIZU BEOGRADA
DRAG KAMEN (IZ ČRK SINKO)
SILICIJ
STROKOVNJAK V ENERGETIKI
VOJVODINEC
STEKLENA POSODA ZA TEKOČINE
KORALNI OTOK
IVAN OMAN'
KRAJ V OBČINI RIBNICA
PRODAJALEC SOLATE
POSODICA ZA MAZILA IN DIŠAVE
PIVSKI VZKLIK
ZADETEK PRI NOGOMETU
GLAVNO MESTO ALBANIJE
ROBERT TAYLOR
UGASEL VULKAN V OBLIKI KRATERJA
ZGORNJI DEL SAPNIKA
KOSTUMO-GRAFKA VOGEL-NIKOVA
SLOVENSKI GLASBENIK (KAREL ATI)
LESNATA RASTLINA
GIBANJE ZRAKA
ZEV V SLOVNICI
VOGAL FINSKI ARHITEKT (AARNE)
ROGER VADLM
OTOK V JUŽ. DELU ATLANTIKA
CEZIJ
ŠKOTSKI FIZIK (WILLIAM)
KEMIJSKI ZNAK ZA LITIJ
VZDEVEK MICHAELA JORDANA
PUBLICIST VIDMAR
NACE SIMONČIČ
REKA NA NIZOZEMSKEM
MANJŠI RAVEN SVET
KENAN EVREN
NORDIJSKI
IZRAZ ZA SMUČI
I
NEZNANKA V MATEMATIKI
GRAFIČNI DELAVEC
rešitev oreišnie križanke II naqraienci 52. številke
OCALAR, SRNINA, INARI, NINI, KVAKA, MARŠALA, ASTENIJA, HO, TR, SLOVENIJA, VNOS, KARABINAR, KANE, ABI, OC, IVO BAN, ROLA, IK, SAMO, ITON, ARAT, PRST, DN, TALINA, ONEK, AELITA, ARETINO, ŽIČE, AHO, KON
1.	nagrada: JOŽE ZUPANČIČ,
Štefetova 34,4208 Šenčur
2.	nagrada: ALOJZ KLAVS,
Balinarska pot 4, 1260 Ljubljana Polje
3.	nagrada: TONE KREMŽAR,
Golnik 7,4204 Golnik
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
nanrade
1.	nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
2.	nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
3.	nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
r — — — ------ — — - -----------— —-------------------- - ---------i
i	Nagradno križanko izrežite in najpozneje do	i
i	15. 1. 2004 pošljite na naš naslov:	i
i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana,	i
1	s pripisom "Nagradna križanka".	1
Demokracija • Četrtek, 15. januarja 2004
I	O
tempus fugit
včeraj, danes, jutri...
•	5.1.1852 se je v Senožečah pri Postojni rodil slovenski skladatelj Franjo Serafín Vilhar.
•	5.1.1892sejevLjubljanirodiladefektologinja, publicistka in politična delavka Angela Vode. Leta 1947je bila obsojena na Nagodetovem procesu in od maja tega leta do konca 1952 v zaporu. Nato je bila do leta 1958 brez zaposlitve.
•	5.1.1921 so bili v skladu z rapalsko pogodbo Slovensko primorje, Trst in Istra priključeni Italiji.
•	6.1. 1919 je regent Aleksander izdal razglas "Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom in Slovencem", v katerem je obljubil, da bo njegova vlada delala v polnem soglasju z narodnim predstavništvom. Na isti dan pa je čez deset let izvedel nekakšen državni udar. Suspendiral je vi-dovdansko ustavo, razpustil narodno skupščino in prepovedal delovanje političnih strank.
•	7.1.1868 seje v Preboldu rodil slovenski zdravnik, zobozdravnik in skladatelj Anton Schwab. Številne njegove pesmi so ponarodele. Najbolj znana je Je pa davi slanca pala.
•	7.1.1944 je zavezniško letalstvo začelo iz Italije bombardirati industrijske in prometne naprave na Slovenskem. Prvi je doživel bombardiranje Maribor, ker je okupator tam zgradil tudi tovarno letalskih delov na Teznem. Maribor je doživel tudi največ, kar 29 zavezniških letalskih napadov. V njih je bilo ubitih 484 oseb.
•	8.1.1928 so primorski emigranti v Ljubljani ustanovili Organizacijo jugoslovanskih emigrantov - ORJEM, ki je v nasprotju z dotedanjimi dobrodelnimi in kulturnimi društvi imela politični program in se je zavzemala za pomoč zatiranim sorojakom v Julijski krajini.
•	9.1.1842 se je v Ljubljani rodil slovenski skladatelj Anton Hajdrih. Njegove najbolj znane pesmi so Jadransko moije, Pod oknom, Pri oknu sva molče slonela.
•	9.1.1856 se je v Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc.
•	9.1.1911 se jena letalskem mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil prvi slovenski pilot in izdelovalec letal Edvard Rusjan.
•	10.1. 1922 so se predstavniki Koroških Slovencev pritožili na Društvo narodov zaradi kršenja pravic o manjšinskem šolstvu.
•	10.1.1991 so se v Beogradu prvič sešli predstavniki jugoslovanskih republik in se kasneje neuspešno na več sestankih pogovarjali o prihodnosti skupne federacije.
•	11.1.1942 je bila ustanovljena nova jugoslovanska vlada v izgnanstvu. V njej je bil Draža Mihailovič minister za vojsko.
•	11.1.1989jebilavCankaijevemdomuvLjub-ljani ustanovna skupščina Slovenske demokratične zveze (SDZ). To je bil prvi korak v slovenski politični pluralizem.

kronika časa
Porodničar Anton Makovic
V	Kostanjevici na Krki se je 11. januarja 1750 rodil slovenski porodničar in prvi predavatelj za medicinsko vedo Anton Makovic. Študiral je na Dunaju, kjer je 26 let star pridobil magisterij iz anatomije, porodništva in kirurgije. V Ljubljani je imel zasebno zdravniško prakso. Deloval je kot "meščanski kirurg in svobodni magister porodniške umetnosti".
Anton Makovic je izobraževal babice, in to tudi brezplačno neposredno na porodih. Na Mediko-kirurškem liceju je predaval porodništvo in od leta 1788 prvi poučeval babice v slovenskem jeziku. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice R. J. Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo, ki velja za prvo slovensko zdravstveno strokovno delo. Kasneje je izdal še dva učbenika za babice.
Imenovali so ga za deželnega stanovskega kirurga, leta 1790 pa so mu prepustili skrb za organizacijo porodniške službe na Kranjskem. Zaradi strogega nastopa proti mazaštvu je imel veliko nasprotnikov. To je pospešilo njegov odhod v Idrijo, kjer je bil rudniški obratni kirurg in porodničar.
Matiček se ženi
Čeprav je Anton Tomaž Linhart napisal svojo razsvedjensko komedijo Matiček se ženi že leta 1790, so jo prvič lahko uprizorili šele 6. januarja 1848 v Novem mestu, torej po več kot pol stoletja.
Linhart je pri prirejanju Beaumarcha-isove Figarove svatbe v izvirno predlogo posegel z mnogimi aktualizacijami. Poudaril je za naše tedanje razmere pomembne kritične osti zoper gosposko nemoralo, advokate, sodišča in vojsko, zoper omejevanje osebne in tiskovne svobode, še posebej pa zoper krivično zapostavljanje slovenščine v javnerii življenju.
V	Ljubljani so Linhartovo igro videli šele čez eno leto, 24. januarja 1849. ko jo je Bleiweis priredil v skladu z narodnoprebud-nimi potrebami. "Oče naroda" je razširil sodni prizor in vpletel vanj zahteve po šolah na deželi, univerzi v Ljubljani in slovenskem uradovalnem jeziku. Po mnogih ljubiteljskih postavitvah je Matiček prvo poklicno izvedbo doživel - tako sodi Dušan Mo-
od 5.1. do 12. 1.
ravec - v kranjskem Deželnem gledališču leta 1898 v režiji Rudolfa Inemanna.
Prvi zahodnonemški kancler
Konrad Adenauer je bil med letoma 1949 in 1963 prvi zahodnonemški kancler. Rodil seje 5. januarja 1876. Pomemben politik je bil že pred drugo svetovno vojno. V času Hitlerjeve vladavine je bil dvakrat zaprt. Po drugi svetovni vojni je bil soustanovitelj in kasneje tudi predsednik Krščanskodemokratske stranke. Bil je pobudnik politično-ekonomske povezave Evrope in demilitarizacije Nemčije.
Stari, izkušeni Adenauer je dal zakonskim ženam naslednji nasvet: "Ne sprašujte kar naprej svojega moža, ali vas ljubi. Same dobro veste, da vas. Vam bo že kdaj to sam povedal. Pustite mu, da bere pri mizi časopis, če mu je to všeč. Naj živi v iluziji, da je svoboden človek."
Kancler Adenauer je zaupal svojim
strankarskim kolegom svoje izkušnje: "Nikoli se ne kregajte z otroki in časniki! Otroci vržejo na koncu kamen, časniki pa imajo vedno zadnjo besedo!"
Nekoč je Adenauerju argentinski predsednik Frondizi pripovedoval, da je nosil Napoleon rdeče hlače kot dokaz, da ni ranljiv. Tudi če bi bil zadet, se to ne bi opazilo.
Adenauer se je zamisli in dejal: "Sedaj šele vem, zakaj je nosil Hitler ijave hlače."
Demokracija • 2/2004
poštni predal 4315
Carène
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- « ma bralcev objav- DEMOKRACIJA Ijamo v skladu z	jfi®
načelom profesi-	'•■.....~
onalne novinarske , f?'
etike, katere na- V ¿et^/^*^'
•'j». A
men je služiti inte- %r' '«>,, /J resom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko fr ali kakršno koli drugo prepričanje.
Edina ideologija medicine bodi vsakršna pomoč pacientu (trpečemu).
Tako v medicini skušamo pomagati človeku v stiski z vsemi sredstvi, ki mu olajšajo ali odpravijo gorje, in mu pri tem ne škodujemo. Ali pa, da so nasveti/ukrepi manjše zlo od
Ta želja zagotovo živi v slehernem zdravem slovenskem srcu, zato naj ji pri-
I
. . ■ jJulJk ki «tof''*
¿mdŠL*s 4 Spi
sluhnejo parlament, vlada in predsednik te države.
Predlagam vsem državljanom RS, zlasti vplivnim posameznikom, tistega, ki ga obseda. In društvom in ustanovam, da podpre-tako je resnici na ljubo jo to pobudo in jo naslovijo na vlad-treba reči, da je metadon ne ustanove, ki naj do vstopa Slove-ne redko pač manjše zlo nije v EU sprejmejo primeren sklep.
Naj živi samostojna, neodvisna država Slovenija!
Tone Kuntner, Ljubljana
Metadon ni rešitev (1)
V zadnji številki Demokracije pravi gospod Peter Tomažič iz Slovenske Karitas takole: "Iz izkušenj menimo, da metadon ni rešitev in ga zato v svojih programih ne uporabljamo. V zadnjem času nekateri metadonski programi obljubljajo čudeže v nekaj mesecih. Vsi pa vemo, da se še kajenja ne da odvaditi tako hitro in preprosto, kaj šele odvisnosti od heroina."
Jaz bi gospodu Tomažiču, čigar prizadevanja vsekakor cenim, dejal, da tudi življenje, dejanje in nehanje človekovo, ni "hitro in preprosto". Ne dovoljuje hitrih in preprostih sodb. Morda je edino smrt dokončna, pa še ta le časna.
Metadon je v Sloveniji prišel na
(ali celo zdravilo) za pogubno drogo pri soljudeh, ki ne zmorejo visokopražnih in drugih programov (ki so v dani situaciji seveda lahko idealni) Karitas in podobnih človekoljubnih združenj.
Metadon je torej lahko rešitev (olajšanje) za trpeče (patientes), ki so šli brez uspeha skozi vse programe odtegnitve in odvajanja, za paciente v zadnji fazi aidsa, za nosečnice z aid-som, za kriminalu zapadle itd.
Skratka, človeku moramo pomagati brez apodiktične zavezanosti eni resnici, eni knjigi... (Timeo ho-minem unius libri.)
Jože Darovec, dr. med., Ljubljana
Ob 60. obletnici pohorskega zločina
Z žarom zavednih Slovencev, pred tem so delovali v narodnem gibanju na terenu, so se 4. januarja 1944 na pot osvobajanja izpod okupatorjevega jarma podali Alojz Dunaj iz Cezanjevcev, Kari Hirš iz Selnice, Friderik Hojs iz Male Nedelje, Mirko Kos iz Male Nedelje, Maksimiljan Majhen iz Svetega Ruperta, Milan Ploj iz Oseka in Ludvik Rajšp iz Cogetinc.
Ob prihodu v Pohorski partizanski odred so jim vodstveni kadri neutemeljeno odvzeli prostost in jih ob-
Spomenik neodvisnosti
Vsi pokončni narodi tega sveta, tožili plavogardizma. Ker borci na-ki so si v svoji zgodovini ustvarili last- mišljenih obtožb niso priznali, so jih no neodvisno državo, imajo v svojih v zunajsodnem postopku na nečlo-slab glas, ker je politika leta 1994 s glavnih mestih kak spomenik (ali trg veški način mučili, umorili in zažgali, pomočjo tedaj vplivnih predstav- ali kakšno drugo veličastno zname- Po skoraj šestdesetih letih je nikov medicine nekritično dolo- nje) svoje neodvisnosti. Po ducatu let borčevska organizacija Slovenije v čila popolno liberalnost pri nje- neodvisnosti in pred vstopom v EU imenu storilcev priznala napako, govem predpisovanju, ali bolje bi bil skrajni čas, da tudi Slovenci do- skuša pa jo omiliti z vpletenostjo rečeno - distribuciji. Nikakor pa bimo v glavnem mestu svoje države gestapa. Ugotovljeno je, da je na ga zaradi tega ne smemo odpravi- kak opazen znak svojega ponosa. nekatere borce in funkcionarje padel sum, da so sodelavci gestapa, belogardisti in plavogar-disti. Zaradi sumni-čenj, zasliševanja in likvidacij je bilo ozračje v brigadi moreče. So žrtve koga prepoznale, morda tudi še med živečimi uglednimi (partizanskimi) funkcionarji?
Zaradi nepopravljive krivice iz leta
ti kar z levo roko in reči, da metadon ni rešitev. Vsa razvita Evropa ga uporablja, le da z veliko večjo mero preudarnosti in nadzora, kot smo temu priče v postkomu-nistični anarho-li-beralni Sloveniji.
A da ne bi politiziral in napačno ideo-logiziral medicine.
timnr.radiodur.si
Tlismo najpcčji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti.
01. / 520 5000 ________________ ...........................
1944je država ob odločitvi, da končno popravi krivice iz preteklosti, navedenim žrtvam in njihovim svojcem povzročila novo krivico. V zakonih o žrtvah vojnega nasilja in o popravi krivic namreč ne prizna vojnega nasilja slovenske partizanske vojske nad domačim prebivalstvom, ampak samo nasilje okupatorja.
Že leta 1945 pa je z zakonom o partizanskem spominskem znaku 1941 borcem priznala številne ugodnosti. Ker tedanji in povojni oblastni in vojaški organi niso ukrepali, je enake pravice dodelila tudi storilcem z Lehna na Pohorju.
V prizadevanjih za priznanje pravic žrtev vojnega nasilja sledi "boj" z upravnimi enotami, ki svojcem odvzemajo pravico do izdaje državljanskih listin žrtev: izpiska iz rojstne matične knjige, izpiska iz matične knjige umrlih (kljub zahtevam pristojnih za vpis že v letu 1947 umrlih niso vpisali v ustrezne matične knjige). Nevzdržno je stališče, da svojci žrtev vojne niso upravičeni do izdaje potrdil o državljanstvu za žrtve samo zato, ker so bile slednje umorjene pred sprejetjem prvega zakona o državljanstvu FLRJ! Zanimivo pa je, da se vsi drugi padli borci iz tega obdobja štejejo za državljane Republike Slovenije.
Po skoraj šestdesetih letih od konca druge svetovne vojne bi demokratična oblast (državni zbor in vlada Republike Slovenije) svojcem žrtev končno lahko pojasnila svoj odnos do slovenskih rodoljubov, žrtev vojnega nasilja, povzročenega s strani slovenske partizanske vojske. Naj si oblast neha zatiskati oči, da bodo krivice pozabljene, saj s povzročanjem novih narodu jemlje energijo za zdravo sožitje. Zgodovina pa nas uči, da Življenje ne pozablja niti tistih, ki ga niso bili sposobni ceniti.
Sodeč po povedanem je bila sprava le družabna igra na dvorišču zgodovine. Nam bo morala po-
Demokracija • Četrtek, 8. januarja 2004
poštni predal 4315
i) jem demokracije tudi tokrat pojasniti Evropa?!
Vasja Majhen, Ljubljana
"Referendum bi bil neustaven"
Ko sem v sobotnem Delu prebral članek muftija Osmana Dogiča pod gornjim naslovom, sem se odločil, da tudi sam izrazim svoje mnenje o muslimanih in islamu. Demokracija omogoča vsem veram, da si verniki uredijo molilnice, cerkve, mošeje in druge prostore, ki jih posamezne vere določajo. Tako bodo v Ljubljani gradili džamijo. Pred časom je g. Osman Dogič že dal vedeti, da z denarjem zanjo ne bo težav, čeprav sedaj govori drugače. Pri tem so omenjali Savdsko Arabijo, kar je zelo verjetno. O graditvi islamskega centra je bilo povedanega že veliko. Želim pa poudariti, da je v Sloveniji v zvezi s tem nastalo veliko nesporazumov tudi zaradi varuha človekovih pravic, ki poenostavlja zadevo. Slovenci ne nasprotujejo graditvi džamije, kjer bi opravljali molitve ipd. verske obrede, niso proti muslimanom, Slovenci so proti islamskim centrom, kot so po raznih državah, kjer vlada islam, ki ni in ne more biti v skladu z našo zakonodajo, z našimi običaji itd. O tem, kaj tak center pomeni, ljudje ne vedo skoraj nič, varuh človekovih pravic najbrž tudi ne, delajo pa razdor med Slovenci, s tem da jih označujejo za ksenofobe in jih primerjajo z nacisti. Razdor med Slovenci je tu ! Je to potrebno? Biti varuh človekovih pravic samo tistih, ki so proti katoliški veri, jeza Slovenijo nepotrebno. Poslanec stranke LDS se je v oddaji Tarča skoraj zjokal in komentiral, da se Hrvaška in Srbija nikoli nista opravičili Bošnjakom za grozote, ki sta jim jih povzročili, kar je še en do-
RADIO, J.	
■ 96,4 MHz ■	UP (wifl^10 oolkw ° gftcgo3®® ° trdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz
Slovenske gorice Ig oseMt« 5.2230 tam. ti 02,7» 02 20,720 73 24, far 02/720 73 22 SliKTHM» P05tt: radio® tadio-rsg.si, IMTERNET STKAN: w«w.radi(rag.si	
kaz balkanizma, s katerim imamo čedalje manj skupnega. Kdo in komu bi se moral opravičiti, ni naša stvar in ni prav nič povezano z graditvijo džamije. V Koranu je zapisano, daje vsaka vera, ki ni muslimanska, sovražna, vsak musliman pa se je dolžan bojevati za čistost islama. V islamskem centru v Ljubljani se bodo učili tudi tega! A problem ni v tem, problem je v prihodnosti Slovenije in njenih državljanov, ki bodo morali živeti z na silo sprejetimi spremembami, ki jih neodgovorno podpira vladajoča stran, na žalost tudi "nevtralna" SLS in "varuh" človekovih pravic. Po naši ustavi ima vsak državljan Slovenije pravico verovati, kar hoče, glede tega nikomur ni kršena človekova pravica. Nobena vera pa ne sme spodbujati k nasilju, kar je danes v islamu pravilo. Stalno poudarjanje varuha člo-vekovihpravic, da smo Slovenci ksenofo-bični, presega okus "varuhov" demokracije. Kar se tiče muslimanskega terorja po svetu, lahko rečem, da varuh človekovih pravic te problematike ne pozna. Terorizem se dogaja že vrsto let, od 11. septembra leta 2001 pa je veliko opaznejši. Nasilno širitev islama so že naši pradedje ustavili tudi z vilami, ker drugega orožja niso imeli. Muslimani hočejo na hitro uničiti svet, najprej Ameriko, in uvesti muslimanski red. Tako razmišljajo v vseh muslimanskih deželah, ki sem jih obiskal ali sem v njih nekaj časa živel. Ali je tako razmišljanje v skladu s Ko-
ranom, ne vem, vem, da to delajo v imenu Alaha in islama. Mufti Dogič je seveda prišel v Slovenijo zelo mlad, zato nima nikakršne pravice ne podlage govoriti in zavajati ljudi, da se bojuje že 35 let (ne vem, ali je sploh toliko star). Te pravice nima tudi zato, ker slovenska država obstaja šele 13 let. To nima prav nobene zveze s starim režimom, saj ta ni priznaval nikakršne vere, čeprav je bil bolj sovražen do Rimskokatoliške cerkve kot do drugih. Prav tako ni pošteno omenjanje nekaj desetletij, kar počne Han-žek, kot da ne ve, kdaj smo postali država Slovenija. Zakaj se ni oglasil v času "socializma" in protestiral proti vladi, ki ni hotela zgraditi džamije, če taka zahteva traja že desetletja? Komunizem tudi v nekdanji Sovjetski zvezi ni priznaval okoli 30 miljonov muslimanov, danes pa imajo z njimi težave vsepovsod, prav posebej v Cečeni-ji, kjer se bojujejo muslimanski skrajneži tudi iz drugih držav in hočejo na silo vzpostaviti muslimanski red. Rusi tega ne dovolijo, zato niso nič kaj nežni do teroristov, na žalost pa pri tem veliko umirajo tudi Rusi. Amerika je rekla terorizmu ne, tako tudi Rusi, in svet se zgraža. Malo pa je tistih, ki bi pogledali resnici v oči in priznali, daje svetovni terorizem zajel prav vse kotičke sveta, celo tiste, kjer jim še na misel ne pride graditev kakšnega katoliškega verskega objekta. V zgodovini človeštva ni znano, da bi z ljudmi ubijali ljudi, kar sedaj počnejo musli-
RADIO/BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
manski skrajneži, ki nestrpno poudarjajo, da to počnejo v imenu Alaha in islama. Japonski kamikaze so šli v napad na vojaške cilje, muslimanski samomorilci pa gredo v napad, kakor sem spoznal, večinoma drogirani in zaslepljeni od svojih vodij, prepričani, da bodo s svojimi dejanji prišli naravnost v raj. Celo pri palestinskih samomorilcih se vsak normalen človek vpraša, čemu se vsaj enkrat za zgled ne odpovedo nasilju, pa ne mislim, da imajo Izraelci vse prav. Prav v času svetovnega islamskega terorizma je pritisk za graditev džamije oz. trinajst džamij po Sloveniji prevelik in mu ne bi smeli popustiti. Če je muslimanom samo do molitve, naj ne pritiskajo z zahtevami po graditvi megalomanske džamije z minareti, ki ne sodijo v naše okolje. Zadostovale bi jim molilnice. Nasilno spreminjanje podobe naše dežele zagotovo ne bo obrodilo sadu, ampak bo povzročilo nesoglasja, nestrpnost, žalost, jezo. Primer nasilne širitve islama je zelo nazoren v Italiji in v Franciji, kjer so sprejeli celo zakon, da otroci (predvsem deklice) k pouku ne smejo hoditi pokriti. Džamija v Ljubljani naj bo, a naj bo skromna in na kraju, ki je za to primeren. Mufti pa bi bil lahko bolj strpen in naj ne označuje Slovencev za nestrpne.
Silvan Stokelj, Ljubljana
0 odpisanih in džamiji
Kot osnovnošolec se spominjam
©
Demokracija • 2/2004
poštni predal 4315
tako mislim
volitev okoli leta 1950. Bila je turob-	okoli 18.000 ali še več glasov. Iz vse-
na zimska nedelja, ko smo si za kosilo	ga navedenega se nam sedaj ponuja
privoščilikislozeljeinprekajenasvinj-	misel, da ni pomembno, kdo in kaj
ska rebra. Med očenašem nas je pre-	si, samo da si (boš) naš volilec. Od-
senetil močan trk na kuhinjska vrata	krita podpora priseljencem z juga je
in za hip smo zagledali "volilnega ku-	zanesljiv namig, komu velja v pri-
rirja". "Pridite ali ne - obveščeni ste!"	hodnje zaupati svoj glas na volitvah,
je bilo edino, kar je izrekel. Nenadni	Zavzemanje in ihto za "rešitevčlo-
obisknasjevseprimizispravilvspon-	vekovih pravic" še pred prihodnjimi
tan smeh, saj smo dobro vedeli, da se	volitvami gre seveda pripisati strahu
z volitvami ni šaliti. Stvar je bila namreč	vladajoče kontinuitete, da na volitvah
v tem, da volišče v naši vasi do dva-	ne bo tako zlahka pometla z zoprno
najste ure ni doseglo stoodstotne udeležbe, kot so jo dosegli v sosednji vasi.
V enoumju se je torej na volitvah štela le hitrost in stoodstotna udeležba, danes pa ti vrlini ne štejeta nič. Zanimivi so le glasovi volil-cev, pa če je udeležba še tako pičla. Udeležba danes pač svoje pove, če to radi ali neradi slišimo.
Zdaj pa k naslovu! Do novih volitev je še manj kot leto dni in med volilci je zaznati čedalje več nemirnega duha oziroma napetosti. Kot kaže, se volilne bližine še najbolj zavedajo na levici, ki nam vlada že enajst let. Bralci, ta napetost je nastala zaradi prefinjenega iskanja "svojih volilcev", kar dejansko kaže, da je v vladajoči opciji, ki išče nove volilce, začela usihati samozavest. Dilema je namreč v tem, zakaj hoče vladajoča kontinuiteta prav v predvolilnem ča-
opozicijo. Strah ima seveda tudi svoj zakaj, iskati pa ga je treba v slabostih njihove enajstletne vladavine. In kot sedaj kaže, se je kontinuitetna oblast teh slabosti začela zavedati. Tej oblasti je treba pripisati razsipnost in korupcijo, ki je že začela preraščati v aroganco. V svojem enajstletnem obdobju vladanja je pridelala približno 100 milijard tolarjev posredne in neposredne škode, da enormne zadolžitve države niti ne omenim. Dokaz za to so Slovencem že znane cvetke: letalo, RK, LB, SIB, Triglav, operacijske mize itd., ki so seveda v vzročni zvezi s čedalje večjim številom re-vežev v Sloveniji in za katere moramo namenjati čedalje večje vsote državnega oziroma našega denarja.
Drugače misleči Slovenci pa tudi tisti, ki predolgo vladanje te oblasti podpirate, ne pustimo se še naprej voditi
su končati (v svojo korist) dve stari za nos! Kot vidite in čutite, se je "med "veliki temi", in sicer odobritev mus- vrsticami" že začel boj za nove volilce. limanskega centra in vpis "odpisanih" Priložnost za spremembo oblasti pa
v volilni imenik. Muslimanska zadeva se v Sloveniji vleče že okoli 35 let, zadeva z "odpisanimi" pa tudi že skoraj deset let. Če obe temi, ki se seveda nanašata na ljudi, pretvorimo v potencionalne glasove volilcev, je to
bomo imeli vsi Volilna (ne)udeležba kot odraz ljudskega (ne)zadovoljstva ne bo štela, kot je štela v enoumju, čeravno je po teh časih prav v naši kon-tinuitetni oblasti še precej nostalgije!
Rajko Topolovec, Ptuj
mm
Maš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a. Velenje tet: 03/ 837 50 03. fax 03/ 5869 263
Pušeljc sprenevedanja
Ob koncu leta se vsaka oblast rada hvali in daje obljube. Tako je izzvenel tudi pogovor 21. decembra v klubu POP TV med novinarko Špelo Šipek in predsenikom vlade Antonom Ropom. Samo nekaj iskric. Vprašanje novinarke seje nanašalo na banko SIB, kjer so poniknile milijarde. Kdo so vpleteni, kdo so odgovorni za ta kriminal? A. Rop je odgovoril, da so pri LDS prevzeli odgovornost, in kot dokaz navedel, da se je Vika Potočnik "prostovoljno" odpovedala vsem funkcijam znotraj stranke. Tega, da je Vika Potočnik sedaj pri Viatoiju in Vektorju, kjer močno zaudarja po kriminalu, seveda ni omenil. Sicer pa je še izjavil, da eldeesovcev iz mestne občine Ljubljana ne pozna. SIC. Sipkova je v nadaljevanju - kolikor je sploh prišla do besede -očitala, da v Sloveniji ni občutka pravičnosti. Ropov odgovor je bil, da stanje v pravosodju res ni najboljše, vendar je ta veja popolnoma samostojna in se ne sme skrivati za vlado. Mar pravosodni minister ni član Ropove vlade? Novinarka je izpostavila splošno znano dejstvo, da so podjetja v večinski lasti države slabo nadzorovana, ker v nadzornih svetih ni nikogar iz opozicije. Ropov odgovor je bil, da so v teh svetih predvsem strokovnjaki Seveda taki, ki vse uspešno zameglijo. Kaj pa davčni dolgovi in kdo so največji dolžniki? To so spet podjetja v večinski lasti države, ki bodo lahko svoj dolg spremenila v "lastniški delež" države. Topomeni,dabošeldolgv breme davkoplačevalcev. Nobene besede o zaposlenih v državni upravi, čeprav je njihovo število od leta 2000 naraslo za 3.725 uslužbencev. Druga pomembna stvar za Slovenijo je izbira novega generalnega direktorja policije. Med še preostalimi kandidati je po mojem prepričanju najbolj nesprejemljiv Drago Kos, ki je v preteklosti v funkciji kriminalista grobo kršil zakone in ustavo. Posegel je v osebnostne pravice novinarja Tomaža Ranča in si nezakonito pridobil izpiske njegovih telefonskih pogovorov. Ti pogovori so se nanašali na takrat sproženo afero Vič-Holmec in Tomaž Rane je kot raziskovalni novinar imenoval te osebe. Takratni notranji minister Mirko Bandelj je moral zaradi tega odstopiti, vendar je bil nagrajen s funkcijo generalnega sekretarja vlade. Ovadbo proti Dragu Kosu in Romanu Prahu je ovrgel znani vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Gorazd Fišer, "varovanec" generalne državne tožilke Zdenke Cerar. Če bo notranji minister za novega generalnega direktorja policije imenoval Draga Kosa, se bo kršenje zakonov poljubno nadaljevalo, kajti česar se je Dragec naučil, to Drago dela. Kdo bo poleg komisije o tem odločal? Morda tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki mu je, kakor kaže, naklonjena skoraj vsa vladna garnitura. Se ne bomo nikoli rešili njegovega vpliva, čeprav je menda od 25. decembra upokojenec? V polnočnem klubu 26. decembra so nastopili v času našega osamosvajanja trije predsedniki, premier Lojze Peterle, predsednik skupščine France Bučar in predsednik predsedstva Milan Kučan, četrtega, pok Jožeta Pučnika, predsednika Demosa, pa je predstavljal prazen stol. Pogovor je odlično vodila novinarka mag. Rosvita Pesek. Najbolj jasen v svojih odgovorih je bil Lojze Peterle, ki je poudaril, da je bila osamosvojitev projekt Demosa. Med drugim je omenil, kaj so v tistem kritičnem času za Slovenijo počeliv "Gibanju za mir in razorožitev", kjer je bil prvi podpisnik takratni predsednik predsedstva Milan Kučan in z njim vsi podpredsedniki razen Ivana Omana Po Peterletu je večina tiskanih medijev ostala na starih političnih pozicijah. Tudi odnos do preteklosti je treba razčistiti, kar pa je skorajda iluzorno, kajti v tistem "klubu" so sami nedotakljivi. Glede bučnega praznovanja obletnice 9. korpusa, ki je bil ustanovljen v čast Stalinovega rojstnega dne, seje Milan Kučan sprenevedal, češ da to praznovanje ni bilo v čast Stalinu. Tokrat ne, pred pol stoletja pa je bil korpus posvečen "očetu vseh zatiranih narodov". Poljub Janeza Stanovnika na rdečo komunistično zvezdo pa je razumljiv. Nekdo, ki 60 let uživa vse privilegije, ki si jih je pridobil s služenjem in zvestobo tej zvezdi, ji dolguje zahvalo. Zvestoba do groba. Pripomba Milana Kučana, da so volitve tiste, ki pokažejo, kdo je vreden zaupanja, zasluži odgovor. Vsi največji samodržci novejše zgodovine od Stalina, Hitlerja, Tita, Maa, Castra in še bi jih lahko našteli so bili izvoljeni. Nekateri celo s 110 odstotki glasov, na primer Slobodan Miloševič, Tito nikdar manj kot z 98 odstotki, enako Hitler in Stalin. Taki izidi volitev so dokaz, da je
narod pod terorjem ali pa da je neumen.
Marija Vodišek, Ljubljana
Demokracija • Četrtek, 15. januarja 2004	I	O
mejniki
iredfl mzur	9 IM feB
	RimSHO STEKLO
	siouehije
	ihe Roman glass
	of sLOUEnm
	h
Rimsko steklo Slovenije
Monografija Irene Lazar prinaša celovit opis razvoja steklarstva na slovenskih tleh od prazgodovine do 5. stoletja.
V prvem delu predstavlja tipološko in kronološko ovrednotenje rimskodobnega steklenega gradiva z območja današnje Slovenije, v drugem pa obravnava dokaze o lokalni proizvodnji stekla v rimski dobi pri nas. Uvodoma je razložena uporabljena terminologija in steklarske tehnike, ki so jih poznali rimski steklarji, in njihov kronološki okvir. Stekleno gradivo je obravnavano v treh večjih skupinah glede na tehniko izdelave: steklo, izdelano v kalupu, steklo, pihano v kalup, in prosto pihano steklo. Najstarejše stekleno gradivo je znano iz konca 1. stol. pr. Kr. Izhaja iz severnoitalskih steklarskih delavnic in so ga k nam uvažali prek Akvileje. Količina steklenega gradiva konec 1. stol. se poveča za več kot 100 odstotkov v primerjavi z avgustejsko-tiberijskim obdobjem. Večino izdelkov predstavljajo predmeti za vsakdanjo rabo, t. i. namizno in shrambeno posodje. V 2. in 3. stol. potrebe po steklenem posodju v nekaterih središčih že pokrivajo tudi domače delavnice (Celeia, Poetovio). Najobsežnejša odkritja so znana iz Poeto-vione, kjer so našli ostanke steklarske proizvodnje na Hajdini, v Ra-belčji vasi in na Panorami. V 4. stol. so stekleni izdelki začeli upadati, saj se gospodarske razmere slabšajo. V 5. stol. so v uporabi le še posode za pitje in steklene svetilke. Knjiga, v zbirki Opera Instituti Archa-eologici Sloveniae jo je izdala založba ZRC, je bogato ilustrirana.
Fran Šaleški Finžgar
V zbirki Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev pri založbi Litera je izšla monografija o Franu Šaleškem Finžgarju.
Finžgar je eden najpomembnejših slovenskih pisateljev s konca 19. in prve polovice 20. stoletja. Njegov literarni opus je zelo obsežen in dokaj raznovrsten. Prva zvrst mu je bila proza, a je pisal	—l,™, tudi drame, pesmi, potopise, eseje, gledališke in književne ocene ter posvetna
in religiozna razmišljanja. Svoje ljudstvo je pomagal razsvetljevati tudi z urejanjem publikacij, v katere je sam mnogo pisal. To so bile predvsem publikacije Mohorjeve družbe in revija Mladika. Kot pisatelj je bil zelo priljubljen. Sodobna kritika, ki je zvesto spremljala njegovo delo, je posebej cenila njegovo domače, ljudsko, sočno izražanje. Finžgar še danes velja za berljivega pisatelja, ki nam ima še vedno marsikaj povedati. Njegova "povest davnih dedov" Pod svobodnim soncem, ki je bila mnogokrat ponatisnjena, sodi v sam vrh naše prozne literature. Nič manj niso vredne njegove kmečke zgodbe, s katerimi je naše tradicionalno ljudsko pripovedništvo povzdignil na visoko estetsko raven. Pisal je za stare in mlade, za preproste ljudi in izobražence. Jože Šifrer, urednik njegovega zbranega dela, je zdaj o Finžgarju napisal še izčrpno monografijo.
JOŽE SIFRER
FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR MONOGRAFIJA
Sto slovenskih ljudskih
V zbirki Sto slovenskih je Prešernova družba izdala komplet štirih zgoščenk, na katerih je sto ljudskih pesmi.
Sto ljudskih pesmi slovenskega etničnega območja je izbor napevov, ki so jih v zadnjih 30 letih peli domačini, torej pravi ljudski pevci, v različnih etničnih pokrajinah Slovenije, tudi v zamejstvu. Ohranjene so v avtentični, dokumentarni zvočni podobi v arhivu Radia Slovenija. Izbor pesmi ponuja značilno, a hkrati raznoliko podobo slovenskega ljudskega izročila, tistega dela, ki še živi ali pa je še ohranjen v živem spominu današnjih Slovencev. Ljudska pesem je za vsakega, ki ima rad domače petje ali celo rad sam zapoje, privlačna zbirka pa "zapelje" še druge, zlasti v mestih živeče prebivalce, mlajše rodove, Slovence po svetu in tujce, ki jih zanima zvočnost slovenske pokrajine. Štiri zgoščenke omogočajo neposredno srečanje bralca in poslušalca s pravo, neprirejeno, avtentično podobo slovenskega ljudskega petja Na prvi zgoščenki so ljubezenske (od Snočpa dav je slanca padla do Oj, ti španič moj, kaj tijes povem), na drugi so pripovedne, stanovske in nabožne (od Po vrtu je špancirala do Bratec iz Ljubljance, ta prvo mi povej), na tretji so obredne in praznične (od Pa je bla uohcet u Kangalileji do Celo noč okol hodimo), na četrti pa še 31 drugih (od Nunaj, nunaj, sinek moj do Že dolgo nismo pili ga, pili ga). Pesmi je izbrala Jasna Vidakovič in napisala tudi spremno besedilo v priloženem priročniku.
1001 vprašanje in odgovor
V priročniku 1001 vprašanje in odgovor so zajeta tri področja: vreme in podnebje, svet okoli nas in vesolje.
Na katera vprašanja npr. daje odgovore poglavje o vesolju: kaj vse je v vesolju, kaj je osončje, zakaj je na zemlji življenje, ali je na Merkurju led, zakaj je Venera ubijalski planet, kako daleč je Luna, je na Marsu kdaj bilo življenje, kaj so asteroidi, bi Jupiter lahko postal zvezda, kaj so Satanovi prstani, zakaj je Uran podoben sodu, ali je Pluton vresnici planet, kako kometi dobijo repe, koliko rae-teroitov prileti na Zemljo, kako vroče je sonce, kje se rodijo zvezde, kako hitro potuje svetloba, kaj so otoška vesolja, kdaj seje pojavila astronomija, kdo je izumil teleskop, kako sateliti pridejo v vesolje, kaj je vesoljska doba, kaj je Space Shutde, kaj je ionski pogon, kako gradimo vesoljske postaje, kaj je vesoljska znanost, zakaj je vesolje nevarno, kako krmari vesoljska sonda, kaj je satelit, ali obstajajo še druga osončja? Odgovori na vsako od teh vprašanj so podani na dveh straneh velikega formata. Vse ilustracije v tej knjigi so barvne, vključno z več sto fotografijami, posebej pripravljenim slikovnim gradivom ter shemami in kartami. Na koncu tega velikega ilustriranega priročnika (192 strani), izdala ga je radovljiška založba Didakta, je tudi slovarček strokovnih izrazov in izčrpno abecedno kazalo s prek 1.300 gesli.	^ ^
• [ Kg	ircudfl RrlSiiH
	
Demokracija • 2/2004
Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov.
IIH

Knjiga obsega 350 strani napetega in zanimivega branja. Priloženo naročilnico pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega
11 v Ljubljani.
31
Napeta avtobiografska pripoved Dušana S. Lajovca, zavednega Slovenca, uspešnega poslovneža in nekdanjega častnega generalnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji.
Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Mnogokrat je ostal živ in zdrav predvsem zato, ker je tudi v najtežjih preizkušnjah ohranil vedrino in smisel za humor, ki ga spremljata še danes. Sin znanega ljubljanskega tovarnarja Lajovca, ustanovitelja Saturnusa in Tube, se je skozi burno obdobje druge svetovne vojne prebijal kot ilegalec Kraljeve vojske v domovini, kot obveščevalec za potrebe zaveznikov v boju z nemškim okupatorjem in komunističnimi partizani. Po vojni je delal za angleško obveščevalno službo, pomagal demokratični emigraciji v zamejstvu, študiral v izgnanstvu in nato odšel v Avstralijo, kjer je začel novo življenje kot navaden delavec. Komunistična policija mu je doma zaprla starše In zaročenko, ki jo je grobo zasliševal znani udbovec in donedavni svetovalec Milana Kučana dr. Zdenko Roter. Avtor opisuje tudi novo življenje v Avstraliji, kjer postavi na noge Impact International, uspešno podjetje s tovarnami po vsem svetu, in svoje vezi z domovino, ki je za desetletja potonila v močvirje komunističnega enoumja. Ob osamosvojitvi se prvič vrne v domovino
in doživi napad JLA na Slovenijo junija 1991. Z vsemi močmi dela za mednarodno priznanje Slovenije in Avstralija ter Nova Zelandija predvsem po njegovi zaslugi Slovenijo priznata med prvimi. Postane častni konzul na Novi Zelandiji in še naprej pomaga demokratičnim procesom v Sloveniji. Prizadeva si za resnico o preteklosti in zbere številne dokumente in druge dokaze o kršenju človekovih pravic v času komunističnega režima. Spozna ljudi, ki so bili nekoč na drugi strani in želijo sedaj popraviti napake iz preteklosti. Veliko ve o ljudeh, ki so v Sloveniji še vedno na oblasti. Kako je prišel do seznamov Udbe, na katerih je tudi sam kot strogo nadzorovana oseba, ki ji je bil vse do leta 1990 prepovedan prihod v domovino? Vse to in še več v knjigi, ki posveti v doslej temačne kote slovenske polpreteklosti.
V knjigi je
objavljen
tudi obsežen
seznam
glavnih
sodelavcev
Udbe.
Po posebni založniški ceni 6.200 SIT nepreklicno naročam knjigo Dušana S. Lajovca MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO
ime in priimek:
datum:
ulica:
kraj, poštna št.:
podpis naročnika:
V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina.
Dušan S. Lajovic
Pivovarna Union d.d., Pivovarniška ulica 2, Ljubljana