Lastavice.
MJ^Sjk.                                                                       JLvojih, evo, našib. drob-
•^^SrPfežfc---.                                                    n'h ptičic, ljubeznjivih lastavic.
^^S^^^^.^^^rp^.,                              ki nam prineso vsako leto za-
^%                                 I                      ¦¦•-¦ "':'*:''-1:;-!:''¦¦>'i:-i|»*;fc'"''¦'?'¦¦    kje so bile poprej te ljubeznjive
ptičice? Kje so bile vso dolgo
zirao ? Odkod so prišle zdaj, ko (iri nas vže gorkejši veter prepihava. ko v solnčnih žarkih vže plešejo muJie in komarji s?oje kolo? —Prišle so iz daljnega. daljnega kraja, več sto kilometrov daleč preko morja, preko gora in dolin. In kdo jim je povedal, da je pri nas vže gorkeje vreme nastalo. da se po zraku zopet igrajo muhe in komarčki? Kdo jim ,je pokazal pot po zraku. po katerem ni nobene ceste, niti kažipota? In vender nobena ne zgreši svojega pota, vsaka pride na pravo mesto in o pravera žasu.
Lastavice nimajo uraa kakor mi ljudje, niti raorejo misliti kakov elovek, ali vender se nain zdi. da je vse. karkoli store, narejeno pametno in razumno. Marsi-katerega eloveka bi lehko osraraotile s s?ojim delom. Bog jim je dal, kakor tudi drugim živalim, nek poseben nag6n, katerega se drže in kateremu slede. S tem nagonom uči jili vsemogočni Stvarnik zidati umeteljna gnezda iri jim kaže pot preko daljnega morja.
Zatorej bodite nam prisrčno pozdravljene, ljubeznjive ptieiee, dobro došle v naše kraje! Pripnite si svoje gnezdice. kamor koli se vam poljubi, saj vemo, da z vami prihaja sreča in zdravje v našo hišo. a od koder pobegnete ve, ondukaj se naseli ubožnost iu nesreča.                                                                           —ć.