Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 14. avgusta 2020 Letnik LXXIII št. 64  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Aktualno
Markovci 
230.000 evrov ni 
dovolj za ureditev 
pokopališča
 Stran 2
Politika
Slovenija 
Analitiki soglasno: 
Pivčeva ne more 
ostati na čelu 
stranke
 Stran 5
V središču
Podravje  Regres 
za zaposlene v 
ptujski Komunali 
1.750 evrov
 Stran 7
Kronika
Podravje  Med 
mačkami razsaja 
mačja kuga
 Stran 12
SPORED
Ivo Ban
Nima se za legendo, 
ga pa ne moti, če ga imajo drugi
Valentino Rossi
Zaljubljen v lepotico, 
ki mu je držala dežnik
Igor Kadunc, 
generalni direktor 
RTV Slovenija 
Za delovanje zavoda, 
kot je RTV Slovenija, 
ni dovolj, da imaš 
samo denar za 
poslovanje
Od 14. 8.
do 20. 8
.
2020
TV-spored
13. AVGUST 2020 ŠT. 33
MotoGP
Muca tihotapka
Z drogo v zapor
Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko 
vse poletne sobote brezplačno uživali na morju!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Foto: Črtomir Goznik
Evropski fi nančni kolač pomoči 
Za Slovenijo
milijardo evrov 
manj
       Stran 3
Ormož 
Zakaj ni bil za direktorja 
izbran kandidat z največ 
točkami?
  Stran 2
V središču
Ptuj  Išče 
se izvajalec 
Kurentovanja s 
poštenimi nameni ...
 Strani 6 in 7
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem 
velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi 
-50 %
na odras
lo ali otro
ško 
celodnev
no vstopn
ico
Podravje, Dornava  Korona močnejša od dolgoletne tradicije
Lükarskega praznika letos ne bo
Minulih 26 let je bila druga polovica avgusta v Dornavi v znamenju tradicionalnega Lükarskega praznika, ki je vsakič 
postregel z bogatim dogajanjem, od kulinaričnih in rokodelskih razstav do tekmovanja za najdebelejšo in najtežjo čebulo. 
Čebulne vence in čebulo za ozimnico so prodajali tudi na stojnicah. Dogodka, po katerem Dornavčane pozna vsa Slovenija, 
letos ne bo. Več na strani 3.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 2
Seja občinskega sveta Ormož je 
bila prvi polovici avgusta sklicana 
predvsem zaradi imenovanja Mateja 
Rogača na čelo Javne razvojne agen-
cije Občine Ormož (JARA). Rogač se je 
tako kot ostalih pet kandidatov prija-
vil na razpis za direktorja. V preteklem 
tednu je s sklicem izredne seje postalo 
jasno, da je svet zavoda za direktorja 
izbral prav Rogača in ga za imenova-
nje na to pozicijo predlagal občinske-
mu svetu. Podrobneje občinskemu 
svetu postopka izbire kandidata niso 
predstavili. Vprašanje, ki ga je postavil 
Jani Ivanuša, je presenetilo tudi Vrb-
njaka. »Tega žal ne vem, to vam lahko 
pove samo komisija. Mi smo dobili od 
sveta zavoda predlog za kandidata za 
direktorja in naša naloga je, da ga še 
danes potrdimo na seji občinskega 
sveta,« je dejal Vrbnjak. 
»KVIAZ je bil seznanjen samo s tem, 
koliko kandidatov se je prijavilo na 
razpis in kdo so bili, o postopku izbire 
kandidata, ki ga je izvedel svet zavo-
da, pa nismo bili obveščeni. Posredo-
vali so nam samo sklep,« je pojasnil 
Šumenjak. 
Odzval se je tudi svetnik Emil Tr-
stenjak. Tako on kot tudi Ivanuša sta 
se odločila, da bosta točko dnevnega 
reda v času glasovanja obstruirala in 
sta zapustila sejno dvorano.
Slabo voljo svetnikov 
povzročile še tehnične 
težave z videokonferenco
Pomisleki, ki so begali nekatere 
svetnike, so zadevali predvsem tran-
petek  14. avgusta 20202 Aktualno
Ormož  O zakulisnih igricah pri izbiri kandidatov na pomembne funkcije
»Zakaj ni bil izbran kandidat, ki je na razpisu dobil več točk?«
Vprašanje svetnika Janija Ivanuša, zakaj za vodenje Javne razvojne agencije Ormož ni bil izbran kandidat, ki je na razpisu dobil več točk, je med razpravo ob-
činskega sveta obviselo v zraku - nepojasnjeno. Niti župan Danijel Vrbnjak niti predstavnik KVIAZ-a Branko Šumenjak nista mogla odgovoriti na vprašanje, saj 
naj ne bi bila obveščena o postopkih izbire kandidata.
Foto: KG
Matej Rogač, ki je bil v času seje na dopustu, se je predstavil kar po videokonferenci, kar pa se ni izšlo dobro.
Domačini se ne prijavljajo 
na razpise
»Na razpis se je prijavilo šest kandidatov in med njimi ni bilo 
nobenega iz naše občine. Razlog je v tem, da kdorkoli se je iz naše 
občine prijavi na kak razpis, pri tem nikoli ni bil uspešen. Zato se 
sposobni ljudje, ki imajo znanje in bi radi pomagali v domačem 
kraju, več ne bodo prijavljali na razpise. Upam, da se tako 
kadrovanje ne bo več dogajalo!« je bil kritičen Emil Trstenjak. 
Dodal je še, da naj bi k temu prispevali župan Vrbnjak in SDS.
»Prosim, da se takih besed vzdržite! Tako kot v primeru Javnega 
zavoda TKŠ se tudi tukaj v postopek ni vključeval nihče, niti jaz 
niti kdorkoli iz občinske uprave. Ne razlagajte, da je SDS kakorkoli 
kadroval in da sem se kot župan v to vključeval!« je nekoliko 
glasneje odvrnil Vrbnjak in zatrdil: »O tem odločajo sveti zavodov 
in svet agencije.«
»Že januarja sem vedel, da ste direktorico javnega zavoda 
TKŠ začeli rušiti na pobudo vaše strani, to je dokazano,« je dejal 
Trstenjak in pomenljivo dodal: »Ne mi govoriti, preveč kilometrov 
imam za sabo.«
Foto: KG
Leta 2018 je občina začela 
gradnjo pokopališkega zidu na 
severnem, vzhodnem in delno 
južnem delu pokopališča. Izgra-
dnja ograje je občino stala okoli 
110.000 evrov. 
Sledila je zasteklitev 55 kvadra-
tnih metrov velikega predprosto-
ra vežice, ki so ga povezali z ob-
stoječim prostorom in na ta način 
pridobili 130 kvadratnih metrov 
veliko skupno površino zaprtega 
klimatiziranega prostora. Dela so 
skupaj stala 38.000 evrov, opravi-
li pa so jih domači izvajalci. Konec 
lanskega leta in v začetku letoš-
njega pa je parkovno zasaditev 
na okrog 40 arov velikem zemljiš-
ču opravil domači vrtnar Franc 
Horvat, ki je zasadil 135 rastlin z 
opornimi koli. Ureditev je občin-
ski proračun stala okrog 30.000 
evrov. 
V letošnjem proračunu ima ob-
čina za ureditev pokopališča ozi-
roma za dokončanje zunanjega 
dela objekta pokopališke vežice 
(nadstreški ob vhodu v vežico) 
rezerviranih še 30.000 evrov, ter 
20.000 evrov za obeležje ob pro-
storu za raztros pepela pokojni-
kov. Ne ena in ne druga investici-
ja letos še nista bili izvedeni, med 
drugim tudi zato, ker so ponudbe 
za izgradnjo obeležja na poko-
pališču presegle višino zneska, 
rezerviranega v proračunu. »Do 
zagotovitve dodatnih sredstev, 
torej do prejetja rebalansa, pro-
jekt miruje,« je še povedala Bez-
jak Kolenkova. Ob predvidenih 
zneskih bi občina za ureditev 
pokopališča s poslovilno vežico 
odštela nekaj manj kot 230.000 
evrov.
Markovci  230.000 evrov ni dovolj za ureditev pokopališča
Za obeležje nujen rebalans
Že slabi dve leti poteka obnova markovskega pokopališča. Do sedaj je bil zgrajen 
težko pričakovan pokopališki zid, zastekljena je bila poslovilna vežica, korenine 
pa tudi že poganja 135 rastlinskih vrst. »Do konca leta načrtujemo še postavitev 
obeležja in nadstreška pri vežici,« je dejala direktorica občinske uprave Marin-
ka Bezjak Kolenko. 
Foto: Mojca Vtič
Za postavitev spominskega obeležja na pokopališču v Markovcih je obči-
na predvidela 20.000 evrov, a glede na prispele ponudbe premalo.
 Epidemija koronavirusa je spre-
menila marsikaj, najbolj korenito 
pa je vplivala za organiziranost 
zdravstva. Ker je bilo operacij v 
spomladanskih mesecih manj, jih 
več izvajajo poleti. Na Ptuju bele-
žijo tudi veliko število poškodb, 
medtem ko je zalog krvi manj. To 
je sicer praksa, ki so ji priča vsako 
leto, a je to poletje problem še ne-
koliko težji. 
Kot opažajo v Enoti za transfu-
zijsko dejavnost SB Ptuj, se letos 
na statistiki odraža tudi spreme-
njen način dela. Izrazito pa je na 
število odvzemov vplival izpad šol-
skih krvodajalskih akcij. Ker so bile 
šole zaprte in ni bilo organiziranih 
akcij, je bilo polnoletnih dijakov in 
študentov bistveno manj kot lani. 
Tiste akcije, ki jih izvajajo podje-
tja, tečejo ustaljeno, pa vendar ob 
spremenjenih pogojih. Enota za 
transfuzijsko dejavnost v ptujski 
bolnišnici deluje dvakrat tedensko, 
ob torkih in četrtkih, med 7. in 11. 
uro. V odvisnosti od števila krvo-
dajalcev čas dela enote po potrebi 
tudi podaljšajo. 
Trenutno so dobrodošli vsi krvo-
dajalci, v zadnjih dneh posebej 
tisti s krvnima skupinama 0 ali B 
negativno. »Poraba krvi teh dveh 
skupin je v zadnjih dneh porasla, 
zato jo najbolj potrebujemo,« poja-
snjuje vodja enote za transfuzijsko 
dejavnost Ptuj Božislava Majcen 
Vivod. Lani je bilo v prvih sedmih 
mesecih na Ptuju opravlje nih ok-
rog 2.200 odvzemov, letos do 
konca julija 1.836. »Gre predvsem 
za zmanjšanje na račun spremenje-
nega načina dela in zaprtih šol,« še 
doda vodja enote. Seveda upajo, 
da bodo številke odvzemov v drugi 
polovici leta spodbudnejše. Vse, ki 
bi želeli pomagati, pa vabijo, da jih 
pokličejo in se naročijo.
Ptuj  Izpad šolskih krvodajalskih akcij zmanjšal zaloge krvi
V bolnišnici potrebujejo kri 
V poletnih mesecih se zaloge s krvjo vsako leto zmanjšajo, letos je ta situacija še ne-
koliko težja. Primerjava števila opravljenih darovanj krvi na Ptuju v prvih sedmih 
mesecih kaže, da je glede na lani okrog 400 odvzemov manj. Trenutno potrebujejo 
vse krvne skupine, najbolj 0 in B negativno. 
Foto: ČG 
Krvodajalske akcije dijakov so očitno imele velik vpliv na zadostne količine 
krvi na Ptuju. Letos jih je bilo zaradi epidemije bistveno manj.
sparentnost postopkov, kar je v 
zadnjem času pogosto prisotno. 
Kot pa smo že poročali, se Rogač 
ponaša z izkušnjami s tega delov-
nega področja, zato je predlog 
sveta zavoda Vrbnjak pozdravil.
Matej Rogač, ki je bil v času seje 
na dopustu, se je predstavil kar po 
videokonference, kar pa se ni izšlo 
dobro, saj so se pojavljale tehnične 
težave. Nekoliko krajša predsta-
vitev, ki ji je bilo zaradi prekinitev 
težje slediti, je zbrane svetnike 
spravila v slabo voljo. 
Zaradi tehničnih težav svetniki 
tudi niso mogli vprašanj neposred-
no zastaviti kandidatu, zato jih je 
na kratko povzel kar Vrbnjak. Da 
(tovrstna) predstavitev res ni bila 
uspešna, je nakazal Simon Kolma-
nič, ki naj bi ga Rogač ob srečanju 
na KVIAZ-u prepričal, predstavitev 
na seji pa ne. 
Bodoči direktor in 
župan sta se tikala kot 
stara znanca
»Bojim se, da bo kandidat agen-
cijo vodil tako, kot se je danes prip-
ravil na predstavitev,« je Kolmanič 
izrazil svoj pomislek.
Ob tem je Kolmanič Vrbnjaku 
še očital, da sta se s kandidatom 
Rogačem tikala. Za to se je Vrbnjak 
takoj, ko je bilo možno, opravičil. 
»Vse te težave s tehniko so zmedle 
tudi mene,« je pojasnil.
Kljub tehničnim zapletom, dvo-
mom in celo odhodu dveh svetni-
kov s seje tik pred glasovanjem 
je bil Matej Rogač na občinskem 
svetu potrjen za direktorja Javne 
razvojne agencije Ormož: izmed 13 
prisotnih svetnikov jih je to odloči-
tev sprejelo 10. Vodenje agencije 
bo prevzel 1. septembra.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020    COLOR CMYK stran 3
Slovenija si lahko v prihodnjih 
sedmih letih iz celotnega svežnja 
obeta 10,5 milijarde evrov, od 
tega 6,6 milijarde nepovratnih 
sredstev. Poleg tega naj bi v okviru 
svoje nacionalne ovojnice prejela 
2,9 milijarde evrov na področju 
kohezijske politike in 1,6 milijarde 
evrov sredstev v okviru skupne 
kmetijske politike. Janez Janša je 
bil ob tem ponosen še na podatek, 
da je Slovenija v končnici pogajanj 
uspela iztržiti dodatnih 350 milijo-
nov evrov za razvitejšo od svojih 
dveh kohezijskih regij, zahodno 
Slovenijo, ki se je zaradi svoje raz-
vitosti soočala z občutnim padcem 
kohezijskih sredstev.
Tisti, ki jih je še skrbel slovenski 
politični odmik od zahoda k više-
grajskim državam, so tako posluša-
li pripombe v slogu: 'Vidiš, dokler 
smo se držali zahodnoevropskih 
držav, smo dobili manj, z višegraj-
skimi prijatelji pa smo pokasirali 
več.' Pa smo res?
Kjer se prepirata dva …
Evropska komisija s predsedni-
co Ursulo von der Leyen na čelu 
je maja letos k evropskemu pro-
računu za obdobje 2021-2017, ki je 
vreden 1.100 milijard evrov, kot do-
datek predlagala oblikovanje 750 
milijard evrov vrednega sklada za 
okrevanje po krizi, sestavljenega iz 
nepovratnih in povratnih sredstev. 
Vzemimo pod drobnogled nepo-
vratna sredstva, da ugotovimo, 
kako uspešne so bile pri pogajanjih 
posamezne države članice glede 
na prvotni predlog. Priložena ta-
bela neodvisnega možganskega 
trusta Bruegel s sedežem v Bruslju 
nazorno prikazuje, koliko nepovra-
tnih sredstev za okrevanje po pan-
demiji je Evropska komisija predla-
gala za države članice in koliko de-
narja je bilo na koncu tudi dejansko 
potrjenega zanje.
Dejstvo je, da so sredozemske in 
vzhodnoevropske države izgubile 
precej denarja iz pomoči po covi-
du-19, kajti iz tega naslova bosta 
več denarja od predvidenega dobi-
li samo Francija in Nemčija. Italija, 
Španija in Poljska, velike prejemni-
ce iz prvotnega predloga Evropske 
komisije, bodo skupno ob kar 21,9 
milijarde evrov, Nemčija in Francija 
pa bosta skupaj pridobili 20,8 mili-
jarde evrov nepovratnih sredstev. 
Ocene torej kažejo, da sta si Franci-
ja in Nemčija med pogajanji uspeli 
zagotoviti bistveno večjo rezino 
od sicer zmanjšanega kolača. Za-
res ni zastonj rek, da tam, kjer se 
prepirata dva, tretji dobiček ima. 
Ko sta se namreč Francija in Nemči-
ja postavili v vlogo mirovnic v spo-
ru med sredozemskimi državami in 
taborom tako imenovane frugalne 
četverice – Nizozemska, Danska, 
Avstrija in Švedska – (frugalen – 
zmeren, skromen, op. a.), sta oči-
tno profi tirali samo mediatorki.
Tudi za Slovenijo manj
Naj spomnimo, da so se južne 
države, ki jih je pandemija covi-
da-19 najbolj prizadela, zavzemale 
za solidarnost držav članic pri bla-
ženju gospodarske krize, bogata 
frugalna četverica pa je vztrajala 
pri proračunski disciplini. Voditelji 
EU so se slednjič odločili za kom-
promis in potrdili paket za okreva-
nje v višini 750 milijard evrov, ven-
dar spremenili razmerje med nepo-
vratnimi sredstvi in posojili, in sicer 
se je delež nepovratnih sredstev s 
predlaganih 500 milijard zmanjšal 
na 390, posojila pa z 250 povišala 
na 360 milijard evrov.
Kaže, da bodo vzhodnoevrop-
ske države z nizkim dohodkom 
od nove sheme imele manj koris-
ti, manj nepovratnih sredstev pa 
bodo prejele tudi v pandemiji tež-
ko prizadete sredozemske države. 
Kot je razvidno iz tabele, bosta 
od prvotnega predloga Evropske 
komisije iz sklada za okrevanje 
pridobili le Nemčija in Francija, in 
sicer 13,4 milijarde oziroma 7,4 mi-
lijarde evrov. Tri velike zmagovalke 
iz prvega kroga – Italija, Španija in 
Poljska – bodo imele manj koristi, 
saj lahko od paketa za okrevanje 
pričakujejo 1 milijardo evrov, 9,5 
milijarde in 11,4 milijarde evrov 
manj. Vendar pa Italija s 84,8 in 
Španija z 71,2 milijarde evrov še 
naprej ostajata največji prejemnici 
evropske pomoči za okrevanje po 
krizi. Skoraj milijardo evrov manj 
bo iz tega naslova dobila tudi 
Slovenija. Pri pogajanjih za nepo-
vratna sredstva torej nismo bili us-
pešni, dobili smo pač, kar so nam 
določili.
petek  14. avgusta 2020   3Aktualno
Evropa, Slovenija  Delitev kolača iz evropskega paketa za okrevanje
Nemčija in Francija preigrali 
ostale članice
Po maratonskih pogajanjih za sprejetje sedemletnega proračuna EU, katerega dodatek je tudi 
sklad za okrevanje po covidu-19, so se politiki nasmihali v kamere in vsi v en glas hvalili zgodo-
vinski dosežek združenih evropskih držav. Zadovoljen je bil tudi naš premier, saj naj bi Slovenija 
iztržila veliko, zaradi pogajalske vztrajnosti celo več od ostalih članic. Vendar številke kažejo 
drugače.
Foto: twitter/M24
Slovenija bo iz naslova nepovratnih sredstev za pomoč po koronakrizi dobila skoraj milijardo evrov manj. Pri 
pogajanjih za nepovratna sredstva torej nismo bili uspešni, dobili smo pač, kar so nam določili.
Foto: Profimedia/M24
57. žetev na Polenšaku 
brez javnosti
Ena od dornavskih tradicionalnih prireditev je tudi žetev na 
Polenšaku, ki se počasi bliža 60-letnici. Dvodnevna prireditev 
z bogatim etnografskim izročilom v sredini julija v središče 
Polenšaka privabi na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. 
Predsednik Turističnega društva (TD) Polenšak Franc Kukovec 
je povedal, da so se junija ob ponovni zaostritvi ukrepov idejo o 
nekoliko omejeni izvedbi praznika žetve opustili, saj niso želeli 
tvegati. Pšenico na njivi pod turističnim domom pa so vseeno 
poželi. „Pšenica ni čutila korone in je dozorela,“ je v smehu 
povedal Kukovec in dodal: „Člani smo se zbrali ter poskrbeli 
za spravilo pridelka. Tako smo 57. žetev izpeljali, a ne v obliki 
prireditve za širšo javnost. Upamo, da se bo situacija kmalu 
umirila in da se življenje vrne v stare tire. Želimo si, da bi bilo 
naslednje leto lahko vse po starem in da bo 58. polenška žetev 
izpeljana tako, kot je to bilo v preteklosti: s prikazom žetve in 
starih običajev, družabnim delom, peko gibanic ...“
Dornava  Korona močnejša od čebule
Lükarskega praznika 
letos ne bo
Minulih 26 let je bila druga polovica avgusta v Dornavi v 
znamenju tradicionalnega Lükarskega praznika. Dogodka, 
po katerem Dornavčane pozna vsa Slovenija, letos ne bo.
Zaradi omejitev, ki so v veljavi za zajezitev okužb s koronavirusom, 
prireditve v dosedanji obliki ni moč izvesti. Lükarski praznik je vsakič 
postregel z bogatim dogajanjem, od kulinaričnih in rokodelskih raz-
stav, do druženja ob spletanju čebulnih vencev, prirejali so tekmo-
vanja za najdebelejšo in najtežjo čebulo, čebulne vence in čebulo za 
ozimnico so prodajali na stojnicah, pekle so se izvrstne gibanice, obi-
skovalci so se družili in veselili ob živi glasbi … Skratka, Lükarski pra-
znik je vsako leto v okolju pustil pozitiven pečat. Ljudje so z dogodka 
odhajali zadovoljni in hkrati že čakali avgust naslednje leto, ko se bodo 
ponovno srečali.
Septembra bi pripravili dan odprtih vrat
Letos je vse drugače. Predsednica Turistično-etnografskega društva 
(TED) Lükari Maja Bezjak je pojasnila, da tradicionalnega avgustovske-
ga praznika zaradi omejitev druženja in vseh drugih priporočil NIJZ ni 
možno izvesti. „Obisk na prazniku je vsako leto dober, zbere se veli-
ka množica ljudi, gre za druženje, veselico in v takšni obliki dogodka 
ne moremo organizirati. Letošnji praznik bi bil 27. po vrsti in vsa leta 
doslej ni niti enkrat odpadel. Kljub temu smo poskrbeli za pridelek, 
da so naše kašče polne. Čebulo smo spomladi sadili strojno, ker je to 
bilo v času epidemije, ko je bilo gibanje ljudi strogo omejeno. Smo 
pa ga sedaj pobirali ročno. Zbralo se nas je nekaj članov, upoštevali 
smo medsebojno razdaljo in vsa druga higiensko-varnostna priporo-
čila. Čebulo smo z njive pospravili, pridelek je lep, čeprav ga je priza-
dela toča. Čebula se je lepo popravila in dozorela, sedaj jo sušimo na 
podstrešju. Pripravili jo bomo za tržo, pakirali v 5- in 10-kilogramske 
vreče, spletli bomo tudi vence. Če bodo razmere dopuščale, bi v za-
četku septembra na Čüšekovi domačiji organizirali dan odprtih vrat. 
Obiskovalci bi si lahko ogledali domačijo, prikazali bi priprave na tržo 
in spletanje vencev, čebulo bi tudi prodajali. Čakamo, kaj nam bodo 
na NIJZ odgovorili. Naša odločitev bo odvisna od njihovih usmeritev. 
Vendarle gre za tveganje, ki ga prevzamemo kot organizator prire-
ditve, zato bo odločitev res treba temeljito pretehtati. Ali sploh kaj 
organizirati ali pa raje nič. Upravni odbor društva bo odločitev sprejel 
konec tega meseca.“
Foto: MZ
Člani TED Lükarji razmišljajo, da bi septembra na Čüšekovi domačiji 
pripravili dan odprtih vrat s prodajo čebule. Če dneva odprtih vrat zaradi 
omejitev in priporočil NIJZ ne bodo izvedli, potem bodo letošnji pridelek 
čebule prodajali na tržnici ali pa na tržnih dnevih, ki bi jih na Čüšekovi 
domačiji priredili ob nedeljah.
Primerjava med višino predlaganih in potrjenih 
nepovratnih sredstev po državah članicah
Država 
članica
Predlog Evropske 
komisije 27. maja
Dogovor 
21. julija
Država 
članica
Predlog Evropske 
komisije 27. maja
Dogovor21. 
julija
Avstrija 4,79 3,17 Litva 3,93 2,63
Belgija 7,58 4,99 Luksemburg 0,29 0,26
Bolgarija 9,32 5,91 Madžarska 8,52 6,09
Ciper 1,5 1 Malta 0,37 0,3
Češka 8,91 5,69 Nemčija 33,8 47,18
Danska 2,76 1,79 Nizozemska 8,85 6,43
Estonija 1,91 1,13 Poljska 38,19 26,82
Finska 3,94 2,4 Portugalska 15,99 11,54
Francija 43,24 50,66 Romunija 20,14 13,67
Grčija 23,21 16,69 Slovaška 8,05 5,52
Hrvaška 7,48 5,22 Slovenija 2,67 1,73
Irska 2,37 1,53 Španija 80,85 71,28
Italija 85,88 84,86 Švedska 5,53 3,95
Latvija 2,93 1,96 SKUPAJ 433,01 384,4
Vir: www.bruegel.org
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 4
Zgolj v drugi polovici letošnjega 
leta bo potekla veljavnost 129.740 
osebnim izkaznicam, ob tem pa bo 
do 31. decembra poteklo še 14.521 
potnih listov. Državljana nova 
osebna izkaznica z veljavnostjo 
desetih let stane 18,86 evra (na 
Hrvaškem 10,5 evra za petletno 
obdobje). Ta znesek zajema stro-
šek izdelave nove osebne izkazni-
ce 9,26 evra, to je cena obrazca in 
personalizacije osebne izkaznice, 
ter dodatno še strošek upravne 
takse. Cena potnega lista, veljav-
nega deset let, je 46,10 evra, sam 
strošek njegove izdelave (brez 
upravne takse) pa je 32 evrov.
Že 2 2 let izkaznice 
izdeluje celjski Cetis
Že vse od leta 1998 vse na novo 
naročene osebne izkaznice izdelu-
je celjsko podjetje Cetis, ki na do-
mačem trgu ustvari nekaj manj kot 
polovico vseh prihodkov. Pogodba 
s podjetjem poteče leta 2021 in 
pričakovati je, da se bodo okrog 
večmilijonskega posla ponovno 
kresali interesi posameznikov. 
Podjetje Cetis bo namreč do konca 
letošnjega leta zabeležilo 1,2 mili-
jona evrov prihodkov, če si bodo 
vsi, ki jim poteče osebna izkaznica, 
naročili novo, slabega pol milijona 
evrov prihodkov pa se lahko podje-
tje nadeja na račun poteklih potnih 
listov. V Cetisu tiskajo še rojstne 
liste in druge certifi kate ter še eno 
pomembno kategorijo – vozniška 
dovoljenja. Že pred leti je bil podan 
predlog po združenju več doku-
mentov v enega (zdravstvene kar-
tice, osebne izkaznice in vozniške-
ga dovoljenja), kar bi državljanom 
prihranilo stroške, vendar so z no-
tranjega ministrstva odgovorili, da 
imajo dokumenti različne funkcije 
in da bi se lahko v praksi pojavile 
številne težave.
Podjetji tudi na Mada-
gaskarju in v Gvineji
Da je tiskanje varnostnih in ko-
mercialnih tiskovin donosen posel, 
kažejo fi nančne številke celjskega 
podjetja. Kot so zapisali v poslov-
nem poročilu, so lani dosegli do 
zdaj najvišjo prodajo rešitev varno-
stnih tiskovin doma in v tujini, in si-
cer v vrednosti 26,1 milijona evrov. 
Načrtovano vrednost so presegli 
za 14 odstotkov, od tega večinoma 
na domačem trgu, na Srednjem 
vzhodu in južnem Balkanu. Poleg 
projekta predsedniških volitev za 
Nigerijo, v okviru katerega so sti-
skali 72 milijonov volilnih lističev, 
so lani uspešno izvedli tudi projek-
te volitev za Kosovo in Albanijo ter 
volitve RS v Evropski parlament, 
pridobili so nova naročila potnih 
listov iz Azije in Afrike, odpirajo pa 
se jim poti tudi v Latinski Ameriki. 
A ne izdelujejo le dokumentov, 
skrbijo tudi za razvoj in delovanje 
t. i. e-uprav, tudi na najbolj vroči ce-
lini. Družba Cetis s sedežem v Celju 
je tako leto 2019 sklenila s 36,9 mi-
lijona evrov prihodkov od prodaje 
varnostnih in komercialnih tiskovin 
in s 3,7 milijona evrov čistega do-
bička. Sicer pa je celjska družba del 
skupine z enakim imenom – Cetis, 
ki združuje sedem podjetij, po eno 
tudi na Hrvaškem, v Gvineji in celo 
na Madagaskarju.
22. julija 2020 je imelo veljavno 
osebno izkaznico 1.831.665 
državljanov, veljaven potni list 
pa 672.459. Do konca leta 2020 bo 
potekla veljavnost 235.293 osebnim 
izkaznicam, največ novembra, kar 
45.558, in 43.283 potnim listom. 
Na notranjem ministrstvu 
državljanom svetujejo, da vlogo 
za izdajo novega dokumenta 
vložijo vsaj 10 dni pred potekom 
veljavnosti starega dokumenta oz. 
vsaj mesec dni pred dnem, ko bodo 
novi dokument potrebovali.
petek  14. avgusta 20204 Podravje
Doba veljavnosti osebne 
izkaznice je različna
Namen Strošek
osebna izkaznica za 3 leta 12,46 €
osebna izkaznica za 10 let in trajno 18,86 €
osebna izkaznica za 1 leto 12,06 €
osebna izkaznica za 5 let 14,26 €
Vir: e-uprava
Osebne izkaznice imajo različno dobo veljavnosti. Za 
državljane, stare od 18 do 70 let, so izdane za obdobje 10 
let, za otroke, mlajše od 3 let, za obdobje 3 let, za otroke, za 
stare od 3 do 18 let za obdobje 5 let. Državljani, stari 70 let 
ali več, imajo osebne izkaznice s trajno veljavnostjo. Osebna 
izkaznica lahko velja tudi eno leto, a to le v primeru, če je 
posameznik v obdobju petih let pred vložitvijo vloge izgubil, 
pogrešil ali sta mu bili ukradeni dve ali več osebni izkaznici 
oziroma gre za državljana z začasnim prebivališčem v 
postopku preverjanja prijave stalnega prebivališča.
Foto: Sta/M24
Slovenija, Podravje  Podjetje Cetis z izjemno donosnim poslom najmanj do leta 2021
Po nov dokument letos 
še vsaj 130.000 državljanov
Da vam neurejeni dokumenti ne bi uničili ali preprečili dopusta ali potovanja, je treba pravočasno 
preveriti datum njihove veljavnosti. Do konca leta bo slovenskim državljanom in državljankam poteklo 
okrog 130.000 osebnih izkaznic in dobrih 14.000 potnih listov. Na notranjem ministrstvu svetujejo, da se 
na upravno enoto državljani odpravijo vsaj mesec dni pred dnem, ko bodo dokument potrebovali. 
Dan za dnem, ko je Marko Lam-
pret še hodil v službo, je najprej 
postoril vse potrebno pri živini, 
nato vzel pod noge do doline, od 
tam naprej s čebelico do Stoperc 
do avtobusne postaje ter nato na 
Ptuj. Danes je Lampret upokoje-
nec, a povezavo z ostalimi kraji 
potrebujeta njegova hčerka in 
njen partner. »Cesta je bila še po-
sebej v zimskih mesecih, pa tudi po 
neurjih, pogosto nevozna, tako da 
smo morali peš do doline in nato 
v službo,« je pojasnila Markova 
hčerka. Dodala je, da je z moder-
nizacijo ceste strah glede nepre-
voznosti minil, kar da je še posebej 
pomembno sedaj, ko imata s par-
tnerjem nekajmesečno dojenčico. 
S problematiko ceste v Sučje je 
bila dobro seznanjena tudi županja 
Darinka Fakin. »Ko sta prvič Marko 
in njegova hčerka prišla k meni z 
željo po asfaltni cesti, smo rekli, 
da jo bomo uredili, ko se bo poka-
zala možnost. In letos je nastopilo 
leto, ko smo lahko ureditev ceste 
v Sučje uvrstili v načrt.« Priznala je, 
da se na občini ves čas sprašujejo 
o upravičenosti investicij v ceste, 
ki vodijo le do enega doma. »Tudi 
ta cesta je takšna. Vendar pa nam 
Markova življenjska zgodba daje 
upanje, da se bo tudi v takšnih bolj 
oddaljenih haloških krajih ohrani-
lo življenje. Vsaka cesta povezuje 
kraje in ljudi. Marko, upam, da vam 
bo ta cesta nudila bistveno boljše 
pogoje za življenje in olajšala življe-
nje v Halozah, ki je že samo po sebi 
težko.«
Vrednost modernizacije 570 me-
trov dolgega cestnega odseka je 
bila 55.400 evrov, ob tem je občina 
na cesti, ki vodi od gostišča Zelena 
dolina do glavne ceste, opravila 
še za 12.000 evrov del. Izvajalec 
je bil domačin Jožef Žolger, glavni 
izvajalec podjetje Asfalti Kovač, ki 
je uspelo na razpisu občine za mo-
dernizacijo 11 odsekov občinskih 
javnih poti in cest v skupni vred-
nosti 231.724 evrov.
Majšperk  Asfaltirana cesta v Sučje
Marko Lampret orošenih oči prerezal otvoritveni trak
»Zjutraj sem se zbudil, pogledal skozi okno ter zagledal nekaj črnega. Asfalt! Tudi po enem tednu sem le stežka dojel, da sem dočakal to pridobitev, ki sem si jo želel dobr-
šen čas življenja,« je orošenih oči dejal Marko Lampret iz Sučjega pri Stopercah ob odprtju asfaltirane ceste.
Foto: Mojca Vtič
Markova družina, vaščani, predstavniki občine ter župnik Ciril Čuš so pospremili odprtje asfaltne ceste v Sučje.
Sveta Trojica  Povsod po občini gradbišča
»Pa se res ne dela samo 
na turizmu«
Celo do županovega dela vedno kritična svetnica Jasmina 
Trojner Kraner je z besedami, zapisanimi v naslovu, pohvali-
la infrastrukturne projekte, ki potekajo v občini, in priznala, 
da se je neupravičeno bala, da se bo občina Sveta Trojica pod 
vodstvom Davida Klobase lotevala samo turizma.
Brez osnovne infrastrukture ne moreš razvijati turizma, je prepričan 
Klobasa. »Medtem ko smo imeli v prvem letu po prevzemu mandata 
zaradi podedovanih grehov fi nančno še precej zvezane roke, zdaj že 
lažje dihamo. Poleg tega smo bili uspešni na vseh razpisih za sofi nan-
ciranje projektov, na katere smo se prijavili, rezultati pa so že vidni 
v tako rekoč vseh naseljih. Povsod se namreč kaj dela, pa naj bo to 
kanalizacija, cesta, vodovod, optika … Tem investicijam letos name-
njamo tudi največ denarja. Veliko je gradbišč, posledično je nekoliko 
oviran promet, a občani se zaradi tega nič ne pritožujejo; nasprotno, 
pozitivno sprejemajo, saj so veseli, da se toliko dogaja.«
V tem trenutku poteka urejanje komunalne infrastrukture na relaciji 
Zgornja Senarska-Vas. Cesta je z izjemo za stanovalce zaprta za ves 
promet. Dela izvaja gradbeno podjetje GMW iz Radencev, investici-
ja pa je vredna dobrih 200.000 evrov. Občina intenzivno komunalno 
opremlja parcele Trojica – jug ob avtocesti, kjer raste novo naselje in-
dividualnih hiš, nadaljuje pa tudi gradnjo vodovoda; v Oseku, denimo, 
gre za 600 metrov novega vodovoda, s katerim bodo pitno vodo do-
bila tudi tista gospodinjstva, ki so bila doslej še brez nje.
»Flikanje« ni rešitev
Klobasa ima nekoliko drugačno strategijo pri izvajanju začrtane 
programske sheme razvoja občine. »Moja fi lozofi ja je, da si izbereš 
neko področje in ga urediš v celoti, da imaš potem z njim vsaj deset 
let mir. Z vidika županovanja, ki je nastavljeno na štiriletni mandat, to 
najbrž ni preveč politično pametno, toda meni se pač zdi, da 'fl ikanje' 
meter asfalta tu in meter cevi tam ni celostna rešitev.«
Telekom na območjih Zg. Porčiča, Verjan, Zg. in Sp. Senarske ter v 
delu Oseka nadaljuje gradnjo javnega optičnega omrežja. »Kot sem 
že večkrat povedal, je eden glavnih ciljev optiko pripeljati v vsako go-
spodinjstvo. Prihodnosti podeželja si ne moremo predstavljati brez di-
gitalizacije, kako pomemben je kakovosten internet, pa je postalo še 
posebej jasno med epidemijo, ko so mnogi delali in se šolali od doma.«
Foto: SD
Na cesti Zgornja Senarska–Vas poteka celovita obnova komunalne infra-
strukture.
Število potnih 
listov in osebnih 
izkaznic, ki jim 
poteče veljavnost
  Potni listi
Osebne 
izkaznice
avg. 2020 3.401 13.097
sep. 2020 2.787 14.168
okt. 2020 2.532 25.287
nov. 2020 2.352 45.558
dec. 2020 2.403 28.915
SKUPAJ 14.521 129.740
Vir: MNZ
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  14. avgusta 2020   5Politika
Ormož  Šiško ovadil svetnike Liste GPS
»Kar so zapisali, je 
nesmiselno!«
Sredi tedna je v javnosti zaokrožila novica, da so nekateri 
ormoški svetniki bili kazensko ovadeni. Kazenska ovadba 
naj bi bila podana na policijo 10. avgusta, pod njo pa je 
v imenu Zedinjene Slovenske varde in v imenu Štajerske 
varde podpisan Andrej Šiško.
Kot je zapisal Šiško, svetni-
kom Liste GPS v ovadbi očitajo, 
da so kot uradne osebe zlorabi-
li svoj položaj. »Na podlagi laži, 
izmišljotin in konstruktov so 
sprožili postopek v občinskem 
svetu Ormož. Posledica tega 
njihovega početja je sprejetje 
sklepa občinskega sveta Ormož 
na 14. redni seji Občinskega sve-
ta Ormož, po katerem so pripa-
dniki civilne iniciative Štajerska 
varda in drugih podobnih sku-
pin (Kranjska, Primorska, Ko-
roška in Prekmurska varda) na 
območju občine Ormož nezaželeni,« je pojasnil Šiško.
Svetniki prepričani, da bo ovadba padla
Med svetniki občinskega sveta zaradi kazenske ovadbe ni bilo 
čutiti posebnega vznemirjenja. »Gradivo, ki smo ga svetniki dosta-
vili županu, je polno dejstev in je 100-odstotno dokazljivo. Imamo 
malo morje dokazov o grožnjah, gre tudi za grožnje s smrtjo po-
sameznikom iz naše regije, ki so se na tem področju izpostavili, 
prav tako pa se je grozilo njihovim družinskim članom. Tega je res 
ogromno,« je dejal vodja svetniškega kluba GPS Matej Hebar. Sve-
tniki Liste GPS so pri tem prepričani, da bo vse skupaj hitro padlo 
in da zadeva niti ne bo priromala do sodišča. »Kar so zapisali, je 
nesmiselno. Gre za zavajanja, laži!«
Kazensko ovadeni tudi drugi posamezniki
Za storitev kaznivih dejanj so v vardah resno obtožili tudi ne-
katere posameznike. »S svojimi načrtnimi lažmi, zavajanji in kon-
strukti so raznašali neresnične trditve z namenom škodovati časti 
in dobremu imenu Štajerske varde ter Slovenske varde oziroma 
drugih deželnih vard, čeprav so vedeli, da to, kar trdijo in raznaša-
jo, ni res,« je še povedal Hebar je pri tem opozoril: »Dve osebi, ki 
sta bili kazensko ovadeni kot člana društva, to sploh nista. Poleg 
tega pa je ovadena tudi svetnica, ki je zaradi pričakovanja otroka 
in s tem povezane bolniške odsotnosti dejansko bila odsotna že tri 
mesece pred sejo. Na dotični seji je tako sploh ni bilo, kaj šele, da 
bi glasovala.«
»Saj to je smešno!«
Ovadeni naj bi kršili ena-
kopravnost, javno spodbujali 
sovraštvo in nestrpnost ter 
obrekovali.
»Smešno je, da so oni nas 
obtožili, da smo mi delovali kot 
hudodelska združba in da smo 
jih razžalostili. Mi smo gibanje, 
ki dela v dobro ljudi, v dobro 
lokalnih društev,« se je odzval 
Hebar. »Niti malo ne dvomim, 
da bo preiskava pokazala, da 
obtožbe nimajo prav nobenih 
temeljev, in me ne skrbi.« Kakor 
koli, Hebar se zaveda teže ka-
zenske ovadbe, in kot kaže, bodo z vso resnostjo nanjo tudi odgo-
vorili: »Razmišljamo pa v smeri, da ko bo zadeva padla, sami vloži-
mo kazensko ovadbo za storitev kaznivega dejanja krive ovadbe.«
Župan Danijel Vrbnjak pa je povedal: »Tako kot smo se mi odločili, 
da preko občinskega sveta podamo jasno sporočilo, so se tudi oni 
odzvali. Če je ovadba upravičena, naj ugotavljajo pristojni organi. A 
če se je res vse dogajalo, kot nam je bilo predstavljeno, moram reči, 
da takih dejanj ne podpiramo in si jih tukaj ne želimo,« je dejal župan 
Danijel Vrbnjak in povsem nedvoumno zaključil: »Mi smo zgolj dali 
jasno sporočilo, da ne želimo, da se po občini rišejo grafi ti, da kdor-
koli samooklicano ljudi legitimira. Temu nasprotujemo.«
Foto: KG
Župan Danijel Vrbnjak
Foto: Bobo/M24
Andrej Šiško
»Žal o razmerah znotraj stranke, 
njenem vodenju in spornem ravna-
nju predsednice že predolgo javno 
razpravljamo in škodujemo ugledu 
stranke,« ugotavlja Gantar, ki bo 
sejo sveta sklical do 25. avgusta. 
Po njegovem mnenju bi bil odstop 
Pivčeve časten izhod »ob znanih 
obremenjujočih ugotovitvah, ki jih 
ni uspela ovreči«.
Poslanska skupina DeSUS je Piv-
čevo, ki stranko vodi od januarske-
ga kongresa, po očitkih v medijih 
zaradi nejasnosti pri plačilih ob go-
stovanjih po Sloveniji v ponedeljek 
pozvala k takojšnjemu in nepre-
klicnemu odstopu. Če tega ne bo 
storila, predlagajo svetu stranke, 
da ji izreče nezaupnico. Poslanci so 
enotni in Pivčevi očitajo, da je De-
SUS pod njenim vodstvom postala 
stranka afer.
Pivčeva je na novinarski kon-
ferenci, ki je bila v ponedeljek ne-
posredno po njenem srečanju s 
poslansko skupino, dejala, da je za 
odločitev o tem, ali bo pozivu po-
slancev k odstopu sledila ali ne, še 
prezgodaj. Meni, da je treba prej 
razmisliti o tem, kaj je najboljše za 
stranko. Na novinarski konferen-
ci so napovedali, da bo vodstvo 
stranke še ta teden zahtevalo po-
govor s poslansko skupino o priho-
dnosti stranke.
Pivčeva se raznih očitkov tudi 
znotraj stranke otepa že nekaj 
časa, enotne podpore poslanske 
skupine pa ni imela niti na januar-
skem kongresu. Jurša je sicer v po-
nedeljek zvečer s stanjem v stranki 
seznanil premierja Janeza Janšo. 
Kot je dejal, ga je seznanil s tem, 
da se v stranki ukvarjajo »s pred-
sednico stranke in ne ministrico ali 
koalicijo«.
LMŠ in Levica s 
pozivom k odstopu, 
sicer interpelacija
Pivčeva se je pod plazom očit-
kov znašla zaradi nejasnosti glede 
plačil gostovanj, na katerih je bila 
kot ministrica. Tako iz opozicijskih 
vrst prihajajo tudi pozivi k odstopu 
z mesta ministrice. K temu sta jo 
pozvali opozicijski LMŠ in Levica; 
če tega ne bo storila, kot možnost 
vidijo tudi interpelacijo.
»Kar se je zgodilo, jasno kaže, 
kaj je ministrici storiti. Edino, kar 
ji preostane, je to, da odstopi 
sama. Vse, kar se je do sedaj nabi-
ralo, in to, da ji je lastna poslanska 
skupina odrekla podporo, je neki 
izplen dogodkov, ki kažejo na to, 
da ni več sposobna opravljati svo-
je funkcije,« je v izjavi za medije 
povedal poslanec LMŠ Nik Pre-
bil. Če ministrica ne bo odstopila 
sama, bodo v LMŠ uporabili »vse 
elemente, ki jih v demokratični 
družbi lahko, da tak minister ne bo 
več minister«, dodaja Prebil. O in-
terpelaciji ministrice so se v stran-
ki že pogovarjali, a z drugimi opo-
zicijskimi strankami še niso sedli za 
skupno mizo.
»Vidimo, kako arogantna posta-
ja ta vlada ter kako se v bistvu tudi 
drugi koalicijski partnerji navzema-
jo teh navad in arogance največje 
stranke, se pravi SDS,« pa je dodal 
vodja poslancev Levice Matej T. 
Vatovec. V SD in SAB danes doga-
janja v DeSUS niso komentirali, v 
SNS pa zahteve po odstopu oce-
njujejo kot pretirane.
Politični analitiki 
soglasno: Pivčeva ne 
more ostati na čelu 
stranke
Tudi politični analitiki ugotavlja-
jo, da Pivčeva ne more ostati na 
čelu DeSUS, težko pa bo ohranila 
tudi funkcijo ministrice za kmetij-
stvo. Igor Pribac, Rok Čakš in An-
draž Zorko ob odmevnem sporu v 
DeSUS ugotavljajo, da je ta stranka 
res v težkem položaju in na robu 
preživetja.
Glavni urednik portala Domovi-
na Rok Čakš ugotavlja, da so se v 
DeSUS ob tem, ko je predsednica 
pod hudim medijskim pritiskom, 
stranka pa izgublja podporo 
javnosti, znašli v precepu, kako 
preživeti. »Poslanska skupina in 
predsednik sveta Tomaž Gantar 
sta ocenila, da je njihov obstanek 
oz. obstanek stranke v politiki bolj 
verjeten brez Pivčeve kot z njo. Del 
vodstva stranke okoli Pivčeve je 
drugačnega mnenja, zato je spor 
tako močno javno eskaliral,« je do-
gajanje v DeSUS ocenil Čakš.
Tudi Andraž Zorko iz Valicona 
ocenjuje, da bo Pivčeva težko 
ostala na mestu predsednice in 
ministrice. Če nima zaupanja po-
slancev, ne more biti predsednica, 
ministrica pa po njegovem mnenju 
ne more ostati, ker ji očitajo zlora-
bo položaja pri plačilih ob gostova-
njih po Sloveniji. To, da je izgubila 
zaupanje poslancev in dela član-
stva, je po njegovem mnenju sicer 
bolj posledica neodziva Pivčeve 
na sama dejanja kot pa dejanj sa-
mih. »Izkušen politik bi to rešil v 24 
urah, ona pa je odšla na počitnice,« 
je spomnil Zorko in dodal, da je to 
sodu izbilo dno.
Tudi izredni profesor na ljubljan-
ski Filozofski fakulteti Igor Pribac 
opozarja na sam videz nekoruptiv-
nosti v politiki. »Pivčeva se tega ni 
zavedala dovolj. Ne toliko sama 
dejanja, ampak način, kako je to 
javno prezentirala, je njeno javno 
podobo nepopravljivo omadeže-
val. V tem smislu je politično iztro-
šena,« je ocenil Pribac.
Slovenija  Pivčeva izgublja tudi podporo vidnih članov DeSUS
Pozivi k odstopu z mesta 
predsednice in ministrice
Poziv poslanske skupine k odstopu predsednice DeSUS Aleksandre Pivec je bil po mnenju pred-
sednika sveta stranke Tomaža Gantarja prava odločitev. Opozicijski LMŠ in Levica sta jo pozvali 
tudi k odstopu z mesta kmetijske ministrice.
Foto: Bobo/M24
Aleksandra Pivec
 »Zopet gre za neko iskanje pozornosti in preusmerjanje. 
Vidi se, da v Sloveniji, še posebej pa v Ormožu varda nima 
nobene podpore. Ljudje jih v svojem okolju nočejo. Naj 
slečejo uniforme, dajo dol čine in pridejo kot civilisti, pa 
bodo kot civilisti vedno dobrodošli,« je povedal ovadeni 
svetnik Matej Hebar.
Gantar: Odstop Pivčeve bi bil 
časten izhod
Predsednik sveta DeSUS in minister za zdravje Tomaž 
Gantar meni, da je poziv poslanske skupine DeSUS k odstopu 
predsednice stranke Aleksandre Pivec prava odločitev. Prav 
bi bilo, da Pivčeva osebnih interesov ne bi postavljala pred 
strankine in bi čim prej odstopila z mesta predsednice, je 
navedel. Sejo sveta bo sklical do 25. avgusta. »Žal o razmerah 
znotraj stranke, njenem vodenju in spornem ravnanju 
predsednice že predolgo javno razpravljamo in škodujemo 
ugledu stranke,« ugotavlja. Po njegovem mnenju bi bil odstop 
Pivčeve časten izhod »ob znanih obremenjujočih ugotovitvah, 
ki jih ni uspela ovreči«. Kot je še povedal, je pripravljen 
stranko začasno voditi tudi sam do volilnega kongresa.
Foto: Sta/M24
Janša: Stranka naj sama odloča 
o svojem vodstvu
Tudi Janša se je strinjal s tem, da gre za vprašanje, ki ga morajo 
razrešiti znotraj stranke. »Stranka mora sama preko članstva in 
izvoljenih organov odločati o svojem vodstvu in programu. Če je 
res samostojna, na podlagi dejstev in ne zaradi pozivov ali režij 
pristranskih medijev pod vplivom drugih strank in ozadij,« je 
premier danes zapisal na družbenem omrežju Twitter. Dodaja še, 
da to »loči demokratično suvereno stranko od satelita«.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 6
V Sloveniji živi nekaj več kot 
310.000 oseb, starih med 15 in 29 
let. Junija letos je bilo v evidenci 
Zavoda Republike Slovenije za za-
poslovanje prijavljenih 18.077 mla-
dih brezposelnih, kar pomeni 19,9 
% vseh brezposelnih v Sloveniji. 
Brezposelnost se je povečala 
med vsemi starostnimi skupinami, 
vendar precej drastično prav med 
mladimi. Med vsemi se je od junija 
lani do junija letos povečala za 26,3 
%, med mladimi pa kar za 43,7 %! 
Glavni razlog prijave mladih v evi-
denco brezposelnih je že leta iztek 
pogodbe za zaposlitev za določen 
čas, kar potrjuje ugotovitve sindi-
kata Mladi plus, da mladi delajo v 
prekarnih oblikah dela in so med 
prvimi, ki izgubijo službo ali osta-
nejo brez podaljšanja pogodbe. 
Tudi v tokratni krizi se je pokazalo, 
da so bili mladi med prvimi, ki so jih 
odpustili. V številkah to pomeni, 
da je v prvem polletju letošnjega 
leta brez zaposlitve ostalo 14.989 
mladih (od tega kar 48,9 % zaradi 
izteka zaposlitve za določen čas), 
v enakem obdobju lani in predlani 
pa 9869 in 10.944 mladih. 
Mlade je svet grdo 
izpljunil
V sindikatu Mladi plus so izpo-
stavili zgodbe nekaterih brezpo-
selnih mladih, ki so se v tej evidenci 
znašli nehote. Razmišljanje 29-let-
ne magistrice sociologije, ki je štu-
dij končala na Fakulteti za družbe-
ne vede, razgalja položaj mladih v 
družbi. Svojo zgodbo iskanja zapo-
slitve začne tako kot večina mladih 
– s potekom študentskega statusa 
pri 26 letih. V podjetju, kjer je več 
let delala na podlagi študentske 
napotnice, niso prisluhnili njeni 
prošnji za zaposlitev, temveč so 
raje zaposlili drugo študentko. Za-
kaj? Zaradi nižjih stroškov dela (ni 
regresa, malice, povračila potnih 
stroškov, bolniškega nadomestila 
…). Tako se je pred tremi leti vpi-
sala v evidenco brezposelnih oseb, 
kjer pa jo je neprijetno presenetil 
odnos zavoda za zaposlovanje, 
saj na zavodu ni prejela želene po-
moči niti odgovorov. »Osebno sve-
tovalko sem povprašala o dodat-
nih možnostih za mlade, ali bi se 
lahko udeležila določenih tečajev, 
opravila prekvalifi kacije in o mož-
nosti koriščenja subvencije, ki bi jo 
delodajalci lahko izkoristili v prime-
ru, če bi me zaposlili. Pomirila me 
je, da te stvari pridejo kasneje, ko 
bom že dlje časa na zavodu. Pra-
vi balzam za dušo,« je zapisala. A 
29-letnica ni edina, ki ni zadovoljna 
s storitvami in odnosom zavoda. 
Takšnega mnenja je več kot polovi-
ca mladih, ki so odgovorili na anke-
to sindikata Mladi plus.
Naša protagonistka je na borzi 
prijavljena že tri leta, vmes je bila 
vključena tudi v program javnih 
del, a ta so zgolj začasnega daha. 
Njena saga pošiljanja prošenj in 
življenjepisov na prosta delovna 
mesta je dolga. Pogosto poslana 
elektronska in navadna pisma os-
tanejo brez odgovora. »Ko pa me 
doleti klic neznane številke s po-
nudbo razgovora, se moram res 
vprašati, ali niso samo sanje. Am-
pak te sanje se v hipu razblinijo, ko 
me delodajalec povpraša o mojem 
intimnem življenju: ali imam fanta, 
petek  14. avgusta 20206 V središču
»Aprila, ko so se začele kazati posledice ukrepov zoper 
epidemijo novega koronavirusa, je brez zaposlitve ostalo kar 
1810 mladih, ki so delali po pogodbi o zaposlitvi za določen 
čas, to je kar 112,4 % več kot aprila lani. Junija je bilo zara-
di izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas na zavodu za 
zaposlovanje prijavljenih 1119 mladih, kar je 69,3 % več kot 
junija lani,« so podrobnejše podatke izpostavili v sindikatu 
Mladi plus.
Foto: Sta/M24
Kurentovanje je projekt, ki je 
letos obeležil 60 let obstoja, pa se 
vendar nenehno spreminja. Zadnja 
leta smo priča nenehnemu iskanju 
najprimernejšega modela, ki bi 
povezal javni in komercialni del. 
Nekaj časa je oboje potekalo pod 
okriljem občine, zadnja leta pa je 
organizacijo javnega dela prevzel 
Zavod za turizem Ptuj, komerci-
alnega pa zunanji izvajalci. To pa 
še ne pomeni, da dogodek pre-
puščajo izključno trgu. Še vedno 
je zavod tisti, ki pripravi razpis in 
izbere najprimernejšega prijavite-
lja. Doslej niso imeli srečne roke z 
iskanjem dolgoročnega partnerja, 
vsako leto so se dogovori izjalo-
vili, organizacija komercialnega 
dela pa je povečini pustila grenak 
priokus. Tudi letošnji izbrani po-
nudnik, podjetje Songevents, ni v 
celoti poplačal vseh obveznosti. Z 
Zavodom za turizem so se sicer do-
govorili za obročno odplačevanje, 
a to bojda ni edina neporavnana 
obveznost do občinskih zavodov: 
dolžni so tudi podjetju Javne služ-
be Ptuj. 
Bodo pomisleki članov 
sveta upoštevani?
27. julija je Zavod za turizem Ptuj 
objavil javni poziv za Kurentovanje 
2021, 2022 in 2023. O objavi je di-
rektorica zavoda člane sveta obve-
stila po elektronski pošti, čemur je 
po naših informacijah sledila burna 
razprava. Nekateri člani naj bi celo 
zahtevali umik poziva, saj da so bili 
dogovorjeni, da se pred objavo 
pregleda čistopis besedila.
Pomisleke je imel tudi član sveta 
Andrej Vindiš, ki meni, da je prav, 
da se pri morebitnih težavah zava-
rujejo in uveljavljajo vse varovalke, 
ki so jih uporabili prvo leto: bančna 
garancija, osebna menica, plačilo v 
8 dneh po podpisu pogodbe: „Dve 
stvari pa nista bili napisani, kot 
smo bili dogovorjeni. Prva je, da je 
javni poziv objavljen za leto 2021 z 
možnostjo podaljšanja za dve leti 
pri predpostavki, da so plačane 
vse obveznosti do zavoda in vseh 
zavodov in ustanov v Ptuju. Tako 
bi moralo pisati. Druga pa, da se 
za vsako leto po podpisu pogodbe 
oz. aneksa plača franšiznina v do-
govorjenem znesku v osmih dneh. 
Drugače se mi zdi razpis dokaj v 
redu, saj bo omogočal prijaviteljem 
kar dolgoročno planiranje. Seveda, 
če imajo poštene namene, ne pa 
kot do sedaj, da je vedno nekdo 
izvisel z neplačilom – ali Zavod za 
turizem ali drugi javni zavodi. Niso 
se plačevale smeti, voda, elektrika, 
kar pa je najbolj žalostno, niso bili 
poplačani ljudje, ki so delali in se 
trudili v karnevalski dvorani.“
Pomisleke okrog vsebine raz-
pisa je izrazil tudi Aleš Ivančič in 
predlagal daljši prijavni rok. Ta se 
izteče 17. avgusta, sam pa je pred-
lagal, da se zaradi dopustov in 
možnosti prijave boljšega koncep-
ta podaljša za nekaj tednov. Merilo 
oziroma dodatne točke bi morale 
po njegovem biti namenjene prija-
viteljem iz lokalnega okolja. 
A dajanje prednosti kateremu-
koli ponudniku, ne glede na to, kje 
je sedež podjetja, bi bilo po mnenju 
Srečkovič Bolščeve nedopustno. 
Strinjajo se, da so 
varovalke nujne
Tako Vindiš kot Ivančič pravita, 
da vodstvu Zavoda za turizem Ptuj 
Ptuj  Javni poziv za Kurentovanje 2021, 2022 in 2023 vzbudil pomisleke članov sveta
Išče se izvajalec s poštenimi nameni
Čeprav je skupni cilj vseh, ki so pripravljali in usklajevali besedilo javnega poziva za izvedbo Kurentovanja za naslednja
dobrimi nameni, se je takoj po objavi zapletlo. Glede na vse dosedanje izkušnje se namreč želi vodstvo Zavoda za turizem P
so si očitno direktorica Tanja Srečkovič Bolšec in nekateri člani sveta tolmačili različno.
Slovenija, Podravje  Petina brezposelnih starih med 15 in 29 let
Ob nastanku krize mladi v prvih vrstah ‚za odstrel‘
Mladi, ki so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, kot je delo za določen čas, honorarno delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo, pr
podjetij …, so bili in ostajajo prve žrtve vsake krize. Delodajalcem je bilo namreč najlažje prekiniti tovrstne pogodbe oziroma sodelovanje, opozarjajo v sind
Pogoji javnega poziva so zahtevni, pa še vedno se pojavljajo predlogi, kako Zavod za tur
Andrej Klasinc: 
»Dodatna 
zaščita vedno 
dobrodošla«
Predsednik sveta zavoda 
Andrej Klasinc je zaplet, ki 
je sledil objavi, komentiral 
kratko in dejal, da se v 
svetu zavoda strinjajo z 
objavljenim pozivom, a bo 
treba pred podpisom pogodbe 
(ta je v pozivu kot vzorec) 
še bolj zaščititi zavod pred 
morebitno škodo: „Ker iščemo 
dolgoročnega partnerja, je 
razpis za tri leta, vendar bodo 
za nadaljevanje v naslednje 
leto morali biti izpolnjeni 
pogoji glede poravnanih plačil. 
Dodatna zaščita za zavod je 
zmeraj dobrodošla in možna 
pred podpisom pogodbe.“
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik sveta Zavoda za turi-
zem Ptuj Andrej Klasinc
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 7
petek  14. avgusta 2020   7V središču
Tudi ponudba študentskih del 
močno upadla
Epidemija je močno oklestila tudi ponudbo študentskih del. V 
lanskem letu je bilo julija na voljo približno 3.500 del, letos le okoli 
1.100. Posledično je tudi število izdanih napotnic oz. opravljenih 
ur za približno 40 % nižje glede na enako poletno obdobje lani. Še 
vedno je največ povpraševanja po študentih oz. dijakih v turizmu 
in gostinstvu, prav tako podjetja iščejo pomoč pri lažjih fizičnih 
delih, sledijo administrativna dela. Na drugi strani je največ upada 
v turizmu in gostinstvu, saj letošnja raven ni enaka lanski. Manj je 
del, ki so povezana z večjimi dogodki (saj teh praktično ni) – npr. 
delo hostes, v prodaji, organizaciji dogodkov ipd., ugotavljajo v 
E-študentskem servisu.
(Pre)zahtevni pogoji 
Zavoda za turizem?
• Zavod zahteva, da ima izbrani prostor (dvorana ali pre-
mični objekt) minimalno kapaciteto 2600 ljudi.
• Izvajalec mora zagotoviti organizacijo in izvedbo glasbe-
nega programa in gostinsko ponudbo v dvorani. Dogodki 
morajo potekati najmanj od 5. do 16. februarja 2021.
• Za sodelovanje v partnerstvu je izvajalec dolžan plačati 
najmanj 15.000 evrov neto na leto. V primeru višje sile in 
neizvedbe dogodka se mu znesek povrne, v primeru odsto-
pa od pogodbe pa zavod vplačani znesek obdrži.
• Pogodba se sklepa za tri leta, vsako leto se podaljša z anek-
som.
• Izvajalec krije tudi vse nastale stroške obratovanja v kar-
nevalski dvorani: ogrevanje, elektrika, zunanje in notranje 
čiščenje, varovanje, gasilci, WC-kabine, odpadki, tehnični 
vodja oz. koordinator, karnevalska dvorana, morebitno 
pluženje snega pred dvorano in drugo. Pravzaprav so vsi 
stroški, povezani z dvorano, breme izbranega izvajalca.
• V dvorani je izvajalec dolžan zagotoviti „lokalno kakovo-
stno vino“.
• Zavod zahteva brezplačen najem dvorane v več terminih, 
kot je bila navada tudi doslej: za izvedbo pogostitev po 
povorkah in podobno. Med drugim zahtevajo šest miz na 
VIP-prostoru, prost vstop na večerne dogodke, 3000 vsto-
pnic in 200 prepustnic za sponzorje (prost vstop na vse 
dogodke v dvorani). Število vstopnic in prepustnic je veza-
no na izvedbo projekta v tekočem letu.
• Organizator mora omogočiti Zavodu reklamiranje spon-
zorjev v dvorani.
• Pred prijavo na javni razpis organizator ne sme imeti 
odprtih zapadlih obveznosti do zavoda iz preteklih 4 let, pa 
tudi ne do vseh drugih ptujskih javnih zavodov in podjetij. 
V prihodnjih letih morajo biti vse obveznosti poravnane v 
največ 60 dneh od zaključka Kurentovanja.
• Če bo več prijavljenih kandidatov, bo izbira opravljena 
na podlagi štirih kriterijev: reference, realnost izvedbe in 
vrednost projekta, program prireditve in reference glasbe-
nih izvajalcev ter višina ponujene cene za sodelovanje pri 
projektu (minimalni znesek 15.000 evrov).
ničesar ne očitata, pač pa želita, da 
so stvari urejene in pregledne, da 
slučajno ponovno ne pade senca 
dvoma glede načina izvedbe tega 
največjega ptujskega projekta. 
Podobnega mnenja je tudi Serge-
ja Puppis Freebairn: „Na Zavod za 
turizem je v preteklosti letelo veli-
ko očitkov prav v povezavi z orga-
nizacijo kurentovanja, zato nam je 
vsem v interesu, da se to izpelje na 
čim bolj transparenten način.“
Direktorica zavoda Srečkovič 
Bolšečeva pa je povedala, da so 
člani sveta zavoda pred objavo 
prejeli čistopis, a naj bi nekateri 
kasneje vztrajali, da bi jih o tem 
morala še telefonsko obvestiti, 
zato je prišlo do nesporazuma: „Za 
predloge, ki so jih podali, smo se 
soglasno dogovorili, da jih vključi-
mo v pogodbo, vendar ne gre za 
bistvena odstopanja od sedanje. 
Torej mora biti še jasneje oprede-
ljeno, da se pogodba podaljša le, 
če izvajalec pravočasno poravna 
vse obveznosti. Dogovor je, da se 
tudi čistopis pogodbe pošlje pred-
hodno v pregled in potrditev.“
Se bo sploh kdo prijavil 
za izvedbo pod temi 
pogoji?
Glede na izkušnje zadnjih nekaj 
let se vsi strinjajo v eni stvari: va-
rovalke so nujne. Tokrat so jih že v 
poziv vnesli precej, dodatne bodo 
torej še ob podpisu pogodbe. A 
ščitenje interesa zavoda, ki je sicer 
razumljivo, je le ena plat zgodbe. 
Vprašanje je, kdo se bo pod temi 
pogoji prijavil, saj že doslej veli-
kega interesa ni bilo. V prihodnjih 
letih se med drugim tudi strošek 
najema dvorane prenaša na izbra-
nega izvajalca. Ta pa bo najprej 
moral zagotoviti primerno lokaci-
jo, saj izvedba v Qcentru prihodnje 
leto ni več mogoča.
a tri leta, enak, in sicer najti poštenega prijavitelja z 
Ptuj zavarovati z vsemi možnimi varovalkami. Te pa 
risilno odpiranje samostojnih 
dikatu Mladi plus.
ali planiram materinstvo. Mogoče 
pa delodajalca samo skrbi rast na-
talitete v Sloveniji ...«
Kot ugotavlja, je mlade svet 
grdo izpljunil. Meni, da so mladim 
večino služb zasedli drugi in za se-
boj pustili drobtinice, kot je delo 
za določen čas in druge negotove 
oblike dela. »S tem pa nas spre-
minjajo v novodobne sužnje siste-
ma. In potem delodajalca skrbi, ali 
nameravam pri svojih tridesetih 
kmalu imeti otroka? Ker si otroka 
res lahko privoščim s to čudovito 
službo za nedoločen čas, kjer bo 
delodajalec prekipeval od ekstaze 
ob mojem porodniškem dopustu, 
z neomajno in dobrosrčno pomoč-
jo države, z zelo dostopnim ne-
profi tnim stanovanjem oziroma z 
nizkimi cenami stanovanj in najem-
ninami, kjer najemodajalci odprtih 
rok dobrodušno sprejmejo druži-
nice, saj od radosti in navdušenja 
skačejo do stropa, kadar zagledajo 
otroke v svojem stanovanju,« je s 
kančkom ironije ubesedila polo-
žaj mladih, razkrila ključne težave 
družbe in odgovorila na statistične 
ugotovitve o odloženem materin-
stvu in upadu rodnosti.
Foto: profimedia/M24
Foto: ČG 
rizem Ptuj in druga občinska podjetja dodatno zaščititi.
Foto: ČG
Aleš Ivančič je predlagal daljši prijavni rok, ki se sicer izteče že 17. avgusta. 
Meni namreč, da bi zaradi dopustov in možnosti prijave boljšega koncepta 
bilo dobro rok prijave podaljšati za nekaj tednov.
Podravje  Regres v javnih podjetjih
DEM 1.800, KP Ptuj 1.750 evrov
Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja. Podjetja so ga praviloma dolžna 
izplačati do konca junija, razen v primerih težav z likvidnostjo, ko smejo plačilo 
zamakniti v jesenski čas. Najnižji znesek regresa je oblikovan glede na višino mini-
malne plače, ki je okoli 940 evrov bruto.
Preverjali smo, kakšne zneske 
regresa so zaposlenim izplačala 
podjetja v javnem sektorju – da so 
njihovi lastniki država ali lokalne 
skupnosti. V Komunalnem pod-
jetju (KP) Ptuj so regres v višini 
1.750 evrov izplačali 167 zaposle-
nim. Skupni stroški delodajalca 
iz tega naslova so znašali dobrih 
273.000 evrov. Podjetje je regres 
izplačalo v dveh delih: prvega 20. 
maja v znesku 1.200 evrov, druge-
ga 23. junija v znesku 550 evrov.
Nekoliko manj radodarni so bili z 
regresom v drugem ptujskem ob-
činskem podjetju, Javnih službah 
(JS) Ptuj. Direktor Alen Hodnik je 
povedal, da so izplačilo izvedli v 
skladu s tarifno prilogo h kolektiv-
ni pogodbi komunalnih dejavnosti. 
„Regres smo 18. junija izplačali v 
enem delu. Na zaposlenega je na-
kazilo znašalo 1.050 evrov, skupni 
strošek regresa za celotno družbo 
je bil blizu 150.000 evrov,“ je dejal 
Hodnik.
Enako višino regresa kot v JS 
Ptuj so zaposlenim odmerili v kidri-
čevskem Talumu. V skladu s kolek-
tivno pogodbo so zaposleni prejeli 
regres v znesku 1.050 evrov, izpla-
čali so ga 15. junija. Skupni strošek 
delodajalca za izplačilo regresa 
je znašal 1,5 milijona evrov. Člani 
uprave regresa niso prejeli.
V celjskih javnih komunalnih 
podjetjih Simbio in Vo-ka so delavci 
prejeli regres v znesku 1.200 evrov. 
Izplačali so jim ga že v marcu, in si-
cer v enem delu.
DARS: 1.450 evrov
V DARS-u, ki je prav tako v ne-
posredni državni lasti, so delav-
cem izplačali regres v višini 1.450 
evrov. Izplačilo so izvedli 17. aprila, 
v enkratnem znesku. Regresa niso 
prejeli člani uprave, celotni strošek 
izplačila regresa je podjetje breme-
nil za 1,8 milijona evrov.
Poizvedovali smo tudi v Drav-
skih elektrarnah Maribor (DEM). 
Točnih zneskov izplačil nam niso 
razkrili, posredovali so podatke o 
skupnem izplačilu in številu pre-
jemnikov. Regres so izplačali 10. 
maja, prejelo ga je 233 sodelav-
cev, strošek izplačila je bil okoli 
440.000 evrov. Če skupni znesek 
izplačila razdelimo s številom de-
lavcev, pridemo do zneska 1.885 
evrov. Sklepamo torej lahko, da 
so delavci DEM v povprečju prejeli 
okoli 1.800 evrov regresa.
Foto: Profimedia/M24
Med podjetji, v katerih smo poizvedovali po podatkih, so najvišje zneske 
regresa prejeli delavci DEM in Komunale Ptuj.
Foto: Dreamstime/M24
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 8
Na dnevih odprtih vrat se bodo 
prijavljene kmetije in podeželski 
projekti predstavili širši javnosti 
tako, da bodo ljudje obiskali kme-
tije in podeželje nasploh ter tako 
prišli v neposreden stik s pridelo-
valci in predelovalci hrane – akterji 
življenja in razvoja podeželja. Šte-
vilne kmetije in nosilci podeželskih 
projektov so že odprti za javnost, 
na ministrstvu pa so se zdaj odločili 
še za skupno promocijsko kampa-
njo, zato so jih povabili, da se prija-
vijo na dneve odprtih vrat.
S projektom se želijo tudi sim-
bolično zahvaliti tistim, ki pride-
lujejo lokalno hrano in ohranjajo 
podeželsko krajino, obiskovalce 
kmetij pa med drugim spodbuditi 
k aktivnemu preživljanju prostega 
časa in dopustov na podeželju, saj 
bodo le preko neposrednega stika 
spoznali in okusili njegove poseb-
nosti. Promocija je vezana na pro-
gram razvoja podeželja 2014-2020, 
sodelujejo pa lahko vsi upravičenci 
do teh sredstev. Na dnevih odprtih 
vrat bodo lahko predstavili svoje 
dejavnosti in naložbe, pripravili 
razne degustacije, oglede, delav-
nice ali pohode, nekateri pa tudi 
ponudili možnost koriščenja turi-
stičnih bonov. »Glede na prijave 
kmetij in projektov, ki jih beležimo, 
za dneve odprtih vrat očitno vlada 
velik interes, vendar o natančnem 
številu prijavljenih še ne moremo 
govoriti, saj se rok za prijavo še ni 
iztekel,« so nam sporočili z ministr-
stva za kmetijstvo.
Kdo bo odprl svoja 
vrata?
Ker se kmetije in nosilci projek-
tov prijavljajo neposredno na mini-
strstvo, pravi ptujski kmetijski sve-
tovalec Ivan Brodnjak, na njihovem 
zavodu nimajo podatkov o tem, 
katere kmetije iz regije bodo šle v 
skupne promocijske dneve. Pokli-
cali smo turistično kmetijo Firbas v 
Cogetincih v občini Cerkvenjak, kjer 
za promocijsko kampanjo sploh 
niso vedeli. »Tudi če bi, se za dne-
ve odprtih vrat ne bi odločili, saj je 
pri nas te dni že tako zelo živahno 
in nimamo časa še za dodatne ak-
tivnosti. Imamo turiste iz Slovenije 
in okoliških držav, ki pri nas dopu-
stujejo, naše kapacitete so po treh 
mesecih mrtvila zaradi epidemije 
zdaj na srečo povsem zasedene,« 
pojasnjuje Bojan Firbas.
Na kmetiji Lenart na ptujskem 
Mestnem Vrhu pa mlada prevze-
mnika vsakoletno promocijo mi-
nistrstva sicer poznata, a je letos 
organizirana v terminu, ko sta na 
dopustu. Se pa bosta gotovo prija-
vila prihodnje leto, saj gre za dobro 
stvar. »Med dnevi odprtih vrat slo-
venskih kmetij si vsako leto ogle-
dava kakšno kmetijo, da vidiva kaj 
novega, drugačnega, dobiva ide-
je,« pripoveduje Dominik Lenart. 
»Pravkar zaključujeva postavitev 
sirarnice, ki bo nova pridobitev na 
kmetiji. Sicer nas ljudje redno obi-
skujejo, če ne zaradi mleka iz mle-
komata, ki se je dobro prijel, še po-
sebej v zadnjih 'kriznih' mesecih, 
pa zaradi molznega robota. Tako 
rekoč vsak teden imamo organizi-
rane oglede z najrazličnejših kon-
cev Slovenije, v prihodnjih dneh, 
denimo, pričakujemo skupino iz 
Ško e Loke.«
petek  14. avgusta 20208 Kmetijstvo in podeželje
Slovenija, Podravje  Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov
Za neposreden stik s pridelovalci hrane
S kampanjo, ki bo letos potekala med 22. in 30. avgustom, želijo na kmetijskem ministrstvu kmetijam pomagati pri pro-
mociji.
Foto: M24
Slovenija  Prilagajanje podnebnim spremembam 
Še 10 milijonov evrov 
za kmetije
Kmetijsko ministrstvo je objavilo še en javni razpis za na-
ložbe. Namen razpisa, vrednega 10 milijonov evrov, je kme-
tijska gospodarstva prilagoditi podnebnim spremembam. 
Nepovratna sredstva zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja 
2014-2020. Predmet podpore so nakup in postavitev mrež proti toči 
ter rastlinjakov in pripadajoče opreme, ureditev trajnih nasadov, 
ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika, 
nakup in postavitev namakalne opreme ter nakup kmetijske mehani-
zacije, ki ima izrazito okoljski učinek.
Najnižji znesek javne podpore je 2.000 evrov na vlogo. Vlagatelji, ki 
so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014-2020 
iz tega podukrepa pridobijo do vključno milijon evrov javne podpore, 
upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, pa do vključno tri 
milijone evrov. 
Vlogo je treba vložiti v elektronski obliki na Agencijo RS za kmetij-
ske trge in razvoj podeželja od 31. avgusta do vključno 4. novembra. Foto: m24
Slovenske kmetije med 22. in 30. avgustom vabijo na dan odprtih vrat.
Dejstvo je, da je bilo seno v pre-
teklosti najpomembnejša zimska 
krma za krave molznice. Starejši 
znajo povedati, da sta bila tisto 
mleko in meso tudi boljšega okusa, 
kot sta danes, ko krave zunaj paš-
ne sezone večinoma jedo silirano 
hrano. Odkar so s konvencionalne 
reje prešli na seneno, ugotavljajo 
člani Zavoda Seneno, na njihovih 
kmetijah ni več neprijetnega vonja 
po silaži, ampak samo še vonj po 
senu vrhunske kakovosti. Peter 
Apat s Turistične kmetije Apat iz 
Šoštanja, ki je postala prvi pridelo-
valec s certifi katom Seneno mleko 
v Šaleški dolini, pravi, da je bila 
odločitev za seneno pridelavo pov-
sem osebna, vanjo pa ga je vodila 
želja, da naredi nekaj za svoje otro-
ke in njihovo prihodnost.
Krave se počutijo bolje 
in so v dobri kondiciji
»Če kravam ponudite najboljšo 
silažo in najboljše seno, bodo ved-
no najprej pojedle seno. To je zelo 
pomemben znak, kaj jim je bolj 
všeč. Živali jedo krmo, ki jo imajo 
najraje, vi pa dobite meso oziroma 
izdelke najboljše kakovosti. Tudi 
zdravje naših krav se je ob preho-
du na krmljenje brez silaže izbolj-
šalo. Krave so v zelo dobri kondiciji 
in imajo zanemarljivo malo težav s 
parklji.«
Usmeritev v ekološko 
kmetovanje
Vrnitev k staremu načinu kmeto-
vanja in prizadevanje za ekološko 
pridelavo je v izbiro sena kot edine 
prehrane živali vodila tudi prleški 
kmetiji Zadravec od Miklavža pri 
Ormožu in Kosec iz Ivanjkovcev, ki 
prodajata seneno meso. »Na naši 
kmetiji se od nekdaj nagibamo k 
proizvodnji zdrave hrane, saj se za-
vedamo, da je to zelo pomembno 
za ohranjanje zdrave populacije. 
Veliko znanja smo črpali od naših 
prednikov in bili med prvimi v Slo-
veniji, ki smo leta 1999 vstopili v 
ekološko kmetovanje,« pripovedu-
je Matej Zadravec. »Kasneje smo 
opustili še silažo in povem lahko, 
da se živali od takrat počutijo bolje. 
Šli smo še korak naprej in zgradili 
razsekovalnico, pakirnico, hladilni-
co in zorilnico za naše meso, saj so 
se pojavili kupci z visokimi standar-
di.« Na kmetiji Kosec so pred leti 
prenehali mlečno proizvodnjo in 
se zaradi velikega deleža travinja 
in površin v območju z omejenimi 
možnostmi usmerili v ekološko 
kmetovanje.
Sušenje sena 
je preveč odvisno 
od vremena
Jože Verbič s Kmetijskega inšti-
tuta Slovenije priznava, da je suše-
nje sena odvisno od vremena, kar 
je minus točka v primerjavi s sili-
ranjem, je pa zato velika prednost 
sena večja vsebnost sladkorjev. 
Poleg tega seno živali spodbuja 
k prežvekovanju in s tem prispe-
va k dobremu delovanju vampa. 
»Rezultati kažejo, da je mogoče 
s kakovostnim senom dosegati 
podobne ali večje mlečnosti kot s 
travnimi silažami.«
Toda kmetije, ki želijo pridelova-
ti in prodajati seneno meso, mora-
jo upoštevati pet osnovnih zahtev, 
pojasnjuje Andreja Kolar z Inštituta 
za kontrolo in certifi kacijo pri mari-
borski univerzi. 
V času rastne dobe morajo biti 
živali na paši, krmljenje silažnih bal 
in koruzne silaže je prepovedano, 
prav tako tudi GSO rastlin in moč-
nih krmil. Pri zdravljenju z antibi-
otiki je treba upoštevati dvakrat 
daljšo karenčno dobo, hkrati pa 
mora izdelek iz senenega mesa 
vsebovati vsaj 60 odstotkov sene-
nega mesa, da se lahko uporablja 
označba Seneni.
Slovenija, Podravje  V sklopu projekta Seneno meso in mleko zaživel še portal Seneno
Seneno zaenkrat kot butična tržna niša
Da je brez silaže mogoče doseči odlične rezultate reje, so prepričani zagovorniki hranjenja goveda po pravilih »seneno«, ki so združeni v Zavodu 
močnih krmil. Kot v časih naših babic in dedkov imajo na jedilniku večinoma seno, poleti pa se pasejo. Sliši se prijazno do živali, ekološko, 
Foto: SD
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  14. avgusta 2020   9Kmetijstvo in podeželje
Seno da manj energije in 
beljakovin
In prav seneno mleko in meso pomenita alternativno možnost 
za ohranitev prireje mleka in mesa na območjih z omejenimi 
možnostmi za kmetovanje, poudarjajo strokovnjaki. Zato 
je cilj gibanja Seneno vzpostaviti celotno proizvodno verigo 
od travnika do krožnika in s sodobnimi prodajnimi pristopi 
zagotoviti dostojne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov. 
»Silaža se je v Sloveniji pojavila že v začetku 20. stoletja, a se 
kot prehrana goveda ni razširila vse do leta 1970, ko so kmetje 
začeli kupovati traktorje s priključki za spravilo krme in 
začeli graditi stolpne silose. Silaža je začela iz krmnih obrokov 
postopoma izrivati seno. Po štirih desetletjih se odpirajo nove 
priložnosti na področju prodaje senenega mleka in danes nas 
zanima ravno nasprotno kot nekoč, in sicer, ali je mogoče 
molznice rediti brez silaže in kakšne rezultate reje je mogoče pri 
tem dosegati,« se sprašuje Jože Verbič s Kmetijskega inštituta 
Slovenije. »Rezultati analiz krme s slovenskih kmetij kažejo, da 
seno po energijski vrednosti v povprečju zaostaja za travnimi 
silažami za približno 15, po vsebnosti surovih beljakovin pa 
za več kot 30 odstotkov. A te razlike niso le posledica načina 
spravila, torej sušenja ali siliranja, temveč tudi načinov 
gospodarjenja na travinju. Za ovrednotenje dejanskih razlik 
med sušenjem in siliranjem bi namreč morali primerjati krmo s 
travnikov s podobno sestavo ruše, ki je pokošena ob primerljivi 
starosti.«
Foto: SD
Dornava je status obmejnega 
problemskega območja pridobila, 
ker je gostota poselitve padla pod 
slovensko povprečje, Poljčane, ker 
se jim je zmanjšal koefi cient razvi-
tosti, Rogaška Slatina pa zaradi po-
ložaja, saj tako skupaj z drugimi ob-
činami v Posotelju sestavlja sklenje-
no obmejno problemsko območje. 
Zemljevid problemskih obmejnih 
območij se na novo sestavlja vsaki 
dve leti. V Spodnjem Podravju sta 
oblikovani dve takšni območji: or-
moški konec z občinami Ormož, 
Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, 
tem se je sedaj pridružila še Dor-
nava. Drugo obmejno problemsko 
območje so Haloze z občinami 
Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, 
Majšperk, Žetale in Makole, po no-
vem se na to območje navezujejo 
še Poljčane. Halozam sosednje 
problemsko obmejno območje je 
Posotelje, kamor je od letos po no-
vem vključena Rogaška Slatina.
Na voljo 20 mio evrov 
za brezobrestno 
kreditiranje
Za našteta obmejna problemska 
območja, kakor tudi druga v Slove-
niji, skupaj jih je 90, je na Sloven-
skem regionalnem razvojnem skla-
du na voljo 20 milijonov evrov za 
brezobrestno kreditiranje. Razpis 
je že objavljen, upravičenci bodo 
oproščeni plačila vodenja stro-
škov postopka in stroškov skle-
panja posojilne pogodbe. Možen 
je tudi 6-mesečni moratorij, doba 
vračanja kredita je do pet let. Pro-
silci lahko zaprosijo za brezobre-
stno posojilo v višini od 5.000 do 
50.000 evrov. Razpisana sredstva 
so v temelju namenjena gospo-
darstvu, prosilci so lahko pravne 
osebe v gospodarskih dejavnostih, 
samostojni podjetniki in zadruge 
s sedežem ali poslovno enoto na 
problemskem obmejnem obmo-
čju, pogoj je, da so bili v register 
vpisani pred letom 2018. S kredi-
tom je možno pokriti sto odstot-
kov investicije, brez DDV. Kreditna 
sredstva bodo namenjena nakupu 
oziroma gradnji poslovnih zgradb 
ali prostorov, nakupu nove ali ra-
bljene opreme in delovnih stro-
jev, pokrivanju administrativnih in 
drugih rednih stroškov poslovanja 
(tudi plačam, oglaševanju …). Prvi 
rok za oddajo vlog je letošnji 24. 
avgust, drugi pa 9. oktober. Pro-
jekt, za katerega bo prosilec prejel 
kreditna sredstva, mora biti kon-
čan do konca junija prihodnje leto.
Spodnje Podravje  Obmejna problemska območja
Ormoško, Haloze in po novem tudi Dornava
Vlada je na 26. redni seji v sredini julija novelirala uredbo o obmejnih problemskih območjih. Na seznam občin s tem 
statusom je dodala pet novih. Med njimi so ena s Ptujskega polja (Dornava) in dve z roba Haloz (Rogaška Slatina in 
Poljčane).
Foto: M24
Zaradi koronske krize bo v Sloveniji za pridelavo in predelavo hrane 
več denarja.
Slovenija  Prerazporeditev evropskih sredstev v 
programu razvoja podeželja
Več denarja za 
pridelavo hrane
Evropska komisija je v odzivu na koronsko krizo prerazpo-
redila skoraj 22 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija nameni-
la kmetijski pridelavi in predelavi.
Spremembe v programu razvoja podeželja 2014-2020 bodo omo-
gočile zagon večjega števila investicij, ki se nanašajo na pridelavo 
hrane in krepitev odpornosti prehranskega sistema v Sloveniji. Ker je 
bil glavni cilj sprememb podpora pridelavi hrane, so bila sredstva pre-
razporejena z nekmetijskih postavk. Kot pojasnjujejo na kmetijskem 
ministrstvu, je tako kmetijski del pridobil 21,7 milijona evrov, od tega 
bo 11 milijonov namenjenih primarni kmetijski pridelavi, 7,7 milijona 
predelavi, trije milijoni evrov pa za gradnjo namakalnih sistemov.
Pri kmetijski pridelavi in predelavi so po novem višje tudi stopnje 
javne podpore za tisti del investicij, ki prinašajo večjo odpornost pre-
hranskega sistema, in sicer največ, kolikor dovoljuje evropska zako-
nodaja. Da bi zagotovili hitrejšo likvidnost v kmetijstvu, živilstvu in na 
podeželju, pa se je poleg tega z dosedanjih 30 na 50 odstotkov pove-
čal tudi delež predplačil.
Foto: Wikipedia
Seneno. Njihove živali ne jedo nič silaže in malo 
tudi nostalgično. Pa je tudi ekonomično?
Foto: SD
Ker je senena prireja mesa in mleka tehnološko zahtevnejša in dražja, veliki kmetje ostajajo pri siliranju krme.
Odkupna cena ne 
pokrije stroškov
Ivan Brodnjak, ptujski kmetijski 
svetovalec, je prepričan, da je kme-
tovanje po načelu Seneno danes 
tržna niša, ki si jo lahko privoščijo 
butični rejci, prikimava pa mu tudi 
govedorejec iz Trnovska vasi Ro-
man Korent. »Prireja mleka brez 
hranjenja živali s silažo je tehnolo-
ško zahtevnejša in dražja, standar-
di so visoki, odkupna cena nikakor 
ne pokrije stroškov,« pravi Korent, 
Brodnjak pa dodaja, da mlekarne 
z izjemo celjske niti ločeno ne zbi-
rajo senenega mleka. »Nekoč so 
imeli kmetje manjše število krav, 
te so poleti jedle travo na paši, 
ostalo pa je je še dovolj za zimsko 
spravilo. Danes imajo rejci velike 
hleve in posledično velike potrebe 
po hrani, to pa lažje zagotovijo s 
silažo kot senom. Poleg tega si pri 
senu odvisen od vremena; letos je 
na primer ekstremno muhasto in je 
travo težko dobro posušiti, zato bi 
potrebovali dosuševalnice.«
Potrebnih več travnih 
površin
V ptujski mlekarski zadrugi 
senenega mleka zaenkrat ne od-
kupujejo, saj zanj ni niti zadostne 
ponudbe niti povpraševanja, pravi 
direktor Janko Petrovič. »Kriteriji 
so strogi, saj mora rejec živali vse 
leto hraniti s senom. Veliki rejci tež-
ko zagotovijo dovolj sena za živali, 
saj te večino trave poleti popasejo 
in je ne ostane dovolj še za sušenje 
za zimo. Torej bi kmetje za seneno 
pridelavo potrebovali bistveno več 
travniških površin, kot jih imajo. 
Siliranje krme je sorazmerno eno-
stavno in cenovno ugodno, stroški 
samo senene hrane pa previsoki, 
da bi zdržali ekonomiko. Seveda bi 
si take prireje želeli, potrošnikom 
se zdi gotovo privlačna, a v pov-
prečju še niso pripravljeni toliko 
več plačati za seneno mleko. Do 
takrat senena prireja ostaja kot 
nišni proizvod za manjše rejce, za 
večje organizirane sisteme, ki mo-
rajo zagotoviti kontinuirano os-
krbo čez vse leto, pa zaenkrat ne 
pride v poštev.«
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  14. avgusta 2020Ljudje in dogodki10
Ptuj  Festival Dojiva se 2020
Dojiva se: 
vedno in povsod
V začetku avgusta obeležujemo svetovni teden dojenja. Že 
vrsto let sočasno s tem poteka tudi festival dojenja, ki pa je 
letos na Ptuju potekal v spremenjeni obliki.  
Svetovni teden dojenja, ki ga obeležujemo od 1. do 7. avgusta, iz-
postavlja pomen dojenja otrok po vsem svetu. Spodbujanje in podpora 
doječim materam pri tem predstavljata zelo pomemben segment. Za to 
si prizadevajo različne organizacije. Prav temu je namenjen tudi festival 
Dojiva se, ki ga od leta 2013 organizirajo po več slovenskih mestih, med 
drugim tudi na Ptuju. V ta namen potekajo delavnice, stojnice in ostali 
družabni dogodki. Letos sicer zaradi epidemiološke situacije v povsem 
spremenjeni obliki. Manjši dogodek, ki so ga izpeljali v soboto dopoldan 
v mestnem park, je bil namenjen izmenjavi izkušenj med mamicami ter 
delitvi vodnikov z nasveti za dojenje z naslovom Zaupam si. Še vedno 
se namreč mnoge mame srečujejo s težavami pri dojenju, zato prene-
katera odneha. V družbi namreč velja, da ima dojenje enakovredno al-
ternativo: to so dodatki oziroma adaptirano mleko. Kar pa nikakor ni 
enakovredno materinemu mleku.
Koordinatorki festivala Petra Kolarič in Mojca Lenart sta z izvedbo za-
dovoljni, saj jim je služilo tudi vreme, ki jim je omogočilo izvedbo dogod-
ka na prostem. Seveda pa ta letos ni primerljiv z lanskoletnimi dogodki, 
ko je bil dogodek izpeljan v bistveno večjem obsegu. »Zadovoljni smo 
z obiskom. Letos na lokacijah žal nismo ponudili programa kot prejšnja 
leta, pa se jih je kljub temu oglasilo lepo število. Prevzele so svoj vodnik 
Zaupam si in večina od njih je prejela tudi nagrado. Mamice so izrazile 
hvaležnost, da festival obstaja. Veliko jih je povedalo, da so si ogleda-
le tudi brezplačna spletna predavanja, ki so potekala ves teden. Bilo je 
prijetno vzdušje in po festivalu ostajajo pozitivni vtisi,« sta vtise strnili 
organizatorki.  
Foto: DK 
Utrinek s festivala Dojiva se, ki je bil v prvi vrsti namenjen delitvi vodnikov 
za dojenje.  
Zagojiči  Nov gasilski dom
Gradnja pri koncu
Gradnja novega gasilskega doma v Zagojičih je končana, ure-
jajo še okolico, predvidoma bodo vsa dela končana do konca 
septembra.
Nov gasilski dom v Zagojičih je gradila zadruga Lipa Lenart, vrednost 
del je 650.000 evrov, investitor je bila občina Gorišnica. V objektu so 
dve gasilski garaži, dvorana, ki lahko sprejme 150 ljudi, kuhinja, sejna 
soba, garderobe, sanitarije, v mansardi je prostor, namenjen delovanju 
skupine tamburašev. Gradnja je potekala dve leti, saj so gasilci do zad-
njega lahko koristili stari dom. Ko je bila gradnja novega do faze, da so 
lahko gasilska vozila in opremo preselili, so stari dom porušili. Sledilo je 
urejanje okolice, vključno z asfaltiranjem površin, do konca septembra 
bodo dela v celoti zaključili.
Gasilski dom v Zagojičih pa ni edini novi v občini Gorišnica. Nedolgo 
nazaj so se odprtja novega gasilskega doma veselili v Mali vasi. Že pred 
leti so gasilski dom z veliko dvorano zgradili v Gajevcih, obnovljena sta 
gasilska domova v Zamušanih in Muretincih. Župan Jože Kokot napove-
duje obnovo gasilskega doma v Forminu, želi si tudi trajnostne rešitve 
za gasilce PGD Gorišnica. Razmišlja, da bi nov gasilski dom gradili nekje 
na obrobju naselja, a do soglasja o novi lokaciji z gasilci za zdaj še niso 
prišli. Ena izmed možnih lokacij bi bila po županovih besedah pri novo 
nastajajočem športnem stadionu, druga pa v smeri Zamušanov in čistil-
ne naprave v Gorišnici.  
Foto: MZ
Pogled na lepo urejen nov gasilski dom
Na Ptuju in še v enajstih drugih 
mestih oz. krajih se bodo v okviru 
letošnjega mednarodnega festi-
vala Dnevi poezije in vina odvili 
številni pesniški in spremljevalni 
dogodki. Svoje pesniške stvaritve 
bodo predstavili priznani pesniki 
in pesnice iz desetih držav sveta. 
Festival Dnevi poezije in vina se je 
razvil v enega najpomembnejših 
mednarodnih pesniških festivalov 
v tem delu Evrope. Poezija se bo 
v najstarejšem slovenskem mestu 
tudi letos prepletala z najodličnej-
šimi slovenskimi vini in vinskimi do-
godki (vinski oltar, huda pokušnja, 
okrogla miza Vino in umetnost), 
zanimivimi spremljevalnimi dogod-
ki za vse generacije in veliko dobre 
glasbe. Od 26. do 29. avgusta se 
bo za pesniške in druge dogodke 
na Ptuju odprlo skoraj dvajset iz-
jemnih prizorišč. Pesniško branje 
v temi bo potekalo tudi v rovu 
pod gradom. Predstavili se bodo 
nominiranci festivala mlade lite-
rature 2020 Urška pred Urško. V 
Mestnem parku bo potekala kre-
ativno-glasbena delavnica Ritem 
povezuje. V Domu kulture bodo 
uživali tudi najmlajši na pravljično-
-poetičnih uricah z Liljano Klemen-
čič. Na ptujskem gradu bo potekal 
pesniški turnir, glasbeni dogodek 
Ptuj – vrtiljak bo gostila mestna 
tržnica. Osrednji festivalski oder 
pa bo že po tradiciji na Vrazovem 
trgu. V pesniškem vzdušju pa bo 
živelo še več drugih prizorišč. 
Osrednja gosta 24. mednarodne-
ga festivala Dnevi poezije in vina 
bosta italijanska pesnica Patrizia 
Cavalli, ena najperspektivnejših so-
dobnih italijanskih pesnic, in škot-
ski pesnik ter pisatelj John Burnsi-
de, prejemnik številnih nagrad, 
tudi prestižne nagrade T. S. Eliota. 
Odprto pismo Evropi (Utihnimo, 
prisluhnimo!) je letos napisala in 
ga bo na Ptuju tudi prvič prebrala 
madžarska pesnica in prozaistka 
Krisztina Tóth. Gre za eno najbolj 
branih in priljubljenih madžarskih 
avtoric, ki je doslej izdala 10 pesni-
ških zbirk in šest proznih del. Njena 
dela so prevedena v 15 jezikov. 
Vsi dogodki letošnjega festivala, 
ki bo potekal v slovenskem in an-
gleškem jeziku, bodo brezplačni.
Ptuj  24. mednarodni festival Dnevi poezije in vina
Mesto kulture in tradicije, ki se zaveda 
svojega poslanstva  
Ptuj je letos eno izmed tistih mest, kjer bo moč kulture v tem poletju še veliko bolj odmevala kot sicer ne samo zaradi 
koronakrize, temveč tudi zaradi tega, ker so organizatorji dokazali, da so tudi izredne razmere lahko priložnost za 
kulturo, četudi v nekoliko prilagojeni obliki. Slovenska prestolnica kulture tudi v teh časih ostaja prepoznavno medna-
rodno pesniško stičišče.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj bo letos gostil že 24. mednarodni festival Dnevi poezije in vina. Od 26. do 29. avgusta bodo s poezijo navduševali priznani pesniki in pesnice iz 
desetih držav sveta.
Za obnovo so se v Stopercah 
odločili zaradi dotrajanosti oltarja. 
»Barva je zaradi vlage na stebrih že 
odstopala,« je pojasnil župnik Ciril 
Čuš. Zato so v župniji sklenili, da 
začnejo akcijo zbiranja denarja za 
obnovo oltarja. Na kulturnem mi-
nistrstvu sredstev za obnovo niso 
prejeli, potreben denar so zbrali 
z nabirkami od maš in pogrebov, 
sredstva so prispevala še gospo-
dinjstva in različni dobrotniki. O 
znesku, koliko je zbrala župnija, 
Čuš ni želel govoriti. »Ne morem 
govoriti niti o točnem znesku, saj 
obnova še ni končana. Ničesar pa 
nisem odločal sam, vse je bilo od-
ločeno po posvetu z gospodarskim 
svetom,« je še dejal. 
Za več informacij smo se tako 
obrnili na izbranega konservatorja 
Miho Legana iz Žužemberka. Po-
vedal je, da si je oltar prvič ogledal 
septembra lani, nato je sledil sesta-
nek z zavodom za varstvo kulturne 
dediščine, ki nad delom tudi bdi. 
»Oltar smo demontirali in odpeljali 
v delavnico ter najprej izvršili zatira-
nje insektov ter impregnacijo oltar-
ja,« je povedal Legan iz Suhe kra-
jine. Oltar je namreč napadel črv, 
naredila se je tudi goba, lepila so že 
popustila, prav tako so bili spoji že 
razmajani. »Oltar je tudi močno po-
sivel, in sicer zaradi dima od sveč. 
Bil je videti puščoben. Očistili smo 
ga ter naredili pozlato, odstranili 
stare preslikave,« je dejal. Sicer pa 
sta največje zgodovinske in ume-
tniške vrednosti stranska kipca na 
oltarju. »Svetnika Lenart in Peter 
sta deli Jožefa Strauba, ki velja za 
enega od pomembnejših baroč-
nih kiparjev nemškega rodu,« je 
izpostavil. Ob tem je priznal, da se 
obnovi svetnikov še ni lotil, saj bo 
okrog obnove kipov potekal pose-
ben sestanek. Legan še domneva, 
da sta bila kipa prinesena od dru-
god, ugiba tudi, da oltar prvotno 
ni bil načrtovan za cerkev v Stoper-
cah. »Nenavadno je, da bi prvotno 
naredili manjšega in ga nato po-
večevali po meri cerkve. Vendar 
gre zgolj za domnevo, datumov ali 
zapisov o prvotnem oltarju pa žal 
nismo zasledili.«
Kdaj bo oltar dokončan, še ni 
znano. Je pa že postavljen in se 
z Antonom Puščavnikom v sredi 
razgleduje po cerkveni ladji.
Majšperk  Oltar Antona Puščavnika že sije v novi podobi
Obnova oltarja bo stala okrog 18.000 evrov
Osrednji oltar v župnijski cerkvi v Stopercah je deležen celovite obnove. Restavriranje oltarja, ki je bil večkrat dograjen 
in že obnovljen, naj bi stalo 18.000 evrov, je zaupal Miha Legan, ki je bil izbran za restavratorsko-konservatorska dela.
Foto: Mojca Vtič
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  14. avgusta 2020 Turizem   11
V Piranu je bilo do 9. avgusta 
unovčenih 63.899 turističnih 
bonov, s tem vladnim ukrepom 
pomoči turizmu po epidemiji covi-
da-19 se je v to občino steklo 9,9 
milijona evrov. Tudi sicer so obalne 
občine pritegnile veliko interesa 
oddiha željnih Slovencev: v Izoli 
je bilo unovčenih 18.042 bonov 
v vrednosti 2,8 milijona evrov, v 
Kopru 12.272 bonov v vrednosti 
1,7 milijona evrov in v Ankaranu 
11.357 bonov v vrednosti 1,6 milijo-
na evrov.
V skladu s pričakovanji so veli-
ko pozornosti deležna tudi alpska 
turistična središča. V Kranjski gori 
je bilo tako unovčenih 25.413 tu-
rističnih bonov, skupno vrednih 
3,4 milijona evrov. V Bohinju so jih 
upravičenci unovčili 21.497 v vred-
nosti 2,8 milijona evrov in na Bledu 
12.248 v skupni vrednosti 1,7 milijo-
na evrov.
Za dopustnike je pričakovano 
zanimiv tudi Bovec, kjer je Furs 
naštel 12.607 unovčenih bonov v 
vrednosti 1,5 milijona evrov. V Ob-
čini Tolmin je bilo unovčenih 6077 
bonov v vrednosti 656.700 evrov.
Nenazadnje pa so polne tudi 
slovenske termalne destinacije, je 
moč razbrati iz podatkov. Tako so 
v brežiški občini prebivalci Slove-
nije unovčili 18.318 bonov v vred-
nosti 2,6 milijona evrov. Moravske 
Toplice so pritegnile obiskovalce 
z 18.131 boni, zapravili so jih za 2,7 
milijona evrov. Ponudniki v Obči-
ni Podčetrtek so zaenkrat prejeli 
nekaj manj kot dva milijona evrov 
iz 13.790 bonov, v Občini Zreče 1,1 
milijona evrov iz 7913 bonov, v Ob-
čini Laško 1,1 milijona evrov iz 6960 
bonov in v Občini Rogaška Slatina 
636.200 evrov iz 4139 bonov.
V ljubljanski mestni občini je bilo 
unovčenih 3245 turističnih bonov 
v vrednosti 396.800 evrov, v ma-
riborski 2266 bonov v vrednosti 
296.200 bonov, v Občini Postojna 
Slovenija, Podravje  Doslej unovčenih 50 milijonov evrov turističnih bonov 
Večina turističnih bonov še ni izkoristila
Do 9. avgusta letos so upravičenci deloma ali v celoti unovčili 361.232 turističnih bonov v vrednosti 49,71 
milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (Furs). Daleč največ bonov je bilo izkoriščenih v Občini 
Piran, ki ji sledita Kranjska Gora in Bohinj. Podatki Fursa kažejo, da je bilo doslej v celoti ali delno unov-
čenih 17,6 odstotka bonov in porabljene nekaj manj kot 14 odstotkov njihove vrednosti.
Foto: Sta/M24
Po pričakovanjih so Slovenci največ bonov izkoristili za letovanje ob obali, v alpskih turističnih središčih in termah.
Ko je „prekleta država“ 
samo še en izraz nemoči ...
Ptujsko kulturnozgodovinsko bogastvo ni od včeraj, 
ima že tisočletno zgodovino. Temu primerno bi moralo 
biti tudi upravljanje oz. ravnanjem z njim, ne glede na to, 
ali je lastništvo opredeljeno kot državno ali lokalno. Ko 
se npr. začne rušiti obzidje na ptujskem gradu, smo vsi v 
zraku. Obtoževanja o tem, kdo je kriv in kdo ni, si sledijo 
kot gobe po dežju. Kot da bi komu to koristilo! Kvečjemu 
se le kopiči negativna energija, ta pa rešitve ne prinaša. 
Ko je nekdanja velika Skupščina občine Ptuj leta 1989 
sprejela odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in 
zgodovinskih spomenikov na svojem območju, ga ni 
objavila zato, da bi imela en dokument več, temveč 
zato, da bi zagotovili ohranitev in posebno varstvo 
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih vrednot. Leta 
2008 je na podlagi strokovnih podlag, ki jih je izdelal 
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE 
Maribor, ptujski mestni svet obravnaval delovno gradivo 
o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov 
lokalnega pomena na območju MO Ptuj, a v 12 letih do 
odloka ni prišla. Zataknilo se je pri uvrščanju novih 
spomenikov v varovanje, ker kot so takrat nekateri dejali, 
„vsake pasje ute“ pa res ni treba varovati. Tudi zato 
spomenike na Ptuju še vedno varuje stari odlok. A le na 
papirju.
Arheološka stroka ptujsko-ormoškega pokrajinskega 
muzeja že vsa leta opozarja na slabo stanje 
kulturnozgodovinskih spomenikov v mestu, odziva pa 
ni. Tudi vsi simpoziji, takšne in drugačne strokovne 
obravnave ne koristijo, če niso podprti s konkretnimi 
dejanji in denarjem. Lokalna skupnost bi morala prva 
skupaj s stroko imeti pregled nad stanjem našega 
kulturnozgodovinskega bogastva, da bi lahko sestavili 
prednostno listo sanacij. Koga smo zavarovali ob zaprtju 
druge poti na grad? Zgolj turiste ali tudi domačine – tiste, 
ki živijo pod pretečo nevarnostjo? Kako dolgo bo treba 
spet čakati na sanacijo, znova 55 let? Že leta 1989 je bil 
namreč sprejet ureditveni načrt za grajski kompleks; 
takrat je bil še v rokah lokalne skupnosti. Zgodilo se ni 
nič.
Na grajskem hribu smo v zadnjih desetletjih izgubili 
veliko ne samo pri varovanju samih spomenikov, temveč 
tudi v ponudbi storitev. Še vedno ne vemo, kaj bomo 
z nekdanjo grajsko žitnico, tudi zahodni grajski stolp 
sameva. Turnirski prostor je slabo izkoriščena površina. 
Kako lahkotno smo se poslovili od grajske restavracije! 
Pa tudi od ideje, da bi ptujski grad postal eden izmed 
slovenskih protokolarnih objektov.
Ptujčani smo zelo ponosni na svoj grad. Ko se z 
različnih poti vračamo domov, nam ob pogledu nanj 
že z velike razdalje zaigra srce. Ob snovanju najboljše 
turistične strategije v zadnjih treh desetletjih – mesto jo 
je predstavilo leta 1992 – je večina sodelujočih v anketi 
grad postavila na prvo mesto kot osrednji turistični 
subjekt. Odgovorni za turistični razvoj mesta tega niso 
izkoristili, da bi pripravili projekt, ki bi grajski kompleks 
varoval kot spomenik, hkrati pa z dodatno ponudbo 
poskrbel, da bi lahko polno živel. Po prenosu v državno 
last so stvari postale kompleksnejše in še bolj zapletene, 
muzealci pa stisnjeni v kot, brez velikih možnosti, da bi 
lahko še v večji meri opravljali svoje osnovno poslanstvo. 
Tudi tega, kar se je v vseh letih nabralo pri arheoloških in 
drugih zaščitenih izkopavanjih, ne morejo predstaviti, ker 
mesto nikoli v vsej svoji zgodovini ni našlo prave rešitve 
za arheološki muzej.
Tako pri treh mostovih (oziroma tudi četrtem, 
železniškem), ki vodijo v mesto, prave poti za grajski 
kompleks doslej ni našla niti lokalna skupnost niti država, 
četudi bi morali, ko gre za grajski kompleks, delati 
skupaj. V tem kontekstu je razumeti nejevoljo vseh tistih, 
ki so ob zadnjih poškodbah na grajskem hribu svoje 
nezadovoljstvo izrazili z besedami: „Prekleta država!“ 
K
o
m
e
n
ti
ra
m
o
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski grad ima eno najlepših vedut.
Bodo veljavnost bonov
podaljšali v leto 2021?
Po podatkih Turistično-gostinske zbornice Slovenije je 
zunajpenzionska poraba nižja od pričakovane, »preseneča 
pa nas tudi dokaj nizek delež unovčenih bonov«, je povedal 
direktor Fedja Pobegajlo. Zato je po oceni zbornice smiselno 
podaljšati možnost unovčevanja bonov do naslednje 
pomladi ter sprejeti dodatne ukrepe za pomoč turističnemu 
gospodarstvu.
Pobegajlo se je v odgovoru na vprašanje dotaknil še 
nekaterih primerov slovenske turistične ponudbe, ki so 
zaradi neustreznosti (polomljeno pohištvo, umazane brisače 
ipd.) v zadnjih tednih odmevali v javnosti, zlasti na spletnih 
družbenih omrežjih. »Po našem mnenju je eno izmed osnovnih 
vodil slovenskega turizma kakovost storitev, zato menimo, 
da ji morajo vsi ponudniki posvečati veliko pozornost. 
Verjamemo pa, da gre pri vaši omembi za posamične primere 
ter da je velika večina gostov zadovoljna s storitvami,« je še 
dodal.
Foto: M24
Skupno je do bona upravičenih 
2,08 milijona prebivalcev Slovenije
Skupna vrednost bonov je 356,9 milijona evrov. Vsak polnoleten 
prebivalec je od države prejel bon v vrednosti 200 evrov, 
mladoletnim pa pripada 50 evrov. Doslej je bone unovčila manj kot 
petina vseh prejemnikov.
Foto: sta /M24
pa 1184 bonov, vrednih 128.000 
evrov.
Slovenci raje na 
morje in v terme kot v 
raziskovanje pokrajine
Podatki potrjujejo opažanja 
Turistično gostinske zbornice Slo-
venije (TGZS). »Po podatkih naših 
večjih članov je zasedenost kapa-
citet v letošnji poletni sezoni zelo 
različna med posameznimi desti-
nacijami. Najbolj so z obiskom za-
dovoljni na Obali, saj so kapacitete 
praktično polne. Sledijo termalne 
destinacije in alpski kraji, največji 
izpad v primerjavi z lanskim letom 
pa je v mestih in tudi igralniških 
destinacijah. Ponekod povprečna 
mesečna zasedenost komaj pre-
sega 10 odstotkov,« pojasnil prvi 
mož TGZS Fedja Pobegajlo. Glede 
na povečanje obiska preko unov-
čevanja turističnih bonov med go-
sti pričakovano prednjačijo domači 
gostje - njihov povprečni delež po 
destinacijah v juliju in avgustu zna-
ša med 70 in 75 odstotkov.
»Vse navedeno kaže na klasične 
motive večine gostov - počitnice 
na morju, v termah in hribih. Kljub 
privlačni in pravočasni kampanji 
Slovenske turistične organizacije 
so gostje, ki raziskujejo sloven-
ske pokrajine, v manjšini,« ob tem 
dodaja Pobegajlo. Povprečna za-
sedenost zmogljivosti za lansko 
poletno sezono zaostaja približno 
za tretjino.
Pobegajlo poudarja, da je ukrep 
uvedbe turističnih bonov v veliki 
meri pomagal turističnim družbam 
pri zagotavljanju višje zasedenosti 
kapacitet, a ponavlja, da so med 
destinacijami in posledično druž-
bami precejšnje razlike. »Poleg 
tega določeni segmenti turizma, 
kot so turistične agencije, prevo-
zniki, igralništvo, gostinstvo, ak-
tivnosti na prostem, rent a car in 
podobno, niso bili deležni unovče-
vanja bonov,« je poudaril.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 12
Suma storitve kaznivega dejanja 
zato v PU Maribor ne bodo več 
raziskovali, saj ni več razloga za 
to. Sumi oz. pomisleki veterinarja 
ob pregledu poginulih mačk so bili 
sicer povsem verodostojni, saj se 
bolezen mačje kuge kaže na po-
doben način kot zastrupitev z an-
tifrizom. Lahko se pojavi bruhanje, 
driska in notranje krvavitve, kar 
vodi v dehidracijo in posledično 
celo v pogin živali.
Lastniki živali si lahko oddahne-
jo, saj so skrbi, da bi nekdo želel 
škodovati hišnim ljubljenčkom, 
odveč. So pa izsledki raziskave 
opozorili na usodo živali, če jih v 
primerih bolezni ne zdravimo. Po-
ginule mačke v Račah najverjetneje 
niso imele lastnikov, zato bi težko 
komu očitali malomarno ravnanje. 
Kljub temu pa primer kaže na nuj-
no skrb družbe za živali, ki nimajo 
lastnikov. Virus, zaradi katerega so zbolele, velja za zelo nalezljivega. 
Vzrok so okužene živali, ki ne kaže-
jo znakov okužbe in tako neopazno 
izločajo virus tudi po več tednov.
Možnost okužbe je 
velika, saj je kuga med 
živalmi nalezljiva
Zdrave mačke se lahko oku-
žijo prek direktnega kontakta z 
obolelo mačko ali z njihovimi iz-
ločki. Okužena mačka, pri kateri 
se bolezen razvije, lahko preživi, 
vendar je potrebna veterinarska 
pomoč sploh v primerih, ko nas-
topi dehidracija. Načeloma veteri-
narji lastnikom mačk svetujejo, da 
mački čimprej poiščejo strokovno 
pomoč, če kažejo znake okužbe s 
to boleznijo. Še vedno bolje pre-
prečiti kot zdraviti in v primeru te 
bolezni lahko lastniki mačk svoje 
ljubljenke tudi zaščitijo. Obstaja 
namreč cepivo, s katerim se lahko 
mačko zaščiti že pri osmih tednih 
starosti, imunost pa naj bi nasto-
pila že v dveh dneh. Ker imunost 
nastopi tako kmalu, je v primeru, 
da je necepljena mačka prišla v stik 
z obolelo, zdravo mačko tudi smi-
selno nemudoma cepiti.
Virus na predmetih 
preživi tudi leto dni
Težavno pa je zagotavljanje 
zdravja prostoživečim mačkam, 
saj veterinarska oskrba stane, prav 
tako pa v teh primerih gre pogosto 
za mačke, ki med drugim ne pre-
nesejo stika s človekom in so – po 
domače rečeno – divje. 
Bolezen je v našem okolju pri-
sotna in glede na to, da virus velja 
za izjemno trdovratnega, ne gre 
pričakovati, da bi ga lahko iztrebi-
li. Tudi po leto dni lahko preživi na 
predmetih, ki so bili okuženi. Na 
srečo pa se bolezen ne prenaša na 
človeka ali druge živali, kar pa  po-
meni tudi, da ni razloga, da oboleli 
mački ne bi pomagali. 
Sodelavci ZUDV so se od pokoj-
ne direktorice poslovili v sredo, ko 
so se zbrali na spominski sveča-
nosti. Dornavski zavod pod stre-
ho združuje blizu 900 ljudi; 450 
je uporabnikov, 400 zaposlenih, 
nekaj je tudi prostovoljcev. Ta čas 
so začeli tudi z dolgo pričakovano 
investicijo, gradnjo kuhinje v vred-
nosti 1,7 milijona evrov, ki jo name-
ravajo odpreti spomladi prihodnje 
leto. 
V ponedeljek se bo sestal svet 
zavoda, ki bo imenoval vršilca dolž-
nosti direktorja, v nadaljevanju 
bodo stekli postopki za objavo raz-
pisa za delovno mesto direktorja. 
petek  14. avgusta 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
 
 
 
 
 
Danes bo dopoldne deloma 
sončno, popoldne in v noči na 
soboto pa spremenljivo oblač-
no s pogostimi plohami in ne-
vihtami. Možni bodo krajevni 
nalivi. Najvišje dnevne tempe-
rature bodo od 24 do 29, na Pri-
morskem do 31 °C. V soboto in 
nedeljo bo večinoma sončno, 
popoldne bo v notranjosti nas-
talo nekaj ploh in neviht.
Foto: Profimedia/M24
Dornava  ZUDV dr. Marijana Borštnarja 
Poslovila se je Ida Jurgec
Umrla je direktorica Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) Dornava Ida Jur-
gec. Zavod je vodila od upokojitve prejšnjega dolgoletnega direktorja Milenka Rosića.
Rače-Fram  Poginule živali niso bile zastrupljene
Med mačkami razsaja mačja kuga
Zgodba poginulih mačk, ki je sredi julija razburkala javnost zaradi suma zastrupitve, je dobila svoj epilog. S 
Policijske uprave Maribor (PU) so sporočili, da mačke niso bile zastrupljene, pač pa so poginile zaradi okužbe 
z mačjo kugo. 
Foto: MZ
Sredi julija je občanka v kraju Požeg našla eno poginulo 
mačko in dve, ki sta bili v slabem stanju. Tudi ti dve mački 
sta med veterinarskim pregledom podlegli, veterinar pa je 
posumil, da morebiti gre za zastrupitev, ki bi lahko bila namerno 
povzročena. Na PP Rače so zaradi tega sprožili preiskavo suma 
storitve kaznivega dejanja mučenja živali, čakali pa so tudi 
izsledke raziskave, ki bi potrdila vzrok pogina.
Slovenija, Podravje  Policisti na preži
Vsak drugi prerano v 
grob zaradi hitrosti
Policisti so ta teden v okviru akcije Hitrost ponovno izvajali 
poostrene nadzore po vsej Sloveniji; kršitve cestnoprome-
tnih predpisov s področja hitrosti namreč še vedno predsta-
vljajo tretjino vseh kršitev, neprilagojena hitrost pa je med 
najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi 
posledicami.
Policijske statistike sicer kažejo na rahel upad števila prometnih 
nesreč zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah: med 
1. januarjem in 31. julijem letos se je zaradi neprilagojene hitrosti 
zgodilo 1.499 prometnih nesreč, kar je 14,3 % manj kot v enakem 
obdobju lani, ko je bilo takšnih nesreč 1.749. V tem obdobju so 
policisti obravnavali skupaj 187.997 kršitev cestnoprometnih 
predpisov, v enakem obdobju lani pa 207.019. Kršitve s področja 
hitrosti predstavljajo 34,6 odstotka vseh ugotovljenih kršitev, 
izpostavljajo na agenciji RS za varnost prometa.
Kljub epidemiji brez posebnosti
Kljub zmanjšanju obsega prometa v času trajanja ukrepov za 
zajezitev epidemije novega koronavirusa je policija med 1. januarjem 
in 31. julijem letos obravnavala 64.687 kršitev s področja hitrosti. 
V primerljivem obdobju lani je bilo obravnavanih 71.584 takšnih 
kršitev. Kot izpostavljajo na agenciji, se je število ugotovljenih kršitev 
v letošnjem primerjalnem obdobju res zmanjšalo, a se je povečal 
delež prometnih nesreč, katerih vzrok je neprilagojena hitrost. 
Med letošnjimi prometnimi nesrečami jih policija 18,1 % pripisuje 
neprilagojeni hitrosti, medtem ko je bilo takih nesreč v enakem 
obdobju lani 16,5 %.
Zaradi prehitre vožnje ducat mrtvih
Foto: Sta/M24
Zaradi neprilagojene hitrosti je letos umrlo 12 udeležencev v 
prometu, kar pomeni 24 % vseh smrtnih žrtev v prometu. V enakem 
lanskem obdobju je sicer zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 30 ljudi 
oziroma 46,2 % vseh smrtnih žrtev. Vseh 12 letošnjih smrtnih žrtev je 
bilo tudi povzročiteljev prometne nesreče. Sedem med njimi je bilo 
voznikov avtomobila (štirje so bili stari med 20 in 30 let), trije so vozili 
pod vplivom alkohola, eden ni uporabljal varnostnega pasu. Med 
žrtvami prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so bili še trije 
vozniki motornega kolesa (stari 30, 39 in 50 let) in en voznik mopeda 
(star 50 let). 
Največ smrti zaradi nepravilne smeri 
Na agenciji izpostavljajo še, da je do konca julija letos največ 
udeležencev v prometnih nesrečah umrlo zaradi nepravilne strani 
oziroma smeri vožnje, in sicer 19, kar je 38 % vseh umrlih (skupno 
50 oseb) v prometnih nesrečah. V celotnem lanskem letu pa je 
bil najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom 
neprilagojena hitrost, zaradi katere je umrlo 49 oseb od skupaj 102. 
To pomeni, da je bila skoraj vsaka druga smrtna žrtev posledica 
neprilagojene hitrosti.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  14. avgusta 2020 Kultura   13
Ste že brali / Sally Rooney:
Pogovori s prijatelji
Tokrat sem v branje dobil knjigo mlade irske pisatelji-
ce Sally Rooney Pogovori s prijatelji. Irske pisateljice, 
ki piše, če sklepam po originalnem naslovu romana 
(Conversations with Friends), v angleščini. In če je 
neki roman napisan v angleščini, ima seveda takoj 
veliko prednost, saj te ljudje – kot je to v primeru Sally 
Rooney – z veliko lahkotno brezskrbnostjo proglasijo 
za 'prvo veliko milenijsko avtorico'. Kar sicer ne vem, 
kaj naj bi to natančno pomenilo, ker pisateljica ni ot-
rok tega milenija, ampak je še iz prejšnjega tisočletja, 
poleg tega pa ne verjamem, da ni v drugih jezikih (pa 
tudi v angleščini) v dveh desetletjih tega tisočletja res 
nastalo kaj boljšega ali vsaj enakovrednega.
Seveda to ne pomeni, da je roman 
slab, ampak ljudje s preveliko lahkot-
nostjo nekaj proglasimo za 'najboljše 
vseh časov'. Neki radio vrti 'najboljšo 
glasbo vseh časov' – pa so v resnici to 
bedne popevčice, od danes na jutri. 
Založniki nam prodajajo 'najboljši 
roman vseh časov' – pa se izkaže, da 
gre za stokrat prežvečeno pripoved o 
Njem (lep, pameten bogat) in Njo 
(še lepša, še pametnejša, a revna) ... 
Skratka: uvrščanje v rubriko 'Naj naj 
...' je tako zelo osebna stvar, da si je 
ne bi smel nihče lastiti.
Pa dovolj razprave o mojem (ne)
okusu, danes smo tukaj, da spoz-
namo roman 'prve velike milenijske avtorice' (mimogrede: izšel je v 
sedemnajstem 17. letu tega tisočletja, 2017., v slovenščini pa dve leti 
pozneje, 2019.) Pogovori s prijatelji. Osrednje osebe romana so štiri – 
torej gre v glavnem za pogovore med njimi: v dvoje, troje, četvero. Se-
veda še tudi z drugimi znanci, saj konec koncev ti štirje ne živijo na sa-
motnem otoku, ločeni od preostalega sveta, pač pa v čisto normalnem 
mestnem okolju. Zgodbo nam pripoveduje mlada študentka Francis, v 
njen prijateljski krog pa sodijo še Bobbi, prav tako študentka, in dob-
rih deset let starejši zakonski par Melissa, precej znana fotografi nja, in 
Nick, igralec. Pravzaprav bi to četverico težko označili kot prijatelje, 
saj se Francis in Melissa po začetnem navdušenju, ko sta se spoznali, 
pozneje ne marata ravno pretirano, saj se Francis zaplete v razmerje z 
Nickom, potem pa si lahko predstavljamo, kaj je ostalo od prijateljstva 
– kljub nadaljnjemu kultiviranemu odnosu med njima. Sicer pa sta bili 
Francis in Bobbi nekoč ljubezenski par, a sta tudi po prekinitvi zveze 
ostali dobri prijateljici. (Naj vam pokvarim malo bralne napetosti: na 
koncu spet prideta skupaj ...) In v romanu spremljamo zapletene odno-
se med temi štirimi osebami, njihove stiske, težave, uspehe, spore, spra-
ve, nesporazume, pojasnjevanja ... Pač vse to, kar se nam vsem dogaja, 
le da je pisateljica to znala spretno prenesti na papir. Ker Sally Rooney 
JE dobra pisateljica, kljub tistemu mojemu zapisu v začetku, da se pa 
kar tako ne dam odpraviti s trditvami o 'prvi veliki milenijski avtorici' 
se moram prej sam prepričati, ali se vsaj malo strinjam z napisanim. 
(No, tako navdušen kot Sarrah Jessica Parker ravno nisem bil. Ta zvez-
dnica Seksa v mestu je namreč zapisala: »Ta knjiga. Ta knjiga. Prebrala 
sem jo v enem dnevu. Slišim, da nisem edina.«)
Zdaj pa izberite: Parkerca ali jaz ...
Moram pa se malo ogorčiti nad izvedbo natisa romana. V založbi so 
za večino besedila izbrali čisto normalne črke, kot jih pač najdemo v 
knjigah, a prva vrstica prav vsakega poglavja (in prve tri besede vsakega 
podpoglavja, ker so posamezne poglavja namreč razdeljena na nekaj 
vsebinskih sklopov) je napisana s samimi verzalkami (velikimi črkami), 
ki pa so tako majhne, da sem roman lahko ob svetlobi nočne svetilke 
komaj bral. Pa se nimam za ne vem kako zelo slabovidnega. (Za po-
nazoritev povedanega: na svojem domačem računalniku sem podoben 
učinek dosegel, ko sem neko besedilce, napisano s samimi verzalkami, 
pomanjšal na 6 pik!) Skratka: ljudem z nepopolnim vidom povsem 
neprimerno oblikovan prelom besedila (kot se temu menda strokovno 
reče). Sedi – ena!
Nauk viteza Parzivala je eden od 
temeljev zahodnoevropske civili-
zacije. „Naše okolje in naše mesto 
vidi v tem veliko priložnost tudi v 
sodelovanju z violinistom Mihom 
Pogačnikom, ki je že nekaj dogod-
kov organiziral na temo Dežele 
Parzivala. Sedaj želimo te aktivno-
sti intenzivirati v sodelovanju z več 
destinacijami, oblikovati turistični 
progam Parzival, ki bo potekal 
med Ptujem, Hajdino, Rogatcem, 
Celjem, Žičami, Belojačo itd., skrat-
ka kraji, ki so povezani z epom o 
Parzivalu. Na vsaki od teh točk so 
fantastične zgodovinske vrednosti 
že prisotne. Treba jih je opisati in 
napisati navodila za uporabo tega 
programa, da bodo ljudje lahko 
tudi sami potovali od točke do 
točke ter s kratkimi opisi in prevo-
di iz epa o Parzivalu doživljali tisto 
največ, kar lahko. Z Miho Pogačni-
kom, dr. Danico Purg in nekaterimi 
nemškimi institucijami se pogovar-
jamo o tem, da bi na Ptuju ustano-
vili izobraževalni center Parzivala, 
ki bi prinesel veliko število sluša-
teljev iz celotne Evrope in sveta na 
temelju duhovnih spoznanj iz epa 
o Parzivalu ter sodobnih znanj in 
tehnologij, ki so s tem povezane. 
Na osnovi te kulturne vrednote 
in danosti želimo razviti sodobne 
načine podajanja te vrednote,“ je 
na odprtju info točke Parzival po-
vedal Peter Vesenjak, direktor ho-
tela Mitra, kjer so v sodelovanju z 
Agencijo Toš 5. avgusta odprli info 
točko Parzival in razstavili kamen 
spoznanja.
Joker, ki ga Ptuj in 
širše okolje morata 
identifi cirati
Pri germanskih in anglosa-
ksonskih narodih gre za narode 
z večstoletno zgodovino. Tako 
moramo na zahodno Evropo gle-
dati z malo drugačnega vidika, kot 
gledamo sebe, ki imamo lastno 
državo 29 let. „Zahodna civilizacija 
se je razvijala pod vplivom religije, 
na drugi strani pa so se pojavljali 
avtorji, ki so zaznavali dogmatič-
nost religije in so napisali resnično 
katarzična – osvobodilna dela za 
duha. Temeljna dela evropske du-
hovnosti so Dantejeva Božanska 
komedija, Eschenbachov Parzival 
in Goethejev Faust. To so dela, ki 
jih v razvitem svetu pozna vsak, 
tudi otroci. Parzivalova temeljna 
ideja je povezana s srednjeveškim 
dojemanjem življenja: raj je možen 
tudi, ne da bi se odrekal lepotam 
na zemlji. To je odmik od tistega 
principa: rojeni smo, da trpimo; če 
boš trpel, boš šel v nebesa. Parzi-
val je preobrat o dojemanju sve-
ta, o tem, kaj je sveti gral in kaj je 
bog, doživel v našem okolju. Zato 
smo simbolno razstavili kamen 
lapsit exillis, ki je s tem imenom 
omenjen v 9. knjigi epa. Če grem 
na nivo kart, je to za nas joker. Če 
ga želimo unovčiti, moramo zgra-
diti ustrezno identifi kacijo. Letos 
poteka 800 let od Eschenbacho-
ve smrti, zato smo se na Ptuju 
odločili, da mora Parzival postati 
pomemben del našega identifi -
kacijskega okolja, kar je povsem 
skladno z literarno-zgodovinskimi 
dejstvi, kajti Ptuj je v epu eksplici-
tno omenjen,“ je pomen Parzivala 
za Ptuj in okolje predstavil Mihael 
Toš Tosch.
Odprtja info točke Parzival in 
simbolične predstavitve kamna 
spoznanja se je udeležila tudi ptu-
jska županja Nuška Gajšek.
Ptuj  Odprli info točko Parzival v hotelu Mitra
Na Ptuju naj bi ustanovili Parzivalov 
izobraževalni center
V počastitev praznika MO Ptuj so na sam praznični dan v hotelu Mitra simbolno odprli info točko Parzival kot 
nadaljevanje projekta iPtuj. Razstavili so kamen spoznanja, ki temelji na umestitvi Ptuja in njegove okolice oz. 
slovenske Štajerske v znameniti ep o vitezu Parzivalu Wolframa von Eschenbacha s konca 12. in začetka 13. sto-
letja. Ta namreč našim krajem daje še poseben pomen v duhovnem pomenu.
Ormož  Osma likovno-literarna kolonija Malek
Dobrodo šel je vsak, ki želi ustvarjati
V duhu umetnosti je minil prvi avgustovski vikend na Svetinjah. Likovni in literarni kreatorji so se že osmo leto 
zapored sestali na dvodnevni koloniji, kjer niso skoparili niti z barvo niti s črnilom.
Mojstrovine je ustvarjalo 25 
likovnikov in pet literatov. Na idi-
lični lokaciji, prastari zidanici Ma-
lek so se mudili dva dni. Kot vsako 
leto so ustvarjali po navdihu, ki ga 
v objemu narave te dni ni manj-
kalo. Geslo letošnje kolonije se je 
glasilo: »Dežela, čudovita kakor iz 
lepih sanj«. Gre za besede, ki jih 
je izrekel in zapisal Franc Ksaver 
Meško. »V svojih besedah je opisal 
našo pokrajino, destinacijo Jeruza-
lem Slovenija in mislim, da je prav, 
da se ga spomnimo,« je pojasnila 
Barbara Podgorelec, vodja Javne-
ga sklada za kulturno dediščino 
Ormož. Kolonija je namenjena 
druženju, ustvarjanju in povezova-
nju. Nastala dela niso ocenjevana 
ali točkovana, tako avtorji med 
seboj ne tekmujejo v nobenem 
oziru. »Dobrodošli so stari mački 
v ustvarjanju, kakor tudi tisti, ki čo-
pič prvič primejo v roke. Ključna je 
želja in ljubezen do ustvarjanja,« je 
izpostavil predsednik Likovno-kul-
turnega društva Ormož Bohumil 
Ripak.
Dela bodo v jeseni 
razstavljena
»Ponudimo zajtrk, kosilo in kak-
šen deci, likovniki pa nam ob koncu 
kolonije prepustijo vsaj eno delo, ki 
je nastalo na koloniji. Njihova dela 
vsako leto razstavimo, potem pa 
jih uporabimo kot protokolarna 
darila. Za stvaritve pa se lahko na 
nas obrnejo tudi občine, ki slike 
prav tako lahko uporabijo kot pro-
tokolarna darila. Literarna dela so 
predstavljena ob odprtju razstave, 
nekatera pa so tudi objavljena v 
katalogu, ki ga izdamo ob odprtju 
razstave,« je povedala Podgorelče-
va. Letošnja razstava bo na voljo 
na ogled od 6. oktobra dalje v Beli 
dvorani Grajske pristave Ormož. 
Kolonije se udeležujejo domači 
snovalci, ob tem pa so vsako leto 
prisotni ustvarjalci iz vedno večje-
ga dela Slovenije. »Območje, od 
koder ustvarjalci prihajajo, se iz leta 
v leto veča. Letos to območje meri 
že od Lendave do Šentjurja,« je s 
ponosom naznanila Podgorelčeva.
V prihodnje tudi 
otroška kolonija
Vsako leto se dogodka udeležu-
jejo tudi dijaki ormoške gimnazije, 
ki jim pomagajo mentorji. Orga-
nizatorji za prihodnost že snujejo 
velike načrte. »Podoben dogodek 
želimo prirediti tudi za osnovno-
šolce. Mini likovna kolonija bi po-
tekala v ormoškem parku z name-
nom, da se mlade pritegne v umet-
nost in tiste mlade posameznike, ki 
izkazujejo interes, se s tem na nek 
način tudi nagradi za vložen trud,« 
je še dodala Podgorelčeva, vodja 
Javnega sklada za kulturno dedi-
ščino Ormož. 
Foto:KG
Tradicionalno je dogodek potekal sredi oktobra, vendar so letos zaradi nepredvidljivih razmer nekoliko pohiteli. Pri 
organizaciji dogodka je sklad tudi letos sodeloval z Likovno-kulturnim društvom Ormož, Kulturno-umetniškim 
društvom Prasila iz Središča ob Dravi ter s podjetjem Puklavec Family Wines.
Foto: Črtomir Goznik
Z odkritja info točke Parzival v hotelu Mitra
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 14
je zaradi hormonskih nihanj zaže-
leno, da vadbo počasi začnete šele 
okrog dvanajstega tedna.
Skok v drugo trimesečje
V drugem trimesečju je načelo-
ma najmanj težav. Maternica se v 
tem času začne dvigovati v trebuš-
no votlino in razbremeni se mehur, 
nosečnicam ni treba tako pogosto 
urinirati. Tudi slabosti se načelo-
ma prekinejo nekje med 12. in 14. 
tednom, pojavi pa se povečan tek 
in želja po specifi čnih živilih. Mor-
da je tudi to krivo, da so za drugo 
trimesečje nosečnosti značilne te-
žave z zaprtjem, vetrovi in zgago. 
Za preprečevanje prebavnih težav 
že od začetka nosečnosti uživajte 
dovolj tekočine (najprimernejša je 
voda) ter jejte hrano, bogato z vla-
kninami (sadje, zelenjava, stročni-
petek  14. avgusta 2020Zdravstveni globus14
Proti slabosti strokovnjaki sve-
tujejo prehrano, bogato z vlak-
ninami, kar omogoči zadosten 
vnos vitamina B6 in cinka, ki naj 
bi omilila nelagodje. Še posebno 
v prvem trimesečju, ko je razvoj 
otroka najbolj intenziven, boste 
morda pogosteje utrujeni, kar je 
posledica številnih sprememb v te-
lesu. Privoščite si dodaten počitek, 
če ga potrebujete. Spremenita se 
lahko tudi ritem spanja in njegova 
kakovost, kar prav tako vpliva na 
počutje. Če ste vadbe vajeni, lah-
ko z njo nadaljujete, vendar je ne 
stopnjujte. Če prej niste bili aktivni, 
Foto: Profimedia/M24
Pomagajmo si
Preglavice nosečnic
Pri nosečnicah se v prvem trimesečju začnejo dogajati prve spremembe v telesu. Prsi so boleče, pojavijo se 
povečano uriniranje, nihanje razpoloženja, vrtoglavice, zaprtost, pa seveda slabost in pogosto tudi spremembe v 
okusu in vonju.
ce, polnovredna moka, razne kaše, 
neoluščen riž in podobno). Tudi 
nožničnega izcedka je v nosečnos-
ti več, običajno je mlečno bele bar-
ve, nima vonja in ni pekoč.
Pred zadnjim ovinkom
V tem času se trebušček precej 
poveča in nastopijo nekatere nove 
težave. Spet se pojavi povečano 
uriniranje, saj plod pritiska na me-
hur, pa tudi zasoplost in okornost, 
ker je trebušček že tako velik, da 
ženska postaja malo bolj nerodna. 
Ponoči morda težje spite, ker je 
težko najti udoben položaj, pojavi-
jo se lahko krči v nogah in otekanje 
nog, predvsem poleti. Pri tem po-
magata počivanje z dvignjenimi no-
gami in redna telesna aktivnost, ki 
preprečita zastajanje venske krvi. 
Če se oteklinam pridruži visok krvni 
tlak, pa svetujemo obisk pri gine-
kologu. Še vedno vam lahko naga-
ja zgaga, ker je trebušček že tako 
visoko, da pritiska na želodec; pa 
tudi slaba prebava in bolečine v kri-
žu zaradi teže, ki jo nosečnica nosi.
Kakšen je namen brisa žrela
Bris žrela se običajno opravi pri 
ponavljajočih se in večkrat neu-
spešno zdravljenih žrelnih vnetjih 
zaradi opredelitve povzročitelja in 
učinkovitosti posameznih antibio-
tikov pri izoliranem povzročitelju. 
V nekaterih primerih je namen le 
ugotoviti klicenoštvo posameznih 
bakterij ali virusov. 
Kdo izvaja preiskavo in/ali vas na 
preiskavo napoti
Preiskava se opravi v licencira-
nem mikrobiološkem laboratori-
ju, medtem ko vzorec odvzame 
zdravnik ali za to usposobljen os-
tali zdravstveni kader.
Kako se pripravite na bris žrela
Pred testom izperite usta in žre-
lo z navadno vodo in nikar ne upo-
rabljajte antiseptičnih sredstev 
(zdravil brez recepta, žajblja ipd.) 
ali antibiotikov. Med samim tes-
tom morate imeti glavo zvrnjeno 
nazaj in čim bolj odprta usta, po-
dobno kot pri zobozdravniškem 
pregledu. Pomembno je, da ne za-
pirate ust med samim odvzemom 
žrelnega brisa, zato v primeru pre-
občutljivosti to povejte zdravniku, 
ki bo bris odvzel/naročil.
Kako poteka preiskava 
Zdravnik, laborant ali drugo pri-
merno usposobljeno medicinsko 
osebje vam bodo s sterilno bom-
bažno blazinico rahlo podrgnili po 
zadnji steni žrela in/ali mandeljnih. 
Zaradi natančnejše diagnostike je 
možno, da bo postopek tudi po-
novljen. Odvzeti vzorec bo v po-
sodi z ustreznim gojiščem poslan 
v pooblaščeni laboratorij. 
Kakšne neprijetnosti lahko priča-
kujete
Med samim odvzemom žrel-
nega brisa bo morda vaše žrelo 
vneto in zato tudi bolj občutljivo. 
Lahko bi vas tudi rahlo dražilo na 
bruhanje, vendar bo odvzem brisa 
trajal le nekaj sekund. 
Kakšne so nevarnosti preiskave
Nevarnosti preiskave niso zna-
ne. 
Kdaj bodo znani izvidi preiskave
Pri najpogostejših brisih (strep-
tokok) so rezultati znani v nekaj 
dneh. 
Čemu bodo služili izvidi
Na podlagi izvidov se bo vaš 
zdravnik odločal glede nadaljnje-
ga zdravljenja ali preprečevanja 
ponovnih okužb.
Hitri streptokokni test
Kaj je hitri streptokokni test? 
S hitrim testom lahko zdravnik 
ugotovi, ali imate vnetje žrela za-
radi okužbe s posebno bakterijo 
– streptokok, ne more pa vam 
zanesljivo povedati, kadar imate 
težave zaradi česa drugega. 
Kako preiskava poteka
Za preiskavo se uporabi bris na 
dolgi paličici z bombažno glavico. 
S tem delom se odvzame bris iz 
zadnje strani žrela. Kužnina se na-
nese na posebno testno ploščico, 
iz katere se odčita izvid v nekaj 
minutah. 
Kako se na preiskavo 
pripravimo
Posebna predpriprava ni pot-
rebna. 
Ali lahko vsi zbolijo doma, če ima 
en otrok streptokokno vnetje 
žrela
Od enega bolnega družinskega 
člana se lahko okužijo tudi drugi. 
Bolnik je kužen približno še 24 ur 
po zaužitju prvega odmerka anti-
biotika. Zdravnik se lahko odloči, 
da bo testiral vse družinske člane 
sočasno, ni pa to splošno pravilo. 
Protitelesa, ki jih je posameznik 
razvil ob pretekli okužbi, ga sicer 
ščitijo proti določeni vrsti strepto-
koka, ker pa obstaja veliko število 
serotipov streptokokov, je malo 
verjetno, da je nekdo imun na vse 
serotipe. V praksi to pomeni, da 
lahko dobi človek streptokokno 
vnetje žrela vedno znova in zno-
va.
Kako dolgo naj se v primeru po-
zitivnega testa okuženi izogiba 
stikom z drugimi osebami
Priporočamo, da zaključite 
najprej vsaj 24-urno jemanje an-
tibiotika, preden imate tesnejše 
stike z drugimi osebami.
Literatura : Publikacija združenja družinskih 
zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, 
dr. med., spec. družinske 
medicine, ZD Ptuj
Foto: M24
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj
Bris žrela
Kaj je bris žrela?
Bris žrela je laboratorijski test, s pomočjo katerega izoli-
ramo in določimo mikroorganizme (navadno bakterije), ki 
bi lahko povzročali vnetja v predelu žrela (grlo in zadnji del 
ustne votline z ustnim nebom in mandeljni). 
1. TRIMESEČJE Po koncu prvih štirih tednov je plod velik 
približno pol centimetra. Razvijati se začnejo srce, žilni sistem, 
jetra, prebavni sistem, hrbtenica in hrbtenjača. Domači test 
nosečnosti bo že pokazal plusek.
2. TRIMESEČJE Po osmih tednih nosečnosti plod zraste na 
približno 2,5 centimetra in mu že bije srce. Razvijati se začnejo oči, 
nos, ustnice, jezik, ušesa in zobki. Pri fantih se že kaže penis. Otrok 
se že premika, čeprav ga mamica še ne čuti.
3. TRIMESEČJE Ob začetku zadnjega trimesečja plod meri 
približno 5–7 centimetrov. Otrok že začne dobivati prepoznavno 
obliko. Razvijati se začnejo nohti in ušesne mečice. Roke, dlani, 
prsti, noge, stopala in prstki na nogah so že razviti, prav tako 
večina organov in tkiva.
Piki različnih žuželk pri večini 
ljudi povzročijo rdečino in bolečo 
oteklino, ki na mestu pika ostane 
nekaj dni. Alergična reakcija na 
pike žuželk je pri večini ljudi ne-
prijetna, ni pa nevarna. Kadar je 
reakcija na pik močneje izražena, 
vzamemo sistemski antihistami-
nik v obliki tablet, ki je v lekarni na 
voljo tudi brez recepta, in gel ali 
mazilo, ki ga nanesemo na mesto 
pika, da lokalno blažimo alergično 
reakcijo. Zelo pomaga, če srbeče 
mesto, zlasti če je otečeno, tudi 
hladimo. S praskanjem se stanje 
zelo poslabša in lahko pride tudi 
do okužbe.
V primeru, da po piku okonči-
ne postajajo hladne, pomodrijo 
ustnice ali celo uhlji in se pojavi 
dihalna stiska, je treba takoj poi-
skati zdravniško pomoč. Nekatere 
osebe imajo na pike težko obliko 
alergične reakcije. Ti morajo imeti 
s seboj t. i. samoinjektor, ki vse-
buje učinkovino za hitro samopo-
moč. Kljub temu je po aplikaciji 
zdravila potreben še obisk zdrav-
nika. Zdravniško pomoč je treba 
poiskati tudi, če nas piči več žuželk 
hkrati, če se na mestu pika pojavi-
jo mehurji ali obsežnejše vnetje, 
težave z dihanje, vročina, huda 
bolečina in oteklina, ki se širi.
Pri piku čebele čim prej odstra-
nimo želo, da se strup ne sprosti v 
celoti. Želo odstranimo previdno. 
Paziti moramo, da ne prebodemo 
vrečice s strupom, ki je povezana 
z želom. Mesto vboda speremo 
z večjo količino vode. Prizadeto 
mesto moramo hladiti, saj s tem 
zmanjšamo vnetno reakcijo in 
upočasnimo prodiranje strupa v 
krvni obtok. Mesto vboda nama-
žemo z lokalnim antihistaminikom 
in antiseptično kremo, da ubla-
žimo vnetje in srbenje. Če gre za 
osebo z znano hudo obliko aler-
gije na pik čebele, je treba nemu-
doma poklicati zdravniško pomoč 
in takoj uporabiti samoinjektor ali 
zdravila v obliki tablet, za katera 
imajo te osebe natančna navodila 
o odmerjanju. Pik ose je podoben 
piku čebele. Mesto pika postane 
rdeče in oteklo, občutimo boleči-
no in pekoč občutek, pozneje pa 
nastopi srbečica. Mogoča je celo 
krvavitev na koži. Osa lahko piči 
tudi večkrat v enem samem napa-
du, saj želo ne ostane v žrtvi kot 
pri čebeli. Na oteklino položimo 
hladen obkladek, vnetje pa pomi-
rimo z antihistaminsko kremo.
Ko gremo v naravo, preventiv-
no zaščitimo roke, noge in glavo in 
uporabimo repelent proti klopom. 
Ko pridemo domov, se stuširamo 
in preverimo, ali imamo kje ka-
kšnega klopa. Če klopa dovolj zgo-
daj odkrijemo, ga bomo zelo lahko 
odstranili, še preden se prisesa na 
kožo. V tem primeru ni nevarnosti 
za okužbo. Za ljudi, ki v naravi pre-
življajo dlje časa, je priporočeno 
cepljenje proti klopnemu menin-
goencefalitisu. Klopa čim hitreje in 
pravilno odstranimo sami, saj tudi 
s tem zmanjšamo možnost okuž-
be. Pri odstranjevanju uporabimo 
dobro namensko pinceto, da klo-
pa lahko zagrabimo čisto pri koži. 
Previdno, a odločno potegnemo 
prisesanega klopa iz kože, nato 
pa kožo umijemo z milom in toplo 
vodo. Uporaba kakršnihkoli ma-
zil je odsvetovana. V primeru, da 
rilček ostane v koži, to za prenos 
okužbe s klopa na človeka sicer ni 
nevarno, lahko pa rilec in del tele-
sa, ki ostane v koži, povzroči ogno-
jitev. V redkih primerih delčka klo-
pa, ki ostane v koži, z enostavnimi 
postopki ne uspemo odstraniti. To 
ni in ne sme biti razlog za kirurški 
poseg. V takih primerih je najbolje 
počakati in odstranitev preložiti za 
nekaj ur oziroma na naslednji dan. 
Če tudi takrat nismo uspešni, poi-
ščimo pomoč.
Tedenski mikroskop 
Alergije na pike žuželk
Vedno več je alergij na pike žuželk. Mnogi insekti prenašajo povzročitelje bolezni: klopi 
prenašajo povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze, komarji pa v tropskih krajih 
prenašajo povzročitelje malarije. Zaščita so ustrezna obleka in repelenti.
Foto: M24
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020    COLOR CMYK stran 15
petek  14. avgusta 2020 Za kratek čas   15
VSAKO
SREDO
TABLOID ZA VSE ČASE
BASMATI - dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana, CAAN, James - ameriški filmski igralec in režiser (Las Vegas), ONEGA - ruska reka, ki se 
izliva v Belo morje
Prijetno boste razpoloženi, 
romantični in ljubezen 
se vam bo ponujala od 
vsepovsod. Lahko se zgodi, 
da se boste na novo zaljubili, 
če pa ste že vezani, bosta s 
partnerjem odkrivala nove 
radosti.
Zelo harmoničen teden, 
saj se boste dobro počutili. 
V poslovnih zadevah boste 
ugledali svoje cilje. Glede 
novih vezi – srečali boste 
novo osebo. Vaš idealizem 
bo v tem tednu na višku, le 
izkoristite ga.
Priložnost boste imeli, da 
svoje zamisli uresničite 
na praktičen način, zato 
glejte, da boste izbrali dobro 
strategijo. Najboljši dnevi 
za te podvige so v drugi 
polovici tedna. Proste urice 
pa izkoristite za zabavo.
V ljubezni bo najbolje, da 
daste prednost razumu in ne 
srcu in trenutnim vzgibom, 
ker vas bodo le-ti pripeljali v 
težave. Zaradi tega boste še 
malo zbegani. V službi bodo 
nastali resni problemi.
Delo boste stopnjevali in 
se pri tem počutili izjemno 
koristni. Pravzaprav si 
morate priznati, da ste 
deloholik, čeprav si tega 
verjetno ne bi drznili 
povedati na glas. Vse hitrejši 
boste.
Ne morete si pomagati, 
ampak res se malce smilite 
sami sebi, čeprav ne marate 
tega občutka. Vseeno 
mislite, da je do neke mere 
upravičen. Saj bo bolje, 
žalost ni nikoli večna.
Partner bo navdušen nad 
dobrimi novicami. Tudi vi 
ste veseli, ker so se zadeve 
končno izboljšale. Zdaj gre 
krivulja lahko le še navzgor. 
Kmalu bo vse spet tako, kot 
vam je najljubše.
Počutili se boste topo, nič 
pametnega vam ne bo prišlo 
na misel. Pa bi vam moralo. 
Nič se vam ne bo ljubilo, 
čeprav naj bi vas razganjalo 
od energije. Včasih ne 
delujemo, kot bi hoteli.
Nekoliko vas je strah 
pričakovane osebe, ki vas 
tako zelo spoštuje. Kaj če 
ne boste opravili dobro in 
se ji boste zamerili? Ne 
razmišljajte pesimistično, 
naredite, kot znate in dovolj 
bo.
Nikoli ne smete misliti, da 
ste videli že vse na svetu. 
Življenje nas nenehno 
preseneča in prepričuje, 
da nas nekje čakajo nove 
dogodivščine in nova 
doživetja. Ne nehajte verjeti 
v to.
Razjedalo vas bo nekaj, 
kar vas ne bi smelo skrbeti. 
Včasih se ukvarjate z 
neobstoječimi težavami, 
čeprav to radi pripisujete 
drugim. Skušajte odmisliti, 
sicer bo prenaporno.
Pravila vas sploh ne bodo 
zanimala. Odločili se boste 
opraviti povsem po svoje. 
Spremljalo vas bo precej 
nejevernih pogledov, a 
samozavestni boste in ne 
bodo vas spravili 
v zadrego.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 20. avgusta
Slovenija  Senčne plati turistične sezone
Več turistov, več prekrškov in kriminala 
Kot vsako turistično sezono se je na območju policijske postaje Piran tudi letos povečalo število 
prekrškov in kaznivih dejanj. Od začetka junija so v občini Piran obravnavali za 26 % več kršitev 
javnega reda, v juliju pa opažajo tudi 13 % porast obravnavanih kaznivih dejanj, so pojasnili na 
piranski policijski postaji.
V Piranu ocenjujejo, da so 
tamkajšnje varnostne razmere 
kljub vsakoletnemu povečanju 
varnostne problematike v času 
dopustov obvladljive. Tako so to 
destinacijo večkrat ocenili tudi tu-
risti, ki so varnost ocenili s 4,4 od 
5. Ne glede na to pa policisti tudi 
letos vse občane in obiskovalce 
opozarjajo, naj ustrezno poskrbijo 
za samozaščitno ravnanje in s tem 
zavarujejo svoje premoženje.
Na področju kriminalitete v po-
vezavi z javnim redom piranski 
policisti beležijo nekaj več lahkih 
telesnih poškodb in poškodovanja 
tuje stvari, medtem ko je tatvin 
na plaži, drznih tatvin in vlomov v 
objekte manj kot lansko sezono. 
Na občutek varnosti sicer najbolj 
vplivajo kazniva dejanja z elementi 
nasilja, območju piranske policij-
ske postaje so med sezono obrav-
navali štiri takšna kazniva dejanja.
Ukradenih 22 
mopedov in 24 ladijskih 
motorjev
Pri kaznivih dejanjih zoper pre-
moženje policisti letos zaznavajo 
pojav serijskih kaznivih dejanj, ki 
pa so jih s pomočjo obiskovalcev 
in občanov že uspešno preiskali. 
Med njimi so izpostavili 22 tatvin 
mopedov, zaradi katerih so po ob-
vestilu občana uspešno prijeli dva 
mladoletna osumljenca iz Ljublja-
ne, ki sta kazniva dejanja izvajala s 
Foto: Sta/M24
Piran
še tretjim osumljencem, prav tako 
iz Ljubljane. 
Ukradenih je bilo tudi 24 mo-
torjev plovil, in sicer na območju 
kanala Fazan v Luciji in na privezih 
v Strunjanu. Po obvestilu občana 
je bil na območju Divače izsleden 
in prijet osumljeni državljan Litve. 
Policisti so mu zasegli 11 motorjev.
Premalo policistov, 
zato dobrodošla pomoč 
občanov
Tudi sicer policisti ocenjujejo, da 
z občani dobro sodelujejo, za kar 
se jim tudi zahvaljujejo. »Občanom 
želimo sporočiti, da smo hvaležni 
za njihove podatke. Čeprav se jim 
včasih na prvi pogled zdi, da poli-
cisti ne naredijo dovolj ali ne dovolj 
hitro, želimo pojasniti, da preiska-
ve terjajo svoj čas,« je v imenu poli-
cistov povedal komandir Policijske 
postaje Piran Aleš Kordič.
Ob tem je sporočil, da je poli-
cistov na območju Policijske po-
staje Piran med turistično sezono 
občutno premalo, a jim po potrebi 
pri delu pomagajo tudi policisti in 
kriminalisti iz drugih enot, za kar se 
tudi njim javno zahvaljujejo. Dodal 
je, da si želijo, da bi prebivalci in 
obiskovalci obalnih mest dragoce-
ne informacije še naprej delili s po-
licisti, saj da lahko le skupaj svoje 
okolje ohranijo varno in prijetno.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  14. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila16
Revijo lahko naročite na: 080 4321
ali na: www.trafika24.si/narocanje/history
Sam proti ZDA
Po napadu na Pearl Harbor je japonski pilot nameraval 
lastnoročno osvojiti Havaje.
Rimska pojedina
Z recepti, ki smo jih zbrali za vas, boste lahko jedli kot 
Rimljani. 
Parni stroj na polju  
Današnjega poljedelstva si ne znamo predstavljati brez 
traktorjev, malokdo pa ve, da je njihov razvoj trajal skoraj 
200 let.
DARILO
OB NAROČILU
vremenska 
postaja
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
naročili na Štajerski tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote do 29. 8. 2020.
Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z 
nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja 
na morju vas čaka.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 17
Odbor za nujne zadeve Nogo-
metne zveze Slovenije je po zad-
njih rezultatih obveznega testira-
nja na novi koronavirus odločil, da 
začetek tekmovanja v prvi ligi pre-
stavijo na 22. avgust, je sporočila 
zveza. Vse tekme pod okriljem NZS 
bodo do nadaljnjega potekale brez 
prisotnosti gledalcev.
Sprejeli so tudi sklepe, ki po vzo-
ru tujine predvidevajo minimalno 
število na covid-19 negativnih no-
gometašev posamezne ekipe, da 
se tekma kljub posameznim okuž-
bam lahko odigra.
Novico o treh primerih okužbe 
pri Olimpiji so prvi sporočili iz lju-
bljanskega kluba: »Zaradi stika s 
pozitivnimi na koronavirus morajo 
po strokovnih smernicah vsi igralci 
in strokovni štab v karanteno, so 
nam sporočili iz Nacionalnega in-
štituta za javno zdravje,« so pove-
dali iz Olimpije, okužbo je pozneje 
potrdila tudi NZS.
To je tretja ekipa prve lige, kjer 
so pred začetkom prvenstva za-
beležili okužbo z novim koronavi-
rusom. Prvega so začetek meseca 
potrdili v Domžalah, konec pre-
teklega tedna pa je primer okuž-
be potrdil tudi Aluminij. Uvodne 
tekme Domžal in Aluminija je zato 
NZS že prestavila, zdaj je odpadel 
tudi predvideni začetek DP v sre-
do, 12. avgusta, ko bi se morala 
pomeriti prvak Celje in pokalni 
zmagovalec Mura.
Odbor za nujne zadeve NZS je 
sprejel tudi odločitev, da se vse 
tekme pod okriljem NZS od srede 
odigrajo brez prisotnosti gledal-
cev. Na ta način želijo pokazati, da 
se zavedajo resnosti položaja ter 
na prvo mesto postavljajo varnost 
in zdravje nogometašev in drugih 
udeležencev. NZS je ob tem pozva-
la klube in igralce k odgovornemu 
ravnanju ter strogemu upošteva-
nju sklepov in predpisov ter odločb 
pristojnih državnih organov. »Z izzi-
vi, ki smo jim priča v teh negotovih 
časih, se bomo lahko uspešno so-
očali le z doslednim spoštovanjem 
Primorje eMundia – 
Drava Ptuj 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kodermac (38.), 
2:0 Džuzdanović (61.).
DRAVA PTUJ: Milič, Šlamberger, 
Piras, Lukić Grančić, Gassmann, 
Rogina, Nelson, Kryeziu (od 67. 
Akande), Ninkovic (od 83. Žvikart), 
Montie, Marcius. Trener: Viktor 
Trenevski.
Ajdovščina je bila v novi sezoni 
prva postaja na drugoligaški poti 
nogometašev Drave, saj jim je stala 
nasproti ekipa Primorja. Ti so kljub 
zaprtemu tipu tekme imeli na sta-
dionu lepo podporo, saj si je tekmo 
ogledalo vsaj tristo gledalcev, ki so 
kljub prepovedi prišli bodrit svojo 
ekipo. Ta je na koncu zmagala.
Ptujčani so dobro začeli in prev-
zeli kontrolo nad igro, a ta njihov 
uvod je po kakšnih desetih minutah 
tekme zaustavila močna nevihta. 
Vreme se je iz sončnega zelo hitro 
spremenilo v nevihtnega, tako da 
je bila tekma za približno pol ure 
prekinjena. Po vrnitvi na igrišče se 
je Primorje opogumilo in zaigra-
lo bistveno bolje kot na začetku, 
medtem ko Dravi igra nikakor ni 
stekla. Bili so v podrejenem položa-
ju, brez pravih priložnosti, medtem 
ko so na drugi strani Ajdovci imeli 
nekaj zaključnih strelov proti vra-
tom. V 39. minuti je Primorje izved-
lo šolsko in natančno izigrano ak-
cijo, po kateri je žogo pod prečko 
poslal Kodermac – 1:0. Po odmoru 
so modri ponovno zaigrali odločne-
je, kar jim je prineslo po prekršku 
nad Montiejem tudi enajstmetrov-
ko. To je izvedel kar Montie, a je 
njegov strel domači vratar Štrukelj 
zaustavil. Že v naslednjem napadu 
je sledila sila sporna situacija, saj je 
šlo za čisti prekršek nad Nelsonom, 
a glavni sodnik Matoša ni dosodil 
enajstmetrovke. Na tej točki je bila 
Drava oškodovana, a je še najprej 
iskala pot do zadetka. V situaciji, ko 
so pritiskali proti domačim vratom, 
je Primorje izvedlo polprotinapad, 
tega pa je z drugim zadetkom kro-
nal kapetan Džuzdanović – 2:0. 
Do konca tekme so se modri želeli 
vrniti v igro in imeli nekaj zaključnih 
strelov. Najbližje zadetku sta bila 
Montie, ki je po izvedem kotu Ro-
gine zadel prečko, v končnici pa je 
Lukić Grančić iz neposredne bližine 
streljal čez vrata.
Videla se je neuigranost
Trener Viktor Trenevski je prev-
zel popolnoma novo ekipo, ki bo 
potrebovala nekaj časa, da se v 
prvi vrsti spozna in uigra. Namerno 
sem napisal, da se morajo igralci 
najprej spoznati, saj se je na tek-
mi proti Primorju prevečkrat vi-
delo, da se v nekaterih situacijah 
soigralci v igri še ne razumejo po-
polnoma. To bo prišlo s časom, ko 
bodo bolje uigrani in bodo realizi-
rali kakšno priložnost. Teh si sicer v 
Ajdovščini niso priigrali veliko, a če 
bi iz enajstmetrovke izenačili, bi se 
tekma lahko obrnila v njihov prid. 
Tako so v drugem polčasu ves čas 
lovili zaostanek in pritiskali doma-
čine, da so se branili. Prav tako se 
je proti koncu tekme videlo, da so 
Ptujčani veliko bolje telesno prip-
ravljeni, a te prednosti tokrat niso 
unovčili s pozitivnim rezultatom.
Drava je novo prvenstvo to-
rej pričela s porazom z 2:0 s Pri-
morjem, že v soboto pa jih čaka 
popravni izpit. Ta bo ponovno zelo 
težek, saj se bodo v Zavrču ob 17. 
uri pomerili z očitno zelo razigrano 
ekipo Fužinarja.
REZULTATI  1. KROGA: Krka – 
Rudar Velenje 2:2, Primorje eMu-
ndia – Drava Ptuj 2:0, Nafta 1903 
– Krško 2:0, Fužinar Vzajemci – 
Brda 6:0, Vitanest Bilje – Kalcer Ra-
domlje 0:4, Šmartno 1928 – Jadran 
Dekani 0:5, Beltinci Klima Tratnjek 
– Triglav Kranj 0:1, Brežice 1919 Ter-
me Čatež – Roltek Dob 1:4
Lestvica:
Fužinar Vzajemci    1 1 0 0 6:0 3
Jadran Dekani        1 1 0 0 5:0 3
Kalcer Radomlje    1 1 0 0 4:0 3
Roltek Dob             1 1 0 0 4:1 3
Nafta 1903            1 1 0 0 2:0 3
Primorje                  1 1 0 0 2:0 3
Triglav Kranj           1 1 0 0 1:0 3
Krka                        1 0 1 0 2:2 1
Rudar Velenje        1 0 1 0 2:2 1
Beltinci Klima T     1 0 0 1 0:1 0
Drava Ptuj              1 0 0 1 0:2 0
Krško                      1 0 0 1 0:2 0
Brežice 1919 TČ    1 0 0 1 1:4 0
Vitanest Bilje         1 0 0 1 0:4 0
Šmartno 1928      1 0 0 1 0:5 0
Brda                       1 0 0 1 0:6 0
David Breznik
Atletika
Čeh tretji na Finskem, 
pogovor z Majo Bedrač
Stran 19
Rokomet
Ormožani dvakrat ugnali 
Veliko Nedeljo
Stran 19
Največja slovenska nogo-
metna rivala NK Maribor in 
NK Olimpija sta se v skupni 
izjavi za javnost odzvala na 
preložitev začetka nove se-
zone slovenskega prvenstva, 
za katerega se je odločila No-
gometna zveza Slovenije. V 
obeh kolektivih menijo, da so 
ukrepi pretirani in da bi morali 
izločiti le okužene posame-
znike, kot to počnejo tudi pri 
UEFI. V kolikor ima ekipa vsaj 
14 zdravih nogometašev, lah-
ko le-ti nemoteno nastopajo v 
državnih in mednarodnih tek-
movanjih. 
»Pri NK Maribor in Olimpija 
Ljubljana podpiramo preven-
tivno ravnanje, popolnoma 
se zavedamo resnosti, ki jo 
prinese okužba s koronaviru-
som, a sočasno menimo, da 
bi lahko sprejeli primernejše 
rešitve za nadzorovano izva-
janje nogometnih aktivnosti v 
primeru okužb. Zato menimo, 
da bi poenotenje protokolov z 
evropskimi olajšalo trenutno 
delovanje in prihodnji obstoj 
manjših, a tudi večjih nogo-
metnih klubov po državi,« so 
v izjavi za javnost zapisali na 
uradnih straneh obeh klubov.
Motokros
Gajser po padcu in odstopu v 
prvi vožnji do 16 točk
Stran 18
Golf
Jan Hribernik v Ljubljani tik 
pod vrhom
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet  2. SNL
Vremenska sprememba 
pomagala Primorju do zmage
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave poraženi na tekmi s Primorjem
Foto: Črtomir Goznik
22. avgusta bodo slovenski prvoligaši prvič na delu.
Nogomet  Prva liga Telekom Slovenije
Začetek prve lige prestavljen, tekme brez gledalcev
Na zvezi so dodali še, da presta-
vitev začetka sezone prve lige ne 
vpliva na začetek drugih tekmo-
vanj pod okriljem NZS, ki se prične-
jo v skladu s sprejetim koledarjem 
tekmovanj in upoštevanjem novih 
protikoronskih sklepov za tekmo-
vanja. V drugoligaški konkurenci je 
tako prva tekma nove sezone med 
Krko in Rudarjem potekala v torek 
v sredo so nadaljevali ostali pari.
NZS 
Nogomet  Turnir generacij Drbetinci 2020
Organizatorji KMN Vitomarci so se odločili, da na travnatem igri-
šču v športnem parku Drbetinci pripravijo turnir generacij.
- V PETEK, 28. avgusta, ob 18.00 se prične ČLANSKI TURNIR (spre-
jeli bodo do 12 ekip) z nagradnim skladom 500 €. Prijavnina na ekipo 
znaša 40 € in se poravna do žreba, ki bo v četrtek, 27. avgusta.
- SOBOTA, 29. avgusta OTROŠKI NOGOMET
ob 12.00 - otroški nogometni turnir U7 (2013, 2014 in mlajši)
ob 13.30 - otroški nogometni turnir U9 (2011, 2012 in mlajši)
ob 15.00 - otroški nogometni turnir U13 (2007, 2008 in mlajši)
Pokali za najboljše ekipe, medalje za vse udeležence. Vsak otrok 
prejme prigrizek in vodo. Prijavnine ni. Pohitite s prijavami, število 
ekip je omejeno.
- SOBOTA, 29. avgusta VETERANI (35 +) ob 16.00
Nastopijo lahko letniki 1985 in starejši (en igralec je lahko mlajši, 
minimalno 32 let). Prijavnina znaša 5 € po posameznem igralcu ter 
zajema obrok hrane in pijače. Prvouvrščene ekipe prejmejo pokal, 
zmagovalec tudi praktično nagrado. 
- NEDELJA, 30. avgusta VETERANI 50 + ob 13.00
Nastopijo lahko letniki 1970 in starejši (dva igralca sta lahko mlaj-
ša, minimalno 45 let). Prijavnina znaša 5 € po posameznem igralcu 
ter zajema obrok hrane in pijače. Prvouvrščeni ekipi prejmeta po-
kal v trajno last. Zmagovalec v posamezni kategoriji prejme tudi 
bogato praktično nagrado. 
- EKSHIBICIJSKA TEKMA ob 16.00
Na voljo bo brezplačna animacija za majhne in velike, bogat sre-
čelov in veliko zabave. Upoštevati bo treba vse ukrepe za varnost 
in zdravje obiskovalcev. Če bo slabo vreme, bo program prilago-
jen. Spremljajte jih na FB strani: KMN VITOMARCI.
PRIJAVA EKIP: Darko 031 634 847 ali e-pošta: darko@inplan.si.
Športni napovednik
varnosti in zdravja, profesionalnim 
ravnanjem in konstruktivnim so-
delovanjem. Le tako bomo lahko 
dosegli, da se varno in v celoti iz-
vedejo aktivnosti, ki so temelj naše 
dejavnosti,« so zapisali pri NZS.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 18
Pri sijajni sezoni za Nogometni 
klub Celje, ki je prvič osvojil naslov 
državnega prvaka, je imel zelo 
pomembno vlogo vratar Matjaž 
Rozman. Ta prihaja iz Gerečje vasi, 
v minulem tednu pa je bil dvakrat 
v središču pozornosti svojih soob-
čanov.
Najprej je župan občine Hajdi-
na Stanislav Glažar pripravil zanj 
simbolični sprejem, nato pa je v 
nedeljo v športnem parku v Gere-
čji vasi bil še sprejem z druženjem, 
dobro pijačo in jedačo ter z živo 
glasbo. Športno društvo Gerečja 
vas je v sodelovanju z vaškim od-
borom Gerečja vas, PGD Gerečja 
vas in Društvom žena in deklet 
Gerečja vas organiziralo enkratni 
sprejem za državnega prvaka Ma-
tjaža Rozmana. Ta je bil vesel po-
zornosti soobčanov in ljubiteljev 
nogometa, ki so ga prišli pozdravit 
po velikem uspehu. Naslov prvaka, 
odlične obrambe in oba sprejema 
so bili povod za daljši pogovor, v 
katerem se je najboljši vratar slo-
venske nogometne lige v pretekli 
sezoni razgovoril o dogajanju na 
zelenici in ob njej.
Kakšen je bil realen cilj Nogo-
metnega kluba Celje pred lansko 
sezono 2019/2020?
Matjaž Rozman: Naš cilj je bil, da 
bi se klub uvrstil v Evropo. Do tega 
cilja smo želeli priti skozi prven-
stvo ali Pokal Slovenije. V zadnjih 
sezonah se nam je namreč izmika-
lo igranje v evropskih nogometnih 
pokalih in zato smo si posebej žele-
li ta cilj. In ga tudi dosegli. Ponudila 
se nam je priložnost za naslov dr-
žavnega prvaka in smo jo na prese-
nečenje mnogih pograbili z obema 
rokama. Z naslovom prvakov smo 
izpolnili svoj cilj in se uvrstili v Evro-
po – uvrstili smo se celo v kvalifi ka-
cije za Ligo prvakov.
Kako je vašo ekipo na igrišču in 
zunaj njega povezal trener Dušan 
Kosič?
Matjaž Rozman: Trener nas je 
vsekakor povezal, da smo delovali 
kot usklajena ekipa. Vedno smo si 
pomagali, igrali eden za drugega, 
kar mislim, da je bil naš glavni ključ 
do uspeha. Skozi treninge in tek-
me nas je naš trener vedno dobro 
pripravljal in usmerjal ter nam za-
res veliko pomagal na poti do na-
slova državnih prvakov.
Katere značilnosti so krasile 
ekipo na poti do naslova državnih 
prvakov?
Matjaž Rozman: Mislim, da nas 
je krasila povezanost med igralci. 
Ko nekemu igralcu ni šlo ali je imel 
kdo kartone ali bil poškodovan, 
se je vedno našel kak igralec in ga 
dobro zamenjal. Ekipni duh med 
igralci nam je ves čas pomagal, da 
smo odigrali zares fantastično se-
zono.
Kdaj ste začeli resno razmišljati, 
da lahko postanete prvaki?
Matjaž Rozman: Proti koncu 
prvenstva, ko smo igrali iz kroga 
v krog bolje in smo nizali pozitivne 
rezultate, smo začeli razmišljati, 
petek  14. avgusta 2020Šport, rekreacija18
Nogomet  Matjaž Rozman
Državni nogometni prvak in najboljši vratar
Foto: osebni arhiv
Utrinek s sprejema v Gerečji vasi
da pa bi lahko tokrat mi osvojili 
naslov državnih prvakov. Šli smo 
od tekme do tekme in po dobrih 
rezultatih smo začeli verjeti, da 
lahko vzamemo nekaj več. Ko smo 
si malo pred koncem prvenstva 
zagotovili nastop v evropskih no-
gometnih pokalih in s tem izpolnili 
svoj osnovni cilj, smo se še dodat-
no sprostili in v napeti končnici 
vzeli še naslov državnega prvaka.
Kakšna je bila za vas zadnja, od-
ločilna tekma proti Olimpiji?
Matjaž Rozman: Res je bila na-
porna in napeta do zadnje sekun-
de. Uspelo nam je remizirati 2:2, 
kar je bilo dovolj za naslov prvaka. 
Slavje ob tem dosežku je bilo temu 
primerno.
Kako pa ste proslavili naslov?
Matjaž Rozman: Rekel bi, da je 
bilo med nami zares spontano in 
iskreno veselje. To je bil poseben 
dogodek tudi za Nogometni klub 
Celje, saj je v svoji stoletni zgodo-
vini klub prvič osvojil naslov držav-
nih prvakov.
Ali je bila sezona 2019/2020 vaša 
najboljša do sedaj?
Matjaž Rozman: Mislim, da je 
bila gotovo ena najboljših v moji 
karieri, če že ne kar najboljša. Ve-
liko mi pomeni, da so me izbrali za 
najboljšega vratarja Prve lige, saj 
so glasovali igralci, trenerji in novi-
narji, kar daje temu nazivu še neko 
dodatno težo.
Kakšni so cilji Celja v novi sezo-
ni?
Matjaž Rozman: Poizkušali 
bomo ubraniti naslov državnih pr-
vakov. Vemo pa, da bo sedaj veliko 
težje, a ubranitev naslova bo nov, 
velik izziv za nas. Po našem letoš-
njem uspehu se bodo tudi vsi naši 
nasprotniki bolj pripravljali na tek-
me proti nam in mi se bomo morali 
vsako tekmo še dodatno izkazati. 
Realno je naš glavni cilj, da se spet 
uvrstimo v evropska tekmovanja 
in da čim bolje odigramo celotno 
prvenstvo.
Kaj za vas pomeni igranje v kva-
lifi kacijah za Ligo prvakov v nogo-
metu, v kateri se boste v prvem 
krogu pomerili z ekipo Dundalk?
Matjaž Rozman: Sanje vsakega 
nogometaša so, da bi nekoč za-
igral v Ligi prvakov. Nas čaka še 
težka pot do tja, saj bomo naprej 
igrali kvalifi kacije. Za začetek nas 
čaka Dundalk in verjamem, da jih 
lahko z dobro igro izločimo ter se 
uvrstimo v nadaljnje tekmovanje.
Ali imate vi kot vratar še kakšne 
višje ambicije ali želje za priho-
dnost – morda ponovno zaigrati 
kje v tujini?
Matjaž Rozman: Glede na moja 
leta je res počasi moja zadnja pri-
ložnost, da bi ponovno zaigral kje 
v tujini. Če bi se mi ponudila neka 
zares dobra ponudba, bi jo z vese-
ljem sprejel. Nočem pa nikamor na 
silo, saj sem v Celju srečen in zado-
voljen, tako da mi je prva misel, da 
bi igral še naprej za ta klub.
Uspeh so prepoznali tudi v va-
šem lokalnem okolju. Kako je bilo 
na sprejemih na Hajdini in v Gere-
čji vasi, kaj vam takšno druženje 
pomeni?
Matjaž Rozman: Res je, da so 
me kar dvakrat pozitivno presene-
tili. Najprej me je na občini Hajdi-
na sprejel župan Stanislav Glažar. 
Z njim sva se med sezono tudi 
večkrat srečala na kakšni tekmi in 
mislim, da je bil on eden prvih, ki mi 
je omenil, da bo Celje v tej sezoni 
državni prvak. Takrat si sam tega 
nisem upal na glas govoriti naok-
rog, a na koncu se je izkazalo, da 
smo res osvojili prvo mesto v drža-
vi in da je Glažar imel prav v svoji 
napovedi. Vesel sem bil sprejema 
pri njem in simboličnega darila. 
Prav tako pa sem bil vesel poseb-
nega sprejema v Gerečji vasi, moji 
domači vasi, kjer so sovaščani 
pripravili lep dogodek. Na njem je 
bilo veliko ljudi, dogodek je bil zelo 
dobro organiziran, tako da sem bil 
zares zelo pozitivno presenečen. 
Ob tem naj izkoristim priložnost in 
se prav vsem lepo zahvalim.
David Breznik
Svetovni prvak Tim Gajser je na 
drugi od treh zaporednih dirk sve-
tovnega prvenstva v motokrosu 
v latvijskem Kegumsu v razredu 
MXGP iztržil 16 točk. Po padcu in 
odstopu v prvi vožnji je v drugi 
osvojil peto mesto. Na dirki za VN 
Rige je zmagal Italijan Antonio Ca-
iroli, Gajser je bil 13.
Potem ko je svetovno prven-
stvo v motokrosu doživelo več-
mesečni premor zaradi koronske 
krize, se je nadaljevalo v tem 
tednu v Latviji. Na dirkališču v Ke-
gumsu so oziroma še bodo pripra-
vili skupno tri dirke. Teren je sicer 
isti, a bodo proge imele različno 
konfi guracijo. Na prvi latvijski pre-
izkušnji pred tremi dnevi je Gajser 
ostal brez zmage po napaki v dru-
gi vožnji, a je bil še vedno drugi, 
na drugi pa je po padcu v prvi vo-
žnji moral odstopiti in na koncu je 
dosegel najslabšo uvrstitev v tej 
sezoni.
V prvi vožnji je slavil poznejši 
zmagovalec Cairoli, drugi je bil 
Francoz Romain Febvre, tretji pa 
vodilni v skupnem seštevku, Nizo-
zemec Jeff rey Herlings.
Gajser si je na treningu privozil 
peto startno izhodišče, na za-
četku prve vožnje pa po težavah 
zdrsnil na 22. mesto. Vmes je pri-
šel že do prve petnajsterice, a je 
znova zdrsnil po lestvici, potem 
pa ga je zaustavil še padec in sve-
tovni prvak je moral odstopiti.
V drugi vožnji je šlo Gajserju 
bolje, čeprav se ni vmešal v boj 
za stopničke. Na koncu je bil peti, 
zmagal je Litovec Arminas Jasiko-
- 1. vožnja: 1. Antonio Cairoli 
(Ita), 2. Romain Febvre (Fra), 
3. Jeff rey Herlings (Niz) ..., 32. 
Tim Gajser (Slo)
- 2. vožnja: 1. Arminas Jasi-
konis (Lit), 2. Jeremy Seewer 
(Švi), 3. Jeff rey Herlings (Niz) 
..., 5. Tim Gajser (Slo)
- skupno VN Rige: 1. Anto-
nio Cairoli (Ita) 43, 2. Jeremy 
Seewer (Švi) 40, Jeff rey Her-
lings (Niz) 40 ..., 13. Tim Gajser 
(Slo) 16
- skupno SP (4): 1. Jeff rey 
Herlings (Niz) 170, 2. Tim Gaj-
ser (Slo) 142, 3. Antonio Cairo-
li (Ita) 129 ...
Motokros  Svetovno prvenstvo v razredu MXGP
Gajser po ničli v prvi vožnji 
do 16 točk, zmaga Cairoliju
Foto: MGXP.com
Tim Gajser na dirki v Latviji
Golf zveza Slovenije je četrti tur-
nir Slo Toura 2020 izpeljala na igri-
šču Cubo golf v Ljubljani. Tridnevno 
tekmovanje je potekalo v skladu s 
pravili golfa 2019 in s pravili amater-
skega statusa, odobrenimi pri R&A 
Rules Limited & USGA, lokalnimi 
pravili (golf igrišča, kjer tekmova-
nje poteka), ki so v skladu s pravili 
golfa in odobrena pri tekmovalni 
komisiji, ter po pravilih svetovnega 
hendikep sistema (SHS/WHS). Na 
golf igrišču so igrali posamezniki 
različnih starostnih skupin. V moški 
konkurenci se je merilo sedemintri-
deset golfi stov, v ženski pa trinajst. 
Pri golfi stkah Golf klub Ptuj ni imel 
svoje predstavnice, so pa štirje 
golfi sti Jan Hribernik, Jure Vasle, 
Tom Li Dobnik in Jan Luka Šamec 
zastopali ptujski klub v moški kon-
kurenci. Najbolje med njimi je po 
pričakovanjih šlo Hriberniku, saj 
je zasedel drugo mesto. Po posa-
meznih igrah je igral 54, 74, 64 in 
72 udarcev, kar je skupno zneslo 
210 udarcev ali šest udarcev pod 
parom igrišča. Udarec manj, torej 
209 udarcev ali sedem pod parom 
igrišča, je igral zmagovalec Žiga 
Strašek (GC Arboretum). Izmed 
ptujskih igralcev je devetnajsto 
mesto zasedel Jure Vasle, ki je igral 
228 udarcev, triindvajseto mesto 
Tom Li Dobnik, ki je igral 235 udar-
cev, in sedemindvajseto mesto Jan 
Luka Šamec, ki je igral 244 udarcev. 
V ženski konkurenci je bila daleč 
pred vsemi Pia Babnik (GC Trnovo), 
saj je zbrala 201, kar je kar petnajst 
udarcev pod parom igrišča.
David Breznik
Golf  4. Slo Tour 2020
Hribernik tik pod 
vrhom Rezultati (moški):
1. Žiga Strašek (SVN GC Arbo-
retum) 54, 67, 73, 69 – 209 (-7)
2. Jan Hribernik (SVN GC Ptuj) 
54, 74, 64, 72 – 210 (-6)
3. Gal Patrik Štirn (SVN GC Ar-
boretum) 54, 72, 74, 67 – 212 (-4)
Foto: Črtomir Goznik
Jure Vasle na ptujskem golf igrišču
nis pred Švicarjem Jeremyjem Se-
ewerjem in Herlingsom. Gajser je 
začel na devetem mestu, potem 
počasi napredoval, a v tej vožnji ni 
imel realnih možnosti za naskok 
na stopničke.
V seštevku je dirko dobil Cairoli 
s 43 točkami, drugi je bil Seewer s 
40, tretji pa z enakim izkupičkom 
Herlings. Slednji ima na prvem 
mestu v skupnem seštevku zdaj 
že 170 točk, Gajser je s 142 na dru-
gem, Cairoli pa s 129 tretji.
»Seveda nisem zadovoljen s 
tem, kako se je končalo. Vem, da 
lahko peljem precej bolje. Ni mi 
uspelo dobro startati in na tej pro-
gi to lahko povzroči precejšnje te-
žave. Zdaj bi rad spet našel užitek 
v vožnji, rad bi se spet zabaval,« 
je za spletno stran svoje ekipe 
Honde nastopa ocenil najboljši 
slovenski dirkač. »V nedeljo nas 
tu čaka še ena dirka. Verjamem, 
da lahko dosežem dober rezultat 
in se vrnem v boj za naslov prva-
ka. Ne bo lahko, imam pa dobro 
ekipo in vsi bomo dali vse od sebe 
za najboljši možen rezultat,« je še 
dodal branilec svetovne lovorike. 
V nedeljo bo v Kegumsu še tretja 
dirka SP v enem tednu, preizkuš-
nja za VN Kegumsa.
STA
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 19
Slovenski 1. A-ligaš iz Ormoža je 
proti drugoligašu iz Velike Nede-
lje odigral dve pripravljalni tekmi. 
Prvo so Ormožani dobili gladko z 
rezultatom 31:19, drugo pa precej 
težje z izidom 24:19.
„Igro na prvi tekmi lahko oce-
nim s solidno oceno, drugo pa smo 
odigrali pod nivojem in upam, da 
se nam podobna tekma ne pono-
vi kaj kmalu. Nasprotnik nas je za-
senčil z voljo in pristopom do igre. 
Verjamem, da bomo skozi prip-
ravljalno obdobje dvigovali svojo 
pripravljenost in sezono proti Do-
bovi odprli po svojih željah, torej z 
domačo zmago,“ je tekmi proti so-
sedom iz Velike Nedelje komentiral 
Tilen Kosi.
Zadovoljstva, predvsem po 
predstavi na drugi tekmi, niso skri-
vali v taboru Velike Nedelje: „Na 
prvem srečanju je manjkalo kar 
nekaj igralcev, kar se je predvsem 
poznalo v igri v obrambi. Na drugi 
smo nastopili v precej okrepljeni 
zasedbi in pokazali borbeno igro. 
Zelo sem zadovoljen z igro v ob-
rambi, v napadu pa se bo treba še 
uigrati. Če bomo zadržali takšno 
željo po igri, kot je to bilo na današ-
nji tekmi, potem se prepričan, da 
nam uvrstitev v višjo ligo ne uide. 
Seveda pa si predvsem želimo se-
zono brez poškodb in napredek v 
igri iz treninga v trening, iz tekme v 
tekmo,“ je komentiral kapetan Ve-
like Nedelje Peter Zorec. Tekmi je 
sodila trojka Peter Zorli, Igor Ivan-
čič in Dejan Ivančič.
Vinarje v petek, 14. avgusta, čaka 
gostovanje v Velenju pri Gorenju.
1. tekma: Jeruzalem 
– Velika Nedelja 31:19 
(19:12)
Jeruzalem: Balent, Zemljič; Bo-
gadi 4, Šoštarič 3, Čudič 1 (1), Žuran 
1, T. Hebar 5 (1), Šulek 1, Kocbek 4, 
T. Kosi 7 (1), Krasnič, Krabonja 3, 
Mesarić, Ciglar 2. Trener: Saša Pra-
potnik.
Velika Nedelja: Skledar, Firšt Še-
ruga; Borko, Munda 2, Kovačec 2 
(1), Voljč 2, Torič 1, Sovič 1, Lukman 
4 (1), Cvetko 2, G. Hebar 4, U. Kosi, 
Škrinjar 1. Trener: Davorin Kovačec.
2. tekma: Jeruzalem 
– Velika Nedelja 24:19 
(12:8)
Jeruzalem: Balent, Skledar; Bo-
gadi 1, Šoštarič 2, Čudič 4 (3), T. 
Hebar 4, Kocbek 3, T. Kosi 3 (1), 
Krabonja 4, Mesarić 2, Ciglar 1, Nie-
dorfer. Trener: Saša Prapotnik.
Velika Nedelja: Firšt Šeruga, 
Zemljič; Zorec 1, Torič, U. Kosi 1, 
Borko 1, Munda 5 (1), Fergola 2, 
Kovačec 2 (1), Lorenčič 1, G. Hebar 
2, Cvetko, Škrinjar 4, Sovič, Pra-
potnik. Trener: Uroš Krstič.
Na tekmah z omejenim 
številom gledalcev
Z Rokometne zveze Slovenije 
je na klubsko pošto prispelo ob-
vestilo glede organizacije tekem 
državnega prvenstva: „V klubu 
smo se dogovorili, da pripravljal-
ne tekme igramo brez prisotnosti 
gledalcev. Seveda pa si še kako 
želimo, da ne bo tako na tekmah 
državnega prvenstva, saj se še 
kako dobro zavedamo, kaj prav 
našemu klubu pomenijo navijači. 
Tako smo morali za tekmo proti 
Dobovi (sobota, 5. september) od-
dati vlogo za pridobitev mnenja o 
načrtovanem zbiranju in čakamo 
odgovor Nacionalnega inštituta 
za javno zdravstvo. Za naš klub 
bo organizacija tekem na takšen 
način veliki izziv, vendar si želimo, 
da omogočimo ogled vsaj 200 gle-
dalcem. Namreč ob upoštevanju 
vseh pravil pri organizaciji tekme 
bi Hardek lahko obiskalo blizu 200 
ljubiteljev rokometa, to pa je še 
vedno lepa številka,“ nam je glede 
tekem državnega prvenstva pojas-
nil novi predsednik kluba Mladen 
Grabovac. V ormoškem klubu pa 
še vedno razmišljajo o video zidu, 
kjer bi na zunanjih površinah (pred 
dvorano) predvajali v živo tekmo iz 
same dvorane: „Zdi se mi, da je to 
mogoče še najboljša rešitev. Lažje 
je v teh časih organizirati dogodek 
na odprtem kot v zaprtem prosto-
ru,“ je še dodal Grabovac.
NIJZ: Higienski ukrepi 
za preprečevanje 
širjenja okužbe s 
covidom na športnih 
tribunah
Z doslednim upoštevanjem navo-
dil NIJZ je možno tveganje za pre-
nos virusa zmanjšati, ne pa popol-
noma izključiti. Spremljanje tekem 
na športni tribuni je zaradi velike 
koncentracije ljudi, velike verjetno-
Atletinja Maja Bedrač je v zad-
njem obdobju dosegala manj od-
mevne rezultate, a to poletje se 
je rezultatska krivulja ponovno 
obrnila v pozitivno smer. A to se ni 
zgodilo kar samo od sebe, ampak 
po skrbno načrtovanih treningih, 
ki jih je atletinja izvajala pod vod-
stvom trenerja Aleša Bezjaka. Ta je 
nekajkrat podaril, da je Bedračeva 
v dobri formi in da čaka na pravi 
trenutek, da se ji bo vse poklopilo. 
To se ji je zgodilo na minulem atlet-
skem prvenstvu Slovenije za člane 
in članice v Celju, ko je v zadnjem 
skoku pristala pri 623 centimetrih 
in si priskakala naslov državne pr-
vakinje. Že pred tem je v svoji drugi 
najljubši disciplini, teku na 100 me-
trov z ovirami, tekla osebni rekord 
14,03 sekunde. Oba rezultata kaže-
ta, da je Maja to poletje ponovno 
ujela pravo formo.
Letošnja sezona je za vsakega 
športnika zaradi koronavirusa ne-
kaj posebnega. Kako jo vi doživ-
ljate in kako ste v zadnjih mesecih 
izpeljali trenažne procese?
Maja Bedrač: „Sezona se je 
zame odvijala tako, kot se je mo-
rala glede na tekmovanja, le začeli 
smo dva tedna pozneje, kot je bilo 
predvideno. Brez pravih treningov 
sem ostala, ko se je začela karan-
tena med občinami, na stadion 
nisem mogla stopiti več kot en me-
sec. Med tem časom sem naredila, 
kolikor sem lahko: malo teka v goz-
du in vaje za moč. Na stadion smo 
se lahko vrnili komaj konec aprila. 
Gotovo se je na začetku poznalo 
glede moči, hitrosti in eksploziv-
nosti, ampak sem hitro prišla v ri-
tem in začela priprave na poletno 
sezono.“
S trenerjem Alešem Bezjakom 
sodelujeta že vrsto let. Kakšno je 
vajino sodelovanje in kako je zas-
tavil treninge za vas?
Maja Bedrač: „Najino sodelo-
vanje je dobro. Med karanteno je 
naredil plan, kaj naj počnem oz. 
kakšne vaje naj izvajam glede na 
dane okoliščine. Predvsem so bili 
to tek, vaje za moč in poskoki. 
Nekajkrat sva se slišala po telefo-
nu, ko se je zanimal, kako mi gre. 
Po karanteni, ko stadion še ni bil 
odprl, smo se dobili na Panorami, 
kjer smo tekali v klanec.“
Kakšni so vaši glavni cilji v tej 
sezoni?
Maja Bedrač: „Moj letošnji glav-
ni cilj je bil, da skočim v daljino čez 
šest metrov. V zadnjih dveh letih 
sem se nekako lovila in nisem do-
segala dobrih rezultatov. 100 me-
trov z ovirami pa sem hotela samo 
odteči boljše kot lani. Uspelo mi je 
celo odteči osebni rekord!“
V zadnjih sezonah v glavnem 
tekmujete v dveh disciplinah: v 
teku na 100 metrov z ovirami in 
skoku v daljino. Zakaj sta se odlo-
čili za to dvoje?
Maja Bedrač: „Ti disciplini sta mi 
najzanimivejši od vseh. Skakanje 
mi je bilo že od nekdaj všeč. Za ovi-
re pa pravzaprav nimam posebne-
ga razloga, zakaj sem se odločila za 
njih. Sta pa obe disciplini tudi zelo 
povezani med seboj glede odriva.“
Tek na ovirah je nekaj posebne-
ga. Kako zahtevna je ta atletska 
disciplina in kaj vse mora atlet 
upoštevati za dober rezultat?
Maja Bedrač: „Marsikomu, ki 
ne trenira, se zdi, da ta disciplina 
ni zahtevna. Meni pa se zdi zelo 
zahtevna, a hkrati zanimiva. Zelo 
pomembno je, da znaš dobro in ek-
splozivno startati iz startnega blo-
ka. Biti moraš tudi hiter. Meni pa 
se zdi najpomembnejše, da imaš 
dobro tehniko prehoda čez ovire.“
Kateri nastop v teku na 100 me-
trov z ovirami vam je najbolj uspel 
v letošnji sezoni?
Maja Bedrač: „Na prvi letošnji 
tekmi na ovirah sem se še malo lo-
vila, zato tudi rezultat ni bil dober, 
a iz tekme v tekmo sem izboljševa-
la svoje teke. Najboljši rezultat mi 
je uspel odteči na državnem prven-
stvu za člane in članice v Celju, kjer 
sem dosegla tretje mesto. Izboljša-
Ptujčan Kristjan Čeh je na atlet-
skem mitingu v Turkuju na Fin-
skem v zelo močni konkurenci 
zasedel tretje mesto v metu diska. 
Slovenski rekorder in evropski pr-
vak do 23 let je orodje vrgel 66,07 
metra. Zmagal je svetovni prvak 
Daniel Stahl, Šved je disk vrgel 
69,23 metra. Drugi je bil evropski 
prvak iz Litve Andrius Gudžius s 
66,39 metra. Za Čehom je bil če-
trti Poljak Robert Urbanek (63,61 
metra), bronast na SP leta 2015 v 
Pekingu in leta 2014 na evropskem 
prvenstvu v Zürichu. Peto mesto 
je osvojil Šved Simon Pettersson, 
četrti leta 2018 na evropskem pr-
venstvu v Berlinu (63,13 metra), 
šesto pa Romun Alin Alexandru 
Firfi rica, četrti lani na svetovnem 
prvenstvu v Dohi (60,98 metra). 
Zadnji, sedmi, je bil Južnoafričan 
Frantz Kruger (56,62 metra). Nek-
danji afriški prvak je bil fi nalist 
številnih velikih tekmovanj in od 
leta 2007 nastopa za Finsko. Leta 
2000 je v Sydneyju osvojil olimpij-
ski bron.
Kristjan Čeh se je v močni 
konkurenci na Finskem zelo 
dobro izkazal, naslednjič pa 
bo tekmoval 19. avgusta na 
Madžarskem. 
Po tokratnem nastopu je pove-
dal: „Tekma je bila izvrstna, boljše 
si ne bi mogel želeti. Razmere za 
nastop so bile kar dobre, uspel 
pa mi je tudi izvrsten met in sem 
zelo zadovoljen. Tudi zato, ker 
smo bili tokrat zbrani skoraj vsi 
najboljši metalci diska na svetu.“ 
Naš metalec je tekmovanje začel z 
61,02 metra, nadaljeval pa z 62,90 
in 66,07 metra, po tej njegovi naj-
večji daljavi tekme je v naslednjih 
treh serijah ostal brez izida. Zma-
govalec Stahl po uvodnih dveh 
serijah ni imel rezultata, nato pa 
so mu namerili 69,23 m. Šved ima 
z 71,37 metra še vedno najboljši 
izid sezone na svetu, drugega ima 
Jamajčan Fedrick Dacres (69,67 
metra ), svetovni podprvak, tretje-
ga pa Čeh, ki je 68,75 metra vrgel 
23. junija v Mariboru, ko je postavil 
slovenski rekord.
STA, DB
la sem tudi svoj osebni rekord, ki 
sedaj znaša 14.03 sekunde.“
Že od nekdaj je vaša paradna 
disciplina skok v daljino. Kaj vse 
mora atlet upoštevati za dober in 
dolg skok?
Maja Bedrač: „Dober skakalec v 
daljino mora biti hiter, eksploziven 
in močan. Seveda je v pomembno, 
da ima dober, natančen odriv in da 
se ne ustavlja na odrivni deski. Po-
memben je tudi let med skokom in 
seveda zaključek.“
Kot ste sami omenili, ste se v 
skoku v daljino v tej sezoni lovili. 
Zakaj?
Maja Bedrač: „Točnega razloga 
ne vem. Že v zimskem delu sem 
bila pripravljena skočiti prek šest 
metrov, ampak mi nekako ni us-
pelo tega doseči. Na prvi tekmi 
zunaj sem se lovila v zaletu, ska-
kala iz krajšega zaleta in na koncu 
nisem imela dovolj hitrosti, zato 
tudi tehnično skoki niso bili tako 
dobri. Nato sem na atletskem po-
kalu imela probleme s prestopi, 
podaljševala sem zadnji korak in 
nikakor ga nisem mogla skrajšati, 
ker sem vedno mislila, da sem pre-
daleč od odrivne deske. Na nasled-
njih tekmah je bilo vedno boljše in 
sem dokazala, da še vedno znam 
skakati, kot sem pred 3-4 leti. Vem 
pa, da skoki še niso popolni. Imam 
nekaj težav pri zamahu in samem 
zaključku skoka.“
Najboljši skok vam je uspel na 
državnem prvenstvu, kjer ste zma-
gali z rezultatom 623 centimetrov. 
Kakšen je bil zmagovalni skok, 
kam sodi ta novi naslov državne 
članske prvakinje?
Maja Bedrač: „Skok je bil po 
mojem mnenju kar dober. Nekaj 
centimetrov sem edino izgubila 
pri doskoku, ampak sem bila zelo 
vesela izmerjene razdalje. Skočila 
sem do najboljšega izida v tej se-
zoni.“
Kakšna spodbuda je naslov dr-
žavne prvakinje za vas?
Maja Bedrač: „Naslov mi ni tako 
pomemben, ampak je spodbuda 
za naprej, da zmorem. Predvsem 
mi je bilo pomembno, da skočim 
čim dlje, in to mi je tudi uspelo.“
Kakšne so vaše športne želje ali 
cilji za prihodnost?
Maja Bedrač: „Drugo leto ci-
ljam na normo v skoku v daljino za 
evropsko prvenstvo za U23, ki ga 
bo gostil norveški Bergen. Želim 
pa si predvsem skočiti do osebne-
ga rekorda v skoku v daljino in teči 
pod štirinajstimi sekundami na 100 
metrov z ovirami.“
David Breznik
Rezultati:
1. Daniel Stahl (Šve) 69,23 m
2. Andrius Gudžius (Lit) 66,39 m
3. Kristjan Čeh (Slo / AK Ptuj) 
66,07 m
petek  14. avgusta 2020 Šport   19
Rokomet  Prijateljski tekmi 
Ormožani za začetek dvakrat 
ugnali Veliko Nedeljo
Atletika  Miting v Turkuju
Čeh tretji na Finskem, 
zmagal prvak Stahl
Atletika  Pogovor z Majo Bedrač
Bedračevi državni naslov in osebni rekord
Foto: Črtomir Goznik
Maja Bedrač je letos pozitivno presenetila z rezultati.
sti tesnih stikov, veliko glasnega 
govorjenja, vpitja, petja … tvegano 
za prenos okužbe z novim koro-
navirusom. Obiskovalci se tekme 
udeležujejo na lastno odgovornost 
z zavedanjem tveganja, ki ga s tem 
prevzamejo. Nacionalni inštitut za 
javno zdravje ne prevzema odgo-
vornosti ob morebitnih okužbah.
Sezonske vstopnice
Letošnja cena sezonske vsto-
pnice bo znašala 70 EUR in bo za-
jemala tekme tako 1. A-ligaša Jeru-
zalema iz Ormoža kot drugoligaša 
Velike Nedelje. Naročila sprejema-
jo na telefonskih številkah 031 639 
332 (Mladen) in 041 685 936 (Jan-
ko). Imetniki sezonskih vstopnic 
bodo imeli prednost pri vstopu na 
tekme, če bo prišlo do omejenega 
števila gledalcev na tekme. Z na-
kupom sezonske vstopnice boste 
pomagali obema kluboma, da lažje 
zadihata v novo sezono 2020/21.
22. poletni rokometni 
tabor bo
Letos bo že 22. poletni roko-
metni tabor RK Jeruzalem Ormož 
potekal nekoliko drugače, kot smo 
ga bili vajeni v preteklosti. Tabor 
bo od ponedeljka, 24., do srede, 
26. avgusta. Tokrat udeleženci na 
taboru z najdaljšim stažem v Slove-
niji ne bodo spali. Potekal bo v Or-
možu in bo v treh dneh zajemal pet 
treningov, štiri zanimive animacije, 
kopanje na ormoškem bazenu, 
malico, kosilo, majico ... Dan na ta-
boru se bo pričel ob 8.30 in končal 
ob 17.00. Vabljeni so naslednji le-
tniki: 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 
2011, 2012. Udeleženci bodo razde-
ljeni v tri starostne skupine. Cena 
tabora znaša 40 EUR. Na taboru 
lahko sodelujejo tudi igralke in 
igralci drugih klubov, pa tudi drugi, 
ki bi se želeli pobližje spoznati z ro-
kometno igro. Vabljeni.
V Ormož prihajata Izola 
in Tatran Prešov
Po pripravah ljubljanskega Kri-
ma v Ormož prihaja še en ženski 
klub, in sicer 1. A-ligaš iz Izole, ki bo 
bival v ormoškem hostlu, treniral 
pa v športni dvorani Hardek in na 
atletskem stadionu. Izolanke bodo 
majhno mesto ob Dravi napolni-
le od sobote, 15., do četrtka, 20. 
avgusta. Pod vodstvom trenerja 
Boruta Hrena bodo opravile osem 
treningov in odigrali dve tekmi. V 
ponedeljek, 17. avgusta, bodo ob 
18.00 na Hardeku gostile Celje. Na 
pripravljalno tekmo v Ormož pa 
prihaja tudi serijski slovaški prvak 
Tatran iz Prešova. Ta bo na Harde-
ku proti Jeruzalemu zaigral v sre-
do, 19. avgusta.
Uroš Krstič
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 20
petek  14. avgusta 202020 Ljudje in dogodki
Statistika pravi, da ima avto-
dom okoli 5500 Slovencev, kar je 
v primerjavi z drugimi deželami 
Evrope, glede na število prebival-
cev, precej. Podatki Evropske ka-
ravaninške zveze kažejo, da je bilo 
v letu 2018 pri nas v uporabi 4900 
avtodomov, lani pa je ta številka še 
nekoliko narastla in se giblje okoli 
5500. Krepi se tudi mreža posta-
jališč, ki jih je v Sloveniji okoli 160 
v 90 občinah. Ta so sicer različno 
opremljena; na nekaterih lahko 
samo parkiramo, spet druga pa 
omogočajo več; imajo vodo, sani-
tarije in elektriko ter so plačljiva.
Letni pavšal v 
obmorskih kampih od 
2.800 do 3.600 evrov
V Sloveniji je tudi kar nekaj kam-
pov. Seveda so zdaj najbolj priljub-
ljeni tisti v obmorskih krajih, ki so 
bolj ali manj polni. Omenimo le naj-
večje, in sicer Kamp Adria Ankaran, 
v katerem imajo okoli 400 parcel, 
in Kamp Lucija z okoli 500 mesti. V 
Adrii najem parcele z elektriko in s 
pogledom na morje zdaj, ko je glav-
ni del turistične sezone, stane oko-
li 26 evrov na dan. Sicer je mogoče 
dobiti prostor tudi za manj denarja 
– od okoli 12 evrov dalje. V Kampu 
Lucija so cene podobne; najem za 
en dan znaša med 10 in 30 evri. Če 
pa bi hoteli postati pavšalist, bi vas 
to na primer v Kampu Lucija stalo 
od 2800 do 3600 evrov na sezono, 
ki pri njih traja od aprila do začetka 
novembra. Tukaj si je za svojo hiši-
co na kolesih mogoče omisliti tudi 
zimovanje, ki stane 400 evrov.
V hrvaških kampih 
pavšali do 7.000 evrov 
na sezono
Večina slovenskih lastnikov 
avtodomov in prikolic se sicer 
odpravi na Hrvaško, kjer se po-
gosto odločijo za pavšalni najem 
parcele. Ker pa so cene za tovrstni 
najem v zadnjih letih kar narasle, 
je to za marsikoga postalo predra-
go. Cene pavšala na Hrvaškem se 
sicer gibljejo od 2000 pa vse do 
okoli 6000 evrov na sezono, sicer 
pa nas bi v povprečju pavšalni na-
jem parcele stal okoli 3000 evrov.
V Kampu Stella Maris v Umagu 
pavšalni najem stane od 2700 do 
3400 evrov. V Istri je zasoljena 
predvsem cena kampa Lanterna v 
Poreču, kjer bi za nadstandardno 
parcelo za avtodom ali prikolico, 
z elektriko in vodo ter s pogledom 
na morje, na sezono lahko plačali 
celo 7000 evrov. V kampih v Vrsar-
ju so cene najema za celo sezono 
okoli 3000 evrov. Med dražjimi, 
kar se Istre tiče, sta kampa v Me-
dulinu in Balah.
Pogled na morje je drag
Kvarner ne izstopa po cenah; 
večinoma stane pavšal od 2500 do 
3500 evrov, ponekod, na primer 
v Kampu Ujča v Senju, celo samo 
okoli 1600 evrov. So pa seveda 
tudi dražji kampi, kjer najem parce-
le za celo sezono na boljši lokaciji, 
z vsemi ugodnostmi od vode do 
elektrike, stane okoli 5000 evrov, 
na primer v marsikaterem kampu 
na Krku. Na Cresu in Malem Lošinju 
pavšal znaša okoli dva do tri tisoč 
Slovenija, Podravje  Koliko stanejo hiške na kolesih in koliko najem parcele ob morju
Slovenec na dopustu: po prikolico in v kamp na 
Trend počitnikovanja »na kolesih« se pri nas krepi. Vse pogosteje si namreč omišljamo avtodome ali pa počitniške prikolice, ki jih pripnemo 
merilu eden od narodov, ki mu je tovrsten način dopusta najbolj blizu. Vendar pa se število t.i. pavšalistov, ki zakupijo prostore v 
Foto: M24
3.000 evrov je povprečna cena pavšalnega najema parcele v kampu za vso sezono tako v Sloveniji kot na Hrva-
škem.
Razkuževanje rok je postalo del 
našega vsakdanjika, zato je zelo 
pomembno, kakšno sredstvo de-
jansko uporabljamo v ta namen. 
Javni prevoz, trgovine, gostinski 
lokali in drugee frekventne točke 
naj bi bile obvezno opremljene 
z dezinfekcijskimi sredstvi. Pa ni 
vedno tako. Zelo pogosto je em-
balaža prazna. „Ravno nam je 
zmanjkalo, bomo napolnili,“ pa je 
najpogostejši izgovor, ki ga sliši-
mo.
Tudi sicer je vsebina, ki je v 
plastenki, uporabniku praktično 
neznana. Pravzaprav je v celoti 
odvisna od poštenosti tistega, ki jo 
napolni. Sodeč po vonju, bi nema-
lokrat lahko sklepali, da v embalaži 
ni razkužilo, pač pa navadna voda. 
A kot opozarjajo strokovnjaki, le 
vonj še zdaleč ne dokazuje učinko-
vitosti.
S spreminjanjem 
proizvoda dobimo 
povsem novo sestavo in 
kontra učinek
Kako učinkovita so dezinfekcij-
ska sredstva, preverjajo na Uradu 
RS za kemikalije, medtem ko je 
nadzor nad zagotavljanjem razku-
žil v javnih prostorih v pristojnosti 
Zdravstvenega inšpektorata RS. 
„Razkužila biti pred prvim daja-
njem na slovenski trg odobrena 
in vpisana v register. Uporaba 
razkužila je dovoljenja samo za 
namen in način, ki je bil odobren. 
Vsako odstopanje od dovoljenega 
je zloraba. S spreminjanjem pro-
izvoda, ki ni v skladu z odobreno 
uporabo, dobimo novo sestavo, 
kjer učinkovitost ni testirana. Npr. 
razredčeno razkužilo, ki ni v skla-
du z navodili za uporabo, je zelo 
verjetno neučinkovito, zato tako 
razkužilo predstavlja nevarnost 
za javno zdravje. Enako velja za 
nepravilno uporabo razkužila,“ po-
jasnjujejo na Uradu RS za kemikali-
je, ki je med drugim pristojen tudi 
za nadzor nad vsebino razkužil. Z 
uporabo takšnih sredstev, katerih 
sestava je spremenjena, misleč, da 
je učinkovito, pravzaprav doseže-
mo kontra učinek in virus širimo.
Globe so ogromne – do 
30.000 evrov
V prvih sedmih mesecih tega 
leta je Inšpekcija za kemikalije op-
ravila 104 preglede, največ julija, in 
sicer 29. A so doslej izvajali le nad-
zor nad razkužili, ki so v prometu. 
Enostavneje povedano: nadzor 
nad vsebino razkužila, ki je zapaki-
rano oziroma novo. „Načrtujemo 
pa vzorčenje razkužil, ki so tako v 
prometu kot tudi v uporabi (v re-
stavracijah, trgovskih centrih ipd.) 
V okviru tega vzorčenja bomo ob 
podpori laboratorijskih preskusov 
nadzirali tudi prisotnost in koncen-
tracijo aktivnih snovi, ki sta poleg 
kontaktnega časa poglavitna fak-
torja za učinkovito razkuževanje,“ 
dodajajo, zavedajoč se pomena 
takšnega nadzora.
Predpisane globe za kršitelje so 
visoke: z globo od 5.000 pa do kar 
30.000 evrov se za prekršek kaznu-
je pravna oseba, če omogoča do-
stopnost in uporabo biocidnih pro-
izvodov na trgu, ki so v nasprotju 
s predpisano zakonodajo. A doslej 
inšpektorji niso izrekli niti ene same 
globe, pač pa le opozorila. 
Slovenija  Nadzora nad vsebino „razkužil“, ki so v uporabi, očitno ni
Je pred trgovino dejansko razkužilo ali morda navadna voda?
Vse od marca, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija, je uporaba dezinfekcijskih sredstev postala del našega vsakdanjika. Glede na smernice in navodila NIJZ bi 
razkužila morala biti dostopna na vseh javnih mestih, v trgovinah, gostinskih lokalih ... Da bi privarčevali kak evro, se marsikje poslužujejo različnih trikov: od tega, da 
je embalaža, v kateri naj bi bilo dezinfekcijsko sredstvo, zmeraj prazna, do tega, da je vsebina – vsaj po vonju – zelo podobna navadni vodi.
Višja cena ne pomeni nujno 
večje učinkovitosti
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je s testom preverjala 
učinkovitost dezinfekcijskih sredstev, ki so naprodaj na 
slovenskem trgu: „Izdelkov, ki nosijo oznako »dezinfekcija«, 
»razkuževanje« in podobno, je veliko, pogled na seznam 
sestavin pa razkrije, da alkohol ni na prvem mestu. To 
pomeni, da je alkohola v izdelku manj kot 50 %. Če želite, da 
bo razkužilo učinkovalo le proti virusu SARS-CoV-2, zadostuje 
izdelek z najmanj 60 % alkohola. Ker prihajajo jesenski in 
zimski meseci, ko zdravstvene ustanove vsako leto beležijo 
velik porast okužb tudi z drugimi virusi, najpogostejši so virusi 
gripe, respiratorno-sincicijski virus, pa tudi adenovirusi, pa 
je priporočljiva uporaba razkužila z najmanj 80 % alkohola.“ 
Zveza potrošnikov je testirala 15 razkužil in ugotovila, da 
le eno izmed testiranih sredstev ne zadostuje smernicam 
Svetovne zdravstvene organizacije. Izkazalo se je tudi, da višja 
cena ne pomeni višje kakovosti dezinfekcijskega sredstva.  
Foto: ČG
Kdo nadzoruje vsebino dezinfekcijskih sredstev v trgovinah, lokalih ...?
Foto: M24
Za rabljeno prikolico, staro okoli 15 let, bi morali odšteti 5000 evrov.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020    COLOR CMYK stran 21
petek  14. avgusta 2020 Ljudje in dogodki   21
evrov, večje parcele s pogledom 
na morje stanejo tudi več, okoli 
5000 evrov. Nekoliko višje cene 
najdemo v kampih na Pagu, vendar 
govorimo o nadstandardu, sicer so 
na voljo tudi zemljišča, kjer so cene 
primerljive z ostalimi kampi. Tudi v 
Dalmaciji je situacija podobna.
Za nov avtodom 40.000, 
za prikolico 10.000 evrov
Preverimo še cene avtodomov 
in prikolic. Če bi kupili nov avto-
dom (upoštevali smo cenik avto-
domov za leto 2020 ene od večjih 
firm, ki jih prodaja na naših tleh, 
op. p.), bi zanj odšteli najmanj 
40.000 evrov. Ista firma proda-
ja tudi počitniške prikolice, ki so 
nekoliko cenejše; najugodnejša v 
ponudbi po njihovem aktualnem 
ceniku stane okoli 10.000 evrov. 
Lahko bi si omislili tudi rabljeno, 
vendar trg hiš na kolesih iz druge 
roke ni tako zelo živahen. Če bi si 
želeli sodobnejši avtodom, novej-
šega letnika, z manj kot 200.000 
prevoženimi kilometri, bi ga lahko 
kupili za okoli 20.000 evrov. Na 
enem od bolj priljubljenih spletnih 
mest z oglasi najdemo tudi priko-
lice za nekaj tisoč evrov, vendar so 
letnikov, zaradi katerih se uvrščajo 
med starodobnike. Rabljeno priko-
lico z okoli 200.000 prevoženimi 
kilometri, staro okoli 15 ali 20 let, 
dobro ohranjeno, z vsaj štirimi do 
šestimi ležišči, bi na podlagi pregle-
danih spletnih oglasov lahko kupili 
za okoli 4000 do 6000 evrov.
Najem avtodoma ali 
prikolice od 40 do 100 
evrov na dan
Mnogi se odločijo tudi za najem 
avtodoma ali prikolice. Dan naje-
ma za eno ali drugo stane od 40 do 
100 evrov. Najem Fiatovega avto-
doma lanskega letnika, ki ima šest 
ležišč, bivalno klimo in je po veli-
kosti med večjimi, na dan stane 94 
evrov; 65 evrov na dan bi plačali za 
najem precej starejšega, a lepo oh-
ranjenega avtodoma za šest oseb, 
ki ima bivalno klimo. Dnevni najem 
prikolice je naši denarnici precej 
bolj prijazen, saj bomo, četudi bo 
ta sodobnejša, zanjo odšteli »le« 
okoli 40 evrov.
ŠOPEK 
GORENJSKIH 
BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 
Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 €
v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV.
•
•
•
•
•
•
•
•
pavšal za 3000 evrov
na svoj avtomobil. Gledano na število prebivalcev, smo v evropskem 
kampih za celo leto, zaradi vse višjih cen najema zmanjšuje.
V kampu Šobec opozarjajo: težave z domačimi gosti
V kampu Šobec med Lescami in Bledom letos beležijo velik upad števila gostov, zlasti gostov iz 
zahodnih držav, ki se ne morejo pri njih ustaviti na poti iz Hrvaške. Težave pa imajo z nekaterimi 
domačimi gosti, ki niso vajeni bivanja v kampih ter ne sprejemajo njihovih pravil in kulture.
Kot je povedal direktor Šobca Uroš Ambrožič, so kljub pandemiji tudi letos goste pričakali povsem 
pripravljeni. Kamp je odprt v celoti, vse službe, trgovina in restavracija delujejo kot v letih, ko je bilo 
gostov veliko več. Posodobili so sanitarije, pralnico, kopalnico za male živali in kolesarnico. Izvedli so 
tudi druge izboljšave v smeri dviga kakovosti storitev.
»Lastnik Turistično društvo Lesce in vodstvo kampa smo se odločili, da morajo biti obseg, predvsem 
pa kakovost ponujenih storitev na najvišji možni ravni,« je poudaril Ambrožič in dodal, da niso uvedli 
nobenih pomembnejših varčevalnih ukrepov. To bo sicer vplivalo na finančne rezultate, vendar na to 
gledajo kot na naložbo za prihodnost. Želi pa si, da bi pristojni spoznali, da pobiranje nespremenjenih 
davkov in taks v teh razmerah lahko vpliva na prihodnost turizma ter bi jih znižali.
Ob tem je opozoril, da turistični boni povečujejo obisk tistih domačih gostov, ki niso tradicionalni 
kamping turisti. »Ob tem je žal med obiskovalci tudi nekaj takih, ki nimajo ustrezne kulture bivanja in 
se ne zavedajo, da je v kampu treba bivati tako, da ne motiš soseda,« je izpostavil Ambrožič in dodal, 
da imajo prav s tem v kampu največ težav.
»Vse službe, ki skrbijo za varnost bivanja v kampu, smo podvojili, pomagajo nam tudi policisti in 
varnostniki, a kljub temu nekatere skupine domačih gostov povzročajo nedopusten nemir in bi brez 
posredovanja varnostnih služb celo ogrožale bivanje ostalih gostov,« je opozoril Ambrožič. 
Dodaten problem jim na Šobcu predstavlja še to, da naj bi pristojne zdravstvene službe prepovedale 
začasno kampiranje vernikov na Brezjah v obdobju velikega šmarna. Ta je pomemben praznik tudi za 
slovenske Rome, ki vsako leto v tem času pridejo na Brezje in običajno s svojim pastoralnim vodjem 
bivajo v kampu na Črnivcu, letos pa iščejo možnosti drugod.  
»To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bili mnogi od njih obiskovalci, ki ne spoštujejo pravil bivanja v 
kampu,« je navedel Ambrožič in dodal, da so zato v kampu sprejeli nekaj odločitev, ki so jih zahtevali 
drugi gostje kampa. »Ukrep je na videz preprost. Kdor ne spoštuje pravil bivanja v kampu, pač vanj 
ne more vstopiti,« je izpostavil Ambrožič, a dodal, da zavrnitev pri teh gostih povzroča neupravičeno 
nezadovoljstvo. 
Foto: m24
Foto: Dreamstime/M24
Če bi kupili nov avtodom, bi morali kar globoko seči v žep; olajšali bi se za 
okoli 40 tisočakov.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  14. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila22
vsako
sredo
NAJBOLJ 
BRANA
slovenska 
tedenska 
revija
5. DEL
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, 
za samo 3,99 EUR,v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR
in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
15. in 16. avgusta 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 
Redna seja sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V fi -
nančnem načrtu bolnišnica načrtuje to leto končati brez izgub; Po nedavnem požaru v 
CERO Gajke zaskrbljeni krajani Četrtne skupnosti Jezero in Spuhlja; Neizpolnjene obljube 
podpisane pogodbe med Mestno občino Ptuj in Četrtno skupnost Jezero; Zaradi kotalečega 
kamenja z obzidja ptujskega gradu je začasno prepovedan dostop do gradu s smeri do-
minikanskega samostana; V hotelu Mitra na Ptuju so simbolično odprli razstavo Sveti gral 
Lapsitexsillis. Gre za uradni začetek projekta Parzival na Ptuju; Festival Arsana, Ptuj 2020 le-
tos 100-odstotno slovenski; Najstarejše slovensko mesto Ptuj je bilo julija stičišče slovenskih 
glasbenikov; Zbiralec zamaškov Ignac Habjanič je v času epidemije zbral za poln kamion 
zamaškov, izkupiček pa namenil Društvu Sonček Ptuj. Gost tega dogodka je bil glasbenik 
Adi Smolar; Ptujska noč v neodvisni produkciji gostincev iz starega mestnega jedra Ptuja; V 
svet glasbe z narodno-zabavnimi ansambli v sobotno noč in nedeljski dopoldan.
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO
PREDNOSTI ZA VAS:
neodvisnost,
10- letne izkušnje,
plačate le razliko 
Made in EU,
preprosta in hitra izvedba.
PREDNOSTI ZA VAS:
zadovoljni kupci,
monolitna
 20 - letne izkušnje,
poštena cena in kvaliteta,
Made in Germany,
35 let garancije.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  14. avgusta 2020 Oglasi in objave   23
 »Kdor živi v spominu drugih,
ni mrtev, je samo oddaljen.«
  -Kant-
V SLOVO
spoštovani in dragi direktorici ZUDV Dornava
gospe Idi Jurgec, prof. def.
Tiho in nepričakovano z mnogo upanja in načrti nedokončanih 
del in neizrečenih misli se je poslovila in nas užalostila.
Uporabniki in zaposleni ZUDV Dornava
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. 
letu po težki bolezni zapustil naš dragi
Poldi Furman
Z RIMSKE PLOŠČADI 21, PTUJ
Od njega se bomo poslovili v ožjem krogu v ponedeljek, 17. 
avgusta 2020, ob 16. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo 
položena vežico na dan pogreba ob 14.30.
Žalujoči: sin Leon z ženo Renato ter ostali sorodniki
Ne bomo tožili, ker si odšel.
Hvaležni smo, ker si bil.
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, 
dedija, tasta, brata, strica, svaka, soseda in 
prijatelja
Ivana Gradina
IZ BUKOVCEV 8A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovane sveče, svete maše, cvetje in izrečena sožalja. 
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilni obred, 
pevcem za odpete žalostinke, govornicama za poslovilne besede 
in godbeniku za odigrano melodijo. Posebna zahvala sosedi 
Andreji Rižnar in članom Čebelarskega društva Markovci. Hvala 
tudi podjetju MIR in cvetličarni Rožmarin.
Njegovi najdražji
Nikoli več te sonce ne zbudi,
nikoli več, konec je vseh skrbi.
Kjerkoli si, naj angel te čuva!
Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi.
ZAHVALA
Z bolečino v srcih sporočamo žalostno 
vest, da nas je v 81. letu zapustila naša 
mama, oma, sestra, tašča
Ana Drevenšek
SEDLAŠEK 66
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan-
cem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala p. Andreju, 
p. Benjaminu za opravljen cerkveni obred, govornici Zdenki 
Golub, pevcem Zavec in pogrebni službi MIR, sestrični Zlatki 
Jelen, ker si mi stala ob strani v najtežjih trenutkih, in osebju 
Splošne bolnišnice Ptuj – kirurgija.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči hčerka Jerica z možem Jožekom, 
vnuk Klemen, sin Stanko
Ko vajine zaželimo si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče
in povedati vama hoče,
da pogrešamo vaju vsi,
ki nekdaj skupaj smo bili.
ZAHVALA
Poslovila sta se
Marija in Anton Lampret
IZ STOPERC
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in očeta, dedka, pra-
dedka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem, znancem in vsem, ki ste v teh žalostnih dneh čustvovali 
z nami. Hvala vsem, ki ste bili del njunih življenj, ju spoštovali, 
imeli radi in se od njiju poslovili.
Njuni otroci z družinami
Težko je pozabiti človeka,
ki bil ti je drag,
še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je naučiti se
živeti brez njega.
SPOMIN
16. avgusta 2020 minevajo tri leta, odkar 
ga več ni med nami.
Jožef Zupanič
PIVKOVA 11A, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
Neskončno lučk na nebu zate gori,
20 let že, odkar so zaspale tvoje oči.
V srcu pa je žalost, nemoč in nemir,
v naših mislih spominov izvir.
Še vedno boli, ker te ni,
in ne mine.
SPOMIN
Silva Žampa
IZ LEVANJCEV 10
Spomin nate bo večno živ.
Mož Anton, otroci Zvonko, Nina in Damjana
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova 
drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi-
no ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305. www.
lesgrad.si.
SERVIS gospodinjskih aparatov in 
elektronskih naprav. Storitve na
terenu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 
2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - delno stavbno, delno kmetijsko 
zemljišče 3.688 m2, v Spodnjem Velovleku 
(MO Ptuj).  
Cena: 25.000 EUR,  
tel.: 041 933 151,  
02 620 88 16.
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
PRODAM prašiče od 25 do 50 kg. Telefon 
031 542 318.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, 
ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje 
in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 
675.
MOŠKI, 60 let, urejen, prijetnega videza, 
želi spoznati prijetno gospo, leta nepo-
membna. Telefon 070 377 880.
DOM – STANOVANJE
STAREJŠA upokojenka vzame v najem 
opremljeno garsonjero v bloku na Ptuju. 
Telefon 068 19 20 41.
NEPREMIČNINE
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.t
e
d
n
ik
.s
i
KMETIJSTVO
PRODAM telico simentalko, težko 300 kg, 
ter mešana drva, možen razrez in dosta-
va. Telefon 041 288 063.
PRODAM stroj za trebljenje buč, starejši 
letnik, in stroj za trganje koruze Sip 35. 
Tel. 030 924 103.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Pod-
lože 1, Ptujska Gora.
PRODAM izkopalnik krompirja, čebule in 
česna, dvoredni polak in trosilec Sip 4 – 
pokončni valji, oboje malo rabljeno. Tel. 
031 604 918.
Štajerski TEDNIK petek, 14. 8. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  14. avgusta 2020Križem kražem24
Četudi je za turizem v Sloveniji letos kazalo precej slabo, se ta počasi 
vrača tudi po zaslugi turističnih bonov. Pri Turistični zvezi (TZ) Slovenije 
so izvedli kratko anketo o koriščenju le-teh pri članih turističnih društev iz 
različnih krajev Slovenije, ki so lastniki turističnih namestitev. Ta je pokaza-
la, da koriščenje bonov po začetnih zapletih zdaj poteka nemoteno in da 
trenutno v Sloveniji prevladujejo slovenski gosti, ki so povečini koristniki 
bonov. Ponekod so se ponudniki celo povezali, pripravili pakete, ki za bone 
vključujejo več storitev, ne le nočitev z zajtrkom, pač pa tudi izposojo koles. 
Največ obiska imajo na Gorenjskem, obali in v Posočju, kjer so tudi doslej 
unovčili največ turističnih bonov. To na nek način potrjuje, da imamo Slo-
venci najraje aktivni oddih. S turističnim obiskom so v tem času zadovoljni 
tudi na Ptuju. Obisk je presenetil 
tudi največje pesimiste.
Eden ključnih projektov Turistič-
ne zveze Slovenije je skoraj tri dese-
tletja projekt Moja dežela – lepa in 
gostoljubna. S svojimi več kot 360 
turističnimi društvi in 30.000 pro-
stovoljci se ves čas tudi že posveča 
slovenskim gostom, od katerih je 
letos v veliki meri odvisen slovenski 
turizem. Ocenjevanje vključenih v 
projekt, ki poteka na različnih rav-
neh, se je začelo 1. avgusta in se 
bo končalo 7. septembra. TD Ptuj 
je skupaj z MO Ptuj pozvalo Ptu-
jčane, da še naprej lepo skrbijo za 
okolje, da bosta mesto in okolica 
privlačna za domačine in turiste. 
Najboljše v posameznih kategorijah 
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Posvetila vojakov katerih legij prevladujejo v III. ptujskem mitreju?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
Drevesa v velikih lesenih zabojih so popestrila videz nekaterih ptujskih ulic in trgov, na fotografi ji Miklošičeva ulica.
Nagradno turistično vprašanje
tembra. V dvanajstih tednih kampanje so zabeležili že več kot 230.000 ob-
jav. Na portalu Slovenija info je za rezervacije na voljo več kot 360 različnih 
turističnih paketov.
Po festivalih Art Stays in Arsana bo Ptuj avgusta gostil tudi festival Dnevi 
poezije in vina. Še pred tem pa bodo za nekaj glasbenih dogodkov poskr-
beli v dominikanskem samostanu. Oživela bo tudi rimska zgodba Ptuja. Že 
nekaj časa pa potekajo tudi priprave na festival ptujskih zgodb, ki se bo 
letos vključil tudi v praznovanje svetovnega dneva turizma. Ta bo letos ak-
tivnosti povezal pod sloganom Turizem: gradimo mir! Spodbujajmo znanje!
Nagrado za pravilen odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje, 
spraševali smo o tem, katera cerkev je nekoč stala na starem mestnem po-
kopališču na Ptuju (danes Park spominov), bo prejela Nuša Funtek s Ptuja. 
To je bila cerkev sv. Jožeta, ki so jo postavili leta 1683, posvetili pa leta 1707. 
Z jožefi nskimi reformami je bila leta 1786 ukinjena, leto kasneje pa so jo 
porušili. Danes sprašujemo, posvetila vojakov katerih legij prevladujejo v 
III. ptujskem mitreju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje 
v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, 
Osojnikova 3, do 20. avgusta.
bodo razglasili na letošnjih dnevih slovenskega turizma. TZ Slovenije pa je 
že v lanskem letu razvila aplikativni turistični vodnik, s katerim uporabni-
kom mobilnih naprav pomaga pri iskanju zanimivih točk v bližini njihove 
trenutne lokacije, naravnih in kulturnih znamenitosti, prenočitvenih zmo-
gljivosti, gastronomske ponudbe in drugih privlačnosti. Tudi predsednik TZ 
Slovenije Pavle Hevka se je aktivno lotil promocije nekaterih manj znanih 
turističnih točk. Posnel je že več promocijskih fi lmčkov, ki so na družbenih 
omrežjih naleteli na izjemen odziv.
Vseslovenska motivacijska kampanja (Zdaj je čas. Moja Slovenija) je na-
letela na izjemen odziv. Slovenska turistična organizacija je te dni objavila 
javni poziv za oddajo kreativnih rešitev v tej kampanji, ki je odprt do 9. sep-
Turistični obisk presenetil tudi največje pesimiste
Zarečeni kruh po
litikov je tako dr
ag, da nam ga la
hko prodajajo le 
na 
48-mesečni lizin
g.
* * *
Kako hitro smo p
raznili kozarce, s
mo morali biti n
a vinski avtocest
i.
* * *
Danes Adam de
la Eve iz plastičn
ih reber.
* * *
Kraljestvo dam z
a konja. Osla do
biš že za republik
o.
* * *
Ker je on stalno 
gonil svoje, se je
 ona gonila z dru
gimi.
* * *
Kadar mačke ni 
doma, mačku be
le miške plešejo.
AFORIZMI BY
 FREDI
Podlehnik  Na lovrenčevo nedeljo postavili lesenega velikana
Klopotec na Gorci je zapel
Člani Turističnega društva Podlehnik so že 15. leto zapored poskrbeli, da je na lovrenčevo nedeljo 
na Gorci zapel klopotec. Tokrat so v ožjem krogu postavili šestkrakega velikana, narejenega iz 
sedmih vrst lesa. 
Hrvaška  Turistična sezona
Na obali letos več Slovencev kot lani
Na Hrvaškem so v prvih devetih dneh avgusta imeli več kot milijon turističnih obiskov in 7,2 mili-
jona nočitev, kar je približno 70 odstotkov turističnih rezultatov iz enakega obdobja lani, so danes 
sporočili iz Hrvaške turistične skupnosti (HTZ). 
V začetku avgusta je bilo na Hr-
vaškem za deset odstotkov več 
Slovencev kot v enakem obdobju 
lani.
Med 1. in 9. avgustom je bilo na 
Hrvaškem največ nemških obiskov. 
Prihod 225.000 Nemcev pomeni 
tudi šestodstotno rast v primerjavi 
z enakim obdobjem lani. Sledijo hr-
vaški turisti, ki jih je bilo 178.000 ali 
18 odstotkov več. Na tretjem mes-
tu so Slovenci, ki jih je bilo 133.000.
Največ turistov imajo na Hrva-
škem v Rovinju, Poreču, Medulinu, 
Crikvenici, Umagu, Splitu, Dub-
rovniku, Zadru, Pulju in Novalji na 
otoku Pagu, so dodali. Ko gre za 
nočitve, jih je bilo največ v Istri in 
na Kvarnerju, ki so skupaj zabeležili 
3,1 milijona nočitev v prvih devetih 
dneh avgusta.
Direktor Htz Kristjan Staničić je 
izpostavil, da po »odličnem juliju«, 
ko so dosegli 60 % lanskih julijskih 
rezultatov, avgusta beležijo še 
boljše turistične trende, ki kažejo, 
da je Hrvaška na približno 70 % svo-
jih lanskih turističnih dosežkov.
Foto: Dreamstime/M24
Foto: Sandi Šprah
Prejemniki priznanj v okviru 21. ocenjevanja okolja, najlepše urejenega poslovnega objekta, naj kmetije … Člani 
TD Podlehnik se vsem, ki skrbijo za urejenost okolice, zahvaljujejo. 
Postavljanje klopotca je vodil 
član Stanko Prevolšek, ki je haloš-
kega lepotca sestavil s pomočniki 
Janijem, Janezom in predsednikom 
društva Milanom Vidovičem ter 
ga skupaj z njimi tudi pognal. Bla-
goslov je opravil pater Benjamin 
Mlakar. Klopotec TD Podlehnik bo 
odslej opravljal dve nalogi: odga-
njal bo in privabljal. Odganjal bo pti-
ce, privabljal pa vse častilce vinske 
trte, grozdja in vina k novi trgatvi in 
obisku viničarskega muzeja. 
Ob tej priložnosti je turistično 
društvo podelilo še priznanja ob 
21. ocenjevanju domov in po-
slovnih objektov. Postavitev in 
podelitev je prijetno zaokrožil še 
bogat kulturni program, ki so ga 
sestavljali ljudski pevci Haloški ve-
seljaki in Fantje iz Jurovc, ljudske 
pevke Leskovčanke, ljudski godci 
iz Vidma in godec Štefan Jerenec, 
vokalno-instrumentalna skupina 
orgličarjev Potepuhi Halonga, mla-
di harmonikar Patrik, Janez Jere-
nec s trstenkami iz TD Podlehnik, 
program pa sta s ščepcem humor-
ja začinili še domačinki Cila in Liza. Foto: Sandi Šprah
Postavitev podlehniškega klopotca je spremljal bogat kulturni program.