NO. 97
Ameriška Domovi ima
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 18, 1953
LETO UH —VOL. un
Hudi boji v Koreji; veliki uspehi amer. lelakev
Capt. Fernandez je sestrelil štirinajsto, Cpt. McDonnell pa trinajsto MIG jet-letalo.
SEOUL, Koreja. — V soboto 8,01 ameriški letalci sestrelili 11 Sc>vjetskiih MIG jet-letal ter Poškodovali šest nadaljnih v 2račm'h bojih nad Severno^ Ko-kjer je spet nenadoma in z novo silo vzplamtelo bojevanje v zraku in na zemlji.
Na centralni fronti so ame-Nški in južnokorejski vojaki Pobili in ranili 1070 komunistov ter vrgli nazaj 4500 nadaljnih napadalcev.
Cpt. Manuel Fernandez iz Mi-n^i, Fla., ki je komaj pred ne-^aj dnevi sesrelil svoje trinaj-sto MIG letalo, je v soboto se-strelil nadalnje tako letalo, šti-ninajsto. Capt. Joseph McConnell iz Apple Valley, Cal., pa je sestrelil v soboto svoje trinaj-sto MIG letalo.
Ali obstoja dogovor nted governerjem ■n županom
v CLEVELAND. — Tukajšnji easiopis “The News” poroča, da i*6 izvedel iz zanesljivih vinov v Columbusu, da sta se gover-Il°r Lausche in clevelandski žu-Pan Burke dogovorila o slede-
čih
političnih potezah v bodoč-
hosti;
ŽNPAN BURKE bo kandidi-še za en županski termin. COVERNER LAUSCHE bo naredil ta termin za svoj zad-nji termin kot governor.
ŽNPAN BURKE bo: leta 1954 Predstavjen clevelandskim vo-,lleem kct mož, ki ga je izbral indorsiral gov. Lausche za Sv°jega naslednika.
Pečeno je, da je governer po-^cdal nekaterim svojim intim-np prijateljem, da bo prihod-ic leto izstopil iz svojega ura-a i^ to kot nepremagan zma-
Nakor znano, je bil Burke lrcktor zakonov pod Lausche-virn županovanjem ter je na-^edii Lauschetu kot župan, ko e bil Lausche izvoljen za go-se,r'nerja. Zdaj pa baje Lau-^he šel}, da bi mu Burke na-eJil kot governer, kadar se nauscche odloči, da izstopi iz v°jega urada.
Zračna nesreča v Kolumbiji
^OGOTA, Kolumbija. — Tu-^1 se je ubil z letalom Rafael 0tPez Hurtoda, sin titularnega cbsednika Kolumbije.
PRAGA JE OSVOBODILA WM. OATISA
Njegovo oprostitev smatrajo mnogi za komunistično gesto dobre volje
NUERENBERG, Nemčija.
V petek je češkoslovaška komunistična vlada naznanila, da je odpustila kazen Williamu Oatisu, ameriškemu časnikarju, ki ga je zaprla in obsodila pod obtožbo, da je v 'Češkoslovaški vohunil, na deset let ječe. V soboto je Oatis prestopil nem-ško-zapadno mejo in s tem stopil na svobodna tla.
Oatis je bil oproščen po ukazu Antonina Zapotockega, — predsednika češkoslovaške.
Vrata Pankrac jetnijšnjcej v Pragi so se odprla Oatisu v' soboto zjutraj, nakar so ga uradniki češkega zunanjega urada izročili ambasadi Zdr. držav.
Tamkaj je Oatis zajtrkoval v družbi ambasadorja George Wadswortha. To je bil njegov prvi zajtrk v svobodi izza leta 1951, ko so ga zaprli. Po zajtrku je sel Oatis v avtomobil ambasade, ki ga je v družbi dveh uradnikov ameriškega poslaništva odpeljal v Zapadno Nemčijo.
Oatisovo oprostitev smatrajo mnogi kot komunistično gesto dobre volje, ki jo je inspirifal Kremelj, da s tem ustreže predsedniku Eisenhowerju, ki je ponovno dejal, da morajo komunisti z dejanji podpreti besede svoje mirovne ofenzive.
kaj
Go
Sovražen sprejem državnega tajnika na Bližnjem vzhodu
BEIRUT, Libanon. — Tukajšnje ulice so polne sovražna razpollozenlih protlzaipadnj aškdbj demonstratorjev, radi česar se je zakasnil prihod ameriškega državnega tajnika Dullesa v to mesto.
Ko je končno Dulles prispel s poldrugourno zamudo, so bile pred vsemi inozemskimi ambasadami razpostavljene oborožene vojaške straže.
Tekom demonstracij se je primeril spopad med policijo in komunisti. Ranjenih je bilo osem oseb, enajst pa so jih aretirali.
Dulles in Harold Stassen, ki potujeta po Bližnjem vzhodu, da se na lastne oči prepričata o obstoječem položaju in stanju stvari, sta doslej že obiskala E-gipt, Izrael, Jordanijo in Sirijo.
Nemčija je odobrila pogodbo skupne evropske armade
Ker sta zdaj pogodbo odobrili /obe zbornici Zapadne Nemčije, je legislativen proces s tem končan in pakt sprejet.
BONN, Nemčija. — Zapadna Nemčija je prva evropska država, ki je ratificirala ali odobri la Evropsko; armadno zvezo oz. pogodbo, ki jo je sprejel nemški Bundesrat (višja zbornica) s 23 glasovi proti 15.
Pakt je podpisalo pred letom dni v Parizu šest zapadnih držav.
Nižja zbornica Zapadne Nemčije je odobrila pakt že pred šestimi tedni, zato je s tem legislativen proces končan in pakt končnoveljavno: odobren.
Na osnovi te pogodbe bo dobila Zapadna Nemčija veliko meno: suverenosti in dovoljena ji bo armada 500,000 mož, ki bt> pridružena evropski armadi šestih narodov za skupno obrambo proti agresiji Sovjetske zveze.
Sovjeti delujejo vztrajno na zalogi atomskih bomb
k----------°—
°ftec stavke
_________v Akronu
^■NRon, O. Auto Transporta-družba je pristala, da bo 2dc> 3 SvoNm uslužbencem me-»od Za centov na uro, s čemer ° slednji končali stavko, ki a]a že 44 dni.
Vremenski
ho
h;
tr
t0p,a^ in ponoči oblačno in ^0Pold ^e^evati bo prenehalo

Tako je izjavil v Clevelandu general Shepherd, poveljnik marinskega zbora Zdr. držav.
CLEVELAND. — V torek je bil v Clevelandu general Lemuel C. Shepherd, poveljnik marinskega zbora, ki je govoril v hotelu Statler pred Trgovsko zbornico. General je ob tej priliki rekel, da si Sovjetija vztrajno prizadeva zdelati in nakopičiti zaloge atomskih bomb. Opozoril je tudi na množino sovjetskih jet-letal, na učinkovitost siclvjetskega radarja in protiletalskega orožja ter na močno silo modernih sovjetskih podmornic. — “Za vso to silo pa je milijone sužnjev in polsužnjev, ki napenjajo svoje mišice v izdelovanju vojnega materiala,” je dejal.
“Dočim smioi radi teh dejstev lahko upravičeno zaskrbjeni, pa nam ne smejo postati osnova pesimizma in strahu. Zbujena in pripravljena Amerika s svojimi močnimi zavezniki je več kot kos zoperstaviti, se komunistični sili v vojni pripravljenosti”, je rekel general.
“Prdvsem imamo mi spiritualno moč, ki prihaja iz src ljudi, kateri ne , cenijo svobode nič manj od svojega življenja”, je rekel general.
Novi grobovi
Anton Moyer
Na svojem domu na 441 E. 148. St. je umrl Anton Moyer, star 65 let. Zapušča ženo, tri otroke, 6 vnukov in več sorodnikov. Bil je rojen na Madžarskem; zadnjih 27 let je delal, pri Apex Electric Co. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na E. 152. St. v cerkev sv. Jeroma ob 9:30 in iod tam na Holy Cross pokopališče.
Jacob Bukovec
V	petek 15. maja je umrl v Mestni bolnici Jakob Bukovec, star naseljenec, ki je dospel v Ameriko pred 56 leti iz Bele Krajine, vasi Vrtače pri Semiču. Nekaj let je vodil grocerijsko trgovino na St. Clair in E. 39. St., drugače je opravljal vsakovrstna dela, zadnjih 10 let ni bil več uposlen. Star je bil 79 let; družina stanuje na 22070 Bali Ave. Euclid, O. Zapušča soprogo Marijo, rej. Ladiha, doma iz vasi Meglanič, fara Trebnje na Dolenjskem, sinove in hčere: Emil, Edward, Mary Rosplock, Frances Weyant. Rose Moro Joseph, v stari domovini brate Josepha, in sestro! Mary Regner v Newark, N. J. in šest vnukov. Bil je član društva Dvor Baraga, 1317 K. Ohio in Zavedni sosedje, 158 S. N. P. J. Pogreb se vrši v torek iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi na 17002 Lakeshore Blvd. v cerkev sv. Kristine ob 9. uri. Pokopan bo na Calvariji.
Frances Yerich
V	nedeljo zjutraj je po dolgi bolezni preminula na domu svoje hčere dobro poznana Frances Yerich, rojena Ižanc, stanujoča na 7:30 E. 157th St. Dioma je bila
Deček napadel s sekiro svoje starše
BRIDGEPORT, Conn. — Policija je zaprla nekega 16-let-nega fanta, ki ji je povedal, da je zabodel ost za razkrojevanje ledu (ice pick) v glavo svoje matere, očetu pa je ranil lobanjo s sekiro.
Fant se piše William Gerga. Njegovo celico stražijo- noč in dan pazniki, ker se boje, da bi 'izvršil samomor.
Njegov Čiče, 41-letni Michael Gerga, je v kritičnem stanju v bolnišnici. — Njegova mati je manj nevarno ranjena.
------o------
Poziv na sestanek preds. Eisenhowerja in W. Churchilla
Sestanek nujno svetuje senator Smith, član senatnega odbora za zunanje zadeve.
WASHINGTON. — Senator Alexander H. Smith, republikanec iz New Jersey, je apeliral za skorajšnjo konferenco med predsednikom	Eisenhower jem
in angleškim ministr. predsednikom Churchillom, da se poravna nesporazum, ki je nastal med obema državama zaradi korejske vojne politike.
Smith, ki je član senatnega odbora za zunanje zadeve, nujno poziva na sestanek teh dveh voditeljev, da se določi skupna anglo - ameriška politika v Azji, “kakor smo določili skupna politiko v zapadni Evropi”.
Nehru odklanja načrt zaveznikov za poravnavo v Koreji
Indijski premier je podprl komunistični načrt ter indorsiral Churchillov poziv za konferenco.
NEW DELHI, Indija. — Indija, ki je ena izmed petih “nevtralnih” držav, ki so jih komunisti odobrili v svojih pogajanjih za premirje, je izjavila,* da se mora zadnji zavezniški načrt za repatriacijo ujetnikov zavreči v korist komunističnega programa osmih točk.
Premier Nehru je izjavil v parlamentu, da je zadnji komunistični načrt tako sličen indijskemu načrtu, ki so ga pred letom dni sprejeli Združeni narodi preko sovjetske opozicije s 45 glasovih proti petim, da bi moral zdaj služiti “za obnovo pogajanj.”
V svoji izjavi o zunanji politiki je indijski premier indorsiral tudi Churchillov poziv po konferenci velikih sil ter dejal, da je treba zadnjo sovjetsko mirovno overture “resno in dob-rovoljno sprejeti, ker je namenjena, da zrahlja sedanjo svetovno napetost.”
Dejal je, da je zdaj “naša u-iz Nemške vasi. Tu zapušča ža- pravičena skrb v tem, da ho Ve-
lujočega soproga Antona, ter sine Rudy, ki je v Californiji, John, Louis, Victor, hčere Mary Beike, Josephine Starman, in šest vnukov. Sin Sgt. Martin Yerich je bil ubit leta 1944 kot je tudi bil sin Joseph, hči Olga je oa umrla leta 1943. Bila je čla-
lika Britanija podprla zahtevo komunistične Kitajske za sprejem v organizacijo Zdr narodov v prizadevanju, da se doseže poravnava v Koreji.”
Srnjih svetuje lEisenhower-ju, naj odločno pove Angležem, !da bi bilo to (sprejetje komu-
nica ženske zveze št. 10. delni- njstj£ne Kitajske v Združene čaika Slov. Doma na Holmes lTia[I1Cide), nekaj, “kar mi ne mo1-Ave. in ena izmed Gold Star rem0 tolerirati.”
Mothers. Pogreb se ba vršil v
Ljudstvo Jugoslavije ne mara ne Tita ne Malenkova
četrtek zjutraj ob 9. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 7:30 potem pa na Calvary pokopališče.
Peronova hiša — svetišče
BUENOS AIRES. — Argentinska vlada je določila vsoto $36,000 za nakup rojstne hiše predsednika Perona, iz 'kate-. bodo naredili mavzolej ali njegovo grobnico.
Deset članov Mau Mau organizacije ubitih
NAIROBI, Kenya. — Britanska in domača policija je ubila 10 Mau Mau teroristov.
Televizija v Italiji
RIM. — Koncem leta bo v Italiji že 60,000 televizijskih aparatov. Danes jih je tam 5,000. ------------o------
Tisoč letal na mesec
WASHINGTON. — Vlada je naznanila, da izdelajo zdaj ameriške tovarne po tisoč letal na mesec.
Rdeči ubili dva svoja tovariša
PUSAN, Koreja. — Na otoku Koje so komunistični ujetniki! do smrti pretepli dva svoja tovariša.
Važna izjava o tržaškem vprašanju
britanski splošen
VICTOR MALLET, ambasador v Italiji, je dal v Milanu naslednjo izjavo o Trstu: “Glede tržaškega vprašanja, kako vskladiti različno stališče Velke Britanje in Italije do Jugoslavije, bi moral zadevo obravnavati z evropskega in ne z nacionalnega stališča.
Na splošno lahka rečemo, da je britansko stališče praktične narave, ki ne sloni na ideoloških razmotrivanjh; mi stremimo po koordinaciji strategije v mrzli -vojni in po uspešnejših pripravah za pravo vojno, če bi na nesrečo do nje kdaj prišlo.
Je vedno mnogo laže, doseči
sporazum in spoštovati različna stališča, oe gre za države, ki nimajo skupnih mej. Za: Italijo pa je to vprašanje mnogo težje. Prepričan sem, da se mnogo Britancev zaveda zgodovinskega in čustvenega pomena tržaškega vprašanja za vse italijanske rodoljube. V javnem kakor tudi v zasebnem življenju so čustvene zadeve vedno najintimnejše in najdelikatnejše. Zato je tembolj naravno; da v Veliki Britaniji nekoliko oklevamo, da bi nepoklicani posegli v stvar in da prihaja do izraza hotenje, ne spustiti se v posredovanje
med Italijo in Jugoslavijo, ampak vzpodbujati obe državi, naj se pogajata, razpravljata in po1-iščeta skupaj pameten kompromis.
Ne moremo se pa ne zanimati za tržaško vprašanje, prvič zato,
. ker imamo1 v Trstu pet tisoč britanskih vojakov, ki jih vzdržujemo z velikimi žrtvami, in kar tere bi mogli drugod uporabiti, drugič pa zato, ker je naš interes, prispevati k izgradnji obrambe zahodne Evrope, kar nas sili, gledati preko italijanskih mej in priznati, da je najprimernejša črta za obrambo Itali-
je, ki tvori južnovzhodni bok vse evropske obrambne črte, o-na, ki ne poteka po beneški ravnini, ampak mnogo pred njo, in sicer skozi Ljubljano.
Enkrat več morate priznati, da upošteva britansko stališče bolj splošno evropsko korist kakor pa narodno korist enega od obeh pretendentov na tržaško o-zemlje. Zato se mi ne zdi pravično, da nas sodite kot nenai-klonjene Italiji. Trudimo se, da smo enostavno Evropejci.”
To je najtehtnejši nauk, ki ga je moral v zadnjem času pogoltniti De Gasperi. .,
Značilen odgovor listu “The Evening Star” v Washing-tonu. .
WASHINGTON. — Dr. Draš-kovič je v listu “The Evening Star”, ki izhaja v tem mestu, kratko odgovoril uredniku Con-stantinu Brownu na trditev, da je “Tito naše novo upanje na Balkanu”. V odgovoru so tile značilni stavki:
“Narodi in vlade v satelitskih državah niso isto, nasprotniki so si med sebcij, sovražijo se. — Ljudstvo Bolgarije, Romunije, Madžarske in drugih satelitskih držav je zatirano, niso pa zatirane vlade. Ti narodi so proti komunizmu, vlade so komunistične. Tako je nastalo, da te države niso zavezniki proti Kremlju, pač pa so satelitske vlade zavezniki Kremlja proti narodom Bolgarije, Romunije, Madžarske in drugih.
Kljub vsemu podpiranju z Za-pada Tito ni mogel pridobiti ljudstva Jugoslavije. Kako naj on postane ‘blesteči primer’ drugim zatiranim nanedom? Ljudstvo Jugoslavije noče Tita namesto Malenkova. Ona hoče svobodo namesto obeh: Tita in Malenkova. Prav isto hočejo vsi zatirani narodi. Nikoli ne bodo sprejeli ponudbe, naj vzamejo Tita namesto svobode.
Če je Tita naše upanje na Balkanu ali kjerkoli drugje, v tem slučaju je stvar svobode končnoveljavno propadla.”
Dve nadaljni južnokorejski diviziji sta pripravljeni za boj
YANGYANG, Koreja. — Tukaj sta bili aktivirani dve nadaljni južnokorejski diviziji za službo na fronti, kjer bo zdaj skoraj dve tretjini vsega zavezniškega vojaštva obstojalo iz Južnokorejoev.
Novima divizijama je izročil njuni zastavi predsednik Syng-man Rh.ee.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
I? bolnišnice—
Mrs. Rose Gubane, 16725 Waterloo Rd., IV 1-6790, se je vrnila iz bolnišnice. Zahvaljuje se vsem za obiske, karte in darila. želimo ji skorajšnjega o-krevanja.
Predavanje—
V sredo lob osmih zvečer bo govoril v Newton D. Baker Health Center dr. Sjalvatorei Sancetta o srcu in njegovih boleznih. Vstop je prost.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj med 6. in 7. uro pobirala a-sesment v šoli sv. Vida, soba št. 4.
Prelep na St. Glair Ave., s smrtnim izidom
CLEVELAND. — V petek zgodaj zjutraj je nastal pretep v Dutch Tavern na 5001 St. Clair Ave., v katerem je bil ubit neki oče .štirih otrok, dočim so bili v drugi bližnji gostilni na 5705 v pretepu z noži oklani štirje možje, peti pa je bil porezan z razbito steklenico od piva.
Ko je prispela policijska am-bulanca na lice mesta, je bil Keith Doaks, star 30 let in stanujoč na 5910 St. Clair Ave. že mrtev.
Albert Waier, ki je posebni policist, najet od gostiln, je oddal tri strele za bežečim Keith-ovim napadalcem, katerega pa ni zadel. Poneje ga je policija aretirala na E. 61. St. in St. Clair Ave.
Med pretepači ni bilo nobene Slovenca.
NAJNOVEJŠE VESTI
MARSHALL, Tex. — Včeraj popoldne je bilo ubith devetnajst oseb, ko je letalo, v katerem so se nahajale, v velikem viharju strmoglavilo na zemljo. V nesreči je ostala živa samo Mrs. J. W. Cox iz Panama City, Fla.
BUENOS AIRES, Argentina.— Argentinske oblasti sporočajo, da so odkrile veliko zaroto, katere namen je bil, bombardirati Peronov urad ter požgati, kapitelj in druga vladna poslopja.
FRANKFURT, Nemčija. — William N. Oatis, ameriški časnikar, katerega je češkoslovaška vlada v soboto izpustila iz ječe, je z letalom na potu v New York, kamor bo prispel danes opoldne.
LA CROSSE, Wis. — Tukaj je umrl Merlin Hull, star 82 let in najstarejš član zveznega kongresa, kjer je bil od leta 1928.
CLEVELAND. — Potom televizijske postaje WXEL so pričeli v soboto opolnoči zbirati prispevke za zdravljenje bolezni “cerebral palsy.” Tle-kom apela oz. programa, ki je trajal 14 ur, so nabrali $93,-000.
WASHINGTON. — Iz Pariza je prispel general Ridgway, ki je bil doslej vmovni poveljnik NATO čet v zapadni Evropi. Danes bo nastopil pred kongresom, katerega bo skušal pregovoriti, naj nikar ne okrne pomoči za obrambo Ev-rbpe.
pijfl Ameriška Domovina
/»■/vi » a#io/» zv—iio/vii
mJSKnZSTmm
6117 St. Clair Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 97 Mon., May 18, 1953
Pogodba s hudičem
Ugledni švicarski časopis “Die, Weltwoche” priobčuje celo vrsto člankov o Titu, ki prikazujejo komunističnega jugoslovanskega nasilnika v resnični lupi, ne tako kakor je storil ameriški magazin “Life” lansko leto. V svoji izdaji od 2. aprila letos prinaša članek o Titu pod naslovom “Pogodba s hudičem.” Takole piše:
“Najbolj učinkovita in najbolj odločilna formula, ki se jo je naučil Tito na visoki komunistični šoli v Sremski Mitroviči se glasi:
“Komunist mora pritrditi vsaki zvezi, tudi tej z najhujšim in najbolj osovraženim nasprotnikom, če ta izpolni le en pogoj: Tak pakt s hudičem mora nuditi korist komunistični partiji.”
Titov učitelj v ječi, Moša Pijade, je pri svoji vzgoji mladine postavil to načelo kot najbolj važno.
V	smislu tega nauka se je Tito vezal z vsakim “hudičem,” če je ta zveza obetala kaj koristi za komunistično partijo, zvezal se je z ustaši kot z gestapovci.
Več let pred sklepom pakta med Hitlerjem in Stalinom so jugoslovanski komunisti sklenili pogodbo z ustaši po-glavnika Ante Paveliča, ki je dal umoriti v Marseille jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega ministra Barthoua. O takratnem paktu med temi nasprotujočimi skrajneži je prišlo nekaj na dan 1. 1952 v spisu generala Mi-latoviča o tajni Titovi policiji, zloglasni UDBI in v knjigi angleškega agenta Clissolda, ki je več let skušal v Jugoslaviji dognati skrivnosti jugoslovanske komunistične partije, njene zveze s sovjetsko GPU in ne manj važne zveze z Gestapo.
Leta 1940 je napisal v knjigi: “Krvava bilanca sovjetskega Termidora” pisatelj sledeče: “Če bi tovariš številka “Ena” govoril, bi prišle na dan najtemnejše skrivnosti sovjetske tajne špijonske službe. Čeprav še do danes ni govoril o Kutiepovu in Millerju (dva carska ruska generala, ki sta bila od komunistov nasilno odvedena iz Pariza in sta izginila, pri čemur je, kot piše “Die Weltwoche,” sodeloval tudi — Tito), pa je Tito izvršil še vse druge bolj važne reči, namreč naravnost fantastično sodelovanje med NKWD, to je sovjetsko tajno policijo in med Gestapo. Posameznosti o tem so pričele prihajati na dan potem, ko je izbruhnil spor med Titom in Kominformo.
Kakor vsi drugi komunistični voditelji, tako je tudi Tito navdušeno pozdravil pakt med Hitlerjem in Stalinom. Nekaj let kasneje je priznal, da je mislil, da bo ta pakt koristen za Sovjetsko zvezo. Zato ni čudno, če je jugoslovanska komunistična partija od septembra 1939 dalje do napada Hitlerja na Rusijo vodila silno propagando proti Franciji in Angliji, ki ju je označevala kot vojne hujskače. Na univerzi v Belgradu so v zimi 1939 — 1940 organizirali komunisti pro-tifrancoske demonstracije.”
Tako dobesedno švicarski list “Die Weltwoche.”
Slovenski “naprednjaki” v Ameriki iz navedenega lahko sprevidijo, da ni samo “Ameriška Domovina” in slovenski “belogardisti,” ki obdolžujejo Tita in njegovo družbo, da je sodeloval z Gestapo pri uničevanju slovenskega naroda. La strahotna zveza med hudičem in Belcebubom, med Hitlerjevo Gestapo in Titom, se je kazala tudi v Sloveniji pred izbruhom druge svetovne vojne, med vojno in celo med okupacijo in komunistično revolucijo.
V	Clevelandu imamo dve zanesljivi priči, ki sta napisali svoje izjave in sta pripravljeni pričati pred vsakim sodiščem, kako sov kamniškem okraju sporazumno in dogovorno sodelovali komunisti z gestapovci pri uničevanju slovenskega naroda.
V	kraljevem lovskem gradiču v Kamniški Bistrici so se redno shajali vodje komunizma in osvobodilnega gibanja z gestapovci. Glavno besedo sta pri tem imela prosluli komunistični morilec Brleč Janez iz vasi Loke v Tuhinjski dolini in komandant nacističnih SS oddelkov v Kamniku, neki major, ki sedaj živi v Porečah ob Vrbskem jezeru.
Leta 1943 so Nemci privedli v neko vojaško taborišče v Nemčiji, kjer so bili jugoslovanski vojni ujetniki, 20 partizanov, ki so naši priči odkrito povedali, kako so komunisti sporazumno z Gestapo pobijali ljudi v Tuhinjski dolini. Eden glavnih gestapovskih in obenem komunističnih zaupnikov je bil Senožetnik Alojzij, po domače Brezovnik iz vasi Gojzd. Ta je sam tudi o vsem tem skupnem delu med Gestapo in komunisti pravil naši priči, o kateri je mislil, da je komunist.
Ob priliki nekega sestanka so se zastopniki Gestapa in komunistov dogovorili, kako bodo pomorili vse mlajše može in fante v vasi Gojzd. Po dogovoru s komunisti je poslal nemški komandant SS oddelka v Kamniku na patrolo dva nemška vojaka, ki sta bila odločna protikomunista. Pod Pirčevim Ridom sta na ta dva nemška vojaka čakala v zasedi Brleč Janez in njegov glavni pomočnik in komunistični likvidator Burja Jože iz Znojil in ju tam ustrelila. Nato je maja ali junija 1943 pridrvela Gestapo in SS vojaki v Gojzd ter tam postrelila 56 fantov in mož.
V Sovin ji peči so komunisti natrosili pri kmetu Janezu Kuharju polno komunistične literature, poslali svoje zaupnike k Gestapu tega kmeta ovadit, da skriva komuniste in da je pri njem polno komunistične literature. Titova tolpa se je tik pred prihodom Gestapa umaknila v bližnji gozd. Gestapovci so pridrveli v Sovinjo peč, in dali pomoriti po komunistu, ki jih je privedel tja, vso Kuharjevo družino: gospodarja, ženo, dve hčeri, sina in brata gospodinje, nato pa še vso družino kmeta Alojzija Poljanška. Gestapovci so izropali poslopja, jih zažgali in vrgli mrliče v ogenj. Ko so gestapovci odšli, so se v kraj vrnili komunisti in likvidirali še ostale moške, v naselju.
Tako sta hudič in Belcebub skupno uničevala slovenski narod.	M.
*
| Lasallski glasovi in odmevi |
f	(PiSe Matevž iz “Sunny Spot City-a”)	I
La Salle, 111. — Ko sva zadnjič s sosedom Jožetom sedela na soncu pred njegovo lipo, sva modrovala o naših zadnjih mestnih volitvah. Midva sva že tako bolj zadnja meščana na tem severnem koncu mesta. Jože je dejal: “Veš, župana smo zgubili!”
“Misliš dosedanjega?”
“Ja, kakopak? Kaj misliš, da onega, ki je tu pred sto leti žu-panil?”
“Tisto ne. Mnenja sem le, da mesto ima župana, kakor doslej, le v drugi osebi, kakor doslej.”
No ja, to se razume, saj nisva Kitajca. Sicer je pa politika čudna reč, je kakor ogenj, če jo ne znaš obračati, se ob njej spečeš, kakor kdor ognja ne pozna, če prime kak vroč predmet.
“Naš Matt je bit kar dober župan, le malo pretrd Cerkljan je bil. Ni pustil, da bi vsak hodil po njem, pa nekaterim elementom v naši lokalni politiki ni bilo prav. Saj še dobro, da je zadnjič prodrl. Veš Irci postanejo kar bolni, če jim kdo izpodnese stol v politiki. Poljaki, katerih je največ in če bi se povezali in organizirali n. pr. z nami Slovenci, bi imeli večino pri vsakih volitvah. Ampak Poljake razcepiš najbolj, če nastaviš par poljskih kandidatov, pa delajo potem drug proti drugemu. Kak Irec se pa smeji, ker mu taka otroška politika vrata odpre v mestno hišo.”
“Ali pa kak Italijan pride vmes,” je pristavil Jože.
V	mestnih volitvah, ki so se vršile 21. aprila so bili trije kandidati. Naš rojak župan Matt Bildhauer je ponovno kandidiral za župana, poleg njega sta kandidirala še B. D. Bruno, star 59 let in pa Jože Delmanowski, ki je bil župan pred Bildhauer-jem. Bildhauer je dobil v teh volitvah samo 1640 glasov; Delmanowski 2,336 glasov in Bruno pa 2,535 glasov, ki je zmagal in bo županil za prihodnje štiri leta. Proti Bildhauer ju je zavzel čudno stališče tudi tukaj šni list “DNTT.” Najbrže mu ni ugajalo, da bi Slovenec sedel na županskem stolu.
V	tretji wardi so imeli slovenskega aldermana zadnjih 15 let. Bil je to zelo aktivni rojak John Hrovat, ki je bil v mestni zbornici poznan kot natančen kritik in je mnogokrat prav radi tega žel občudovanje. To pot je na žalost mnogih volilcev izgubil. Porazil ga je poljski kandidat Wasilewski. v
Slovenci smo se to pot kaj kislo odrezali. Kaj je vzrok? Politično nismo prav organizirani in za politiko se dovolj ne zanimam/O. Ampak politika se za nas pa zanima. Davčni urad nas nikoli ne pozabi, da ne bi nam za davke poslali računov. Davki nam določajo ljudje drugih narodnosti, ki nas poznajo le tedaj, kadar prosijo glasove.
Edino v en urad je prodrl Slovenec in to je urad mestnega blagajnika, v katerega je izvoljen naš mladi rojak Frank Vidergar, ki je dobil 3,141 glasov.
Za prihodnjič bo treba poseči v politiko vse drugače. Treba bo zavihati rokave in pljuniti v roke, pa ne po volitvah, ampak pred volitvami. Kajti kadar hoče kdo kje kaj žeti, mora tam preje sejat. Brez dela in semena ni nič. Morda je to za nas do-
bra šola, da bomo vedeli za prihodnjič drugače.
V nedeljo 10. maja je proslavljala naša naselbino novo mašo, ki jo je pel novomašnik Rev. Bernard Horžen, sin tukaj-sne Slovenske družine Mr. 'in Mrs.^ Anton Horžen. Pri maši je bila velika udeležba, prav tako je prišlo na stotine sorodnikov, prijateljev in znancev omenjene družine čestitat novomašni-ku in srečnim staršem. Mladi duhovnik je redovnik benediktinskega reda, nekak naslednik pok. č. g. Venceslava Šolarja, ki je dolgo let misijonaril med Slovenci po Ameriki, spadal pa je v benediktinski samostan v Peru, 111. Na novo mašo je prišlo tudi več slovenskih in drugih duhovnikov iz drugih naselbin. Bil je dan, ki bo ostal vsem v lepem spominu. Nove maše po naših slovenskih naselbin so dokaz, da vera slovenskih očetov in mater bo še dolgo živela mec nami, dokler bi živela po tej zemlji slovenska kri.
V Ladton, Mo., so pred nedolgim izvolili za župana nekega Edwarda Vrag. Pač naklučje prinese tako ime. V angleščini nič posebnega. Slovenec ali pa Hrvat bi dejal: Ako bodo videli tam zdaj “Vraga,” naj to sami sebi pripišejo, zakaj so ga pa izvolili!
Te dni sem bral v “Daily News-Tribune,” ki izhaja dnevno v našem mestu, da je v Danville, Illinois preminul naš rojak John Šebat. Tam' v Danville je bil tudi pokopan iz cerkve sv. Paula. Pokojni John je bil brat tukajšne Mrs. Joseph Furlan, ki biva na tretji cesti. Pokojni John zasluži, da se o njem zapiše par besed. Res je, da je menda že več kakor 30 let odkar je odšel od tukaj v drugo službo, menda vrtnarsko, v Danville. A tista zgodnja leta prvega desetletja tega stoletja je John Šebat veliko deloval zlasti pri tukaj šnih kulturnih društvih. Bil je skoro začetnik tukaj šnega	prvega pevskega
društva, prvega dramatskega kluba. On, pokojni Frank Miš-jak, potem Mrs. Klemenčič in nekateri drugi so bili prvi, ki so delovali za dramske prireditve. John je bil dober pevec. V veseli družbi je žvrgolel kako Škerjanc. On in pokojni Frank Jerina z Oglesby, to so peli, da je slovenska pesem v veselih zdra-vičkah in popevkah donela, da je kar hiše zibalo. Kolikokrat sem že sam rekel v mislih na prejšne čase: :“Tako veselih ljudi, kakor so bili naši pijonirji tista prva leta, takih ni več. Kamor so prišli so veselje in dobro razpoloženje seboj prinesli Takrat je luštno blo, zdaj ni več tako ...” — Pa je tako usojeno, čas pa smrt pobirata ljudi, tudi nas bodo kmalu. Bili so, zdaj jih ni več, a lepi prijetni spomini na nje so pa ostali. Tako bo ostal tudi spomin na pokojnega Johna Šebata, nekdanjega našega pijonirja in res zelo aktivnega kulturnega delavca med nami. Iz stare domovine je prišel iz Radeč pri Zidanem miostu. Fin dečko je bil. V pisani družbi tujine je bil, pa je ostal kremenit značaj vrl slovenski narodnjak in zaveden katoličan. Pod njegovo streho je bil vedno katoliški list. Naj mu bo lahka a-meriška zemlja in naj počiva v miru!
Pred kratkim je umrl tukaj ,to jak Miha Ferenčak, star 80 let. Živel na 1082 Chartres St. Umrl je na svojem domu. Pokojnik je bil rodom od Brežic ob Savi. Do leta 1946 je delal pri Heglerju kot kurjač. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. Naj počiva v miru!
Pa še drugič kaj, kadar se bo kaj novic nabralo.
------o------
Marijin večer
Cleveland, O. — V nedeljo 24. maja ob 7:30 zvečer priredi Pevsko društvo “Lira,” to je cerkveni pevski zbor župnije sv. Vida v Clevelandu, koncert Marijinih pesmi.
Da Slovenci radi pojemo in res ljubimo Marijo, nam dokazuje ogromna izbira slovenskih Marijinih pesmi. Kar težko se je bilo odločiti, katere dati na program, ker so te vrste pesmi vse tako lepe.
Zapeli bomo 17 najlepših od Tomca, Vodopivca, Sattnerja, Hladnika, Železnika, Jereba in drugih.
Da so pesmi res melodiozne in da lepo zvenijo, se boste poslušalci sami prepričali. Tri pesmi bodo podane “a cappella,” to je brez spremljave, zbor s solo. Vse tri solo napeve bo zapela žnana solistka ga. Dorothy Evans. V Sattnerjevi “Kraljici maja” bo začetni solo podal g. Franc Kuret. V Gruberjevi “V večnem žaru” bo začetni solo zapela gdč. Mimi Veider. Vodopivčevo “O da imela” bosta v duetu zapeli Josephine Novak in Dorothy Evans.
Naš mešani zbor šteje 30 članov. Pojemo vsako nedeljo pri sv. maši ob 10. uri in ob raznih drugih prilikah. V zadnjih treh letih je zbor večkrat nastopil s par pesmimi na sporedih Ligi-nih prireditev. V ta namen so bile vse pevske vaje, in to bo vzrok, zakaj že dalj časa nismo imeli samostojnega koncerta, kot jih navadno prirejajo necerkveni zbori.
Koncertni nastop pa ima več dobrih strani. Predvsem poživi zanimanje pevcev samih, da prihajajo bolj redno k pevskim va-jem, se bolj poglobijo v lepoto pesmi in vzamejo zborovo delo vse bolj resno ter tako pripravijo za občinstvo toliko lepši užitek.
Dar lepega glasu in glasbenega posluha je poseben božji dar, ki ga Bog ni podelil vsakemu. Mnogi, ki ga niso prejeli, bi radi vse žrtvovali, da bi ga imeli. Mnogi drugi pa, ki ga imajo, ga ne izrabljajo v tako vredne, v tako vzvišene namene, kakor je petje pri službi božji. Zato gre toliko večje priznanje tistim pevcem, ki svoj od Boga prejeti dar uporabljajo za povzdigo lepote cerkvenega bogoslužja. Za vzgled naj nam bo naša marljiva cerkvena pevka Ana Švigel. Že štiri desetletja poje s svojim lepim srebrnim glasom Bogu v čast in ljudem v užitek in duhovno spodbudo. V enakem duhu je vzgojila svojo hčerko Dorothy, ki je tudi solistka našega zbora. Seveda imamo vrlo Ančko kot prijazno in ljubeznivo pevko vsi radi. Ko bi tudi druge matere v tem smislu vzgajale svoje hčerke, ki jih je Bog obdaril z lepoto glasu, bi imeli lahko še toliko bolj izbrano petje pri službi božji. Cerkev imamo ravnokar vso preslikano. Potrudimo se, da po svojih močeh povzdignemo tudi lepoto našega petja v cerkvi.
Cenjenemu občinstvu pa priporočam: Napolnite cerkev do zadnjega kotička, predvsem v čast Mariji, nekoliko pa tudi v priznanje in zahvalo našim požrtvovalnim pevcem. Vabimo vse, ki bi radi slišali nekaj najlepših izmed tako velikega števila lepih slovenskih Marijinih pesmi. Vstopnine ne bo.
Martin Košnik, organist. ---------o-------
— Prvi zakon ic prometu z motornimi vozili je izdala država Connecticut 1. 1901.
Nad mohorjani — jamramo!
New York, N. Y. — Skušnja uči: če ne jamraš, ne prideš nikamor! Prav takci kot je svoj čas rekel na Willardu Mr. Anton Debevec. No-, saj sem to reč že nekaj kratov “objavil,” pa mi je tako všeč, da mi spet in spet pride na misel.
Vprašal sem ga, kako kaj letina. O, kar bo, je rekel, kot vsako leto. Hvala Bogu! Trideset let sem že na farmi, imeli smo (sušio in močo in točo, pa smio' zmerom imeli kaj pod streho dejati. Veste, s farmarji je tako: Če ne pridelamo, pa prijamra-mo, . .
Ko to premišljam, mi je strašno žal, da sem pred dobrim mesecem naše Mohorj ane — pohvalil. Takrat sem zapisal, da je že en tisoč naročnin plačanih za leto 1954. Pa si res nisem mogel drugače kot malo pohvaliti se s svojim uspehom, pa z “disciplino” Mohorj anov in Mohorj ank.
Da bi tega ne. bil storil! Verjemite ali ne, takoj po tistem dopisu je skoraj da cela ponehal studenec naročnin, ki je do takrat takci lepo tekel. Zdaj le še vsakih^toliko dni nekaj kane. Pa sem bil kar uverjen, da bo studenec tekel lepo naprej do — 2,000 plačanih naročnin!
Ali sem se res tako zmotil? Ali je res treba zmerom naprej samo jamrati da človek vsaj pri-jamra, če pridelati ne more? Jaz strašno nerad jamram. Morda zato, ker nisem več farmar, odkar sem dal slovo Willardu. Ampak Mohorjeva se mi zdi toliko vredna, da se žrtvujem zanjo in se lotim — jamranja! Kje ste, kje ste, Mohorjani in Mohorjan-ke, ki sem vas pričakoval in vas še zmerom tako zvesto pričakujem? Ali ste tista dva dolarčka zgubili ali zapili?
No, ali sem dovolj pojamral? Verjetno bo treba še kaj novih tarnanj in jamranj, da bo zalegla Eno zdaj za gotovo vem: Pohvaliti Bog varuj! Pa bahati se ne! Bog ne daj! še tisto pohvalo, ki je bila že zapisana in 'objavljena, bi človek najrajši nazaj vzel, tako sem trenotno zakopan v jamranje. No, ali bo zaleglo? če bo, se bojim ene nesreče: Lepega dne se bom spet spozabil in poslal v svet pohvalo. Da me tega obvarujete, nikar ne napravite tako, kot je naročal glavni poverjenik: TAKOJ sedi in pošlji! Le nikar tako! Rajši si vzemi čas in pošlji do konca junija, zakaj drugače boš dobil še po pošti — Vabilo na naročbo. . .
Liga K. S. A 238 E. 19. St., New York. --------o-------
Obisk na sveti gori Atos
Solun, Grčija. — Danes sem obiskal sveto goro Atos. Tio je precej visok hrib na enem izmed halkidiških polotočkov, na katerem stoji cela vrsta samostanov. Ti samostani tvorijo posebno državico, na katere tleh ne sme stalno bivati nobena ženska. Me^ nihi so pravoslavne veroizpovedi. Med samostana je posebno znan srbski Hilandar, katerega je ustanovil sv. Sava.
Kraj je lep in tudi zelo zanimiv. Tu je spravljenih nešteto starih znamenitih spisov in drugih dragocenosti.
Povedal bi kaj več, kako sem romal na Atos, pa žal tokrat nimam dovolj časa. Upam, da bom to storil, ko se vrnem.
Iskrene pozdrave vsem prijateljem in znancem.
Jože Grdina.
------o-------
De Gaullova zvezda v zatonu
V Parizu so mnenja, da je De Gaullova zvezda v zatonu. Na površje bi ga mogla spraviti zopet le kaka velika narodna nesreča — kot naprimer popclen polom v Indokinii. Poraz njegove stranke pri zadnjih volitvah kaže bodočo usodo generala. — Kljub temu pa menda išče ko-
munistični voditelj stike s pristaši generalove skupine, da bi se dogovoril z njimi o skupnem načrtu za odklonitev pogodbe o skupni evropski armadi, ki ji oba nasprotujeta.
^ » . .—•—•—•—•—•—•—. j
KRAMLJANJE
I-——•—•—•—•—•—•—•—*—•—»	• -1»
Mrs. Frances Lukanich je 8. mftja letos napisala v “Glasu naroda”:
“Takrat, ko sem še jaz bila doma, nit bilo ne koncertov in ne iger!”
Te vrste sem dvakrat prebral, nato pogledal na letnico in reči moram, da sem se res čudil. Tale Frances Lukanich mora biti stara kot Matuzalem in v A-meriko je morala oditi že pred Krištofom Kolumbom. V naši preljubi stari domovini so namreč že tedaj peli in igrali. Gallus ali Petelin iz Ribnice je bil v oni dobi in je še danes znan kot eden največjih skladateljev. Protestanti so natisnili več pesmaric, v Škofji loki in v Ljubljani so igrali vsaj v 17. stoletju, če ne preje, stoji zapisano v zgodovinskih bukvah Linhart je še pred Napoleonovo Ilirijo prevedel in priredil igro “Matiček se ženi,” ki je kmalu nato prišla tudi na oder itd. Mrs. F. Lukanich vsega tega ne ve in ker ne ve, misli, da sploh ni bilo ... To je res “progresivno” utemeljevanje.
* * *
Janeza ali Johna pri “Glasu naroda” je začelo skrbeti, kaj če bo začel senator McCarthy tipati obisti tudi drugim urednikom. “Pestili bi lahko tudi o-ne urednike, ki so pred kakšnimi dfesetimi leti, pisali, da je ‘Stalin velik oče vseh zatiranih narodov,’ potem pa so, ne da bi zavrgli svoje lastno pisanje, postali uredniki katoliških časopisov.” — Dejal bi, da za nekatere morda tako tipanje ne bi bilo prijetno, vendar bi bilo še neprijetnejše onim, ki niso kaj takega samo pisali, ampak so se za kaj takega tudi borili z orožjem v roki in sodelovali kot “orožarji” v raznih osvobodilnih gibanjih, ki jih seveda zdaj na vse pretege hvalijo in slave — v časopisih. Če bi tole prišlo McCarthyu na uho, bi bilo nekaterim morda res hudo vroče, torej: P-s-t in prst na
usta, da Mac ne bo slišal!
* * *
Andrejček iz Dulutha je ‘Tia* prednim” dopisnikom hudo pri srcu. Podajajo si ga iz rok v roke celo v Ljubljano so poprosili, naj ga okrtačijo. Seliškarjev je prošnji ustregel, pomagali pa so še nekateri drugi. Vsem tem se je zdaj pridružil še John Gerzetich iz Virginip, Mimn-Zelo se je potrudil, napisal je dolgo klobaso. John ne odgovarja Andrej čku niti ne skuša zavrniti njegovih trditev, jez1 se le, da mu ne pove svojega polnega imena. Če je Andrejček res belogardist in begunec, kar pa jaz ne verjamem, se je tega lahko navadil doma od partizanov ali pa že od starih sovjetskih komunistov. Spomnimo se le na Lenina, čigar pravo ime le Ulj anov, na Stalina, ki se je pri rojstvu pisal Džugašvili, Pa na pri naših “progresivcih” ta' ko priljubljenega Tita — Jožeta Broza. Čemu se John ne zalet1 v te može in jih malo ne ozmerja. Sicer pa dve in dve ostane štiri, pa če to trdi in zapiše rev ček Andrejček ali pa John Ge*
zetiph in samo za to se gre!
* * *
Delavski tajnik Martin Durkin je v poslanici jugoslovanskin) delavcem za 1. maj izjavil, da n nobene razlike med Titovim 111 sovjetskim komunizmom. S tem
si ni nakopal le jeze glav. T1^ tovega glasila v Beogradu “Bor be,” ampak tudi jezo Janezove ga “Glasa Naroda” v New York11-Martina je lahko malo strah, Ja' nez ve nekaj o povišanjih 11 a kandelabre, če ni že — pozabi, odkar je zapustil metropolo.
Bevček-

^r' Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma med Slovenci
Mnogi duhovniki, ki So sicer še pridržali katoliško ^er°, spoved in katoliške dbre-e’ so se skrivaj ali pa očitno poročili in javno živeli s svojimi Zeriami in družinami.
Tako je marsikaj pripomoglo, a so verske novotarije v naših
eželah našle ugodna tla.
♦ * *
Luteranstvo se je pričelo pri
llas razširjati vsled nemškega
vpHva. živahne trgovske zve-
Ze med nemškimi avstrijskimi
oželami pa Ljubljano in Tr-
^°m so povzročile, da je zlasti
| Ljubljani v začetku 16. sto-
etja naraslo število nemških tr-
§°vcev, obrtnikov in drugih
Priseljencev. O tem nam pri-
P°veduje zanimiva listina, ko
j^Vaja naraščajoče nemško pre-
lvalstvo za vzrok, da so okoli
1530. pri ljubljanski stolnici
Ustavili dva nemška pridigar-
Z nemštvom pa so se za-
ll6sle k nam prve kali nove ve-re.
čeli
lani
^ Enako so vplivala nemška ysŠUčilišča. Preden so se pri-veliki turški navali pod sul-a°m Solimanom, je imelo du-, aisko vseučilišče za naše dija-1* 5 6 * * * Veliko privlačno silo. Toda j rski boji in zlasti obleganje • 1529. so mu zadali smrtni u-^rec. Učitelji in učenci so se ^kropili, v Ferdinandovi bla-ini pa je, biia prevelika suša, mogel to važno ustanovo* loviti v prejšnjem sijaju, v ^liakov se je zdaj obrnil Jibingen, Wittenberg in Je-s,0’ kjer je gospodovalo luteran-s^v°- Mnogi plemiči in meščan-i 1 sbmvi so tamkaj iskali svojo j.°brazbo in po svoji vrnitvi bi-^^^ajvnetejši zagovorniki no-j,6 vVere, naj marljivejši njeni aglrjevalci.
ied njimi moramo zlasti o-p niti mnogotere člane rodbine jJbTmd iz Koroškega, ki so prvi na svojih gradovih Sov-.i11 Waldenstein lutrovske ž edikante. Znani štajerski de-§lavar Ivan Ungfiad Sov-šjj.- k ki je največ storil za raz-lanjg protestantstva v naših je študiral v Witten-m občeval z Lutrom. — Usa/ia Gerbič iz Istre (Garbiti-grštlyricus), ki je bil profesor jezika v Tibingi, je sj- lel Matija Frankoviča-Vla-cjra v svojo hišo in še mnoge ej Kranjce in Istrane. Miha-dfernus iz' Laškega trga je postal učitelj vojvoda
Erig'P Je P°stal učitelj vojvoda sti! °^a Virtemberškega, zapu-
vSv°jo knjižco
in del
tibinškemu imovine za
Otiri- v ie svojim rojakom, ki ibi £ študirali.
je , ZaiPisnikov posnamemo, d? Lib)l0-V stoletju vpisanih v 113 Kranjcev, 115 Šta-Korošcev in 4 Gori-tiov bled njimi nahajamo si-Lah , plemiških rodbin:	Gali,
euberg) Sauer, Auersperg,
Barbo, Kazianer, Mercheritsch, meščanske in kmečke sinove iz Ljubljane, Kamnika, Celja, Vipave in drugih krajev. Mnogi teh dijakov so se po svoji vrnitvi v domovino naselili po gradovih kot vzgojitelji mladih plemičev ali pa kot predikanti, oznanovalci nove vere. Nemška vseučilišča so največ pripomogla, da je luteranstvo po naših krajih, zlasti med plemstvom, našlo toliko opore.
Kralj Ferdinand je bil odločen nasprotnik verske novotarije. Že 1. 1523. je strogo prepovedal, razširjati spise Lutra in njegovih privržencev po avstrijskih deželah. Leto pozneje je Ferdinand v družbi z bavarskim vojvodom, solnograškim nadškofom ip nekaterimi drugimi knezi v Regensburgu napravil natančen načrt, kako odpraviti napake in razvade v cerkvenem življenju in preprečiti novotarije.
Naj tu navedem nekatere odloke: Vse izpremembe glede vere in božje službe so prepovedane; pobegle menihe in nune, odpadle in oženjene duhovnike je treba kaznovati po cerkvenih predpisih; spisi krivovercev in drugi slični zasramovalni spisi naj se zatro; kdor je zaradi krivoverstva izgnan iz ene dežele, se ne sme sprejeti v drugo; le od škofa potrjeni pridigarji smejo oznanovati božjo besedo; duhovniki morajo krepostno živeti, nositi dostojno obleko, ne smejo meti krčme in vinotoča, ogibati se morajo gostiln, pojedin in plesov; zakramenti se ne smejo,- deliti za denar, vendar naj darovi, ki se že iz starih časov ob tej priliki dele, ostanejo v veljavi; za duhovnike naj se sprejemajo le učeni in dostojni možje; vsak dušni pastir mora biti izprašan; menihi ne smejo imeti župnij; zapovedani posti ostanejo v veljavi, zapovedani prazniki pa se omeje; dekani in arhidiakoni morajo strogo nadzovorati izvrševanje zapovedi itd. Ta regensburški načrt za cerkveno reformo je bil odslej avstrijski vladi dolgo časa merilo v vseh cerkvenopolitičnih stvareh. Zato je strogo postopala proti novovercem in se trudila cerkvene razmere izboljšati, vendar je večina odlokov o-stala le na papirju.
Luteranstvo se je med tem vedno bolj razširjalo. Mnogo so pomagali kmečki upori, da se je duh nezadovoljnosti in upornosti širil med duhovščino in ljudstvom. Leta 1525. toži ljubljanski škof Krištof Ravbar: “Žalibog je v deželi velika zmeda, ki so jo povzročili zlasti pridigarji, ker spravljajo zoprne reči na prižnico, povzročajo bolj verske razprtije, nemir in upor, kakor pa da bi pospeševali edinost.” Ob istem času izvemo, da so nekateri akvilejski duhov-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
reci.eVsLo društvo “Lira” pri-k0 * 0L L30 zvečer cerkveni ___v cerkvi sv. Vida.
tmski koncert Mla-
fen 6Ea zLora fare sv. Lov-Z0lCa P0d vodstvom Ivana Cpv,/*15119- °b 8. uri zvečer v ^ Veni dvorani.
^Larno društvo fare sv. priredi ob 5. uri pop. ve-Jo v šoli sv. Vida.
,, AVGUST
red; • ° društvo “Zvon” pri-farw2^ na M. Fabijančičevo 0 v Mantua, Ohio.
9.—Ohijski KSKJ dan na farmi
društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
OKTOBER
18. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer.
25. — Podružnica št. 25 Slov.
ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket za 25 letnico obstoja.
December
6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave.
Po 32 letih na obisku v domovini
Popisuje Jennie Hrvatin
(Nadaljevanje)
Zelo radovedna sem, zakaj taka molčečnost idd strani gotovih oseb, o katerih vem, da so daleč pred mano v zmožnosti razumeti razmere, naj si bo v mali hiši ali državi. Vedno sem čakala, ker bi bila rada slišala mnenje več kot ene osebe in to od ljudi iz Amerike. Jaz se ne oziram na razna poročila piscev drugih držav, ker oni pišejo večinoma po zakonih njih države in tako, kot oni vidijo. To ni za nas. Mi in naši ameriški izseljenci moramo biti informirani po naših postavah in po naših zastopnikih, ki so izvežani v teh rečeh, ker so hodili dolga leta v šolo, torej niso nobeni pastirji. V naši rojstni domovin je primer, da je pastirica za tajnico in blagajničarko celemu odboru. Pa to je njihova zadeva, to je ljudska oblast, to so sonce in žarki svobode.
Takoj, ko sem prišla v Jugo-savijo ,sem opazila, kaj najbolj potrebujejo, in to je — zmožnih ljudi. Vojna, ki je zajela več držav in tudi Jugoslavijo, je bila najprvo s sovražnikom in za popolno uničenje. Potem je prišla civilna vojna, ki je bila še hujša od prve.
Zavladala sta srp in kladivo, srp drži ubogo ljudstvo za vrat, kladivo jim razbija možgane.
Posledica take vojne je, da se gre nad voditelje in da se uniči inteligenco, profesionalce in vise, kar drži narod in državo v ravnovesju.
Sedaj pa še nekoliko o potovanju naših letošnjih zletnikov. Da boste vedeli, da nosite s seboj milo (žajfo), ker ga ne; dobite nikjer v Evropi, tudi v Parizu ga nisem dobila v hotelu, kjer sem plačala $8 za sobo. Ne dobite mila ne na vlaku ne v hotelu.
Pred nedavnim sem čitala pismo iz Ljubjane, — da izletnikom ni treba nositi s seboj velikih kufrov. Moja mnenje pa je, da vzemite s seboj, kar morete in dajte vašim dragim, ker tam gotovo ne boste kupili po tej ceni kot tukaj.
Srd me je popadel, da se naše rojake tu tako vara. Tone Seliškar piše da se Amerikanec lahko zavaruje zoper nezgodo v Ljubljani. Seveda kaj pa bo storil, če se mu zgodi nesreča na poti v Ljubljano? Jaz sem se zavarovala tu v Clevelandu na žel. po-
niki že po lutrovsko prikrojevali sv. mašo. Izpuščali so namreč naj bistvenejši del, kanon s povzdigovanjem vred in tako varali ljudstvo. Škof Ravbar naravnost pravi, da so tako delali duhovniki akvilejskega ar-hidiakona v Praprečah pri Kamniku in mu očita, da so se takega ravnanja od njega naučili.
(Dalje prihodnjič.)
staji za $5,000 za štiri mesece. Mislim, da naši rojaki niso tako neumni, da se bodo dali zapeljati po tujih agentih v svojo škodo. Tukajšnje zavarovalnice rade zavarujejo vsakega za pot v stari kraj in nazaj.
Ako me želi kdo še kaj vprašati o tem rada pojasnim. Ta dopis sem pisala iz lastnega prepričanja in izkušnje, katero sem dobila lansko leto, ko sem obiskala svojo rojstno domovino.
Dragi vaščani, domačini in či-tateilji! Potreba je še tako velika in v imenu bednega ljudstva vas prosim, pošljite jim, kar zmorete. Vsaka, še taka malenkost, jim bo prav prišla. Veliko dobro delo boste storili, aha jim kaj pošljete in ko boste prejeli njih zahvalna pisma, boste vedeli, da so resnično prejeli. To naj posebno velja našim Kraševcem, kateri veste, da je naše ljudstvo prodajalo in kupovalo v Trstu.
The East Ohio Gas Co.
The East Ohia Gas Co. je dobila, kot je bilo zadnji teden spo-nočeno, priznanje za odlično oglašanje. Sporočilo o tem lepem uspehu je bilo poslano iz St. Louis, Missouri, kjer se je, tekmovanje vršila, načelniku oglasnega oddelka in direktorju 'javnih zadev Haroldu E. Eckes.
East Ohio je dobila šest večjih priznanj, dve prvi, tri druge in eno tretje. Prvi dne sta se nanašali na tiskane ioglase, in za' oglašanj e na radio, drugi dve na razstavna okna, na oglašanje na televiziji in na mesečni magazin uslužbencev.
Public Utilities Advertising' Association tekmovanje je eno najbolj znanih v vsej Ameriki. Letošnje telkmiolvanje, ki ga je priredia omenjena organizacija, je bilo že 30. Udeležile so se ga plinarne, elektrarne in prometne drupžbe v Ameriki Kanadi in na Havajih.
East Ohio je dobila nagrade tudi pri preteklem tekmovanju, kar je znak, da je njeno oglašanj e res odlično in zato tudi uspešno!
Danes ni več tega, ker je Trst zaprt že od leta 1948. Kar so obleke še imeli, se j e raztrgala in veste lahko v kakšni bedi se nahajajo.
Ob času, ko sem se nahajala tamkaj, ljudstvo ni imelo dosti veselja — z ozirom na delo. Prevladovalo je zadružništvo, katerega posamezniki sploh niso marali. Kmalu zatem sem opazila poročila, da je vlada drugače uredila v tem oziru in zadruge so začele polagoma razpadati. Trgovine ima vlada še v svoji oblasti.
Kako se more človek počutiti, ko vidi vse drugače, kot pa si je predstavljal, da je v resnici. Videla sem in opazovala sem ljudi. Govorila sem z moškim, starim okrog 40 let, ki mi je pokazal hlače rekoč: “Glejte, gospa, tako delam, pa si ne morem kupiti en par hlač.” Na vprašanje, koliko ur na dan dela, mi je odgovoril, da dela od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Naštela sem nad 30 krp na njegovih hlačah, pa še nisem preštela vseh.
V Kopru sem videla ljudi ravno tako raztrgane, da so mi solze večkrat zalile oči. Pa sem videla tudi lepo oblečene, kateri so me vprašali, če vem odkod njih obleka. Seveda sem videla, da je obleka iz Amerike. Da, dragi prijatelj, srečen je tisti, ki ima v Ameriki koga, da se ga od časa do časa spomni s paketom, ali gorje je za tiste, ki nimajo nikogar. To ni samo po majhnih vaseh, tako je tudi v velikih mestih.
Kakor sem omenila, sem bila v Zagrebu, kjer vse zelo godrnja, kakor tudi v Mariboru, kjer so me prosili, da naj vendar povem, ko se vrnem domov, da bi jim sorodniki kaj pošiljali. Doma sem že skoro leto dni, pa mi še ne gre iz glave ta njih revščina in pomanjkanje. Tudi sukanec za šivanje in igle si izposoju-jejo in prosijo zanje.
(Dalje prihodnjič)
MALI OPUSI
Peč naprodaj
“Estate” peč v dobrem stanju, se proda po zmerni ceni. Kličite EX 1-8772.	(98)
Mesnica naprodaj
Proda se mesnica z fino opremo, jako dober zaslužek, v slovenski naselbini blizu St. Clair-ja. Se mora prodati. Cena je zmerna. Kličite IV 1-2013.
(m.18,20,22)
Hiša naprodaj
Blizu isv. Lovrenca, E. 104 in Union Ave., za 1 družino, 2 spalnici, plinski fumez. Lastnik mora prodati. Vpraša za $9500. Dajte ponudbo.
Rusnov Realtor VU 3-5115
(99)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
AMERIŠKI NAREDNIK UČI KITAJCE — Velika skupina Čangkajškovitt vojakov opazuje, ko ameriški narednik, član posvetovalnega vojaškega odposlanstva na Formozi, razlaga naloge posameznih strelcev v desetini pri napadu. Čangkajšek čaka na nove pošiljke orožja iz Amerike.
Moikl dobijo dolo
Molki dobijo delo
Vajenci
Mladi moški z malo mehaničnega znanja, za vežbanje na avtomatičnih “Screw Machines” in za preglednike. Morajo biti pripravljeni delati prvo ali drugo izmeno, veterani imajo prednost. Dobra plača pd ure, stalno delo, prosto življensko zavarovanje in deloma plačano bolniško zavarovanje (Blue Cross). Oglasite se v Employment uradu.
The Gabriel Go.
14500 Darley Ave. UL 1-1000
(97)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
(m.18,20)
Mlekar
Išče se mlad moški, ki bi razvažal mleko. Stalno delo, plača in provizija.
Dairy Lane, Inc.
16153 Libby Rd., Maple Hts. tel. MOntrose 2-5100 _______________________(101)
Ženske dobijo delo
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
5	noči na teden.
6	in 8 ur nočno dobra plača od ure
stalno delo
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
1453 E. 66th St.
EX 1-7575
(98)
ARC WELDERS
drugi Sift , ASSEMBLERS
Special Equipment Visoka plača od ure; dodatek za življenske stroške; plačane počitnice in prazniki; skupna zavarovalnina in načrt za pokojnino.
THE OLIVER G0RP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(97)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
________________________(100)
Aeronautical • Work ' i
Grinders
(Production, Carboloy and Toolroom)
Inspectors 2Ž
(Liiie and Floor)
Tool and Diemakers
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Izkušene, nočno delo stalno delo, dobra plača Oglasite se med 2 in 4 pop.
OHIO WINDOW CLEANING CO.
1230 E. 9th St.
(101)
MALI OGLASI
Stanovanje iščeta
Dve odrasli osebi iščeta neopremljeno 5-sobno sstamova-nje v okolici St. Clair Ave. Kličite po 4. uri pop. EX 1-9879.
— (98)
Also Operators for:	j
Borematics Automatics (Multi-Single-Spindle)
Tool Room Lathes
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, Delniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
Jack & Heintz
17600 BROADWAY
Gostilna naprodaj
Točilnica piva in vina ter restavracija v dobri okolici na St. Clair Ave. Proda se po zelo zmerni ceni. Samo $3200. Tudi stanovanje 5 sob. Kličite Broker, SU 1-4121.
(m,w,f—x)
ZLATE’S MARKET
VSAK DAN SVEŽE MESO KLOBASE IN RAZNE DRUGE POSEBNOSTI
662 E. 140 St. MU 1-9160
Posestvo naprodaj
V Genevi na Rt. 20 velika zidana hiša, pripravna za restavracijo, točilnico ali motel. Velika vinska klet. Tudi stanovanje 7 sob. 6 akrov zemlje.
Kličite Broker SU 1-4121.
(m,w,f—x)
Hiša na E. 61 naprodaj
Hiša 9 sob, dvojno zidana garaža s ploščami, zimska okna, mreže, lep vrt, blizu šole in cerkve. Kličite od 6 do 7 zv. EN 1-3949._____________—(97)
Hiša naprodaj
Na 3166 Richmond Rd., 5 sob “Ranch” hiša, prizidana garaža, 3 akrov, pol milje od trgovin, dobra slovenska okolica, blizu cerkve in šole. Cena $14,500. KE 1-5106.
(97)
Naprodaj
“Landis” stroji za popravljanje čevljev, v dobrem stanju in po zmerni ceni, na 11437 St. Clair Ave., ali pa pišite na M. Desich, 1868 E. 29 St., Lorain, O., telefon: Lorain 77811.
_______	(97)
Išče delo
Bartender (točaj) išče delo v gostilni. Kličite med 4. in 8. uro MU 1-7104.	—(98)
Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva
(m.18,20,22)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”.
VISOKA PLAČA OD URE
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 5 pop. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plani)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
“Tu ga imaš!” si je zažvižgal Koril in si veselo mel roke.
Ereudaraejši so siqer odki-. mavali, to da bo komaj res. Marenka da hodi z gospodom ad-junktom, ta pa je kakor rodni Holoubkov brat, da ju po postavi ni mogoče razločiti.
“Toda čemu bi ji dajal petak!” so takoj oporekali drugi, le Koril ni več govoril, ampak se je de zvito muzal. Škodoželjno je mislil: “No, naj le zve gospod župnik!” In takoj se je v njem zbudila tudi zavist: “Čemu bi ga sesala ta baba! Zakaj pa sem jaz tu? Ta mlinarjeva bledica se z našo Ando niti primerjati ne sme. Naša Anda! Hm! To je tako razvita krasotica, da odtehta tri Marenke in še je ostane za nameček. Iz nje bi bila vse drugačna gospodinja v župnišču, kakor je, recimo, celo Katica . . .
Tako prijetnim sanjam se ni vdajal samo Koril, ampak tudi boljše, tako imenovane graščinske družine, gospa gozdarjeva, oskrbnikova, pivovarjeva, in njih gospodične so začele na skrivnem, neopazno prestrezati
PrijatePs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Av® in E. «8 St
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
AH sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlat Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KK 1-MS4
DVA
POGREBNA
ZAVODA
za
zanesljivo
izkušeno
sečnino
pogrebno
poslrežbo
p«
ceni, ki jo SAMI ' izberete
pokličite
AjGKDIKAfrSONS
KWRWdWpM
•9V»t
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
staro Trousilko.
“Naša Slavica je uvezla tole lepo štolo, ali je ne bi nesli, gospa Trousilka, častitemu gospodu kaplanu? Toda Skrivaj seveda, o tem ne sme nihče vedeti, saj nočem zastonj, veste ona je vsa navdušena, ko tako lepo pridiga in ima na sebi tako oguljeno in razcefrano štolo.”
“Čujte, Trousilka, tale kaplan ima baje krasno urejen vrt, naša Verica je rojena vrtnarica, rada bi šla malo tja pogledat, me razumete? Saj ne želim zastonj.”
“Slišali smo, kako lepe knjige ima tukajšnji kaplan, naša Luis je strastna bralka, vi pa če^ sto govorite z njim, dajte mu to na kakšen primeren način povedati.”
Pomalem si je že ves Markov šušljal o kaplanu. S prozornim namigavanjem so govorili o Ho-loubkovih vasovanjih, gruljenju, učitelju in drugi župljani so govorili z njim s sumljivim smehljajem, gledali so nanj prizanesljivo, kot bi hoteli reči: “Nu, kaj pa je na tem! Ne čudimo se! Saj je prav tako le iz mesa in kosti —”
Edini Holoubek je hodil po občini, župnišču, vrtu in niti najmanj slutil, kaj o njem pletejo; malomarno je sprejemal darilca, razne vezene predmete pisalne mape, pletene torbice za tobak. Včasih se je z njimi pobahal pred župnikom in Kati; mirno je izposojeval knjige iz svoje knjižnice in se brigal sedaj v soparnem poletju pred vsem za svoj zelnik. Izleglo se mu je veliko belinov, ki so o-gražali vso letino. Polagali so jajčka na trde, rjavozelene liste zelja, iz njih so se že po nekaj dnevih izlegle hlastavo požrešne gosenice in se vrgle predvsem na zelje.
“Kaj pa prav za prav baba Trousilka tu stika?” se je obregnil gospod župnik nekoč ob gospodinjo, ko je, vrnivši se s polja, srečal babnico med vrati. Starka se je hitro prestrašila, vedela je, da je ogenj v strehi, zato jo je brž odkurila iz župnišča, kot bi ji gorelo za petami. Niti ozrla se ni, čutila pa je, kako stoji župnik med vrati in jo z očmi prebada.
“To blagovolite vprašati kaplana, jaz nimam z njo nič o-praviti,” se je precej nataknjeno odrezala Katica, upehana, potna in skoraj žareča od kamina, na katerem je kuhala obed za gospoda in družino.
Gospod župnik ni rekel niti besede več. Šel je naravnost v svojo sobo, odložil palico, slamnik, umil si roke in obraz, počesal lase in si oblekel domačo, lahko listrno suknjo. Vse to je delal povsem mehanično, na pamet, da niti mislil ni na to, 'cajti v glavi mu je vrtalo in kovalo nekaj zoprnega, gnusnega, kar je skušal odgnati — a ni odgnal.
“Ta i babniqa — darovi —o-gledovanje vrta —” je zbiral — “pa ne—to ni mogoče—” je spet takoj pregnal vsako sumničenje. Vendar pa se ni mogel premagati, da se o tej reči ne ai pogovoril s Katico; ta pa ga je napotila h Korilu:	“Morda
pove, zakaj hodi sedaj tako pogosto sem njihova Anda v belem predpasniku po zelenjavo,” je osato dodala. Župnik je presenečeno zamižal, se z odprtimi usti zazrl v Katico, vendar pa ni rekel niti besede, ampak se je zasukal na peti in odšel. Sklenil je, da se ne bo praskal, kjer ga ne srbi, da se v stvar ne bo vtikal, dovolj mu je, ko ve, da gospodinja ne baranta s
Trousilko, da mu ne krade, o-stalo pa njemu nič mar.
Pa je vendar moral tudi to zvedeti.
“Naj mi oprostijo, da sem tako drzerf,” se je nekoč osmelil cerkovnik Koril, ko je videl, da je gospod župnik posebno dobro razpoložen, “toda to babo Trousilko bi, če hi bil na njih mestu, vrgel skozi vrata, stara zvodnica bi mi ne smela prestopiti praga v župnišče. Vrabci na strehah si že o tem čivkajo, da mu skrbi za sestanke — njemu — duhovniku! In čemu je tega treba? Če kaj želi, mu naša Anda rade volje postreže, pomore na vrtu, skoči kam, če treba, vse preskrbi in prinese lepo na tihem, brez pohujšanja, da nihče o tem niti vedel ne bo.”
“Častitemu prav gotovo delate krivico, jemljete mu dobro ime. Krivično ga sumničite”— je župnik resno pokaral cerkovnika, toda kljub temu se je tudi v njegovi duši naselil črv sumljivosti. Da bi bil taka pokrita rihta? Da bi se znal tako pretvarjati! No, to ni mogoče! Tako nabrisan vendarle ni! Ljudje si bržkone slabo razlagajo njegove obiske v družinah, zlasti obiske pri bolnikih, morda podtikajo slabe namene njegovi često nerazumni radodarnosti —? Res, neizkušen je še — pa leto njegove službe tukaj gre h koncu, odseli se proč in vse utihne.
Ne, niti z besedico mu ne o-menim tega, je sklenil župnik ter se nadalje zabaval s kaplanom, posedal z njim na vrtu, štel z njim zelje, kumare, rajči-co in čakal. Čakal je, da bo Holoubek nekega večera dejal: “Častiti, napisal sem prošnjo na ordinariat za kako patronatno mesto, kjer bi počakal na faro, leto skušnje je pomalem' že skopnelo, upam, da ste bili z menoj zadovoljni, in prosim, da bi mojo prošnjo blagohotno priporočili.” Tako nekako so z večjo ali manjšo žadfCgo govorili vsi negovi predniki in gospod župnik je spet odgovarjal: “Ne morem vam tega šteti v zlo. Tu imamo vsega skupaj samo dve župniji, predolgo bi morali čakati — človeško govorjeno — preden se jaz ali Tresticki gospod brat odseliva k Abrahamu, zato je škoda, da bi tu tratili službena leta, in modro ste storili, da se ozirate po rožnejših mestih.”
Toda avgust je šel h koncu, žetva je bila pri kraju, s strnišč je vel jesenski veter, gore so se pokrile s sivimi meglenimi kučmami: Franček je z belci že posejal ozimino, v župnišču so se lotili velikega dela:	spravljali
so krompir, gospoda sta po večerji posedala v topli kuhinji pri posebni mizi, Holoubek pa je slej ko prej govoril le o vrtu.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA IN STAREGA OČETA
George Turek-a
ki je mimo v Gospodu zaspal 17. maja 1952
Truplo Vaše zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa naj raj uživa, se pri Bogu veseli!
Žalujoči ostali:
SIN, HČERE in VNUKI Cleveland, Ohio, 18. maja 1953.
Obiral in urejal je zimska jabolka, določeval njih imena, pripravljal je klet za zelenjavo, obljubljal je, da bo najmanj do božiča ohranil zelje zveže za sladko zelje, ki mu je posebno teknilo. “Samo da bi padla megla, gosta megla, te je treba zelju, ta mu godi,” je tožil.
“Častiti, vi tako govorite, kot bi hoteli tu ostati,” se je nekoč opogumil župnik pri takih besedah, “in vendar je po moji pameti zadnji čas, da napišete prošnjo, preden bodo vsa boljša
mesta oddana.”
“Častiti,” je zardel Holoubek, “prosim vas, ne podite me, meni tu zelo ugaja in zdi se mi, da se nikjer ne bi tako vživel.” “Nekaj ga drži tu. Menda res ni govorice, da ne bi bilo v njej zrna resnice. In prav zato— dokler je še čas — takoj z zarodku se mora pogasiti, preden zublji planejo skozi streho,” si si misli župnik, na glas pa mirno, kakor da se v duši ne bi grmadili drugi razlogi, reče: “Dragi moj gospod, vi bi bili prvi,
ki bi se zamudili djlje kakor leto dni. Pri srcu mi je le vaše dobro, ko vas bezam od tod kam na večje in boljše kaplansko mesto — da bi tudi kaj izkusili. Saj veste, da morajo tudi pomočniki, da mora vsak posel na pot! Pri meni se bore malo naučite, jaz sem bolj kmet kot župnik. Markov je skrit kraj, tu smo za vetrom, opravljamo vse po starem, danes pa že tudi v dušnem pastirstvu vejejo novi vetrovi, nove smeri!”
“Prav teh smeri se mi noče.
Tu je dobro ljudstvo, hodi v cerkev, posvečuje nedelje, spoštuje duhovnike, da, do smrti bi želel tu ostati,” je izpovedal Holoubek.
“Z drugimi besedami se to pravi,, da bi se veselili moje smrti.”
“Bog mi je priča, da ne,” je vzkliknil gospod Joža.
(Dalje prihodnjič)
------o------
—Ande v Južni Ameriki segajo v dolžino 4,500 milj in so najdaljše gorovje na vsem svetu.
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
ROOSEVELTOVO SOHO POSTAVLJAJO — Delavci postavljajo eno tono težko soho pokojnega predsednika F. D. Roosevelta na podstavek v bližini Grand Coulee Dam v Washington. Soho je izdelal Frederic Littman iz Portlanda, Ore., in bo stala na vzhodnem koncu umetnega jezera, ki nosi ime pokojnega predsednika.
VOLITVE SO BLIZU — Znani trg Piazza Colonna v Rimu so propagandisti posameznih političnih strank popolnoma prelepili z letaki za državno-zborske volitve, ki se vrše junija meseca.	s
Pozor!
i
Pozor!
Važno za vse!
Na obisk v slaro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo ali letalom
Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z za; služkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda. DENAR. Vsem onim rojakom, ki ima; jo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Odpremljamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad.
Vse pošiljke zajamčene!
AUGUST K0LUNDER
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148
:V	f "AL tiAHA^'
i.-vj-:

FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgies® umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tud postaje križevega pota v bakru, mavcu a v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za sh' kana okna, paramente, prapore, kelihe 1 monstrance.	__
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-12®®
Cleveland 3, Ohio
\rjr----
*
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
HEnderson 1-0628