Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 16. aprila t958
MARIBORSKI
Štev. 86. Leto XII. (X1X,) _
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in nprarai Maribor, Grajski trg 7 ( Tel uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
Velika noč
Narava piruje in svatuje. Vsepovsod kipi novo življenje. Barva in vonj proslavljata obnovo in prvo rast, ki jo z radostjo in pesmijo pozdravljajo livada in les, ravan in gorica. Himna zmage nad smrtjo, snovanja in spajanja doni proti dobrotnemu soncu, ki zgane vsako še tako neznatno živo stvarco. Sonce, pesem, vstajenje! To je ritem neuklonljivega zakona, ki kleše življenje v vedno istem tempu in dopolnjevanju.
Človek se temu apriornemu zakonu podzavestno klanja in občuduje njegove stvaritve, harmonijo, umerjenost in mir ter primerja to zakonitost z zakoni človeštva. Saj so tudi ti samo radi življenja, radi rasti in razmaha. A kje je tukaj skladnost in popolnost naravnega zakona!? Kje je v tej pozitivno urejeni družbi mir, ki je življenju tako potreben? Že dolgo ga iščemo z oljčno vejico v roki
— simbolom miru in sprave. Življenje je le notranji in vnanji mir. Milijoni si ga želijo, oni milijoni žuljavih in okrvavljenih rok, ki se onemogli prerivajo iz dneva v dan, oni, ki čarajo življenju življenje. Mir! Vstajenje kričijo njih srca in duše.
Utone človek vase, ozre se okrog sebe, na to zbegano družbo, ki ne ve kam in kod in nima več vere niti vase, niti v druge. Kaj bo? Tako se napeto vprašujejo prav sedaj, ob klitju in rasti, ob prebujenju. Okrog njega kipenje, — v njem nemir, zaskrbljenost, strah kot mogoče še nikoli. Okrog niega harmonija naravnega, v njem in ob njem zmeda pozitivnega zakona. Sluti požar, ki preti od one in samo od one strani, kjer kraljuje mit samooboževanja, samoljubja, že stokrat razkričane namišljene veličine, ki nima zdrave, etične sredine, nima optimizma in človekoljubja, človek sodi in obsodi, češ: Laž je, kjer je pretirano sa-mooboževanje! A laž ni življenje, laž samo vara in lokavo ruši, laž seje sovraštvo in krvava trenja, za njo potuje meč. Mit laži ureja življenje tako, da si stojimo drug na drugim, ne drug ob drugem, ker ne trpi enakopravnosti, enakovrednosti. Namesto oljčne veje nosi meč
— simbol surove sile, namesto sporazuma na načelu enakih dolžnosti in pravic sovraštva in pretnje.
Okrog nas tiho snovanje prirode, v nas razkroj. Iščemo krivca, ker si želimo miru, obnove, vstajenja. Radi bi iztrebili te krivce, ki ovirajo, da bi bilo v nas tako kakor v ostali prirodi; da. bi bila
v	nas dobra volja in pesem, trdnost in vera vase in drugt. Za temi krivci stikamo in bi jili radi za večno onemogočili.
Kie so ti krivci?
Spet se nam vrinja ono samooboževa-njc, samoljubje — oni egoizem, ki obožuje namesto človeka mrtvo tvar, ki ne čara življenja in ga ne bc čarala, dokler ne dobe na njej poštenega in dostojnega deleža one žuljave roke, ki edine to tvar ustvarjajo in presnavljajo. Nikdar uteše-na zlata lakot egoizma, pa deia te življenje čarajoče roke odvišne. Zato je egoizem simbol smrti, razkroja. Kuje suženjstvo. skrajno podrejenost, strah in zmedo. kakor jih vidimo danes in ;o nevarno razstreliv o, ki se lahko vsak čas vname.
Okrog si poglejmo, da iztaknemo krivce. ujih gnezdišča skrajnega samoljubja in samopovcličanja z vsemi mogočimi predpravicami, ki ustvarjajo sama obratna sorazmerja in z njimi zmedo in nemir, oni nemir, ki ga čutimo prav ob tem Prazniku.
A človeštvo ni še tako obupano, da bi ne verjelo v končno zmago duha nad
Zveza med Barcelono in Valenciio presekana
SARAGOSSA, 16. aprila. Poseben poročevalec agencije Havas poroča: čete generala Arande so po zavzetju Vinaro-za ter Benicarla zasedle tudi Alcanar in so v dolžini 30 km prodrle do morske obale, tako da sta Valencija in Barcelona ločeni. Republ. čete ne morejo niti po železnici niti po cesti iz ene prestolnice v drugo. Frankovci gradijo na novo osvo-
jenih postojankah ob sredoz. obali svoje položaje, da bi lahko na njih vzdržali v slučaju verjetnega protinapada republikancev, ker so sedanji položaji strateško zelo važni. Frankovske čete so radi napornega prodiranja silno izčrpane in pričakujejo novih rezerv. Zavzete predele utrjujejo ter urejujejo frankovske čete v cilju čim uspešnejše ohranitve položajev.
Dr. Beneševa pomilostitev 1200 oseb
PRAGA, 16. aprila. Danes podpiše pre-lneš odlok, na podlagi katerega bo 1200 zident češkoslovaške republike dr. Be-1 oseb amnestiranih.
Italiia ne goii nobenih zahtev po španski zemiii
RIM, 16. aprila. Pogodbena listina ponavlja v začetku besedilo tako zvanega gosposkega sporazuma iz januarja 1937, s katerim sta si obe državi priznali, da imata na Sredozemskem morju vzajemne koristi. Dalje pogodba potrjuje angie-ško-italijansko pogodbo iz leta 1927, ki se nanaša na razdelitev vplivnostnih področij v pokrajinah na Bližnjem vzhodu. S slovesno izjavo je potrjena veljavnost mednarodnega dogovora iz 1. 1888, ki zagotavlja vsem bojnim trgovskim ladjam katere koli države prost prehod skozi Sueški prekop. Ta določba je nadvse važna za zvezo med Italijo in njeno posestjo v Vzhodni Afriki. Pravi in bistveni del nove pogodbe vsebuje naslednje štiri določbe: 1. Italija prizna angleško oblast nad trdnjavo Adenoin v Rdečem morju in bo uredila vprašanje o propagandni vojni po radiu, ki je trajala med
njo in Anglijo zadnje leto. Sporazumela se bo z Anglijo tudi o prenehanju političnega tekmovanja v arabskih pokrajinah, zlasti v Palestini. 2. Pogodba določa, da Anglija prizna italijansko cesarstvo v Abesiniji, ter vsebuje vzajemne obveznosti za vpostavitev dobrih sosed-stvenih odnošajev med angleškimi in italijanskimi pokrajinami v Vzhodni Afriki, 8. Italija se zavezuje, da bo znatno zmanjšala svoje vojaške oddelke v Libiji, kar je dosedaj predstavljalo neljub pritisk proti egiptski meji. 4. Glede Španije se Anglija in Italija zavezujeta, da bosta spoštovali sedanje stanje v zahodnem delu Sredozemskega morja. Italija zagotavlja Angliji, da ne goji nikakih zahtev po katerem koli delu španskega ozemlja. Havas poroča, da britansko-italijanski dogovor ne bo objavljen na dan podpisa, temveč šele 24 ali 48 ur kasneje.
Setiedki otoomk
Papeževa intervencija v prid
dr. Schuschniggu
LONDON, 16. aprila. »Evening Standard« poroča iz Pariza, da se je papež preko svojih zastopnikov v Rimu, Parizu, Londonu in Washingtonu nujno obrnil na posamezne velesile, da storijo primeren korak v Berlinu, da preprečijo, da bi se proti dr. Schuschniggu pripravil napovedani veliki proces.
PARIZ, 16. aprila. Po najnovejših po-
ročilih agencije »Havas« se zdi, da ni bil Schuschnigg odpremljen v koncentracijsko taborišče v Dachau. Pred palačo Bei-vedere, kjer stanuje Schuschnigg, ni nobenih straž več in je Schuschnigg dobil dovoljenje, da se sme svobodno gibati.
V	sredo zvečer je bil dr. Schuschnigg še na Dunaju in so mu dunajska oblastva prepovedala zapustiti Dunaj.
Svoboda v plačilnem prometu med Francijo ter Itaiiio
RIM, 16. aprila. Včeraj je zunanji minister grof Ciano z odpravnikom poslov francoskega poslaništva v Rimu, Bfon-delom podpisal trgovinski sporazum o ureditvi plačil med Francijo in Italijo. Po tem sporazumu, ki postane veljaven 1.
maja, se ukine obstoječi klirinški sistem in vpostavi popolna svoboda v plačilnem prometu med obema državama. To bo brez dvoma mnogo doprineslo k temu, da se normalni trgovsk’ odnosi med obema državama še bolj okrepijo.
Čangkaišek ranjen J
TOKIO, 16. aprila. Poročevalec japonskega zunanjega ministrstva zatrjuje, da obstojajo precej zanesljive informacije, po katerih je bil maršal Čangkajšek ob priliki japonskega letalskega napada na Cangčo na obeh nogah ranjen. Minister Soong je zadobll poškodbe v trebuh in želodec. Ni pa doslej še nejaponskega potrdila teh japonskih informacij.
1 OKJO, 16. aprila. V tukajšnjih krogih so se razširile vesti o demisiji tokijske vlade, oziroma o predstoječi ostavki ml-
tvarjo. življenja nad smrtjo, vstajenja nad trohnobo, pravice nad krivico, v oni veliki dan, ki prej ali slej prinese vsta-
nistrskega predsednika princa Konoya. Minister pravosodstva je napram predstavnikom tiska te vesti demantiral.
BUKAREŠTA, 16. aprila. Romunska vlada je pooblastila finančnega ministra, da pripravi pogajanja v svrho dokončne ureditve romunskih državnih dolgov.
Daruite za azilni sklad PTLI MimiHHMII
jenje, odrešenje iz grozeče teme sedanjosti.
V	zagrebških trgovinah 8 urni delovnik. V posvetovalnici 'zagrebške zbornice TOI je bil v torek 12. t. m. zaključni sestanek predstavnikov poslodajalcev ter predstavnikov Zveze hrvatskih privatnih nameščencev ter predstavnikov trgovskih pomočnikov. Na tem sestanku so razpravljali prvenstveno o zahtevi trgovskih pomočnikov, da se v Zagrebu uvede v vseh trgovskih podjetjih osemurni delovnik. Po dolgotrajni debati se je končno dosegel sporazum med delodajalci in zastopniki delojemalcev ter je bila podpisana kolektivna pogodba. Na sestanku so morali delodajalci potrditi delojemalskim zastopnikom, ter številno zbranim trgovskim pomočnikom prvotno podane izjave. Na ta način je bilo rešeno važno socialno vprašanje zagrebških trgovskih pomočnikov. Na osnovi te nove kolektivne pogodbe se uvaja od dneva sestanka dalje v vseh zagrebških trgovinah 8 urni delovni čas. Istočasno pa so določene tudi minimalne plače, ki v nobenem slučaju ne smejo biti manjše od 800, odnosno 1.000 dinarjev. Razen tega vsebuje nova kolektivna pogodba določene predpise glede odpovedi, plačane-jga letnega dopusta, sprejemanja novih | moči ter jamstvo, da se dosedanje pla-| če, ki presegajo višino kolektivno, zajamčenih plač, v nobenem slučaju ne bodo znižale. Zveza hrvatskih privatnih name ščencev bo izdala svojim članom še posebna navodila v zadevi posrečeno rešenega važnega socialnega vprašanja zagrebških trgovskih pomočnikov in pomočnic.
Romunija na potu do urejenih delovnih razmer. V romunski Zvezi delavskih zbornic so sprožili predlog za popolno preosnovo dela ter delavskega staležain to na osnovi modernih, duhu časa odgovarjajočih načel V to svrho nameravajo ustanoviti poseben osrednji institut, ki naj bi se bavil prvenstveno s proučevanjem delavskega stanovsko strokovnega vprašanja. Nova ustanova v Romuniji bo pričela z delom na osnovi dosedanjih izkustev v drugih državah na polju socialne politike. Institut bo razdeljen v tri sek cije in sicer za prosvetno proučevanje, nadalje za delavsko zakonodajo ter za izoblikovaaje sodobnega delavca. Inicia-torji tega predloga nameravajo vzeti kot vzor sodobni sistem delavskega prizadevanja v naprednih industrijskih državah. Poleg tega pa bodo posvečali še prav posebno pažnjo smiselni uporabi delavčevega prostega časa po vzorcu današnje Italije in Nemčije. (Dopo lavoro
—	Kraft durch Freude) upoštevajoč pri tem značaj romunske zemlje. Od korporativno fašističnega sistema bodo Romuni prevzeli predvsem nadstrankarski ir> depolitizirani sistem organizacij industrijskih delavcev.
2,487.228 zavarovancev v 299 bolniških blagajnah. V bratski češkoslovaški republiki je bilo koncem februarja zavarovanih pri 295 bolniških blagajnah 2,032.627 delavcev ter 193.229 uradnikov. Pri štirih nadaljnjih bolniških blagajnah se je nameščensko bolniško zavarovanje dvignile na 261.372 zavarovancev. C. vključimo še rudarje ter pomožne moči, se je število zaposlenih dvignilo v CSR skupno na 3,040.000 oseb. T o število je napram lanskemu letu napredovalo za 122 tisoč 352 delavcev ter 29.905 uradnikov. Če primerjamo te številke s statistikami prejšnjih let vidimo, da se je v zadnjih dveh letih skr čilo število brezposelnih za 322.539 oseb, kar je vsekakor dokaz zdravega socialnega skrbstva.
Srečne, vesele in prijetne velikonočne praznike želita vsem naročnikom, in-serentom, čitateljem ter prijateljem lista
uredništvo in uprava »Večernika«.
Mariborske pisanke
Mariborskemu arhivarju: Ogromno želvo iz predpotopne dobe, ki je zakopana nekje v severnem bastijskem delu mariborskega gradu.
Mariborskim izvoščekom: Obilo nenadnih neviht in ploh, da bo več obraj-
tanja izvoščkov.
*
Mariborskemu ievosireleu:	Se	drugega
leva, da ga bo lahko ustrelil na šo-berski planoti, pa ne v kletki in iz daljave 20 m.
*
»Konzuhi« Klausu:' Pečenko in vrček piva iz rok razočaranih oboževalk.
*
Mariborskim mestnim očetom:	Manj
prahu in blata, kakor navadno.
*
Vsem Mariborčanom: Da bi Maribor pomaknili med mesta prvega draginj-skega razreda. Obljub je v zadnjem času precej, pred — volitvami.
Judež Iškarijot
Judeža Iškarijotr. navajajo vsi štirje evangelisti. Ev. Matevž piše v pogl. 26: »Tedaj odide eden od dvanajstih, ki mu je bilo ime Juda Iškarijot, k višjim duhovnikom in reče: »Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam?« Oni pa mu določijo trideset srebrnikov. In odslej je iskal priložnosti, da ga izda... Tedaj pride Jezus z učenci v ograd, ki se imenujo Getisemane... In ko je Jezus še govoril, pride Juda in z njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva. Izdajalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši »Kogar poljubim, ta je: primite ga. »In precej pristopi k Jezusu in reče: »Zdrav bodi, učenik!« In ga poljubi. Jezus pa reče: »Prijatelj, čemu si prišel!« Tedaj pristopijo in polože roke na Jezusa in ga zgrabijo.
Ev. Marko poroča skoraj dobesedno tako in dostavlja kakor Matevž, da so »Jezusa vsi zapustili in pobegnili«. Le eden je imel meč in odsekal nekemu hlapcu uho. Da bi bil ta »eden« Peter, pa ne poroča niti Matevž, niti Marko.
Ev. Lukež poroča isto, toda Jezus je na Judežev izdajalski poljub odgovoril: »Juda, s poljubom izdaš sina človekove* ga?« Niti Lukež ne trdi, da je Peter odsekal hlapcu uho, pač pa, da je Jezus odsekano uho »takoj ozdravil«. To je torej Lukežev odstavek. Ne omenja pa, da so vsi učenci sramotno »pobegnili«.
Janez popisuje izdajstvo najbolje v pogl. 18... Rekši to, gre Jezus z učenci svojimi iz mesta čez potok Cedron, kjer je bil vrt, in nanj krenejo on in učenci njegovi. Vedel je pa tudi Juda, njegov izdajalec, o tem kraju, ker je Jezus tja pogostoma zahajal z učenci svojimi. Juda torej vzame trumo in služabnike viš-
Martinov velikonočni blasosEov
Stara je že Martinova bajta v Dolu, a Se vedno sveža in privlačna. Ne moreš, da bi ne gledal v one rdeče naglje pod strmim slamnatim krovom, ki zro v nasprotni breg pot okrvavljene oči na belem snegu. A tako kot letos ni še bila koča pospravljena in pobeljena. Martin je prevrgel vso njeno notranjščino, znesel na prosto vse skromno pohištvo, ga pretipal in očistil. Bajto je zakrpa! z ometom in jo temeljito pobelil. A po dovršenem delu ni bil zadovoljen; kimal je z glavo in neslišno mrmral. Menda bi kočo najraje obrnil in jo premaknil nekam drugam, san. ne ve kam. A tudi sebe bi rad obrnil in izpral svojo notranjost, izlužil kar se neprestano kotali po kotanjah... one misli, ki ga preganjajo
v	dan in noč, da, v noč! Martin se vleže, utrujen do bolesti, a prav takrat se uti-hotapi vanj ona misel, ki leze skozi glavo kot siva megla, se splazi v grlo in ga davi. Ne sovraži je — saj je njegova — a rad bi se je otresel. Vsaj te dni.
Vsaj te dni... za Veliko noč... da bi sc malo oddalmii.
jih duhovnikov in farizejev ter pride tja s svetilnicami iu baklami in orožjem. — Jezus pa, ker je vedel vse, kar pride nanj, jim gre nasproti in reče: »Koga iščete?« Odgovore mu: »Jezusa Naza-renčana.« Jezus jim reče: »Jaz sem.« — Stal je pa z njimi tudi Juda, izdajalec njegov.
In Janez piše, da so vsi hlapci in vojaki popadali na tla, ko so čuli odgovor: »Jaz sem«. In Jezus jim je dejal še enkrat: »Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite, da ti odidejo.«
A Janez trdi in pravi, da je Simon Peter odsekal hlapcu velikega duhovnika uho. Da bi bil Jazus takoj »ozdravil« odsekano uho, pa Janez ne poroča. Tudi ne omeni, da so učenci pobegnili, niti da je Judež Jezusa poljubil...
Zakaj je Judež izdal Jezusa?
Nekateri trdijo, da je bil Judež fanatično nacionalen Jud, ki je prvotno živo verjel, da Jezus oživi svobodno judovsko kraljestvo, v katerem bo tudi Judež Iškarijot igral vplivno ulogo. Ker ga ie Jezus v tej nadi razočaral, ga je iz osve-te izdal.
Drugi trdijo, da je Judež želel videti nov čudež, kako se Jezus reši napadalcev. Bil je prepričan, da Jezusa nihče ne more prijeti, saj ga je videl po vodi kakor po suhem hoditi, mrtve obujati, slepcem vračati vid, par rib razmnožiti v tisoče rib itd. Iz prevelike vere da je torej Judež postal izdajalec. Za srebrnike pa je hotel Jezusovo sovraštvo ofrnažiti Jezusa in tovarišem na korist. Saj je bil Judež upravitelj skupne prehrane. Šele ko je Judež videl, da se Jezus ne brani in da je obsojen na križ, je obupal nad lastno vero in se je — obesil...
David Friderik StrauB trdi v svojem »Življenju Kristovem«, da so si pravljico
o	Judeževem samomoru izmislili šele prvi kristjani. Renan takisto zanika, da bi se bil Judež obesil, češ da je to šele kasneje pripisano, kajti Judež je umrl naravne smrti.
V srednjeveških pasijonskih igrah se je pred Judeževim samomorom vedno prikazal iz pekla črn hudič, ki je Judežu podal vrv. Ko se je nato Judež obesil, se je dvignil iz pekla sam Lucifer in je dejal:	»Pozdravljen,	zlati moj prijatelj-
ček. Dobrodošel, dragec! Dolgo sem te pričakoval. Hajdi z menoj! Pri nas je pripravljen zate najboljši kotiček, kar jih imamo.«
V pasijonskih starih igrah je motiv izdaje vedno Judeževa lakomnost, v modernih dramah pa tudi ljubosumnost zaradi Marije iu Magdalene.
Apokrifni evangelij pripoveduje, daje bil Judež že kot otrok obseden od hudiča, a da je tega hudiča Jezus iz Judeža izgnal. Potem pa se je hudič zopet povrnil v Judeža.
A zakaj so veliki duhovni in farizeji umorili Jezusa? Pač iz fanatičnih verskih sektantov. Vsake vere duhovniki od začetka sveta do danes verjamejo, da je le njihova vera prava in da je Bogu najljubše, da se vse druge vere in vsi drugi duhovniki uničijo in pobijejo. Judovski duhovniki so pač Jezusa strastno mrzili zaradi konkurence. Saj je vse dr-
A ta vražja misel ga prav sedaj še bolj opleta.
»Par dni v letu se Je ta bajta umirila; letos se ne bo,« si je mislil Martin, ko se je z družino vred pripravljal k oni cerkvi, kamor hodi že petindvajset let. Takih čuvstev ni imel še nikoli. Vsi molče: on, žena in otroci. Pa je vendar okrog njega ... v njegovem sončnem Dolu ... tako nebeško lepo, da bi v tem jutru prevzelo največjega zakrkneža ali izbir-čneža. Ena sama himna prerojenja, kipenja, slave iz loga in s trate in z onih gričev, bujnim prsim podobnih, polnim življenja. In nad vsem tako mehkobno modro tako nadahnjeno nebo, da bi človek zaklical: »Ne več!... Preveč je lepote in dobrote tod!«
Martin stresa glavo in beži naprej kot bi preganjal svoje lastne misli in bi ga bilo strah. Marsikaj mu je že predočila ona misel — ej, Martin zna videti, slišati in še bolj čutiti — a tako kot ta trenutek pa še ne; nikoli še, noben praznik in nobeno velikonočno praznovanje. Poglej, prav ko je upal na trenuten mir... danes in prav danes se dviga tamle strašno velika roka... suha je, voščena, krvava ... Ne ena, vedno več jih je ... de-
lo za modrim in blagim Jezusom, staro in mlado, revno in bogato, celo najlepše in najimovitejše ženske. Triumf, ki ga je pripravil Jezusu velik del jeruzalemskega občinstva, pa je judovske pope razkačil do besnosti. Zato je bilo treba popularnega Jezusa za vsako ceno odstraniti.
A bali so se ljudstva, da se upre, ako ga zgrabijo javno. Zato so razmišljali, kako bi ga »z zvijačo ujeli in umorili...« »In zalezujoč ga,« pravi sveto pismo, »so poslali za Jezusom prežune.« Bali pa so se tudi Rimljanov, poganskih svojih vladarjev. Ev. Janez piše, da so, se zlasti razburili, ko je Jezus obudil Lazarja iz groba. »Zaradi tega čudeža je veliko Judov sprejelo vero vanj.«
Višji duhovniki in farizeji torej skličejo veliko zborovanje in reko: »Kaj naj storimo? Kajti ta človek dela veliko čudežev. če ga tako pustimo, bodo naposled vse verovali vanj! In potem pridejo Rimljani nam vzemo zemlje in narod!« (Pogl. 11. evang. sv. Janeza).
In Kajfa, ki ie bil tisto leto veliki duhovnik, je odločil: Bolje bo, da umre en človek, nego da pogine ves naš judovski narod!
Od tega dne sp se posvetovali, kako naj ga umore. In podkupili so Judeža Iškarijota in so z grožnjami prisilili Pilata, da je obsodil Jezusa na križ. Tako se je na zahtevo judovskih krvoločnih duhovnikov izvršila tragedija na Golgoti.
Zgodovina pa je krivična, ker dela za Jezusovo smrt odgovorna v prvi vrsti Judeža in Pilata; zakaj pravi morilci so bili judovski duhovniki in farizeji, brezvestni fanatiki, kakoršni so.................
vseh ver 'n vseh časov od začetka sveta do današnjih dni.
Mariborski dihur
Po Pohorskih potih je hodil, iu muzo za roko je vodil,
Zamaknjen ves ž njo je kramljal,
A čas mu je stihe koval.
Zapustil Parnasa j*e steze,
Prekinil je z muzo vse zveze, Književni dihur je postal,
Od sebe več fige ni dal. V. T.
(Iz »Totega lista« št. 3.)
set, sto, tisoč... In povsod nad goricami, Halozami, Savinjo in Pohorjem... Milijon jih je ... same kosti. Martina stre se groza. Še bolj hiti.
»Martin!« ga kliče žena.
»Oče, kam bežite? Saj vas nihče ne lovi!« se oglasi starejši sin.
»Kam bežite?« se utrga v Martinu misel. »Ali vem kam bežim ... vemo kam bežimo vsi, prav vsi? To je ona siva misel, ki ne dobi odgovora. Samo to vem, da bežimo navzdol... A ta hip znam še več... odgovor imam, jasen in dovolj razločen. Glejte jih, one roke! Tudi moja je med njimi . . . natančno jo vidim . . . in vse moji podobne... one, ki presnav-lajo in obnavljajo življenje ... Hm.., sebi ga ne obnavljajo... temu rodu tudi ne... tej zemlji ga ne kujejo ... Glejte jih! Na dlaneh je zapisano »Pravica«.. Zdaj mi je vse jasno ...«
Bliskalo se je v razkošno jutro, pokalo zdaj od te, zdaj od one strani. Skozi opojno ozračje je brnelo pritrkovanje zvonov. Cerkev se je napolnila. Martin ni stopil v ladjo, ostal je na pragu glavnega vhoda. Čutil je kako čepi na njem ona misel.
»Tudi vi jo nosite, vidim io na vas...
Radi praznikov izid«. nodn a številka »Večernika« v torek 19. t. m. ob običajni uri.
mmiruna FSSSSSSSSEZ*"
Mežke
»jugoslovanski biseri«, fujskopromet-na in turistična revija »Jugoslovanski biseri«, ki izhaja v Mariboru, je s številko, ki je izšla baš za cvetno nedeljo, zaključila svoj prvi letnik. Slikovita, pestra po krasnih ilustracijah in po vsebini, polna sonca in miline, kakor pomladanski dne-
vi	ob Dravi. Muri in Savinji, je tudi ta številka priljubljene mariborske revije. Domača kopališča in zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna, Laško. Rimske Toplice pa tudi Krapinske, Stubiče in Medijske Toplice se nam predstavljajo v zanimivih, stvarno pisanih člankih in lepih, umetniških slikah. Naslovna slika revije z Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini bi delala čast tudi Parizu ali Rimu. Laško je v tej številki s posebno pozornostjo prikazano. Po uvodnem članku »Gostinstvo temelj našega tujskega prometa« slede kar trije članki o Laškem; med njimi bo gostinske obrate, konzumente piva in delničarje »Gostilničarske pivovarne v Laškem« posebno zanimal informativni članek o postanku tega podjetja, opremljen z učinkovito sliko vseh pivovarn. zgradb in pa nemško pisan članek o postanku kopališča in zdravilišča v Laškem. članek »Ob Muri« nas pelje na nemško mejo pri Gor. Radgoni in v ob-murske livade, ki sredi njih vre na dan slovita Petanjska slatina, nemška članka »Auf dem SchloBberg von Ljubljana« in »Kranjska gora», pa v porečje bistre Save. Mariborska pokrajina je veljavlje-na s francoskim člankom »Maribor, comme lieu de tourisme« ter s slovenskimi članki o Mestni hranilnici v Mariboru, o tvornici za dušik v Rušah, o nedavni posrečeni kuharski razstavi v Mariboru, o »Vzgledu trgovskim naraščajnikom« in o sloviti elektrarni v Fali. — Enajst podeželskih tujskoprometnih krajev, jedrnatq, označenih, (Ljubno, Ruše, Sv. Lovrenc na Poli., Žiri. Ribnica na Poli., Slovenjgradec, Kranj, Škofja Loka, Ormož, Kranjska gora, Gornjigrad) zaključuje bogato spomladansko številko ugledne mariborske revije. Kako je v interesu napredka našega tujskega prometa in tudi našega domoznanstva iskreno želeti, da se ta revija razširi in uveljavi čim bolj, tako bodo po tej velikonočni številki še s prav posebnim zanimanjem in zadovoljstvom segli naši gostinski obrati, pa naj so delničarji laške pivovarne ali ne. »Jugoslovanski biseri« iz-hajaja šestkrat na leto. Revijo urejuje prof. dr. Fr. Mišič. Zaključeni prvi letnik obsega nad 200 strani velikega formata okoli 90 člankov in nad 150 slik.
Šolarska.
Učitelj: »Marko, iz česa so tvoji škornji?«
Učenec: »Iz usnja.«
Učitelj: »A odkod dobivamo usnje?«
Učenec: »Od volovske kože«.
Učitelj: »Torej, kdo ti daje obuvalo?«
Učenec: »Moj oče...«
tlači vas kot vedomec in preganja kot mene... Kaj se potajujete?«
Zdelo se mu je kot da je vsa množica faranov nema in otrpla in neslišno moli: »Krist, reši nas!... Dvignili bi se radi!«
Podzavestno je prikimal in ponovil: »Dvignili bi se radi... Poglejte one roke ... vaše so!«
Niti ni vedel, kdaj je zbežal od cerkve in kako se je znašel doma. Sedel je k mizi, obloženi z velikonočnim zajtrkom in čakal, da pride družina. Med tem sliši izpred hiše ubrano pesem. Skozi okno uzre četvorico slabo oblečenih mladeničev upadlih lic. Stopi na hišni prag. »Čemu ta pesem?« jih vpraša.
»Prijateljev iščemo izgnanci s Primorja in Korotana. Koče našo pesem najbolj razumejo. Zato smo prišli k tebi.«
»Hvala vam, brezdomci, za pesem! Pa mi povejte vi, ki ste prebrodili najtežjo pot trpljenja: Kod pelje pot v življenje?«
»Skozi spoznanje in resnico.«
»Skozi spoznanje, resnico in — pravico,« ponovi Martin, jih poljubi in povabi na velikonočni blagoslov.	J. F.
Ne pozabi naročnine!
Bogatin pred božjo sodbo
(K premieri misterija »Slehernike v Narodnem gledališču.)
Vas, ki že poznate »Slehernika«, pro sim malo potrpljenja. Precej je namreč drugih, ki že nestrpno čakajo, da se vsaj malo seznanijo s »Slehernikom«, še pred no ga vidijo prvič na gledališkem odru Navadno ga igrajo na prostem, najraje pred cerkvijo, kjer je tekla zibelka da našnjega teatra.
Tudi krščanstvo se pač ni moglo iz ogniti poti, ki jo je tisočletja popreje ho tiilo pagansko verstvo. Namreč: notranje češčenje božanstva je zahtevalo tudi vnanjega počaščenja in sicer tem večje ga, čim svetejša je bila dotična verska tajna (misterij.)
In to, kar je dalo povod za »Slehernika« ni le bil eden splošno znanih misterijev, marveč je moral biti prva največja tajna to- in onostranskega življenja ali odnos tega življenja do smrti, torej vprašanje posmrtnosti.
Ta po vsebini najvažnejši misterij se označuje kot pravljica, potikujoča se ka-kor večni žid od srednjega do novega veka po Angliji, Nizozemskem, Franciji, in Nemčiji, kjer je Hans Sax ta misterij izrabil celo za komedijo o umirajočem bogatinu. Šele 1. 1911 je ta tajinstvcna begunka našla svojega očeta hi kmalu nato tudi svojega mojstra, ki sta jo (vsak po svoje priredila za sodobno gledališko kulturno življenje. Prvi je bil nemški kat. pisatelj Hugo von H o f m a n n s t h a 1, ki je pravljico v verzih prenovil in jo naslovil »J c d e r m a n n«. A drugi je bi svetovno znani režiser Reinhardt, ki je to (Hofmannsthalovo) delo spravil na oder, ozir. jo priredil kot duhovno igro, na prostem (posebno zaslovela je na sve tovnoznanih predstavah v Solnogradu).
Izšlo je svojčas še slično delo v Parizu (po flamskem viru priredil P. Thnys baers, v slovenščino prevedel J. Pogačnik), h kateri izdaji v prozi in deloma drugačni izvedbi se ob drugi priliki še povrnemo.
Predno pa Hoffmannsthalovega Je-dermanna« pospremimo do Otona Župančiča, je na mestu še važna opozori-tev. V »Jedermaniru« je na več mestih (že v epilogu) razvidno, da gre tu prav za prav za splošni sodni dan in ne le za umirajočega bogatina, pa čeprav predstavlja ta sploh vse bogataše.
Pa naj ostane pri tej opombi do osebnih vtisov pri predstavi sami in sc omejimo na podnaslov: »Das Spiel vom Ster ben des reichen Mannes«. (Igra o umirajočem bogatinu).
Tako ga je sprejel tudi Oton Župančič v svojem monumentalnem prevodu, prvotno pod naslovom »Vsak sleherni«, ki ga je (najbrže z ozirom na ravno omenjeni podnaslov) skrčil na ime »Slehernik«. Župančič ni tega dela samo prevedel, ampak tudi sicer priredil in sicer bliže našemu okusu ter mu zlasti proti koncu mojstrsko vzbudil prvotnost misterija: Očiščenje bogatina še pred božjo sodbo. Zbudil je tudi opomin za vsakega slehernika, zlasti za katoličane: živi tako, da vsak čas tudi brez groze še le v zadnjem hipu polžiš obračun svojega življenja pred večnega Sodnika.
O globokem versko-socialnem značaju »Slehernika«, ki se je vprizori! prvič na ljubljanski operi 26. aprila 1931, pozneje ponovil pred nunsko cerkvijo, kakor tudi o vsem, kar je še posebno važno ravno za ta naš čas, se porazgovorimo po predstavi v našem gledališču, ki je v spretni roki glavnega režiserja g. Joška Koviča to tehnično težko izvedljivo igro posrečeno priredilo za oder.
Med teni pa čujte, kako vsakega slehernika k prestavi kliče Zupančičev
Glasnik:
Zvesto vsak tu posluša naj, kar bomo vam igrali zdaj.
Duhovna igra pretresljiva v podobah živih vam odkriva, kako pred večnega Sodnika je glas poklical Slehernika, kako na zemlji naši dnevi teko in se končajo v revi: vse to in zraven marsikaj ■/311-1 Komo Dokazali 'idai
Sokolstvo
Sokolska knjižnica v Študentih
ni bratje Sokoli pri Sv. Marku. Morali so iz šolske telovadnice, pa ni s tem sokolsko delo razbito, ampak se bo sedaj pod lastno streho še poživilo in razmahnilo. Z gradbenimi deli bodo pričeli v kratkem in zaslužijo Markovčani toplo priznanje.
Sokolska družina v Studencih je poznana širom mariborske sokolske župe, saj ima najboljši dramski odsek, ki prireja vsako leto večje število dobrih dramskih in operetnih predstav. Ima pa še drugo važno kulturno institucijo, o kateri se ne govori mnogo, še manj pa piše. Neopaženo vrši Javna knjižnica sokolskega društva Studenci svoje delo. Trikrat tedensko (vsako sredo, soboto in nedeljo) se gnete v mali sobi, kjer je nameščena knjižnica, vse polno ljudi, ki si izbirajo knjige. Prijazni knjižničarji plezajo po lestvah, izdajajo knjige čita-teljem, jim nasvetujejo knjige, ki so primerne, dajejo poročila o najnovejših knjigah in slično.
Knjižnica, ki jo je društvo ustanovilo leta 1920, se prav lepo razvija. Število knjig, kakor tudi število čitateljev stalno napreduje. Le malo število (komaj 120) knjig je štela ob ustanovitvi. Danes je naraslo število knjig na 5643 in to izključno slovenskih knjig. Če povdarjamo, da so vse knjige izključno slovenske, ne naglašamo tega morda iz kakega separatističnega namena, temveč le radi tega, ker vemo, da imajo skoraj vse večje knjižnice večje število tudi drugih, predvsem nemških knjig, ki privabljajo čita-telje. Vemo tudi, da bi bila statistika marsikatere knjižnice, če bi jo obelodanili, naravnost porazna glede narodne zavednosti. —■ Število knjig ni v ponos samo studenški knjižnici, temveč bi bilo v ponos tudi vsaki drugi. Društvo se ni strašilo nikdar nobenih izdatkov za knjižnico, saj je izdalo v teh letih preko
\ftamke krnice
100.000 dinarjev za knjige.
Še nekaj o čitateljih. Kdor prihaja več
krat v knjižnico, vidi, da prihajajo najrazličnejši stanovi, predvsem pa delavci, j Z ozirom na popravek v »Večerniku« delavke in, kar je zelo razveseljivo, tudi sporočamo: Ni res, da je tako, kakor je mnogo maldine. Prihajajo radi, saj do- I bilo objavljeno, da je res, kar ni res, am bijo za izposojevalnino od 50 par do 2 Pak je res, da je framski župan pred dinarja najrazličnejše knjige od nekaterih lagal na občinski seji, da naj se Petrova starih, ki so v drugih knjižnicah že red-P‘Pa Presadi na drug prostor. Občinski kost, do najnovejših knjig, ki jih izdajajo upravni odbor je pa to že dovolil. S tem razne založbe. V pretečenem letu si je I svojim predlogom pa je prišel župan v izposodilo 450 čitateljev 6150 knjig. V nasprotje z nekaterimi odborniki in je radi celoti je bilo izposojenih do 1. aprila t. I. re&a spravil to točko z dnevnega reda, 43.462 knjig, to je skoraj Vi0 Studenčanov peš »da danes o tem ne bomo sklepali«, si danes že izposojuje knjige v tej knjiž- Sedaj smo pa zares radovedni, s čigavim nici. Povprečno pride na vsakega Stu- dovoljenjem so lipo presadili, ko ni bilo denčana 9 knjig. Če pa pomislimo, da na občinski seji končnoveljavnega skle-čitajo knjige, ki si jih izposodijo čitatelji, — Glede sokolskega letnega telova-še drugi v družini ali v hiši, je dejansko dišča Pa si krajevni šolski odbor lahko število mnogo večje, najmanj še enkrat °sleda služnostno pogodbo, potrjeno po toliko. Koliko dobrega so storile preči- S1'eskem sodišču v Mariboru. — Radi no-tane knjige, ve le tisti, ki pravilno ceni ^_ce 0 prepovedi petja »Poštnemu rogu« knjigo, saj knjiga vzgaja in preobrazuje bilo pojasniti, da je častiti g. framski ljudi.	župnik	ob Zirovnikovem pogrebu prepo-
Ne bi bilo pravilno, ako ne bi pohvalili yedal Peti »čitalničarjem«, ki so tudi nesebičnega in požrtvovalnega dela knjiž- ^an* Sokola in ki so nameravali odpeti ničarjev, ki delajo tedensko po 6—12 in gostinki »Vigred« in »Človek, glej«, pa še celo več ur v knjižnici in ne zahte-	j}* bilo dovoljeno po častitem go-
vajo nobenih pohval. Viden napredek od I sP?du župniku. — Radi presaditve lipe leta, do leta jim je največje zadoščenje! He zanimivo, da so zemljo, kamor je bila V okviru Sokolske Petrove petletke |Presajena 7. marca t. 1., zboljšali šele hoče studenško sokolsko društvo knjiž- pre^ tednom dni, ker so se nekateri ven-nico še izpopolniti. Letošnje 20. jubilejno Karle pričeli bati, da bo res usahnila, leto Jugoslavije hoče proslaviti s tem, da ^ranican' Pa doživljamo v zadnjem času knjižnico poveča, Bo to tudi najlepša in Pe druge zanimive reči, o katerih bo ne-najdostojnejša proslava 20letnice mlade sovora. T ako je nekdo, ki ga*bo prvi
Jugoslavije.
C. H.
Mariborski nogometni derby. Jutri, ve ikonočno nedeljo, se bo na stadionu SK Železničarja odigrala prvenstvena tekma med starima rivaloma ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Tekma je ve-ike važnosti za oba nasprotnika in pričakujejo izida z velikim zanimanjem. Oba nasprotnika nujno potrebujeta točke in je razumljivo, da bosta zastavila vse sile, da dosežeta zmago. Radi tega je pričakovati napete in zanimive borbe. Pričetek tekme bo ob 16. uri.
Liga. Prihodnje kolo bo v nedeljo 24. aprila in sicer z naslednjimi srečanji: ^jubljana: Jugoslavija, Concordia:Bask, 3SK:Gradjanski, Jedinstvo:Hajduk in Hašk:Slavija.
Zadnja prireditev JZSS v letošnji zimski sezoni bo smuk s Triglava z veliko mednarodno udeležbo dne 24. aprila. Na startu bodo poleg Jugoslovanov Nemci, Čehi, Italijani in Bolgari, morda tudi bivši svetovni prvak v smuških skokih Bir-ger Ruud.
Spomnite se CMD!
Mtsfske javite
veter najmanj odpihnil neznansko daleč, v nekem javnem lokalu zinil dve besedi, ki bosta ob svoječasni preiskavi zadoščali, da pojde lahko — kostanje peč. Na svidenje!
Staro-katoliška slov. služba božja bo I DtOUstlA doPJie.fi
na velikonočni ponedeljek ob 10. uri v
Narodnem domu,
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju vabi svoje članstvo na svoj redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 24. aprila 1938 ob desetih pred poldne v gornji dvorani Narodnega do-ma v Ptuju. Na dnevnem redu je poročilo načelstva, računski zaključek za 1937, sprememba pravil in slučajnosti. Če ob določeni uri občni zbor ne bo sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
V sredo smo pokopali na vuzeniškem pokopališču zaslužnega šolnika Simona Viherja, ki je skozi 34 let vzgajal vuzeniško mladino v narodnem duhu. Ob svežem grobu so se poslovili v toplo občutenih besedah šolski upravitelj Cvet-k o, ravnatelj Mravljak iz Celja, zgodovinar Mravljak iz Vuzenice, dr. Pregel in župa.1. Peruš, razen tega učenec v imenu šolarjev. — Iz Maren-berga odhaja na novo službeno mesto vodja marenberškega voda obmejne voj.
•	,■	a	v	lčete Poručnik Bomoštar. Bil je član m
Ptujski invalidi so imeli v nedeljo v odbornik nacionahiih društev in predsed-prosvetni dvorani Mladike občni zbor, ki nik Stre]ske druž; Na novem s,užbe_
se ga je udeležilo do 400 invalidov, vdov in vojnih sirot. Zvezni delegat g. Vuk je v okviru zborovanja izčrpno poročal o
iem mestu mu želimo obilo uspehov. Na njegovo mesto je prišel podporučjiik Rado Krivopapič. Plebiscitnega glasova-
osnutku novega invalidskega zakona Pri Lja onstran meje se je ude]ežilo 25 ay_
volitvah je bil izvoljen nov odbor ptujske krajevne organizacije združenja voj
strijskih državljanov iz MarenLerga.
Kot zastopnici marenberškega kola Ju-
St	J-. “ P/\dsed?ik’ gosi. sester sta s^ ^S^eba dv^
Peter Maroh podpredsednik, Leben tajnik, Kostanjevec blagajnik.
ne dame F. Tavčarjeve ga. Ela Winter-halter in ga. Zora Tomažič. — V Maren-
da bi se vsak za dobro vnel in zase nauk zlat posnel ----------
-rc-
Celjski kulturni teden. Od 1. do 8. maja bo v Celju po vzoru Mariborskega kultur nega tedna Celjski kulturni teden, ki naj izpriča kulturno delo in celjski delež v slovenski kulturi. Od 28. apr. do 12. maja oz. 30. apr. do 14. maja velja polovična vožnja. Prireditve obsegajo:	1.	li-
kovno razstavo. Žirijo slik tvorijo gg. J. Zorman, ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani, G. Kos iz Ljubljane ter dr. F. Šijanec iz Celja. Razstavljajo slikarji: Vera Fischer-Pristovškova, Josip Gra-šer, Dore Klemenčič, Miro Modic, Albert Sirk, Cvetko Ščuka, Fran Tratnik ter kiparja Ivan Napotnik in Edvard Sale-zin. II. Razstavo celjskega slovenskega tiska — od začetka do danes. III. Operni večer: R. Savin — Matija Gubec (Gostovanje ljubljanske opere). IV. Literarni večer: Sodelujejo Franc Frece, Jožko Jurač, Janko Kač, France Kozar, Vladimir Levstik, Ksaver Meško, Anton Novačan, Ruža L. Petelinova, Ljuba Pren-netjeva. I'ran Roš. Silviu Sardenko in J.
Sokolski dom si bodo postavili zaved- berglI je 8"3 tm državljanov, to je 3.25%.
Od teh je 38 avstrijskih državljanov, 15 Stante. V. Glasbeno-pevski večer skla- ČSR, 10 madžarskih, 7 SSSR ter ena dateljev:	Avgusta Cererja, dr. Franja francoska državljanka. — Mraz in sneg
Delaka, Alojza Mihelčiča, Slavka Mihel- I sta povzročila tudi pri nas v vrtovih in čiča, Cirila Preglja, Karla Sancina, Rista sadovnjakih precej škode.
Savina in dr. Antona Sohwaba s sodelovanjem vseli celjskih pevskih društev, orkestra Glasbene Matice in solistov.
Zanimiva novost in dobrodošlo propagandno sredstvo za širjenje tujskega i »T i, , • ,. i « prometa so From-Werkove reliefne kar- , Na,,Pe ^ iS * r V, £ te. Delo je po svoji izvedbi prvovrstno £nC 15\apnla J.e Mo popeljanih 43 svinj. w	.	Povprečne prodajne cene so bile nasled-
£csf uufatske tetežke
ter predstavlja pogled na Pohorje in Kozjak iz mariborske smeri in sicer iz
nje: 5—6 tednov stare 80—110 din za
J	"	\	komad,	7—9	tednov	110-130,	3-4 me-
višine 4.000 metrov. Izvršeno je na pod-|sece 1’40_200> 5__7 mesecev 250_^
200, 5-
din. Mesne cene: 1 kg žive teže 6.50, do 7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din.
lagi specialke geografsko natančno. Hvale vredno je, da so označene vse planin
Sn?fn’nWC fhorsfke cTest£’. nadalje I ProdanilHe bilo V rifcev' višine ni planinska pota. Ljubke slicice — ---------------------------------
planinskih' »domov povzdigujejo njihovo	Škotska.
vrednost. Izdajatelja pripravljata slična prv,i ib-nt- <<; disoi ’	,	—	.
dela tudi drugih turistično pomembnih Upv ^ S’	ZC lia-m<>ve's' d«'
predelov dravske banovine. Upamo, da bo ta iniciativa, ki gre pred vsem na naslov šolskega upravitelja g. Vekoslava Froma, izdatno služila tujsko prometni propagandi ter popularizaciji naših obmejnih krajev.
Drugi Skot: še ne.
Prvi Škot: Če mi daš desetko. pa ti ga povem, l^rugi Škot: To je pa res dober dovtip.
Širite *,Večernik
f*
Veliko „Jutrovo“ nagradno tekmovanje
V današnji velikonočni številki našega vodilnega slovenskega dnevnika »Jutra* je objavljen razpis velikega nagradnega tekmovanja, ki vzbuja vsepovsod ogromno zanimanje. Med nagradami je avto znamke Škoda-Popular, motorno kolo znamke NSU tipa »Pony 100«, nov pisalni stroj, moderna harmonika, 4 moderna moška, oziroma ženska kolesa itd. Vse te krasne nagrade predstavljajo vrednost desettisočev dinarjev. Nekatere nagrade so tudi objavljene v današnjem velikonočnem »Jutru«, kjer so razvidni tudi podrobni pogoji tekmovanja in tudi prva uganka, ki jo je treba rešiti, da postanete deležni nagrad. Med nagradami je tudi motorno kolo, ki je razstavljeno v Mariboru v izložbi Novakove »Obnove« v Jurčičevi ulici. »Jutro« bo v okviru po-
MotiSotske m jtkoi&kfi m&Mb
gojev tekmovanja objavljalo v šestih nedeljskih številkah, to je 16. aprila, 24. aprila, 1. maja, 8. maja, 15. maja in 22. maja posebne naloge oziroma uganke, ki jih je treba pravilno rešiti v smislu razpisa, objavljenega v današnjem »Jutru«. Nagrade se bodo razdelile po žrebu. Žrebanje se bo začelo z najnižjo in končalo z najvišjo nagrado ter bo javno. Žrebanje bo vodila posebna komisija zastopnikov uredništva ter uprave »Jutra«, pa tudi naročnikov ter inserentov. Predsedstvo in nadzorstvo je v rokah kr. javnega notarja dr. Andreja Kuharja. Žrebanje bo v petek 27. maja ob 6. zvečer v dvorani Kazine, dočim bo izid žrebanja objavljen v nedeljski številki »Jutra« dne 29. maja 1938,
Število vajencev v ključavničarskih
strokah. Že leta 1936, ko se je izdala uredba o dopustnem številu vajencev, so se javili kovinarji, prav posebno ključav ničarji, mehaniki in kovači s pritožbo, da je maksimirano število vajencev za njihove obrate radi posebnega načina izvrševanja obrtov premalo in da v teh strokah, posebno pa v ključavničarski in mehaniški večje število vajencev z ozirom na nagli razvoj strok ne more biti v škodo. Sedaj je banska uprava z odredbo od 5. t m. odobrila, da se v ključavničarski ' in strojnoključavničarski stroki zviša dopustno število vajencev za 1 nadaljnjega vajenca, vendar samo tedaj, če mojster zaposluje vsaj 1 pomočnika. Ključavničarji smejo torej odslej zaposlovati naslednje število vajencev:	če	mojster
dela sam, — 1, če mojster dela z 1 pomočnikom, — 2, če mojster dela z 2—5 pomočniki, — 3, če dela s 6—10 pomočniki, — 4, in če dela z več kakor 10 pomočniki, — 5. Ravno to velja analogno tudi za industrijske obrate.
VolHni odbor združenih stanovskih organizacij vabi člane Nabavljalne zadruge drž. usl. druge volilne edinice (drugi in tretji okraj) na zborovanje, ki bo v torek dne 19. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Starešinsko društvo bivših članov ju-gosl. akad. društva »Triglav« v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor dne 24. t. m. v Mariboru ob 10. dop. v hotelu »Orel«. Radi važnosti pozivamo vse člane k polnoštevilni udeležbi ter prosimo delegate za njihova poročila. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Odbor.
Restavracija Gambrinova dvorana priporoča za praznike prvovrstna pekrska vina, Tscheligijevo pivo iz sodčka. Znano dobra domača kuhinja. Abonenti se sprejmejo. Vsem mojim cenjenim gostom vesele velikonočne praznike! — 1. Račič.
HUJ IR«
TOiltH IEI08ED 4
‘J	Specialist
za ženske bolezni
dr. Ipavic Benjamin
Damski krojni tečaj v Mariboru. Letos v mesecih juliju in avgustu bo spet krojni tečaj za krojaštvo ženskih in otroških oblek v Mariboru. V tečaju bo poučeval strokovni učitelj kralj, banske uprave g. Knafelj. Prijaviti se je do konca aprila ustmeno ali pismeno v uradu za pospeševanje obrta na sreskem načelstvu, kjer se dobijo tudi vsa podrobna navodila glede časa, lokala in prispevka. Tečaj bo trajal šest tednov pri dnevno triurnem predavanju.
Tombola, ena najlepših in največjih, bo letos 1. maja od Sokola 1 v V. okraju. Tablice samo po Din 2.50, bodo takoj po praznikih v razprodaji. Po tomboli velika narodna veselica brez vstopnine. Igra odba »Drava«.
»Grič« Oset pod Urbanom vabi na zalivanje.
Gostilna pri »Lipi« Radvanje. Najlepša izletna točka. Odojčki, polarji, ocvrti piščanci. Prvovrstna vina. Tscheligijevo pivo iz sodčka. Se priporoča I. Račič.
Mariborčani! Najlepši izlet je v Sv. Martin pri Vurberku. Zglasite se v Ko-stajnškovi gostilni na dobro kapljico.
Aeroklub v Mariboru priredi, kakor že znano, v nedeljo 7. avgusta t. 1. (v slučaju slabega vremena 15. avgusta) na Teznem pri Mariboru velik nacionalni letalski miting ob priliki otvoritve novega hangarja. Aeroklub prosi radi tega vsa društva, ki bi imela ta dan popoldne kako prireditev, da upoštevajo ta dan in da prelože svojo prireditev na nedeljo prej ali pozneje. Mariborski Aeroklub ni imel v zadnjih letih nobene prireditve in upa, da bodo ostala društva drage volje upoštevala njegovo prošnjo.
kavarna m restavracija ,©RELS
Pojedina fogošev in humerjev. Najboljša ljutomerska vina »Visoki strmec*, buteljke rumeni šipon.	Zmerne	cene.
Prvi promenadni koncert v mestnem parku priredi mestno olepševalno društvo na velikonočni ponedeljek dne 18. aprila od 11.—12. ure dopoldne. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana J i r a n k a.
Mestno kopališče bo v torek (19. IV. 1938) radi popravil zaprto.
Maribor otvarja 201etnico Jugoslavije. Vsako leto se z veseljem spominjamo zgodovinskega leta 1918, ko smo ustanovili svojo narodno svobodno državo Jugoslavijo. Letos ob 201etnici je naše veselje šc večje. Posebno pa je vesel naš Maribor, ki je v tej dobi postal prava narodna kulturna trdnjava. Vso svojo kulturno moč bo Maribor pokazal tekom leta v raznih proslavah. Kot uvod pa nam priredijo mariborska pevska društva Glasbena matica, Jadran in Mari-
70 let,,Slovenskega naroda
ffl
V	spomladanskih dneh pred 70 leti je izšel v Mariboru nov list »Slovenski narod«, ki mu je bilo usojeno, da postane najvažnejše glasilo dobe naših narodnih bojev. Kmalu so ga preselili v Ljubljano, kjer obhaja danes svojo 701etnico v svečani opremi in slavnostnem licu jubilejne številke. Ta jubilej ni velepomemben samo za list, marveč za vso slovensko javnost. »Slovenski narod« je oblikoval duha in zavest slovenske narodne zajed-niče. Vzgajal je našo narodno inteligenco, pod njegovim vodstvom se je uve-
•	c- • “-T
bor velik koncert, na katerem izvajajo znameniti oratorij Cesar Frank Blazn. Pri tem koncertu sodeluje do 200 pevcev in sedem solistov, vojaška godba in orkester Glasbene Matice. Prepričani smo, da pokaže Maribor 4. maja vso pozornost temu kulturnemu prazniku.
OtiLEJTE ii nove ix!ošbe p.i tvrdki
SVILA"
Gosposka U&/CA 34
Davčna uprava razglaša: Glasom razpisa ministrstva financ, je odrejeno, da lahko davčni zavezanci odplačajo svoje davčne zaostanke iz leta 1932, katerih plačilo je bilo po § 28. zakona z dne 17. februarja 1934 razdeljena na več let in zaostale dopolnilne prenosne takse do 31. decembra 1935 s 3% obveznicami za likvidacijo kmetskih dolgov v nominalni vrednosti. Davčna uprava poziva vse zavezance, ki imajo davčne zaostanke iz leta 1932, da se koristijo s tem razpisom.
Kolesa izginjajo. Izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti je doslej neznani storilec odpeljal dvokolo znamke »Opel«, last delavca Franca Ribiča iz Frankopa-nove ceste. Ribič je tatvino prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za tatom.
©trolfšl »reiiižkl
železno pohištvo, železne otroške poste je najceneje pri
nCSNOVA1* F. Novak, Jurčičeva 6
Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste ter Mina-fikova lekarna na Glavnem trgu.
Novo palačo Pokojninskega zavoda v Mariboru bodo v kratkem pričeli graditi na parceli v Marijini ulici nasproti Okrož nega urada za zavarovanje delavcev. Nova stavba Pokojninskega zavoda bo imela zelo ugodno in prometno lego ter bo z enim traktom segala v Marijino ulico, z drugim pa v novo cesto, s katero, se bo napravila zveza med Vošnja-
Ijavljal naš jezik v zasebnem n javnem življenju. »Slovenski narod« je šel skozi vse težkoče preteklosti in vzšel v zarjo svobode ter ujedinjenja. Zgodovina in razvoj »Slovenskega naroda« v prvih 50 letih je obenem tudi zgodovina Slovencev. »Slovenski narod« si je v tem razdobju stekel ogromne zasluge za naš rod ter njegov napredek.
Zaslužnemu tovarišu v borbi za nacionalne ideale in dobrobit Slovencev ob njegovi 70!etnxci naše prisrčne, najiskrenejše čestitke!
Kino Union. Soboto ob 20.30 »Taran-tella«, čarobno lepa opereta glasbe, pesmi in plesa!
Sobota, 16. aprila: Zaprto.
Nedelja, 17. aprila ob 15. uri: »Nečak«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Slehernik«, Premiera.
Ponedeljek, 18. aprila ob 15. uri: »Slehernik«. — Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene.
Prazniki v gledališču. Veliko nedeljo zvečer in Veliki ponedeljek popoldne veličastni misterij »Slehernik«. — Veliko nedeljo popoldne vesela opereta »Nepra-
vi	nečak«, ponedeljek zvečer pa letošnji šlager »Pod to goro zeleno« in obe operetni predstavi pri znižanih cenah.
SOFRA«kartoteke
predstavljajo višek preglednosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa, napora in denarja.
Pišite po prospekte.
Zastopniki
se sprejmejo.
„SOFRA“-SyšARIBOR
Gregorčičeva 24	Tel.	2510
kovo ulico in Aleksandrovo cesto. Stav-bišče je last mestne občine mariborske, ki je že izjavila, da ga proda, nakup pa je tudi že odobrilo vodstvo Pokojninskega zavoda.
Gospodinja: Še nekaj vam moram povedati, preden vas sprejmem v službo. Spati boste morali na divanu. Ste zadovoljni?
Služkinja: Seveda, kako lepo bo podnevi spati na divanu.
Sredi Maribora, Mer se preliva $taro$lavna
preteklost v živahno sodobnost
V	nedeljo 10. t. m. je bil zadnjič odprt naš mariborski muzej v svojih dosedanjih prostorih v Cankarjevi ulici. S ponedeljkom 11. t. m. se je pričela selitev posameznih muzejskih oddelkov v nove prostore, ki se preurejujejo in pripravljajo v staroslavnem mariborskem gradu. Ta selitev našega muzeja pojde pred vsem v dveh etapah. V prvi etapi do jeseni t. 1. se bo uredil predvsem mariborski del muzeja tako, da bo imeia letošnja jesenska otvoritev dela mariborskega muzeja v novih prostorih poseben mariborski povdarek. V svoji drugi etapi selitve, ki bo trajala od pomladi 1939 pa do jeseni 1939, pa bo sledila premestitev ostalih oddelkov tuk. muzeja v nove preurejene prostore.
Staroslavni mariborski grad vstaja pred nami v novi sivkasto zeleni obleki. Z gradnjo nove palače ob Gfa'jski ulici, ki je last podjetnega ter hvalevredno iniciativnega g. Valjaka, in s preureditvijo mariborskega gradu ter končno z regulacijo Grajske ulice bo zadobil ta del mesta povsem nov pečat in bo obenem krepko podčrtana mariborska prometna in poslovna dominanta v smereh Grajska ulica - Grajski trg ter Slovenska ul.-Aleksandrova cesta. To osišče pa bo še bolj povdarjcno s pripravljajočo se regulacijo Trga svobode, ki je nujno združe-
na z odločitvijo, da se tamkaj postavi spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedlnltelju.
Glavni dohod v novi mariborski muzej bo za javnost odprt le za posebno slovesne prilike. Strop tega baročnega stopnišča bodo prepleskali z žametno-rdečo barvo, dočim bodo okraske na stropu pozlatili. Vrh stopnic bo postavljen kip našega vladarja. Križni hodnik bo prost in sicer tudi v ostalih delih, ki so doslej služili za stanovanja. V južnem delu grajske stavbe bo nameščena med drugim baročna galerija, poleg nje pa resenesančna dvorana. Nekdanja viteška dvorana je namenjena za reprezentančne sprejeme in slovesna zborovanja. — Impozantna loža s krasnim razgledom po Trgu svobode in še naprej po mariborski aveniji bo služila lapidariju, kjer bodo razporejeni zgodovinski kameniti spomeniki in to v dveh vrstah. S takšnim zgodovinskim lapidarijem se lahko ponaša v vsej Srednji Evropi samo naš obmejni Maribor.
Severni del mariborskega gradu je določen za kulturno zgodovinski oddelek s posebnim zgodovinskim povdarkom na šega obmejnega mesta. Ta oddelek bo posvečen vsem pomembnim možem, ki so s svojim delom posegli v nacionalni razvoj Maribora. V tem prostoru bodo
nameščene slike mariborskih županov ter bo prostor stalno rezerviran za bodoče razstave naših likovnih umetnikov. Ta del bo otvorjen jeseni.
S priključitvijo nadaljnjih oddelkov to je rimskega, numizmatičnega, orožarne-ga ter številnih drugih bo povzdignjen ga ter številnih drugih bo povzdignjena kulturno zgodovinske tvornosti in prizadevnosti.
Običajen vhod v prenovljeni muzej bo iz Grajske ulice, nasproti nove Valjako-ve kinogledališčne palače. V prostorih ob vhodu bodo muzejske pisarne z garderobo. Dvorišče bo služilo kot težki lapidarij, dočim bo v prvem delu prirejen vrt Grajske kleti. Dosedanji vrt, ki se razprostira od severne bastije do vogala Grajske in Gregorčičevi ulice, bo služil kot nekakšen muzej na prostem s to razliko, da se dosedanja lesena ograja nadomesti s kamenitimi podstavki v zgodovinskem stavbenem slogu.
V	središču našega mesta se bo po vseh dovršenih načrtih razlivala preteklost v živahno sodobnost, ko se bo na Trgu svobode, pred sedanjo tujskoprometno pisarno, zgrinjal ves avtobusni promet z inozemstvom. Na ta način bo dobi! ta najprometnejši del našega mesta povsem novo, razživljeno podobo.
Letaki
V	včerajšnji številki smo opozorili na Svojevrstna »Slovenčeva« izvajanja radi letakov, ki jih pripisuje krogom JNS. Današnje »Jutro« priobčuje v zvezi s tem sledeče zanimive informacije: »Izgleda, da je v bivši SLS zopet oživelo medsebojno obračunavanje. Tako vsaj sklepamo iz notice v »Slovencu«, ki pripoveduje, da je izšel poziv »nekega odbora SLS v Ljubljani« na župane, naj bi se obnovila stara SLS. Znano je, da je zaradi te želje že enkrat grozil izbruh težke krize, ki so jo pa neposredno prizadeti gospodje zatrli. Da bi potolažili svoje prestrašene prijatelje, si je sedaj »Slovenec«, kakor se to njemu spodobi, izmislil, da je poziv izšel iz krogov JNS!
V	javnosti je okrožnica, o kateri piše »Slovenec« povsem neznana in tudi mi je še nismo videli. Hvaležni bi bili »Slovencu« za objavo. Znano nam je le toliko, da se med pristaši »obnovitvenega pokreta« še vedno prav pridno pobirajo podpisi in da je zlasti mnogo duhovnikov odločno na strani »starega programa«. Napredni in nacionalni ljudje se seveda v te interne obračune ne vmešavamo, akoravno nismo povsem nepoučeni. Pred nekaj dnevi nam je odličen član obnovitvenega pokreta pokazal pismo, v katerem odličnik službene struje toži, da vsi misionarji v treh letih ne bodo mogli popraviti škode, ki jo je stranka v zadnjih dveh mesecih utrpela. Ta sodba ni le politično interesantna, temveč, tudi značilno kaže, kako si gotovi ljudje predstavljajo poslanstvo misionarjev. Sicer to ni nič novega, vendar pa je zanimivo, ko čita-mo tako mnenje črno na belem.«
Haai*e vesU
Žrtev naših planin. Pod Bogatinom je padla v torek prva žrtev letošnje planinske pomladi 271etni zasebni uradnik Artur Schopf iz Chemnitza. Pokojni je bil izboren smučar. Njegove zeinske ostanke so prepeljali v njegovo domovino.
Razširjenje italijanske vlade. Za ministra brez listnice v rimski vladi je imenovan znani italijanski industrijec Albert Pirelli.
iasmekm (Mm Mja
hmjuul jMJumPM i iiiimr—r r yrr*ramamM*
Ravnatelj: »Šele oni teden sem vam dal prosto, da ste šli na pogreb svoje tašče. Še malo prej je vaš najmlajši sinček imel ošpice. Zakaj pa spet zdaj hočete dopust?«
Uradnik: »Oženil bi se rad!«
*
Žena: Pred meseci si me nagovarjal, naj poročim tvojega prijatelja Gašperja, nazadnje si me pa sam vzel.
Mož: Saj veš: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Srbske otroške velikonočne igre
Po starem običaju so — kakor pri nag
—	tudi med Srbi piruhi — skuhana in rdeče pobarvana jajca — znak velikonočnih praznikov. Piruhi so velikonočno veselje mladine in ž njimi se srbski otroci prav tako igrajo kakor naša otročad, zlasti po deželi.
Na velikonočno nedeljo obdari mati vso deco pri hiši z lepo pobarvanimi piruhi, s katerimi odhite dečki v vas, da se poigrajo s svojimi mladimi prijatelji. Posebno zanimive so tri igre s piruhi:
Prvi deček pozove drugega, da naj z njim »tolče«. Oba imata že pripravljen skrbno izbran piruh, ki seveda ni še natolčen in se ne zdrobi ali ubije. Tako trčita drug z drugim in piruh, ki se pri tem ubije, dobi deček, kateremu je ostal piruh cel in nepoškodovan v roki. To igro igrajo dečki z veliko opreznostjo. Pred naskokom skrbno pregledajo piruhe, da si že naprej ustvarijo sodbo, ali bo trkanje končalo z izgubo ali dobičkom.
Druga igra se imenuje »meja«. Dečki začrtajo na zemlji črto, ki jo nazivajo. Nato odštejejo pet ali več korakov, kjer začrtajo drugo črto — mejo. Za to drugo mejo se v ravni črti postavijo igrači, na prvi meji pa postavi eden izmed njih piruh. Nato vrže vsak igralec novčič in sicer koliko mogoče bliže postavljenemu piruhu. Kdor zadene z novcem v cilj, dobi poleg svojega novca še piruh, ako pa ne zadene pisanice, tedaj pripada vrženi novčič onemu igralcu, ki je piruh izpostavil za igro.
Tretja igra pa je »sekanje piruhov«. Na zemlji se začrta ravna črta, ki je meja za igralce. Dva do tri korake od črte postavi igralec piruh na zemljo. Oni, ki vrže novčič tako, da se zaseka v piruh, je zmagovalec in dobi poleg svojega novčiča tudi piruh. Kdor piruh z novcem zgreši ali ne zaseka, seveda izgubi novčič.
Kakor vidimo, so velikonočne igre srbske dece zelo podobne našim.
§6Sft#di(4&
Kakšno mleko je najboljše? Švicarski zdravnik dr. Welsšberger je dolgo proučeval vprašanje, katere krave dajejo najboljše in najredilnejše mleko, in je pri šel do zaključka, da je najboljše in najbolj zdravo mleko onih krav, ki se pasejo po planinah. To mleko ima največ vitaminov in vseh ostalih važnih ter koristnih kemičnih sestavin, ki so prepotrebne za ohranitev človeškega zdravja. Razen tega ima mleko planinskih krav v sebi mnogo manj bacilov, kakor mleko dolinskih krav.
Starost jajc. Marsikatera gospodinja se je že preslepila nad besedami zgovornih jajčaric, ki so ji na trgu zatrjevale, da so jajca, ki jih ponujajo na prodaj, povsem sveža. Starost jajca se najzanesljiveje spozna po dejstvu, da postaja zračni prostor v jajcu tem večji, čim starejše postaja jajce. Ce postavimo jajce v vodo, v kateri smo raztopili nekaj soli. bo padlo na dno in bo zavzelo vo-
jn nežna koža - kako neizogibno potrebno je milo, ki jo neguje!
K
m
E UDA BEL! SPANSK! BEZEG
snežnobele barve omamljivega vonja
doravno lego, če je sveže, če pa je jajce staro 3 do 5 dni, ne bo ležalo več vodoravno, temveč bo dvignjen debelejši del za 20 stopinj v kotu navzgor. Pri 8 dni starem jajcu se poveča kot med vodoravno lego in topim koncern jajca na 45 stopinj, dočiin sc mesec dni staro jajce postavi navpično na svoj šiljasti del.
Velikonočna torta. Stolči sneg štirih, beljakov, primešaj 10 dek sladkorja v prahu, 10 dek zribane čokolade ter tolči dalje, da se zgosti. Nato primešaj še 12 dek drobno zrezanih orehov. Testo nato stresi v dobro pomazano tortno posodo in speci. Drugi dan torto prereži, pomaži z mezgo, jo zloži, pomaži po vrhu še z mezgo in posuj z zmletimi orehi.
Pogačice. Umesi na deski v testo 20 dek moke, 15 dek sladkorja v prahu, pest zmletih orehov, malo cimta in žbic (žbice drobno stolči), dve jajci, šest dek sirovega masla in pol zavitka pecilnega praška. Ko si testo dobro umesila, ga za nožev hrbet tenko razvaljaj. Potem izreži z obodcem okrogle pogačice. Zloži jih na pomazano pekačo in speci. Pečene pomaži s poljubno mezgo in zloži po dve in dve skupaj ali pa vsako pogačico oblij z rumovim ledom. R u m o v led: 14 dek sladkorja v prahu polij s tremi žlicami vode in žlico ruma, potem mešaj, da se zgosti. NcJ-0 oblij vsako pogačico zase, Pokladaj jih na papir in na zraku posuši.
Čokoladni keksi. Umesi na deski v testo 25 dek moke, 12 dek sladkorja v prahu, 25 dek masti, eno jajce, pol zavitka pecilnega praška, od pol limone sok in naribano lupinico, rebro zmlete čokolade in pet dek zmletih orehov. Ko si testo dobro umesila, ga tenko razvaljaj in z obodci raznih oblik izreži, nato pa na pomazani pekači in v neprevroči pečici speci.
Orehove kocke. Mešaj v skledi štiri
rumenjake in 12 dek sladkorja v prahu, potem primešaj tri deke drobtin, ki si jih z eno žlico ruma poškropila, 12 dek zmletih orehov in sneg štirih beljakov. Pekačo z robom dobro pomaži s sirovim maslom ali mastjo in deni testo noter, ga razravnaj in speci. Pečeno in hladno raz reži na majhne kocke.
Torta z orehovim nadevkom. Umesi na desko v testo četrt kile moke, 20 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja v prahu, sok in lupinico pol limone, žlico ruma, smetane ali mleka. Ko si testo dobro umesila, da je gladko, ga razvaljaj v velikosti tortne posode (nekaj testa pa prihrani, da ga boš imela za mrežo). Tortno posodo namaži s sirovim maslom ali mastjo, položi noter zvaljano testo. Nato nadevaj z nadevom. Nadev:	10 dek
zmletih orehov, pet dek zribanega lecta, 10 dek sladkorja v prahu in malo cimta in naribane limonove lupinice. Vse io skupaj popari z dvema žlicama vrelega mleka in dobro zmešaj. Nadev mora biti gost, vendar tak, da se da mazati. Ko se je nadev shladil, primešaj še sneg dveh beljakov in nadevaj po testu. Po nadevu napravi iz preostalega testa drobne palčice in jih položi v obliki mreže po torti. Nato peci torto v neprevroči pečici tri četrti ure. Ko je pečena in se je shladila, jo vzemi iz posode, in ko se popolnoma shladi, jo šele razreži. Ta torta je dobra tudi, če je teden dni stara.
Zamazane rokavice najlepše opereš v mlačni milnici, kateri, si dodala žlico sal-miaka. Nato jih v čisti vodi dobro izpe-ri. Pri izpiranju jih ne ožemaj, temveč samo otisni. Zavij rokavice v čisto krpo, jih malo raztegni in obesi sušit.
Vrata ne bodo več škripala, če tečaje močno namažemo z mehkim svinčnikom. Grafit zaleže za dalje časa kakor katerokoli olje.
Lužiškosrbske basni
Jastreb in golob.
Na zeleni livadi napade nekoč jastreb goloba. »Gorje meni nesrečnežu! Pusti me, krvoločni ropar! Poglej gor proti nebu! Ali se ne bojiš njegove sodbe in kazni, ki zadene vse hudobneže?« — »Oj, prismoda,« nahruli jastreb prestrašenega goloba, »proti temu imam zelo zanesljivo sredstvo! Strahu ne poznam: česa takega sploh ne verjamem!«
Zavrnjena prošnja.
Radi krivic in zatiranja pride cela vrsta manjših četveronožcev k svojemu kralju levu, da bi ga prosili pomoči m olajšanja. Pretkanega lisjaka so si izbrali za govornika in so ga pripeljali s seboj pred kralja; pa je tudi zares prav prebrisano in tehtno govoril. »Že dobro,« odgovori kralj, »kljub temu pa vendar po vsej pravici dvomim o resničnosti in upravičenosti vaših pritožb, dragi moji! Ne mogoče radi vas, ki ste tožniki, ampak radi vašega zastopnika; njegovim zvijače polnim ustom verjamem tem manj, čim bolje govorijo. Zato pojdite in me pustite pri miru tako dolgo, dokler ne
morete predložiti drugih dokazov!«
»Če hočeš uspeti, si izberi zastopnika modro in preudarno! Lažnivec, .ki ga vse pozna, razvpit in na slabem glasu, škoduje tudi najčistejši pravici; če je njegovo ime z blatom, obrizgano, bo to blato oškropilo tudi tvoje pravo.«
Zajec je bil kriv.
Cetveronožci so bili v vojni od ptičev premagani. Nato preiskujejo vzroke tega neuspeha, pri čemer ne prizanesejo niti najvišjemu, niti najnižjemu. Nazadnje ugotovijo, da je poraz zakrivil zajec, ker ni natančno ubogal in ni do konca prisluškoval posvetovanju sovražnih voditeljev.
Do takrat je nosil zajec dolg rep; za kazen mu ga zdaj odrežejo in mu ga pri-šijejo k uhljem, da bo v bodoče bolje slišal. Od takrat ima zajec dolge — uhlje.
Srednjiki so nevarni.
Mati lisica vodi svojo hčerkico prvič v svet, da bi ji razložila to in ono. Ne prideta pa Še daleč, ko zagledata v daljavi velikega mesarskega psa. »Ali se mu ne bova izognili?« zašepeče lisička. »Ne, pred tem ni treba bežati,« reče mati. Komaj pol ure pozneje jima prihiti naproti
majhen psiček. »Mamica, ali ne bi zbežali?« pravi mlada izletnica. Mati odgovori: »Ne, tudi pred tem ne!« »Mamica,« pravi mlada lisička, »saj si mi vendar še posebej svetovala, naj se psov čuvam!«
—	»Res je,« jo pouči lisica, »toda vedeti moraš, da nam velik pes nikoli ni tako nevaren, ker ni zelo hiter, majhen pes pa zato ne, ker ni močan. Psi srednje velikosti pa so naši sovražniki in morilci; z njimi se ni šaliti!«
Vol in mravlje.
Besneč vol je v gozdu razdrt mravljišče in je še zasmehoval preplašene živalce, ki jim je v svoji slepi jezi poteptal nebroj tovarišic. Mravlje so mu zagrozile z maščevanjem. To pa se je zdelo volu le preveč smešno. Kmalu nato pride k razritemu mravljišču lisjak. Mravlje mu potožijo svojo nesrečo, ga pregovorijo k maščevanju ter se nato z njim posvetujejo o tem. Ko pride vol zopet v gozd na pašo, se mu približa lisjak, začne pred njim smešno poskakovati, mu nagaja, ga draži in na vse prečudne načine zasramuje. Razdraženi vol se zakadi v sovraž nika, ki pa se mu umakne in jo urnih krač popiha naravnost proti bližnjemu
močvirju. V svoji slepi jezi ne spozna vol preteče mu nevarnosti prej, dokler ne obtiči v močvirju; čim bolj se trudi, da bi se rešil, tem globlje se pogrezh. V tem smrtnem strahu začne rjoveti, lisjak in mravlje pa se spustijo v škodoželjen smeh, da se daleč po gozdu razlega: »Če prav ti ta ali oni ni kos, maščevati se pa le zna nad teboj.«
Lažnivi lisjak.
Lisjak govori vpričo svojega sina z gosmi o novem redu in o zakonskih določbah, ki se tičejo ptic in četveronožcev ter na vse kriplje hvali novo ureditev. Ko se nato s svojim sinom vrača od ribnika, mu reče med potjo mladi lisjak: »Veš kaj, očka, zdi se mi, da si le neverjetno lagal! Iz muh si delal kar cele slone!« »Ej, norček, moj govor je bil ravno tako pameten kakor stvaren,« odgovori lisjak svojemu sinčku. »Nam lisicam pa tudi marsikateremu človeku ver jamejo ljudje komaj polovico tega, kar povemo!«
HM	Aniti)	m ]	temin
		it	it mil !
y Ittatjesivu	mode
Spet kratka krila!
Za razliko od lanske nam je letošnja pomladna moda prinesla spet prav kratka krila in plašče. Okusu posamezne žen ske pa je na prosto dano ali si izbere za pomlad plašč ali kostum, ker oboje je v modi. Plašči so krojeni ali ravno ali malo zvončasto, v pasu tesno prilegajoči se telesu, zapeti na en ali tri gumbe Rever-je imajo velike kakor moške suknje.
Ovratnik je ozek, nazaj zavihan ali pa pokoncu stoječ. Plašč ima velike žepe.
Pasovi so 4 do 5 cm široki in zapeti spre daj z veliko zaponko. Pasovi pa pristajajo le vitkim osebam, ker debelejšo osebo naredi pas le še bujnejšo. Ker so plašči brez pasov tudi v modi, zato naj si izbere bolj debela ženska plašč brez pasu, ali pa tak model, ki ima samo v hrbtu kratek pas. Rokavi so ožji, ne več tako nagubani in se zožujejo proti zapestju.
Ramena so še vedno dobro podložena, kar napravi žensko čez pleče široko, a drugače vitko. Plašč pristaja bolj majhnim osebam, ker jih na videz prikazuje večje.
Kostum.
Kostum je letos še posebno velika moda. So kostumčki tudi v resnici nekaj srčkanega, pri tem pa so tako preprosti in napravijo žensko elegantno. Skoro si dandanes ne moremo misliti ženske brez kostuma. Saj je kostum tudi zelo praktičen za pomlad kakor poletje.
Kostum je krojen s kratko jopico, spet na dve ali eno vrsto gumbov ima našite žepe, široke reverje, majhen ovratnik, ki se lahko zapenja pod vratom, ali se pa zapogne v obliki moške fasone. Jopica sega za dobro ped čez pas in ima pas ali pa je brez pasu.
Krilo je kratko, malo čez kolena segajoče, ozko, z eno gubo na levi strani ali z dvema gubama v sredini, ali pa ima na vsaki strani po dve gubi, ki sta položeni druga proti drugi. Gube so prešite malo nad kolenom, da ozko krilo ne ovira koraka. Pri kostumu je namesto jopice v, modi tudi »bolero«. Beseda je španska, in smo to modo prevzeli od Špancev. Je to kratka jopica, ki ne sega čisto do pasu. Od vratu proti pasu je malo zaokrožena je brez gumbov in se nič ne zapenja. Na levi strani prs ima majhen žepek, v žepku pa pisan robček. Bolero, ki nima ne ovratnika ne reverjev, je na ramah dobro podložen kakor kostum, ima rokava, segajoča do zapestja ali pa samo tričetrtinsko dolga.
Bluze.
H kostumu kakor k boleru oblečemo lepo bluzo. Le na kostumu je lahko bluza čez krilo, med tem ko mora pri boleru biti krilo oblečeno čez bluzo, ker bolero sega baš nad pas krila.
Tudi med črnci se množi število razporok
Bluze so moderne v vseh barvah, a vedno se mora barva bluze ujemati z barvo kostuma. Zelo v modi so pletene ali kvačkane bluze, tako zvani žemperji. Je pa bluza lahko iz svile, cefirja ali platna. Bluza ima rokava, dolga, tričetrtinska ali pa segajoča samo do komolca. Je krojena tako, da jo oblečeš čez krilo ali v krilo. Debelejšim ženskam pristaja lep še bluza čez krilo, in sicer naj sega eno ped čez krilo. S pasom ali brez pasu. — Zapeta do vratu ali z majhnim izrezom.
Obleke.
Obleke so narejene kakor plašči, se tesno prilegajo v pasu, so posute z gumbi od vratu do nog, tudi na rokavih je polno gumbov. In ti gumbi, narejeni iz blaga oblek, so posebno v modi. Obleke imajo majhne ovratnike. Ti ovratniki so iz svile, brokata ali čipk. če je ovratnik iz enobarvne svile, je ves pošit z drobnimi borticami ali pa prešit s svilo v barvi blaga. Skoro vse obleke imajo na prsih kakor na krilu majhne žepke.
Rokavi so poljubni: ali dolgi ali segajoči do zapestja ali pa tričetrtinski. Ramena so podložena kakor pri plaščih ali kostumu. Krilo je malo zvončasto ali v gube vloženo. Gube so vložene 20 do 25 cm vsaksebi, in to samo na prednji strani. Zadaj pa je krilo ravno in brez gub. Obleka je lahko s pasom, ki ima lepo zaponko, ali pa brez pasu.
Slamniki.
Slamniki so različne vrste v modi. Imajo nizko ali visoko štulo, krajce ali zapognjene na obraz ali pa navzgor zavihane. Priljubljen pa je tudi španski »sombrero«, ki ima nizko štulo in ravne krajce z debelim robom. Okrašeni so s cvetlicami, traki ali raznimi peresi. Seveda ni vsak slamnik za vsak obraz. Nekateri ženski pristaja sombrero prav dobro, drugo pa samo kazi. Pri pokrivalu ženska najbolj pokaže, ali ima dober okus.
Obuvalo, nogavice in rokavice.
Čevlji so v modi v vseh barvah. Izrezani ali na zaponko. Z visoko ali nizko peto. Iz usnja, deftina, baržuna, semiša ali platna. Okrašeni z luknjicami ali z drugim blagom, usnjem ali lakom. Moderne so tudi opanke in sandali.
Nogavice mesnate barve so velika moda. Pri členku imajo lep ažur. So pa v modi tudi v temnejši barvi, samo se mora barva nogavic ujemati s čevlji in obleko.
Rokavice so od zapestja proti komolcu precej široke, okrašene z raznimi pre šitki, z luknjicami ali čipkami.
Tako smo podali kratkek pregled letošnje pomladne mode, ki je zelo pestra in vsakemu okusu ustrezajoča.
porokah, smo vedno mislili prvenstveno samo na Evropo, danes pa lahko ugotovimo, da se »novost« uveljavlja tudi drugod.
Današnje nerazveseljivo številčno stanje razporok nam narekuje vprašanje: Kje tiči vzrok? Mar v propadanju morale?« Pravega bacila te bolezni še nismo izsledili.
Med črnci se v razporočni bolezni odraža vpliv evropske civilizacije. Dočim šs pred leti ni bilo slišati, da bi se zakonski par vroče afriške celine odločil, da se spet razide, je postalo to danes tudi pri črnem plemenu vsakdanji pojav. Zlasti se množi število razporok med onimi črnci, ki so naseljeni v bližini velikih/mest. Samo v preteklem letu se je
ločilo na črnem kontinentu nad 500 parov. Iz tega dejstva lahko .klepamo da so evropska velemesta, ki so zrastla iz afriških tal, demoralizujoče vplivala na zamorske zakonce. Oblastva se sicer prizadevajo. da bi številčno rast razporok čim bolj zajezila, vendar je bil uspeh je akcije doslej uprav minimalen. Največja skrb in pažnja je posvečena mladini. — Oblastva skušajo preprečiti lahkomiselne ženitve in upajo na ta način preprečiti »evropsko zakonsko bolezen« med črnci. Bodočnost pa bo pokazala, v koliko se jim je to posrečilo.
Mali o
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, potitirane. pleskarje ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. TICIIY IN DRUG
Konces. eiektrotehnniino do djetje. Maribor. Slovenska uL 16. teL 27—56.	Izpeljuje
elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov zaloga motorjev lestencev svetilk elektroin-stalacijskega blaga po kon nrečnib cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo ga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. WelxL 9-t
mm
KROJAČI - ŠIVILJE!
Moško in damsko krojno knjigo dobite pri:	Knafelj
Alojzij, Ljubljana Križevni-ška ulica 2. Najnovejši sistem — zahtevajte prospekt! 2168
VELIKONOČNI KRUH
kvalitativno _ najceneiši samo v pekarn' Čebokli. 2175
RAS 10 STARKEL
CENJENIM DAMAM
naznanjam da radi opustitve trgovine prodajam modele po lastnih cenah. Salon Olga Ko
pabška 2	’	819
ii Obrtnik
Nudite delo ? Iščete kupca 'i Potom malih oglasov v ..Veterniku" SI lahko takoI pomagate, sai /e ..Veternik" kod eaim obmejni slovenski anevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen.
POKROMAN.IE
PONIKLANJE
vsake vrste dobro in poceni izvršuje »Ruda«.	Maribor,
Trstenjakova 5. _______1470
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamke! 2057
Neštetim krizam, ki jih doživljamo v sodobnosti, se je pridružila še takozvana zakonska kriza, ki čez noč razdvaja ljudi, ki so si obljubili zvestobo do groba. Rekli bi, da je to neke vrste bolezen sodobnega družabnega življenja. Razporoke se
množe iz dneva v dan. Iz teritorija belih plemen je prešla ta bolezen tudi na ostale kontinente im zajela z nič manjšo močjo eek> afriško ozemlje, domovino črncev.
Ko smo svojčas vodili razgovor o raz-
BOL.TŠI JE
in mnogo cenejši r 'loklilev vaniljni suhor, kakor tudi domači keksi ter od uglednih zdravnikov priporočen zdravilni ri-epečenec. Pekarna Čehokll. '"■"•'bor.	2030
»KRČMA« SMOLEJ
v Ze. Radvanju Vas vabi k dobremu razvedrilu. Pristni pekerčan. V nedeljo !n ponedeljek koncert.	2217
OGLAS!
Dne 22. aprila ,938 ob 9. uri se vrši pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Sloven. goricah v sobi št. 10 dražba zemliišča, v), št. 300 d o. • Zamarkova. Cenilna vrednost znaša 93.'596 din najmanjši i>onudek znaša 47.348 din. Vsa pojasnila se dobijo pri podpisanem kon-kurznem upravitelju Advokat Dr. Marijan Stupica, upraviteli konkurzne mase Bračič.	2180
Oglašuje v
'.Veterniku' m
Novi	m
ARDIE
SACHS
VICTORIA
dtidlkcSiSA
wir«rig W VO'
 f Oglejte sl veliko zalogo biezobvezno - V račun v*a-
SO OriSPOm S mera rabliena motorna kolesa - Ves o rlbor.rnotornih
koles na zalogi - Kvalitetno blago nizke cene! V predsezoni analen popust I	818
J. HOJNIK, generalno zastopstvo - Maribor, Frančiškanska ul.IS
iaeotav
Carica ju je vljudno sprejela.
»Vajine službe botrebujem, gospoda grofa,« ju nagovori. »Pozdraviti bo treba izrednega poslanca, ki mi ga pošilja krimski kan, Sahim Geraj. Z njim moram poravnati spor, ki so ga povzročili Talarji, kanovi podložniki, ker so pretrgali z nami prijateljske vezi, oplenili nekaj vasi ter odpeljali prebivalce v sužnost. Pojdite, prosim, poslancu naproti; jutri opoldne pride v Petrograd — in ga privedita v to dvorano.«
Oba plemiča sta najvljudneje privolila, da izpolnita ta ukaz.
Nato je pričela govoriti Katarina o drugih zadevah. Omenila je med drugim grofu Paninu, da postaja veliki knez Pavel v zadnjem času vedno bolj vznemirjen, kar ji povzroča bojazen.
»Ali se morebiti bavi s kakimi posebnostmi?« doda Katarina, ki jo je k temu prisilila njena večna nezaupnost.
Njene besede so trdo zadele Panina. Od-
govoril je: »Carska milost, za prinčevo varnost jamčim v vsakem pogledu, tudi s svojo glavo.«
Tako je govoril mož, ki je hotel pravkar odnesti velikemu knezu poročilo, kdaj napoči revolucija.
»Nikakor pa ne morem pri tem prikriti svoje žalosti, da nekatere osebe neprenehoma vznemirjajo milostno vladarico z raznimi izmišljotinami, samo da bi si tako pridobile zaslug, kako pozorno skrbe za njeno varnost.«
Te besede so bile namenjene Potemkinu, ki mu grof Panin ni bil naklonjen, ker je videl v njem samo klativiteza.
Carica je takoj uganila, koga misli grof s tem — in obraz se ji je za trenotek stemnil.
Zdaj je uporabil tudi grof Orlov priložnost, da napade Potemkina: »Da carska milost, so ljudje, ki se hlinijo za najbolj zveste in vdane; ako bi pa carska milost poznala kaj počenjajo skrivaj, bi takoj spoznala veliko razliko med besedami in njihovimi dejanji.«
»Ah, gospod grof, ali bi mi lahko z do kazi potrdili vaše besede?« je pol v šali vprašala Katarina.
Orlov se globoko prikloni in da carici pismo Hedvike Branicke.
Carica je ostrmela; vzame list in ko ga prečita prebledi in se zelo razburi. Oči so se ji v jezi zasvetile in pričela je težko dihati. »On, ki sem ga iz prahu dvignila k sebi, on me prezira, me vara, goljufa?«
Toda takoj se zave in reče s prisiljenim mirom: »Od kod imate to pismo, grof?«
Orlov pa ji samo odgovori: »Povsem slučajno.«
Carica še enkrat prečita pismo. Nihče ni prekinil molka.
Panin, ki ni vedel o vsem tem ničesar je presenečen opazoval Orlova.
Carica pa zopet vpraša Orlova: »Ali lahko obdržim to pismo?«
Orlov se ji prikloni.
»Hvala vam, grof,« reče Katarina. Paulina pa vpraša: »Ali ste že bili danes pri
I	velikem knezu Pavlu?«
»Pravkar sem bil na poti k njegovi visokosti, ko ste naju pozvali k sebi. Hotel sem oddati njegovi visokosti to pesnitev,« odvrne Panin in izvleče iz žepa »Henriado«.
Grof Orlov se je v strahu tresel. Carica vzame knjigo v roke in ko prečita naslov vzklikne:	»Ah,	Voltairova
»Henriada«! Poznam to izvrstno delo.« Listala je po knjigi.
Grofu Grigoriju Orlovu pa ie zastajalo kri v žilah; silen strah ga prevzame.
Načrt revolucije je bil tako v rokah same carice.
V	tem se oglasi paž kneza Potemkina.
Carici se ob Potemkinovem imenu za-iskre oči. »Uvedi kneza v moj kabinet!«
—	Paž odide.
Carica pa nadaljuje: »Želim gospoda, da zdaj pohitita nasproti poslancu kana Sahim Geraja — skrajni čas je že.«
Plemiča se priklonita. Orlov pa je bil še vedno v negotovosti, ker ni vrnila Katarina »Henriade« grofu Paninu.
(Dalje.)
Mariborski »V e č e r n 5 k« Jutra
sčaaa&L ■ .n ut..
Stetke - vatide
mduesiM ftaftitje
(obligacije za vojno škodo, 3% obligacije za raz-dolžitev kmetov itd.
2295
kupujemo in prodajamo najugodnejše v
Maribor, Gosposka 25 - Tel. 2097
Pooblaščena glavna koJektura drž. razredne loterije
Na zalogi imam kompletne SPALNICE IN KUHINJE
Izdelujem po naročilu vse stanovanjske opreme, stavbena dela in popravila. Solidna izdelava! Nizke cene! Se priporoča Ivan Iršič, mizarstvo, Maribor, Mlinska ul. 21. _____________1977____________
OPOZORILO!
Opozarjam tem potom, da bom vsakogar, ki po smrti moje žene razširja različne vesti, sodno zasledoval. Ivan Bogovič. Pobrežje. 2231
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul. 34. telefon 28-82 1971
TRAJNI KODRI,
garantirani, samo 50 din. Salon Kosem, Meljska cesta 58. 2238
K VELIKONOČNI ŠUNKI
tudi dobra kapljica, ki jo dobite pri Senici. »Plzenski dvor«. Tattenbachova ulica. Cez ulico pri litru znaten popust.	2241
Birmanska darila
2089
pri
urarju in juvelirju
fh. sik
Maribor - Gosposka ul. 15
Tudi na obroke, brez povišanja cen!
HALO!
V ponedeljek, dne 18. aprila koncert. Topla in mrzla jedila in dobra kapljica v gostilni Žižek. Krčevina, Aleksan-drova 11._________________2291
Kdor želi oddati
ZIDAVO
ali zidati v lastni režiji, dobi potrebna pojasnila pri Albinu Čehu, Betnavska cesta 4, Maribor- Prihrani si lepe procente.	2300
KAM PA ZA PRAZNIKE?
Vsi na pojedino ocvrtega kozlička v gostilno pri »Zlatem zvoncu«. Ruška 8. Prist na štajerska vina, cene nizke- Se priporoča Jožica Ku-der.	2302
»»'“"Z«'*"
.lUUMl'""'
v"'“ “ '	*
tuiOK'
in sicer železne, cinka* ste ali pa iz medi. Zadostuje malo Vi m a na mokri krpi - le aluminij čistite suho.
ČE HOČETE
šunko in klobase dobro zaliti, morate vino iz gostilne »Prešernova klet« piti. 2220
NOVI
LJUBEZENSKI ROMAN
»Prepovedana ljubezen« je začel izhajati v »Družinskem tedniku«- Dobi se v vseh trafikah.	2202
»PLZENSKI DVOR«
A. SENICA
novodošlo vkletenie izbornih tuokoliških in ljutomerskih vin, čez ulico znaten popust. Prima mozlavec čez ulico din 8—	2226
POSTELJNE ODEJE
z belo vato od 70 din napr.; rjuhe (kapne za odeje) od 68 din naprej; zglavniki od 30 din naprej: navlake za zglav nike od 14 din naprej do najboljše kvalitete. Specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej. Stolna ulica 5.
2257
Vsem cenjenim gostom želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Kos Franc, gostilničar. Eram 2288
POZOR!
Izberiti si iz velike zaloge Predtiskanih prtov, ki Vam jih nudi z najmodernejšimi vzorci za ročna dela Nifer-gal, Koroška cesta 1.	2271
POJEDINA KOZLIČKOV!
Od sobote čez praznike kraj izvrstne štajerske in ljutomerske kapljice, kakor Tsche ligijevo pivo. Se priporoča Marica Karbeutz, prej Modrič, Taborska 20.	2274
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi vsem svojim odjemalcem Zamolo Emil. trgovina manufakture, špecerije, želez nine usnja, stekla, cementa-Nakup in prodaja deželnih pri delkov. Fram-	2285
SAND
čokolad^
f,
OKUSOMA
Z. A G
Vsem cenj. odjemalcem želi vesele velikonočne pra*»» 'ke
Bruno Moser, Zemun III.
Maserjeva ulita f	Tele/on	37-3-55
vinogradnik, veletrgovec z vinom in šampanjske k eti, lastni
pridelek. - Sremska hanaška in da!matinska vina
Zastopnik: Franc Vogrin, Maribor, Maistrova uL 15 /I. Tel. 26-64
VESELO VELIKO NOČ
želi in se priporoča za obilen obisk, na- prosto zabavo in dobro kapljico gostilna Papež, Pobrežje Nasipna ul- 12 pod vodstvom Minke Debelak^___________________2307
PRVOVRSTNI TRAJNI KODRI
takoj valovi pri Marici Požar, Vetrinjska ul- 11. gleda-liška frizerka._______ 2308
Gospoda snre.imem na HRANO IN STANOVANJE.
Erjavčeva 6, Melje. 2268
Posest
Kmetije, veleposestva vseh velikosti. Hiše okoliške, enodružinske 10.000; dvodružin-ska 20.000; mariborske obre-stenosne hiše. vile. gostilne, trgovine od 100-000 dinarjev naprej- Gozdove, mline, graščine prodaja. Najemnine, posojila posreduje Realitetna pisarna Maribor, Aleksandro va cesta 33-	2311
Proda se
NOVOZGRADBAr
soba. kuhinja, veranda, hlev, 3000 m2 sadonosnika 24.000. Moderna vila, novozgradba, 3 stanovanja, vrt 180 000 din. Krasno vinogradno posestvo, 30 oralov, od teh 10 oralov vinograda, novi nasad- lepe stavbe, poceni na ~broke. Vinogradno posestvo, 11 oralov. tik mesta 75.000 din. Trgovska hiša. novozgradba- 2 lokala. 8 stanovani. vrt 180 tisoč din. Velika izbira stavbenih parcel. Posredovalnica »Ran!d«. Gosposka 28	2263
STAVBENE PARCELE
v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodat Valjak. kino »Union«. Maribor. 1317
LEPA HIŠA.
tri sobe. kuhinja, klet, studenec, elektrika. lep vrt, drevje in trte, 7 let še davka prosta, za 50.000 din na-prodai. Nova ulica 3, Pobrežje—Maribor.	2164
HIŠA Z VRTOM
naprodai. Vnrašat! Pobrežie, nravi 13.	2261
TRIST"	NOVA
VILA
s krasnim vrtom- cena 185 tisoč din. potreben kapital 90.000 din, ostalo knjižice mestnih denarnih zavodov. Posredovalnica »Triglav«, Aleksandrova cesta 12. Maribor.	2266
TRAVNIK
sladkega sena naprodaj. Kleni še. Aleksandrova cesta 12. 2269
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO,
strogo separirano. everit. s hrano, oddam. Jože Vošnjakova 19-1.	2173
TE^gRUNKEN
* CEVKE.
<X>oO%CENEJE RADIO STARKE L
SONČNO SOBO
s štedilnikom takoi oddam-Vprašati v trafiki. Gosposvet ska ulica.______________2210
DVE SOBI S ŠTEDILNIKOM
tudi opremljene, takoj oddam. Studenci, Aleksandrova 17, pri malem mostu. 2277
Lepo
OPREMLJENO SOBO
oddam- Koseskega ul. 35-2299
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
kuhinja, pritikline, takoj oddam- Betnavska c- 39- 2)48
SONČNO STANOVANJE,
sobo in kuhinjo, v novi stavbi, oddam. Ptujska cesta 57. 2172
Prodam
la. DALM. MED
din 18—- kg, la- dalm- olje din 17-— lit. prodaja Gospodarska Sloga od danes v skla dišče Ivan Koražija, Kolodvorska 1-	2138
JURIDIČNE KNJIGE
Okoli 50 juridičnih knjig bivše avstrijske zakonodaje iz leta 1914 (med njimi odločbe vrhovnega sodišča), popolnoma novo ohranjene, se ugodno prodajo. Naslov v upravi lista-	2139
Prodam
PLETILNI STROJ
ali zamenjam za šivalnega-Naslov v upravi.	2155
DOBRO VINO
od 5 litrov naprej 8 din. dnevno od pol 3. do pol 6. ure. Puh, Meljski hrib ob Dravi. Steklenice se lahko oddajo v Gregorčičevi ul. 8, prvo nadstr-. ali v knjigarni, Gosposka_28.	2262
VISOKOFREKVENČNI
APARAT.
skorai nov, poceni naprodaj. Vprašati samo dopoldne Vr-banova ulica 69, srednji zvonec.	2265
DOBRI RABLJENI
|]1 RADIO APARATI
cKfo OBROKI PO DIN100
*—... I PRI
RADIO STARKEL
ČEVLJARSKI STROJ
za krpanje, skoro nov, ugodno naprodaj. Feigel Ivan, Studenci. Sokolska 27.	2167
Solidnemu gospodu dam BOLJŠO HRANO IN STANOVANJE.
Gregorčičeva 12, pri postaji Tezno.	2230
STANOVANJE
takoj oddam. Beograjska 18. 2240
VDOVA
stara 50 let sprejme vpoko-jenca na stanovanje in hrano- Dopise na upravo pod »Sreča«.	2216
ENO-, DVE- in TRISOBNO STANOVANJE
oddam. Vprašati Smetanova ulica 54, gostilna »Dravograd«.	2260
Sprejmem takoi
BOLJŠEGA GOSPODA
z ali brez hrane. Gosposka ulica 37-1.	2264
TRISOBNO SONČNO STANOVANJE.
ves komfort, v vili, oddam s 1. umijem. Ponudbe na upravo lista pod »Bližina parka«. 2270
STANOVANJE
oddam- Nova vas. Sp- Rad-vaniska c. 33-	2304
Na čisto stanovanje in dobro hrano sprejmem
DVA GOSPODA Cena nizka- Naslov v upravi »Večernika«.	2205
LEPE STAVBENE PARCELE
naprodaj Vprašati gostilna »Novi svet«, Studenci. 2272
SOBO IN KUH»N.IO
ortdfm- Studenci, Pušnii a ul. 5-	2306
PRALNICA
naprodaj. Naslov v upravi. ____________2292___________
NOVOFUNDLANDCE,
priznano krasne pse in psice raznih starosti, prvovrstnega porekla, vpisanim rodovnikom prodaja Drvenik, Ptuj. Aškerčeva 10.	2203
Naprodaj do 300 nr MALE PLETENE ŽICE,
več vrst železnih vrat, nova kočija s streho, več komadov 4—5 m dolgih nosilcev (traverze). .Jugospedit. Aleksandrova cesta 51.	2204
PRVOVRSTNI PREMOG
za domačo kurjavo 100 kg 30 din. Branko Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 24-57. 2212
OTROŠKI VOZIČEK,
globok, naprodai. Loška 14, dvorišče.	2235
PRODAM ŠIVALNI STROJ
v dobrem stanju za din 450--Nasipna ul. 60. Pobrežje.
2211
B. M. W. LIMUZINA
poceni naprodaj. Gostilna »Novi svet«, Studenci. 2273
ZA VELIKO NOČ
prvovrstna ljutomerska in bizeljska vina, lastni vinogradi, priporoča gostilna »jurist«, Betnavska 39,	2171
KOMPLETNO SPALNICO
politura ptičji javor, skoro novo proda Kompara, Aleksandrova 48-	225'1
M ADR ACE~OTOMANE
kauče najcenejše pri M-Šterbal Meljska c. 2- 33QP
V najem
VILO Z LEPIM VRTOM
v Spesovem selu. Slomškova 10, Pobrežje, oddam boljši družini za dališo dobo v najem. Naslov v upravi lista.	2169
Stanovanje išče
ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE
s predsobo iščeta zakonca brez otrok- Ponudbe pod »Siguren plačnik« na upravo lista.	2313
Sluibo dobi
PRAKTIKANTINJA
z znanjem poleg slovenskeg;. tudi srbo-hrvatskega in nem-, škega jezika ter strojepisja se išče za pisarno veletrgovine. Ponudbe v vseh jezikih na upravo lista pod značko »Marljiva«.  	   2207
URARSKEGA POMOČNIKA
takoi sprejmem. Jakob Mu-lavec, urar. Kralja Petra trg št. 1, Maribor.	2218
Dcbroohranjen
OTROŠKI VOZIČEK
proda po nizki ceni Gruber, Koroška 10. Istotam poceni stanovanje.	2258
DOBRO IZBRANO POHIŠTVO
Vam daie elegantno in okusno stanovanje. Veliko izbiro pohištva po žurnalili >n lastnih načrtih Vam nudi le sploš no mizarstvo Maver po nai-nižjih cenah. Se priporoča mizarstvo Maver. Koroška cesta, vhod iz Vrtne ulice. Vsem svojim ceni. odjemal-em želi vesele velikonočne praznike mizarstvo Anton Maver.	2259
FOTOGRAFSKO POMOČNICO ALI POMOČNIKA.
popolnoma samostojnega v retuši in v posnetkih, enako pripravnega za brezhibno postrežbo odjemalcev, vzamem v stalno službo. Foto-Kieser, Maribor, Vetrinjska ilica 30. ____________2219___________
PRODAJALKO
špecerijske stroke, prvovrstna moč, do 25 let staro, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Večernika« Dod »Poštena in marljiva«. 2248
IZVEŽBANO MLAJŠO SLUŽKINJO
spretno, veščo v kuhi in vseli gospodinjskih poslih, išče uradniška družina v Ma riboru- Naslov v upravi. 2297
»esefe In sreem
Tovarniške cene! Krojaške potrebščine!
velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem, in se nadalje priporo-
la z smiraj veliko izbiro moškega In ženskega blaga po najniž/ih cenah in najboljših kvalitetah
2205	MANUFAKTURA
11 Ji. OKI.
p*nfe».
pijača za mlado in staro brezalkoholni jabolčni sok
j(s Mto>
dobite pri tvrdki
škdalbart €msel
INDUSTRIJA SADNIH SOKOV Maribor, Aleksandrova cesta 39
2244
Priporoča sc za nakup oljnaiih in suhih barv. prvovrstnih lakov, specijalni Medolux (lak za vse in vse drugo v lo stroko, spadajoče blago po hujnižji ceni. Solidna postrežba.
podružnica
'c	&	Zan
Maribor, Glavni trg 20
2243
Sšužbo išče
DEKLE. šole orosto, hi šlo kot. varuhinja k otrokom, samo za hrano. Naslov v upravi lista. 221.5
MLAD SAMOSTOJEN PANT
z enoletno tkalsko prakso in malo maturo želi mesto tkalskega praktikanta. Ponudbe na upravo lista ood 'Pošten in marljiv.,,	2200
P®uk
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Zajamčen uspeh. Trubarjeva 4, pritličje, desno. Tel. 24-24. 2242
Dospela je velika pošiljaiev najnovejših raznovrstnih dvo koles nemškega izdelka, po najnižjih cenah. Kolesa za vsakogar! Ugodni plačilni po goji na obroke po din 100— mesečno.	2289
Ivan Magdalene
F. Jereb
n
f;;d
P
m
m
Pozor
pivopivci!
O priliki velikonočnih praznikov ne pozabite pokusiti izborno letošnje
ROM©
H©k pivo
iz
2174 Pivovarne Union
/ 1 V
ifi/i M
mi flev r-u.
Za vsako DAMO darilo dobite
pri tvrdki
/• 7	RPIN-
Vetrinjska ulica 15	2253
TOS?[i$TOVSKI f€SUH
izRorlsiTe priložnost za nakup
patentnih
Bišofovih
2182	lestev
dokler še traja zaloga pri
Justinu
fisliitiči
Maribor - Tatieobarhova 14
Glavno zastopstvo :
ANTON FEIERTAG
MARIBOR, BETNAVSKA CESTA 43 PODRUŽNICE : Ulica 10. oktobra Nova vas Meljska cesta 65
dobite ga tudi v specijalni trgovini
_ J O S. SKAZA
Ahgjfflk. Maribor, Glavni trg (rotovž)
C r n ržen kruh je zelo okusen, ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in užiten	2252
Iskreno se zahvaljujemo lem polom vsem onim, ki sle nam izkazali sožalje oh izgubi naše predrage
Ber te
Prav lepa hvala vsem. ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti tor ji s cvetjem posuli prerani grob. Zahvaljujemo se še prav posebno prečastiti duhovščini za tolažbo v njenih težkih zadnjih urah in podelitev sveto-lajslva,: kakor vsem gg. zdravnikom; ki so ji lajšali njeno trpljenje, med lemi še prav ]K>sebuo ge dr. Kovačevi. Naj bo izrečena hvala tudi godbenemu iti pevskemu društvu ..Drava" in Jadran" za v srce segajoče žalo-slinke.
še enkrat hvala vsem, ki sle ji bili prijatelji in prosimo Vas, da ohranile našo nepozabno Berto v blagem spominu!
Žalujoča rodbina Steinbiicher s sorodniki.
mn
KOLESA
raznih znamk
kakor tudi
šivalne stroie
dobite po najnižjih cenah in na mesečne obroke po din 100-— pri mehaniku
DraksleMu
Vetrinjska ul. 11
Najboljša in najcenejša kolesa in šivalne stroje dobite pri tvrdki
Krama ršič
66» Valvazorjeva ul. 36 Tudi na ugodna odplačila.
Za potovanje, za vsakdanjo rabo
v veliki izberi pri
Iv.Htovom
1386 Aleksandrova c. 13
Maribor, Gosposka ulica 40
špedicija, ©carin in avlaprevozoištvo
Kulantne cene - Blago zavarovano Točna postrežba	2m
Obvestilo.
Večkrat rabite v večjih količinah razna razstreliva pa Vam vljudno sporočamo, da smo k našemu podjetju .železnine priključili še oddelek za trgovino z orožjem, ■strelivom In raznesili.
Stalno bodemo imeli na zalogi:
rudniški smodnik - Titani! JI, I in Amonal Titanit - Kampiktit II, I in Amonai Kamriiktit - streino vrvico - razstrelilne kapice št. 6 in 9, domače in oric. Titanit *- lovski smodnik - brezdimni smodnik.
Z ozirom na to, da Imamo sedaj v Mariboru edino oblastveno dovoljeno skladišče z razstrelivi (g. Povalej lastnik tvrdke Exploziva je odložil koncesijo) Vam bodemo gornje predmete točno in solidno dobavljali po skrajnih dnevnih cenah, Naprošamo Vas vljudno, da vso Vašo potrebo v teh, predmetih krijete pri nas in se Vam za naklonjenost že vnaDrej zahvaljujemo
P1NTER & LENARI
ŽELEZNINA IN PUŠKARNA
Jugoslovsnsko društvo guma	21
„ENGLEBERT“ d. d.
podružnica MARIBOR, Kopališka 2 (Scherbaumov paviljon)
(poslovodja: Alfonz Vreznik) priporoča kvalitativ. najboljšo pnevmatiko za luksuzne in tovorne avtomobile ter motocikle. Direktna dobava iz tovarne, zato zajamčeno vedno sveže blago. Brezplačna kontrola in polnjenje vaših gum.
Kupujemo
po rtajvišjih dnevnih cenah
vsakovrstne tekstilne odpadke, odpadke blaga, cunje, staro železo, litvine vse vrste kovine itd.
Zahtevajte ponudbe in cenike!
NAPRODAJ: vsakovrstni uporabljivi stroji, ležaji, jermenice, valjarji, traverze, kovaško železo, spone.
Cunje in volna za čiščenje ter politimi kamen vedno in v vsaki množini na zalogi.
Prevoz tovorov, preselitve z avtomobili ali konjsko vprego, izvršujem najcenejše t Državni nameščenci imajo poseben popust.
Dva elegantna taksi avtomobila na razpolago!
Pokličite telefon 22-72.
Veletrgovina s surovinami, prevoz lovora in avlotaksa
IVAN SLUGA
Maribor, Tržaška c. 22 Tef. 22-72
2256
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem oljarna
Tomaž Krajnc Fram
Sirite „Večernik“
Modna trgovina
in konfekcija
foela
prinaša
v e
dno
najnovejse za
a m e
230.3
Velika izbira modernih dežnih plaščev!
Zahvala
Ob priliki smrti, gospe
Ane Bogovič
trgovke in gostilničarke
izrekamo lem potom vsem našo iskreno zahvalo .
Posebno se zahvaljujemo častitim duhovnikom stolne župnije, gosp. zdravnikom za nego v njeni težki bolezni, pevskim društvom pekovskega odseka in „Zarji“, gosp. tajniku Blagovici: v zastopstvu Združenja trgovcev, pekom tvrdke Scherbaum, kakor tudi Zadrugi gostilničarjev ter njihovim zastopnikom, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.
Pobrežje, dne 13. aprila 1938.
Žalujoči rodbini
-as	Bogovič, Sarnitz
I	umkrnutdastu	ati	aMeki,	fum	Biidefdd&a
Po nekoliko tednih,
PO nekoliko mesecih, se vidi kaj je dobro blago
zato
KARO
čevlje
m
daje najuišje douoljene obresti za hranilne uioge
do 5%
Za use uioge jamči mestna občina mariborska
2	uso čaučno močjo mariborskih čaukoplače-ualceu in z usem suojim premoženjem.
Daje posojila na hipoteke, menice, urečnostne papirje.
Uradne ure vsak delavnik dopoldne.
MARIBOR - OROŽNOVA ULICA 2
IX. I. 1478/35-50
Dražbeni oklic
Dne 25. maja 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Race, vi. šl. 170, 334, 367, Jesenca vi. št.
208, Sv. Marjeta vi. št. 373, Fram »/s viši. 283
cenilna vrednost: ad 1. din 32.277.40, ad 2. din 8.944.80, acl 3. din 6.145*—, ad 4. din 15.564-84, ad 5. din 1.275.80, ad 6. din 773.50 vrednost pritiklin: din 1.800.— najmanjši ponudek: din 21.402.60 in din 515.66
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri .sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem sc opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okralno sod lite v Mariboru, odd. IX.,
2i84	dne 21. marca 1938.
triumfira na uspehih svojega tridesetletnega delovanja. Brez operacije in brez bolečin uničuje radikalno kurja očesa in trdo kožo na podplatih. Zahtevajte v lekarni, drogeriji ali parfumeriji le BllfCglt za Din 4'-, 7’- za podplate Din 5*-. Kjer ga ni, vam pošl e za Din 15 -3 obliže: glavno zastopstvo Bnrgita, I. SVETE C, Novo mesto, Dravska banovina
IX. I. 4907/37-6
Dražbeni oklic
Dne 16. maja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Rače, vi. št. 14 cenilna vrednost: din 31.705.— vrednost pritiklin: din 160,— najmanjši ponudek: din 21.136.67 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrafno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 15. marca 19?8.
IX. I. 4907/37-6
Dražbeni oklic
Dne 16. maja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Rače vi. št. 1'4 cenilna vrednost: din 31.705,— vrednost pritiklin: din 160’— najmanjši ponudek: din 21.136.67
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okralno sodišle v Mariboru, odd. IX..
dne 18. marca 1&38.
IX. I. 2057/36-45
Dražbeni oklic
Dne 23. maja 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Ložane vi. št. 30 cenilna vrednost: din 36.159.20 vrednost pritiklin: din 1.110 — najmanjši ponudek: din 24.106.14 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo vec uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
©krariw sadilce w ariboru, odd. IX.,
dne 15. marča 1938.
IX. I. 4734/37-10
Dražbeni oklic
• Dne 23. maja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Mesto Maribor, vi. št. 124 in 7» vi. št, 125 cenilna vrednost: 1. din 607.026.—, 2. din 16.800.— vrednost pritiklin: —.—
najmanjši ponudek: ad 1. din 303.513’—, ad 2. din 8.400-- . Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. Id je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oldic, ki je nabil na uradni deski sodišča.
Okralno sedišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 21. marca 1£38.
IX. I. 4687/36-22
Dražbeni oklic
Dne 7. junija 1938. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Gorica, vi. št. 57 cenilna vrednost: din 54.454‘30 vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: din 36.302'87
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okralno sodišle v Mariboru, odd. IX
dne 2. akrila 1938.
■t
IX. I. 109/38-7
Dražbeni oklic
Dne 30. maja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Zgor. lllapje vi. št. 59 cenilna vrednost: Din 31.791.40 vrednost pritiklin: — .— najmanjši ponudek: Din 21.194.26
Pravice, katere^ bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodiši n najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sod šče v Mariboru, odd. IX.,
s«	dne	23.	marca	1938.
Vesele velikonočne vraznike
želi
Ivan Kodrič
trgovina z mešanim blagom in lesom
Fram
Vesele velikonočne vraznike
želi vsem svojim odjemalcem
Karl Čarne
umetni mlin, Fram
Pomladanske novosti v novih tkaninah
za damske obleke in plašče
FRANJO MAJER
Maribor, Glavni trg 9
2276
Botri!
Obieke - klobuke - perilo - čevlje itd.
m Šimtutte
kupite najugodneje v konfekciji
JAKOB LAH
MARIBOR - GLAVNI TRG 2|
Zahtevajte cenik! špecerijska in kolonijal. trgovina en gros
M. OSET
MARIBOR, GLAVNI TRG 23
Telefon 21-73	2278
Ato» ?dm
TRGOVSKO IN UMETNO VRTNARSTVO Pobrežje, Nasipna ulica št. 1
Telefon 28-30 - Brzojavi: Požar Maribor
CVETLIČARNA
Maribor, Tyrševa (Gosposka) 36
Telefon 28-31
Kupujočemu občistvu iz Maribora in okolice se priporoča tvrdka
M. Feldin, Maribor
Aleksandrova cesta 13, na vogalu
Na zalogi ima vse vrste perila in nogavic za ženske in moške
r » -bV
mm
l Otroški gumijasti čeveljčki na zaponko praktični za šolsko deco, ki imajo daleč |do šole. Vel. 37—30 Din i 35.—,	31—34	Din	39.—,
ženske Din 33 —
Najbolj zahtevani otroški čeveljček iz finega laka z zaponko In močnim usnjenim podplatom. 0(1 št. 34—20 Din 49.—, od št. 27—30 Din 59.—, od št. 31—40 Din 69.—.
Nemirni decl za šolo ln Igro so najprimernejši ti polčevljl lz močnega usnja z neraztrgljiviml gumijastimi podplati. Od št. 31 —34 Din 49.—> od št. 35—38 Din 59.—.
Dobrim otrokom za pomlad ta fini flekslbl sandal z okraskom in zaponko preko narta. Od št. 27 —30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din
Ugodni platneni polčevej ■ na zaponko z gumijastim j podplatom in nizko peto. Delane v drap in sivi
barvi.
Novi pomladni model. — Lahki udobni ženski čeveljčki izdelani v rjavi barvi so za Vaš novi kostim najbolj primerni.
8&
Lahki damski čevlji izdelani iz močnega platna z okraskom iz dlftlna. Jako so lahki, udobni in pripravni za lepo vreme.
Lahki moški poleevlji izdelani iz rujavega usnja s kožnatim podplatom. Luknjičasti okras pospešuje zračenje noge. Stanejo samo Din 99.—
Elegantni, lahki ln zračni damski sandali. Izdelam iz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narti.
Najboljša zračna otroška obutev za pomlad, so sandali iz močnega usnja _ z usnjenimi podplati. — št. •7—30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din 79.—. Moški Din 99.—.
Za Vaše najdražje fini In lahki čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom ln preponke preko narti, t. 27—30 Din 59.—, št. 31 —34 Din G9.—.
UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu in bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okrasnimi pentljami. Jako so lahki, zato jih kupite za sprehod
ženski čevlji s široko pre-ponko preko narta, z usnjenimi podplati, nizko podpetnico. Udobna oblika in nizka peta očuva
Vaše
noge.
Odlični dekliški čeveljček izdelan iz rujavega boksa ln kombiniran z tarnno-r javim semišem. Isti čeveljček izdelan Iz črnega laka. kombiniran z črnim 1 semišem.
Okusno in bogato perfori-ran polčevelj, ki bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so iz črnega ali rjavega boksa.
POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL!
lickoltlranl čevlji lz modrega ševroa z okraskom
preko narta in visoko podpetnico. Zaponka Je kombinirana s semišem.
Lepi damski čevlji lz modrega semiša z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem in kostimom.
Močni moški polčevljl, s popolnoma novim okrasom, iz rujavega usnja z usnjatim podplatom. Sta-uejo samo D!n 99.—
99-
Ko\i model. 2*a. elegantne-ga gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji drap-rnjavl kombinaciji.
Bogato okrašeni moški čevlji lz sivega semiša ali drap usnja z usnjenimi
podplati. Pr! sto Ja Jo k vsaki letni obleki.
NAS PONOS!
Okusen moški čevelj, izdelan iz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom In usnjeno podpetnico.
Lepi otroški lakasti čeveljčki z okrasnim Jezikom preko narti. št. 27—30 Din 69.—, št. 31—34 Din 79.—. Isti lz belega nubuka po Isti ceni.
Lahki in fini polčcveljčki z okusnim okraskom izdelani lz rjavega ševroa, s usnjenim podplatom in polvisoko peto.
Novo dospelo žensko perilo, vsakovrstne nogavice, moške srajce in kravate po najnižjih dnevnih cenah
F. Kramaršič
Vinogradniki!
Moda, perilo, šiviljske in krojaške potrebščine, Maribor, Gosposka 13	2225	1	2205
še ta mesec je čas za sajenje cepljenk. Trsnica kmetijske družbe r. z. z o. z. v Konjicah še ima nekaj tisoč komadov prvovrstnih cepljenk na raznih podlagah. Zahtevajte cenik.
SiniS
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulile e m j§
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj verna nalošba denarja, ker {amil w vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in * vso svojo davino močjo — — H p a n 11 n I e a Izv p iuje vse v denarno stroko spadajo!* posle toino in k u I a n t n o
Sprejema	Podružnica:	CELJE
«IMlMMlI
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani! Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STA$KQ DETELA, vsi v Mariboru,