The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of America. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE Y ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejSi in najbolj priljubljen plovensty list v Združenih Državah Ameriških. SJTEV. (NO.) 141.____ CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. JULIJA — SATURDAY, JULY 20, 1935 _LETNIK (VOL.) XLIV Giiiig grozi Katohcanom - Oianievladm programa I . ^»uski premijer in minister zrakoplovstva v Nemčiji general Goering napoveduje boj nemškim katoličanom in katoliški cerkvi v Nemčiji. — Danih obljub v kon-kordatu z Vatikanom se Hitler ne drži. Nemčija. — Skrajno ^aPete razmere, ki vladajo med J "ernškimi katoličani in Hitlerje-„'mi rujavimi fašisti v Nemčiji 'A, časa, so se zadnja dva | jr' ®e bolj poostrila. Protest Va-llfana samega, v katerem se ^ obsoja taktika Hitlerjeve j a(3ministracije napram katoliča. I "0ni in katoliški duhovščini v j Nemčiji je, kakor vidno hudo . zbodla v oči Hitlerja in njegove Pristaše. ž« Vv . h včeraj je prišel uradno na g,. Wan general Herman Goering, 0( itlerjeva desna roka pri vlada-nju Nemčije ter je napovedal u- i()] |adni boj proti katoličanom in n katoliški duhovščini v Nemčiji. n *Vok za ta vladni in uradni na- V( kStoP proti katoliški cerkvi v !d Nemčiji se navaja, da katoliška 'j duhovščina preveč politiku je, se Preveč vmešava v politiko in se 1 _ ne drži mej svoje profesije.1 / Enake vzroke so podajali še ved-/'' itto liberalni in razni radikalni' I krogi; kadarkoli je nastala v ka- c' J^-žavi borba med njimi in ka. " (]A%ni. Resnica je seveda čisto I, n,«ačna. Hitlerjeva admini- jd n 1JlcUa namreč si lasti izključ- d j 0 Pravico, da sme uvajati in iz-|v /lati vse razne zakone, ki so v.h .^'ektnem nasprotstvu z božjimi 0 cerkvenimi postavami. N. pr. 1( li;6]!ilizaci'ia- Predstojniki kato- d i bi 6 Cer^ve ostro ugovarjajo, da s' ' k ^ *zvrševala sterilizacija nad k (at°ličani. Tako tudi pri vzgoji, :, °vniki zahtevajo, da se da I ^ °Hškim šolam iste pravice, * j 0r drugim šolam v državi. ' te vaj o svobodo pri izvrševa-^' Verskih dolžnosti pa tudi pri mladine v svojem duhu. i, pa posega z vso brezobzir- s i g ' 10 v vse te zadeve, ne glede, j I tem krši pravice in svo- r f rn ° katoličanov. In to kljub te- f . I ,(U' da je Hitler sam dal Vati- ¥ uradno obljubo v konkor- > - N U'vda se katoliški cerkvi v 5 Svefi.ii jamči, in daje vse take i }°de, kot je vzgoja katoliške j j) Svadine itd- Zda-i Pa- ko vlada s [■Ce°?e dane obljube krši in kol] Tka ni predstojniki in Vati-1, sam proti kršitvam protesti-1 ^ Se fašist Goering skrije za' 1 ba)6t dr^ave in Pravi, da je tre- < V 0('ločno nastopiti proti politi-!, 10ci duhovščini. •jjl^ktika, ki se jo zdaj poslu- ^i °ering 'e stara> ki se na" Vg^'^ki katoličanstva poslužijo toli?0' se gre za proti ka- II nistHn°m- In. karkor z njo drugi ^ "speli, tako tudi Goering ne 1 %'Pa.na-i še tako trdo stopa s , p ,llrni pruskimi škornjami. 1 ^LIN EKSPLODIRAL V j RUDNIKU j j J- Lear, Ky. — V tukaj-1 i bližnjem rudniku Hills-! Plin C°al Rrine .J'e eksplodiral ! j v^ ^azstrelba je zasula de J Ve, ru dar je v, o katerih se ne !i živi ali mrtvi. Zasuti ' vodi do njih je na ki od,Zasut- Reševalni delavci, Ha d , !tavajo pot do njih so ; to n lu noč in dan. Krivda za ki ^°do je na strani družbe, Vur„fi zanikerno skrbi za 0 ,0st v rudniku. IZ JEKLARSKE INDUSTRIJE Produkcija jeklarske industri- z je se je dvignila nad 40% od |k leta 1933. s —o— r Pittsburgh, Pa. — Statistika j jeklarske produkcije v Zdru-'j ženih državah pokazuje, da se|z je ista v prvi polovici letošnje- 'v ga leta dvignila za 40'v višje Jc od prve polovice leta 19:;:3. To 1 poročilo kaže, da se je torej 1 obrat v železni industriji zdat- s no opomogel in dvignil. K te- s mu dvigu v tej' industriji je 1 veliko pripomogel veliki via-'v dni načrt za obširna javna de- r la, kot gradnja velikih jezov,{c most in cest, pri katerih se po- j r rabi velike količine jekla in Iz železa. j j Jeklarska industrija je si-j i cer še daleč od svoje normal- 1 nosti, predno bo tam, kakor je c bila n. pr. pred depresijo. Ven- s ;dar pa vsa znamenja kažejo, 1 'da je na potu splošnega okrevanja. Velike jeklarske druž- < be so uredile svoje finance in 1 obveznosti, zaposlujejo več de- j lovnih moči, kar je znamenje, i da so se razmere v tej indu- 1 atriji nekako stabilizirale in ' kažejo na bolje. 1 KRALJ ETIJOPIJE POZIV-LJA SVOJE LJUDI NA BOJ PROTI ITALIJI Addiš Aba. — Ilaile Selassie, I kralj Etijopije je včeraj imel' svoj že dolgo naznanjeni govor J in oklic na svoje narode, kate. rega je govoril prer svojim rni-nisterskim svetom in pred zastopniki svojih narodov, katerim vlada. V svojem govoru je pozival svoje ljudi, da naj se borijo z vsem pogumom do zadnje- j ga moža in do zadnjega dihljaja J za svojo domovino proti Italiji, j jki se pripravlja za napad njiho-' 've domovine. Naša domovina, ki, j je že 6000 let neodvisna država, ne bo dovolila nikdar, da bi prišla pod protektorat, kake tuje države, je povdarjal kralj Selassie. 1 -o- ZASLEDOVANJE MORILCA 1 SE NADALJUJE " Chicago, 111. — Slučaj urno-1 ra Ervin Langa, ki je bil umor-5 jen na tako brutalen način in o kate-rem slučaju se je že po idrobneje poročalo, še vedno ni popolnoma razščiščen, ker 'oblastem se doslej še ni posrečilo prijeti najetega Kitajca - iHarry Junga. Državni pravnik - Ije zaukazal preiskovalnim or- 1 Iganom, da naj pazijo na vse (znance in prijatelje Junga, ker 2 najbrže bo, da Jung je še ve-i dno kje skrit v Chicagi pri a 'svojih znancih, ki ga skri-i, jvajo in ne izdajo. Jung ima, o kakor se je zadnje dni pronaš-a jlo več sodnijkih rekordov, v i, jkaterih je bil tožen za razne a ;zločine tekom zadnjih petih det. DEBATA 0 ZLATU l --in V senatu se je razvila vroča E debata o razsodbi vrhovne- R ga sodišča o zlatih obvezni- !šk cab. N —o— st Washington, D. C. — Odsek ni ča bančne in denarne zadeve, - kateremu so predložili razni E senatorji svoje predloge v ko- " rist zveznih obveznosti, ki so jih prejšnje administracije za- jamčile s posebnimi kontrakti za izplačilo v zlatu, kot so to jP1 vojni bondi, itd. je obravnaval ,d< u teh predlogih se naj li pred- |'e ložijo senatski zbornici ali ne. ^ Proti predlogom in v zagovor sedanje administracije je na- stopal generalni zvezni prav- P.j nik Cummings, ki dokazuje na n vse način pravilnost v ravna- nju in postopanju administra- 81 cije. Proti administracijskemu J* ravnanju in ukinitvi izplačil v zlatu pa so nastopali senator- V ji Glass iz Virginije, in Mc d' Adoo iz Californije, oba demo- krata, ki sta pa odločno zato, 81 da Združene države obdrže v' svojo častno besedo in svoje pogodbe, za izplačila v zlatu. V: MacAdoo izjavlja, ako ta k dežela umakne svojo častno b besedo, ki jo je dajala tiskano na vsakem vladnem bondu o N izplačilu v zlatu tedaj ne bo P narod nikdar več zaupal kaki 4 vladni obljubi. Pa bodi to v ,d lcakoršnemkoli slučaju. |t] • n —— LAVAL KRITIZIRAN Pariz, Francija. — Na vladno odredbo, da se ima znižati j vsem državnim nameščenceni k Iplače za 10'/' , kakor tudi vse č [penzije in druge obveznosti, u ki jih more kontrolirati in do-jl ločevati vlada v slučaju nujne j j potrebe, je odjeknil v vseh de- jc lovnih krogih silovit protest. X Organizacije javnih nameščen- . cev grozijo z odločnim nasto-j pom, če treba tudi s stavkami, J da ne pride do znižanja zaslužka, s katerim delavci že 'sedaj zelo težko izhajajo. Ka-1 ko stališče bo zdaj zavzela vlada se še ne ve. Eno je gotovo, da vlada nima nobenih drugih virov, da bi z njimi uravnovesila proračun. Državni na-'meščenci in delavci pa na vso j moč ugovarjajo, da zakaj naj bi ravno delavci morali plačati ceho za balanciranje proračuna. Ako vlada ne odneha od svojega načrta zna priti do resnih socialnih konfliktov. ROBOTI NA MORNARIŠKIH MANEVRIH Liverpool, Anglija. — Angle-. ški mornariški manevri, ki se vrše ta teden v severnem mor- - ju ob obrežju so dokaj zani-! mivi. Zračni škvadroni, ki jih • vodijo roboti, to so "mehanič- - ni piloti," ki jih dirigirajo po i tom radio valovja, tvorijo na- - padalne zračne flotile. Proti , tem napadom se mora braniti - angleško brodovje in ščititi ob-r režje. Te manevre opazuje an-e gleški kralj sam, ki se mudi na i oddihu na severnem delu ob- Irežja. PARNIK KOLIDIRAL Seattle, Wash. — Parnik Niagara je sinoči klical na pomoč, ko je malo preje zavozil in močno trčil v parnik Kina Egbert, kakih 2f>. milj od Race Rock od Victoria, B. C. Poškodbe so popravili in parnik Niagara, ki je na poti v Avstralijo iz Kanade je vožnjo nadaljeval. KRIŽEM SVETA __1 — Hankow, Kitajska. — ' Misijonarji, ki so se umaknili 1 pred povodnjami v severnem [ delu Kitajske izjavljajo, da je ] letošnja povodenj na Kitaj-, skem najbolj katastrofalna iz-1 za zadnjih 800 let, kar jih beležijo kitajski zgodovinski za piski. V dolini in nižavah ob rumeni reki je nad 1 milijon ljudi brez strehe in vsakih sredstev. V več krajih se pojavlja že tudi kolera. — St. Nazaire, Francija. — -V tukajšnji francoski ladjedelnici so začeli graditi novi lahki moderni križar, ki bo nosil ime Marseilles. Na krovu bo vozil seboj 1 mornariška letala, in 6 palčne topove. Vseboval bo 7600 tonov in se bo lahko izredno hitro giba'. Vozil bo 31 vozlov na uro. — Taihoku, Japonska. — Na Formost^i otoku se je zopet pojavil potres, ki je zahteval 49 človeških žrtev in 114 ljudi je težko poškodovanih. Po-itres je razdejal 224 hiš in raznih poslopij, kar sega v visoko !svoto materielne škode. — Mexico City, Mehika. — Iz Guadalajara poročajo, da je pri spopadu med uporniki, ki se je dogodil v •torek ponoči med vladnimi oddelki in uporniki, ki se skrivajo po tu (kajšnem gorovju, padel 'vod--,ja upornikov Giussemo Can-jdorza, kateri je imel na vesti mnogo ropov in zlih činov. ZMEDA NA VSEHK0NCIH Odkar je prizivno sodišče v Bostonu razsodilo proti AAA, nihče ne ve pri čem je. —O— New York, N.Y. — Razsodba prizivnega sodišča v Bostonu, da vladna ustanova Agricultural Adjustment Administration (s kraticami AAA) ni ustavna in da pobiranje ' davkov pri prodaji moke, bom- ^ baža, živine in drugih takih . 1 predmetov od katerih se pobira takozvani "procesni da- j vek," ki gre v fund za iz plači- ' la bonusa onim farmarjem, ki . so po vladnem načrtu omejili svoje sestve in pridelke za 25'. je povzročila vsepovsod zmedo. Vladni agenti in kolektor-ji tega davka ne vedo, ali ima- ! jo zdaj kako pravico kolekti-rati te davke ali ne. Veliko šte- j vilo klavnic, od katerih se pobira toizadevni'davek od klavne živine dolguje že po 3 in 6 mesecev te davke, ki znašajo več kakor 90 milijonov dolar jev. Ti se sedaj vesele ter smatrajo, da jih je razsodba proti AAA rešila te odgovornosti. Poljedelski department pa ugovarja, češ, da do dneva razsodbe so vsi dolgove za te vrste davke obvezni, ker se je iz tega fonda do tedaj tudi farmarjem izplačevalo bonus. Da se reši to vprašanje, bo treba zopet pred sodišč«, katera so pa zadnje čase vsa proti vladnim ustanovom. O tem• perečem vprašanju bo gotovo prihodnje dni razpravljal tudi kongres, od katerega se pričakuje, da bo sprejel gotove j odredbe, s katerimi bo zavaroval vladne ustanove, ki izvršujejo program New Deala, proti raznim razsodbam, ki se izrekajo iz političnih motivov. VODITELJA TRETJE STRANKE Gorenja slika kaže Alfred Bingham (levi) tajnik, ter Paul H. Douglas, profesor na chicaški univerzi, začasni predsednik, ki sta bila izvoljena pred kratkim na konvenciji, ki se je vršila v Chcago. Iz Jisgoslavife* Dan hudih nesreč v Škof ji Loki, kjer so se pripetile v teku ene dobre ure kar štiri nesreče, med katerimi so bili trije smrtni slučaji. — Dobra ječmenova letina v Slovenskih goricah. — ltazne novice. Nesreča za nesrečo | n Škof j a Loka, 30. junija. — Na jv Vidov dan je bila smrtna žrtev,k v Škof j i Loki tako bogata, da za-radi zaporedno se vrstečih smrt- j k nih slučajev niso ljudje razpravljali o ničemer drugem, kot o nenavadno čudnem naključju usode, ki je ugonobila troje člove- t ških življenj, drugega za dru- r gim. k Okolu druge ure popoldne je \ prispel pred hišo trgovca z deželnimi pridelki Ivana Koširja, 32 letni hlapec Janez Alič, doma s Poljanskega, da naloži za svo- x jega gospodarja- Martina Riž- c narja, mlinarja in Žagarja iz j Bukovega vrha, turščico. Hlapec je nekaj tovorov že naložil, ko ga j je obšla slabost. Trgovec Košir j je še videl, kako se Alič nekam r čudno mota pod vozom, ni pa j mogel niti misliti, da so njegovi j. trenutki že šteti. Ko se je trgo- ^ vec čez nekaj časa povrnil, je 5 Alič že mrtev ležal pod vozom | kraj ceste. Hlapec je imel staro , srčno hibo, ki je povzročila na- j glo smrt vestnega uslužbenca in j dobrega človeka. |i Drugo življenje je prenehalo!] biti pri Hudičevi brvi, kjer se je v skalah ubil 26 letni gojenec mlekarske šole Avgust Konečnik. Ker .je ves dan tako silno žgalo, se je fant pred neznosno vro- ^ čino zatekel v vodo. Navzlic pre- ] povedi šole in drugim opominom ■ pa je rinil med skale ter začel j od tam skakati v globoke in z vr- 1 tinci obdane tolmune. Nekajkrat je srečno skočil, potem pa ni ' mogel več na površje. Vrtinec ga je vrgel ob skalo in smrtno poškodoval. Pretres možganov in ! I notranje poškodbe so bile tako i hude, da na rešitev ni bilo mo-1 goče misliti. Poizkusili so sicer I marsikaj, da bi mu ohranili živil jen je, a bilo je vse zaman. I Ko .je bilo radi teh dveh nesreč še vse razburjeno, se je že širila tretja vest, da je v Selščici utonil neki kaplar. Sprva se vest ni smatrala za resnično, žalostno dejstvo je pa bilo kmalu potrjeno. Loški vojaki imajo nam-' j reč svoje kopališče pri električni, (centrali v Vincarjih, kjer sta se j v petek kopali dve četi in pri tem se je zgodila nesreča, da je 1 utonil 22 letni kaplar Bačo Kuč, doma iz Črne gore. Pa kakor bi vsega hudega še ne bilo dovolj. Še četrta nesreča j se je pripetila v tovarni "Šešir", kjer so instalirali nov parni ko-I tel. Ko je stal v njegovi bližini inž. Ivo Stojkovič, je po nesrečnem naključju udarila, para, me-|šana z oljem, ter inženjerja hu-ido oparilavpo obrazu. Brž so po-jslali po avtomobil, ki je prepe-jljal ponesrečenca v ljubljansko ^bolnišnico. -o- Redka slavnost v Novem mestu V nedeljo 14. julija je pel v novomeški frančiškanski cerkvi novo mašo p. Benjamin Tomšič, sin ugledne novomeške družine. — To je prva nova maša v fran-čiškanski cerkvi v Novem me-stu, po 48 letih. Leta 1892 je namreč v tej cerkvi daroval novo mašo p. Jeronim Knoblehar, ki je bil pred nekaj leti tudi v Ameriki in je nekaterim rojakom gotovo še znan. -o- Cerkveno odlikovanje Za duhovna- svetnika lavan-tinske škofije sta bila imenovana bogoslovni profesor Dr. Vinko Močnik in spiritual Anton Karo, oba v Mariboru. -o- Ječmen kaže dobro Ptuj, 27. junija. — Veliko je veselje kmetov v Slov. goricah, da kaže letos ječmen zelo dobro, in vse izgleda, da ga bo več kakor druga leta. Ze dolgo ni imel ječmen tako lepo razvitega klasja, kakor leto. Ponekod ga že žanjejo, večinoma pa še zori. Ka-1 or je zavladala spomladi po kmetskim domovih Slovenskih goric žalost, ko so .grozili mrazovi s svojo uničevalno močjo, tako se spreminja žalost sedaj v veselje, ko gleda kmet lepo obloženo klasje ječmena. Tudi rž in pšenica kažeta zelo dobro povsod tam, kjer še to žito ni bilo v klasju, ko so prišli majski mrazovi. --o- Hudi nalivi Kakor se poroča, so bili proti koncu junija v okolici Skop-lja veliki nalivi, ki so povzročili nevarno poplavo Markove reke. Tudi železniška proga je bila pod vodo in je bil radi tega železniški promet za nekaj Jasa ukinjen. Markova reka in jn.jeni pritoki so poplavili pre-iko 150 oralov njiv in travni-ikov ter porušili nekaj mostov. ,Škoda je cenjena nad pol milijona dinarjev. -o- Tudi goljufati znajo Posestnika Janeza Ferka od Sv. Trojice na Štajerskem, je neki neznanec opijanil, nato ga pripravil do tega, da je podpisal pogodbo za prodajo svojega posestva za znesek 25.000 •do 30.000 dinarjev ter istočasni prejem 6000 dinarjev, ki jih pa v resnici ni dobil. Ferk, ko se je streznil, je zadevo pri-. javil orožnikom. --o---- 1 Kakor v starih časih > Kakor znano, je bila v starih časih vodna pot po Ljub-t ljanci iz Ljubljane na Vrhni-. ko zelo upoštevana in priljub-i Ijena. Uporabljali so jo š;> . Rimljani, tako za tovore, ka-. kor tudi za potniški promet. - Sedaj poročajo iz Ljubljane, - da so zopet uvedli potniški - promet z "ladjo" po Lju'blja-j niči, med Ljubljano in Vrhniko. Potovanje traja dve uri in se ga mnogi izletniki poslužu- i jejo, ker je baje silno roman-v tično. i —L_o-- "Vsak naj spozna, da brez !. agitacije za katoliški list smo - vsi zakopani v tihi, sramotni - grob in naš mili narod ne bi do-e)*>ival prepotrebnega bodrila." Stran 9 "AMERIKANSKI SLOVENEC" sobota, 20. julija 1935. Amerikanski Slovenec Urvi in naj stare j H slovenski) The first and tke Oldest Slovene list v Ameriki. „ newspaper in America, Uitanovljen Ma 1901. ~ EeUbliefaed 1Mb Izhaja v»ak dan ramm aadalj, pone« Issued daily, except Sunday, Mon-fUljkov in dnevov po praxuikih, day and the day after holiday«. Izdaja in tlaka? Published by! EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«J Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago ,1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 55« Naročnina] subscriptions Zi celo leto ____$5.00 For one year _--$5.00 Za pol leta_____2.50 For half a year -- 2.50 Za četrt leta__— 1.50 For three months---1.50 Za Chicago, Kanato la Krt wo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto___$6.00 For one year--$6.00 Za pol leta _ 3.00 For half a year ---3.00 Za četrt leta ..... 1.75 For three months ___________1.75 JN RA, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani ^fah&rfjjr na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Izide list >— Za zadnjo številko v tedna je Ca* do četrtka dopoldne. — Na dopise Jj^if^,, brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredniitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post officc at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kako si Francozi vladajo (Konec) Tako se zdi, pa je vendar zmešnjava francoskega parlamenta, nad katero se pohujšuje tujec, kaj točen odraz! francoskega naroda, ki je v svojem jedru izrazito indivi- j dualističen. Francoz je pred vsem individualist, to je njegova moč, a tudi slabost. Biti hoče duševno neodvisen, a istočasno tudi gospodarsko in politično. Kakor je njegov ideal, da si s pridnostjo in varčnostjo pridobi malo hišico z vrtičem kje na deželi, kamor se stalno umika iz hrupnega življenja kakor v dobro zavarovano trdnjavo, da preživi tamkaj nedelje in počitnice od nikogar moten, chez soi, tako bo tudi glasoval le za onega poslanca, ki mu bo že! po svoji usmerjenosti jamčil, da bo varoval njegov dom in njegove prihranke pred državnim fiskusom ter obenem spoštoval njegovo, politično prepričanje. Zato je tako težko najti v parlamentu večino, ki bi bila pripravljena odstopiti vladi količkaj pomembna gospodarska pooblastila. "Kar se mi zdi najbolj jasno na francoski demokraciji, je to, da je antisocialna," se je o francoskem parlamentu izrazil že Alain, misel, ki bi jo na demokracijo splošno gotovo ne mogli raztegniti. S skrajno izrazitim individualizmom se nadalje pri Francozu druži nič manjša nezaupljivost, ki jo 11. pr, tujec v vsakdanjem življenju sredi francoskega okolja čuti ma-skirano z vljudnostjo, iz katere pa veje neprodoren hlad tudi tedaj, ko bi zaupanje bilo opravičeno. Francoski parlamentarec je v normalnih časih ljubosumen na vsako izrazito politično osebnost. V nekem atavističnem strahu se boji tudi čisto formalnih določb, ki bi utegnile utesniti politične pravice ljudstva in njegovih zastopnikov. V tem pogledu je do skrajnosti konservativen, ker je pač pred III. republiko napravil že nekaj grenkih skušenj, kako iz malega hitro raste veliko ali kako kratka je pot od pooblastil do diktature. Pod tem vidikom so razumljivi padci vlad, ki v kratkih presledkih slede druga drugi: Doumergueova, Flandi-nova, Bouissonova. Svoje popolne politične in gospodarske neodvisnosti si Francoz pač ne da od nikogar vzeti, tudi od tistih ne, ki se nanj obračajo v imenu demokracije. Očividno je mnenja, da je naloga demokracije, da išče rednih tradicionalnih potov za upravljanje državnih poslov. To danes seveda ni vselej lahko. Morda bi bili francoski poslanci popustljivejši, ako ne bi bile v prihodnjem letu na vidiku državnozborske volitve. Mnogim se zdi, da ne bi mogli pred narodom zagovarjati pooblastil, ki bi jih dovolili vladi Toda gotovih reform, ki bodo dali vladi večjo moč — po angleškem vzoru — se bo tudi francoski parlament težko mogel ubraniti. Cas zahteva cesto zelo hitrih in tehtnih odločb, zlasti v gospodarstvu, ki bi jih dolgotrajne debate v parlamentu na škodo skupnega gospodarstva samo po nepotrebnem zavlekle. KAJ JE NOVEGA PRI SV. LOVRENCU Cleveland-Newburg, O. V nedeljo 30. junija je poteklo 10 let, kar je naš pomožni župnik Rev. Father Julius Slapšak pristopil prvikrat k oltarju, da je tam daroval nekrvavo daritev sv. maše. Kaj g-inljivo je bilo, ko so omenjeno nedeljo povedali, da praznujejo desetletnico svojega delovanja v vinogradu Gospodovem. Spomnili so se svoje ljubeče mamice tam v stari domovini, kako goreče moli in prosi ljubega Boga, za svojega sina v tujini. Prosili so tudi nas farane, na tudi mi molimo zanj, da bi svoj težki stari vodil le dušam v zveličanje. Ker je pa naš č. g. znan povsod, kamor roma naš katoliški list Amerikanski Slovenec, pod imenom "Newburski popotnik," je prav, da se č. g. tudi mi, čitatelji Amerikam skega Slovenca, .spominjamo njegove desetletnice in prosimo Boga, naj ga s svojo vsmogočno roko vodi vse dni njegovega življenja in naj obilno blagoslovi njegovo delo med ameriškimi Slovenci. Prosimo Marijo, naj mu ona na-domestuje tukaj v tujini zemeljsko mater, katero tako otroškovdano ljubi. — Moja želja in želja vseh čitateljev katoliških listov je, da Vas dobri Bog ohrani zdrave, da dočakate zlati mašniški jubilej. Ko pa potečejo ure vašega zemskega življenja, na,j vas trume angeljev božjih popeljejo pred tron Najvišjega, ki naj bo sam vaše plačilo za vse vaše stopinje, vaše govore in vaš poduk, ki nam ga delite! Dne 2. julija so naši pevci od dr. Slovenija priredili v cerkvi sv. Lovrenca cerkveni j koncert in sicer ob 8 uri zvečer. — Tukaj pa nimam besed, da bi mogel zadostno vse povedati. Moje pero je nezmožno zapisati polno zahvalo za vaš trud, katerega ste pevci imeli, da ste se tako fino in umetno izvežbali. — Cerkveni koncert je bil prirejen v počast desetletnice Father Slapšaka. — Žal, da ni bilo toliko moških, kot se jih je pričakovalo. Menda zato ne, ker je bilo brezplačno. — Na programu koncerta je bilo tudi "Sedem poslednjih besed Jezusovih na križu." — Sprejmite cenjeni pevci najlepšo zahvalo za krasno petje, kakoršnega je zmožno le društvo Slovenija'. — Hvala tudi pevovodji in pesniku g. Ivanu Zormanu. Da se pa skažemo hvaležne požrtvovalnemu društvu Slo- Seveda pa mora vlada uživati zaupanje svobodno voljenega parlamenta m parlament zaupanje ljudstva. Le tako bo ostala tudi demokracija v svojem bistvu neokrnjena. veni j a, naznanjam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici, da praznuje letos pevsko društvo Slovenija petnajstletnico svojega obstanka in sicer v nedeljo 28. julija. — Praznovanje tega petnajstletnega jubileja se vrši na cerkvenih prostorih v Maple Garden. Zazna-mujmo ta dan na koledarju in vsi pohitimo ja v zeleno naravo. S svojo navzočnostjo jim damo priznanje in zahvalo za njih trud, katerega imajo z učenjem petja, s katerim nas razveseljujejo, ko pojejo v čast Bogu in nam v veselje. Društvo obeta, da bodo vsi udeleženci dobro postrežem. J. Reanik -o-- 0 TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, lil. Zopet se oglašam v našem priljubljenem listu, da povem kaj je novega pri nas. Začel bom kar po vrsti in sicer pri vremenu, končal pa pri luni, ali če hočete pri mesecu. —Torej. Vreme imamo zadnje čase prav prijetno. Dasi nismo farmarji, kot bi kdo mislil, ker toliko govorimo in pišemo o vremenu, vendar se nič manj kot oni zanimamo za vremenske pojave. Nič kaj z veseljem nismo gledali, ko se je celo spomlad in skoro pol poletja vedno cedilo z neba, kot s kakšnega prehlajenega nosa. Poleg tega je bilo pa še hladno kot v jeseni, da so naši vrtovi, na katere smo več ali manj ponosni. Zlasti tisti se postavijo, kateri se lahko pohvalijo, da imajo prvo salato in pa prvo redkvico. Kakolr domač praznik s nam zdi, ko vidimo na mizi domače pridelke, za ka-teer ni treba šteti novcev. Pa 1 tudi kateri imajo mnogo cvetlic se postavijo. Zakaj pa ne, saj so cvetlice najlepši okras vrta in tudi stanovanja. Do sedaj sem imel priliko videti nekaj vrtov naših rojakov in moram reči, da če bi jaz delil "prajze," bi dobil prvo nagrado za vrt Mr. John Zalokarja na Avenue L., ki je res najlepši in mu prav gotovo ni para. Toliko raznovrstnih cvetlic, med njimi so najbolj zastopane vrtnice, je tam, da nehote obstoj® in gledaš in se čudiš, da je kaj takega mogoče v So. Chicagi. Drugi lep vrt .je poleg tega, katerega "tendata" Mr. in Mrs. Joe Buchar. So tudi drugi vrtovi lepi, tako n. pr cerkveni in drugi, pa ni toliko cvetja. Ker sem že pri cerkvi, naj omenim, da je naša cerkev dobila novo streho, ki se ji ta- i ko lepo poda, kot nevesti klobuk. Barva strehe spominja na opeko in res, prav lepo izgleda. Pa tudi od znotraj se naša cerkev olepšuje. Mr. J. Smre-kar, naš organist in cerkovnik jo umiva in ko bo vsa umita, bo tako lepa, kot je bila takrat pred več kot desetimi leti, ko je bila na novo prebarvana. G. župnik je nameraval da bi dali cerkev preslikati, pa bo sedaj ravno tako lepa, kot bi bila preslikana. Seveda, ne bo še tako hitro vs^ umita, a kadar bo, bo lepa. Sedaj se šele lahko vidi, kako je bila vsa umazana in skoro črna, prej tega nismo opazili. Tudi slikana okna pridejo sedaj bolj do veljave. K cerkvi kolikor toliko spadajo tudi cerkveni pevci, ki |Vsako nedeljo in praznik pre-jpevajo slavo Bogu in poveli-čajo cerkvene slavnosti, zato bo najbolje, da kar tukaj povem, da bodo priredili v nedeljo 4. augusta svoj prvi piknik in sicer v Egger's Grove na 114 cesti. Ta prostor je prav gotovo vsem Southchikažanom -man, saj ga nekateri imenujejo kar "jugoslovanski Forest Preserve". Želeti je, da bi fa-rani kolikor mogoče obiskali pevce na pikniku. Več ko vas bo, večje bo veselje in zabava. Sedanji pevci, ki so ob svojem začetku ustanovili cerkveno društvo pod imenom "Zarja," že deseto leto pojo na cerkvenem koru in njih pevovod-ja ter organist Mr. J. Smre-kar, je že v naselbini okoli trideset let in od tedaj vodi cerkveno petje, kar je tudi nekaj. Zato rojaki, vas pevci s svojim pevovod j o in organi-jstom pričakujejo zgoraj omenjeno nedeljo na pikniku. Sedaj je čas dopustov ali počitnic in nekateri naši rojaki so dobili od kompanij pri katerih so zaposleni počitnice, česar so si morda pred desetimi ali dvajsetimi leti samo želeli. Nekateri porabijo te počitnice v to. da opravijo kako koristno delo okoli doma in hiše, eni si pa v tem času bolj brez skrbi privoščijo ječme-novca in še kaj močnejšega, ker jim ni treba drugi dan iti na delo. Doma se pa "rpačka" že kako potolaži, da preveč ne rogovili po glavi. Med drugimi je imel počitnice tudi Mr. Lovrenc Samotorčan, naročnik našega lista, kateri si je pre'd kakim mesecem prebarval hišo da izgleda kot nevesta s pajčolanom. Sedaj med počitnicami je pa menda šel pogledat svojo soprogo, ki je v toplicah tam v državi Michigan, ker ga nismo opazili doma. Zadnji dve nedelji je bil tudi Novinar na obisku in sicer pri "žlahti" kakor bi nekateri rekli, 'dasi se jaz na tako žlahto kot so opice v Lincoln parku in pa v Brookfield zve-rinjakiv, prav po domače požvižgam, Šel sem pač tje ker je bila ravno družba, torej le V-a družbo. Zadnjo nedeljo smo v družbi nekaterih rojakov obiskali tudi znano "Ma- ričko" tam v Jolietu ali Lock-portu, ki ima svoj "Beer Garden" na Theodor street. Je res prav krasen prostor in Ma-rička se priporoča rojakom za obilen obisk. Mi smo ji obljubili, da jo še obiščemo, ona nam je pa obljubila, da nam speče dobro potico. — Še bo luštno. ; V začetku dopisa sem ob- ' ljubil, da bom končal pri luni ali mesecu in to tudi bom. — Že dolgo nameČ ni naš mesec — v starem kraju so mu rekli tudi fantovsko sonce — imel toliko gledalcev, kot jih .je : imel zadnji ponedeljek večer, ko je mrknil. Tisoče in tisoče chikaškega ljudstva, ki bi morda ob tem času že sladko počivali v mehkih posteljah, je "zijalo" v luno kot v deseti čudež sveta. Da ni bil Novinar med zadnjimi, menda ni treba posebej omenjati. Tako vidite rojaki, se tudi za astronomijo zanimamo pri nas. — Sedaj pa pozdrav, drugo kar i je še ostalo pride prihodnjič na vrsto. Novinar -o-- NAŠA NAROČNICA PIŠE Canonsburgh, Pa. Nekoliko prostora prosim v priljubljenem listu Amerikanski Slovenec, da malo opišem kako smo se imeli dne 4. julija, ko je tukaj praznovalo društvo "Postojnska Jama" svojo 20 letnico. Prav lepo je bilo na proslavi slovensko petje. Tudi otroci so slovensko peli odrastli so pa peli v mešanem zboru, kar je bilo v resnici lepo za slišati in zaslužijo vso pohvalo. Tudi govornikov ije bilo precej, ki so udeležencem razložili pomen proslave in prireditve tako v angleščini, kakor tudi v slovenščini, ka je bilo tudi lepo. Eden govornikov se je pa tudi spomnil našega božjega pota dne 19. maja, v Johnstownu Pa. in v tem govoru spustil na nas vso ,«svo-lo jezo. Rekel je, da je" bral v Amerikanskem Slovencu, kako so tam napadali Slovensko Narodno Podporno Jednoto in njena dobra dela, kar pa po mojem ni bilo tako. V govorih so »bili omenjeni samo uradniki, ne pa Jednota, kar je po mojem mnenju vsekako velik razloček. Zato prosim, da govornik še enkrat prebere Ame-rikanskega Slovenca, pa bo j sam videl, da je tako in nič j drugega, pa bo mirna bosna. — Takim pač res ni do drugega kot da se s tega našega ■božjega pota norce brije. Nič za to. Mi se radi tega ne sramujemo in tudi se ne maramo, ker vidimo kje je resnica in i vemo, da je govorniku vso zo-1 pern o, kar je cerkvenega. Če lastni otroci ne upoštevajo naukov svojega očeta, kako jih naj upoštevajo drugi ljudje, ali bolje rečeno mi, božjepot-niki. Menim, da imamo pravico iti kamor se nam poljubi, : saj gremo na svoje stroške, nam torej ni treba nikogar vprašati za dovoljenje. Zato, pa, se naj govornik več ne' Čudno. — Poznala sem šega prvega moža. Zares štoar da je, da je tako kmalu umi s — Čudno, moj drugi riiv mizo. — Kdor hoče kuma- je bolnik na svežem zraku, če ' ' na vsak način nasoliti in ima mir in primerno hrano,' = e«. naj ne devlje veliko soli Danes je samo p0 sebi umev- ^ "aj ostanejo kumare v soli no> da ,je tuberkulozo možno 't f' L -15 minut- l10tem -iih ne ozdraviti, Če se zdravi v zdra- L ir-eniajmo pretrdo. A zavedaj- vilišču 110 se, da so kumare tem laže ' Drugi dogodek, ki je učin-L febavljive, čim manj stoje, koval revolucionarno v vpra- v l;m »anj izgube svojega so- žanju (d^dnosti tuberkuloze, 1,1je odkritje povzročitelja tu- s f Kumaričin sok (neslan seve- berkuloze po Robertu Kochu. a) je zelo dobro sredstvo za Prej nismo vedeli, odkod njen h *j8ovanje kože. Namažimo z bacil Zatorej smo si predstav- ,t vf>m obraz in vrat, pustimo ta- 1jaii> da ga podedujemo. Teti o pet minut, nato pa z vlažno daj je Robert Koch pokazal in 0 ito odstranimo. Ce ponavlja- dokazal z absolutno gotovost-;0ilo vsak dan, postane koža j0) da se v telesvr ne more raz- 1 1 Vn mehka, pege ohlede. vijati tuberkuloza, če njen 1 rltan ■ madezi na rokah' kl na- vzročnik — namreč bacil tu- 1 K Jo, ce lupimo sadje ali berkuloze — ne zaide v telo. s I "ipir, najlažje odpravimo, Ni tuberkuloze brez bacila! Z J ^jui odrgnemo s koscem ku- drugimi besedami: Če človek ? zboli za tuberkulozo, so vdrli 1 J 7° v njegovo telo bacili tuberku- 1 i VROČE JEDI lože, se je okužil z bacili tu- X laba navada mnogih go- berkuloze. jI ' da Prinašajo na mizo Natančne preiskave v teku JI j Jedi in še slabša navada dolgih let so nadalje dokaza- ji tc'Se se takšnih jedi lotijo, le, da se bacil tuberkuloze od j: 'Maščuje skoraj vedno. očeta ali matere ne premise ! j L kratkim je Caspari v [direktno s podedovanjem na ji b5a|^Urtu napravil poskuse s otroka. Čeprav sta oče ali ma- i >L pi mišmi. Dobivale so (ti tuberkulozna, se otrok rodi ji A aj na tešče po 3 cm mleka, zdrav! jito Je imelo temperaturo 60 Kako naj torej razumemo, j: ffet.s ^e'zija. Že po kratkem da v izvestnih rodbinah vedno : eifn"U 86 je začela mišim želod- jin zopet nastopa in se pojavlja sluznica razkrajati, nasto-{tuberkuloza? Tu igra vlogo j j|)i;il s° vnetja. Čez pol leta so jtako Zvana dovzetnost, dispo- j b^Nk" 'otekline, med njimi izicija. Znano nam je, da so ne- ( Jjj 'ki kažejo že na raka. [kateri ljudje posebno močno j oI1| Judmi bo isto. [dovzetni za to ali ono bolezen, j | -o--IPoznamo ljudi, ki imajo izred- ■ b* . jf^AKTIČNI NASVETI jno občutljivo črevo in zelo hi-! ii'i'-Hly Vn' odcedek, lahko iz- itro dobijo črevesni katar, dru-, V v gospodinjstvu na, več 'gi spet se hitro prehladi j o itd. | /(/'mov. Le malo gospodinj Lastnost, da je človek pod-p j0' z njim lahko imenitno ,vržen, dovzeten za kako bole-> poskrbovati za industrijalno k vežbanje, relifne službe in pri- n ložnosti za nadaljevanje vzgoje k za več kot pol milijona mladih 1; ljudi v tej deželi. j Pod tem programom približno s 100,000 fantov in deklet v staro- t sti čez 16 let, ki niso v stanu po- t hajati srednjo šolo (high school) s ker nimajo denarja za vozni no, n obed in druge potrebščine, bo s dobivalo povprečno po $6 na me- s sec. j c Nezaposleni absolventi (gra- š duates) srednj'e šole (high \\ school) pod starostjo 25 let, ki k želijo visokošolsko (college) iz- \ obrazbo, bodo dobivali po $15 j: na mesec. To podporo bo delež- c triih približno 120,000 oseb. \ Izbrani mladeniči in mladenke bodo iZvežbani za javne službe (civil service). To bo nekak začetek permanentne organizacije za javne službe, kakršne obstojajo v raznih evropskih državah, ali neposredni cilj je najti1 delo za mnoge vseučiliščne ab-j solvente v 1. 1935. Mnogi izmed: teh, ki niso v stanu dobiti pri- i vatno zaposlen je po dovršitvijj vseučilišča, dobijo priliko za po-hajanje post-graduatnih tečajev. "Work relief jobs" — odpo- ; možne službe — se ponudijo ka- J kim "150,000 mladini ljudem, in enako število dobi priliko za in- ! dustrijalno izvežbanje. Aubrey Williams, pomožni u- j' pravitelj Federal Emergency Relitef Administracije, bo nad- : ■ zoroval to novo organizacijo —, National Youth Administration, ;' dočim Miss Josephine Roche, nekdanja ravnateljica F.L.I.S.J in sedaj pomožna tajnica za-, kladnice, bo-na čelu eksekutivne- ■ ga odbora za to administracijo. . Oddelki "Youth Divisions" se u- - stanovi j o v vsaki državi pod i vodstvom državnega posvetnega i odbora (State Advisory Com- - mittee), obstoječega od zastop-. nikov delavcev, industrije, po-: ljedelstva, šolstva in mladine. ; Predsednik Roosevelt je pouda- j ril umestnost, da bi tudi mladi- i . na imela kaj za reči, ko se nekaj . šotori njej v prilog. f Ves program se začenja kot začasna mera za silo, in to za do-, bo enega leta, in predsednik je , pooblastil izdatek $50,000,000 v j to svrho. "Pripoznava se, da končna rešitev tega celega programa nezaposlene mladine se ne bo dosegla, dokler ne pride do popol-j ne obnove poslovnega delovanja in ko bo zopet široka prilika za privatno zaposlenje," izjavil je - predsednik. Nekaj pa treba sto-riti takoj za nezaposleno mladino, "kajti ne smemo zgubiti izurjenosti in energije teh mla- .- dih ljudi. Morajo imeti svojo e priložnost v šoli, priliko za iz-:. vežbanje in za delo ter za zaslužek". v Program kliče za mobilizacijo ti industrijalnih, trgovskih, polje-i- j alpskih in vzgojnih činiteljev. j Industrije se bodo zlasti zani- Stara domovina klice!' Obiščite deželo svojega rojstva! * 7 DNI D) JOOSLMUE Bremen - Lnrepa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane * Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki: DEUTSCHLAN D HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLiN Izborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga i Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali MAMBm-AKlERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Randolph St., Chicago ----r male za indusLrijalno izvežba- I nje mladine. V zadnjem času so r vodilne organizacije industrije i dale izraz skrbi, da se pričakuje i pomanjkanje izurjenih delavcev. s Neka organizacija je cenila, da, j ko začne normalna aktivnost v t metalnih industrijah, bo manj- t kalo kakih 120,000 izurjenih de- t lavcev v tej sami industriji. Da v je prišlo do takega nedostatka ( se pripisuje raznim razlegam { tendenci, da se razvijejo operatorji za posamezne mašine, mesto splošnih mehanikov, sposobnih manipulirati vsakovrstne N stroje; zguba izurjenosti in spo- ^ sobnosti zrelejših delavcev vsled j dolge nezaposlenosti; znižanje | števila visoko izurjenih delavcev vsled smrti — po 5 7< na leto, ' kar ponienja 25't zgube ' _ , , t, vsled smrti od začetka depresije, pomanjkljivo izvežbanje vajen- 1 cev pred depresijo in prenehanje vežbanja tekom krize. F.L.I.S. 1 f" TA r5" A '/O I ' f ŽUPAN KELLY DOSEGEL TRAJNO RAZSTAVO ZA CHICAGO j Chicago, 111. — Po dolgem j prizadevanju, da se dobi mestu Chicagi ozemlje Burnham par ka, kjer se je vršila svetovna razstava leta 1933 in 1931, s je župan Kellyu posrečilo do- j biti državno zakonodajo in 'druge meroda.jne oblasti, da so privolile to. V severnem de-jlu Burnham parka, bo zdaj j mesto Chicago ustanovilo stalni prostor za vsako letno razstavo, ki se bo vršila v tem me-jstu. Posebne koncesije, za go-tove prostore se bo prodalo ali 'dalo v najem industrijskim 'družbam, ki bodo razstavljali j svoje izdelke. Druge koncesije, kot za prodajo raznih stvari i bo dalo mesto tudi v najem raznim privatnim strankam Od vsega tega bo mesto deležno velikih dohodkov. Vodstvo teh razstavnih prostorov bo poverjeno posebni komisiji desetih mož. ki .jih bo imenoval župan sam. | I--o- PROTI DEMONSTRACIJI ZA ETIJOPIJO Chicago, 111. — Kakor zna-; no, so že pred par dnevi sku-' šali dobiti v najem in dovoljenje voditelji chicaških zamor- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očalii DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. fcev kak mestni park, kjer bi se vršil protestni shod in demonstracija za Etijopijo proti Italiji. Odbor, ki upravlja mestne parke je zamorcem odklonil že drugič najem parkov iz vzroka, ker bi take demonstracije rodile slabe posledice. Italijani katerih ni malo v Chicagi bi to gotovo vzeli za žalitev in lahko bi nastale posledice, ki bi jih pozneje vsi obžalo vali. Radi previdnosti, pravi odbor, se najem parkov mora odkloniti. -o- NEVIDNA NADLOGA Vsa večja mesta trpijo zavoljo hrupa, dima in prahu', nekatera bolj, druga manj. Hrup, dim in saje se dado do neke mere odpraviti, težje pa je s prahom, ki se ga ne moremo ubraniti z nobenimi sredstvi, niti s škropit vi j o cest in pometanjem. Posebno v suhem vremenu je ta nadloga velika, d as i je običajno niti ne opazimo. Z merilnimi pripravami pa se dado prav dobro določiti množine prahu v ozrač ju in to množine res niso majhne. Do 10.000 ton je. prahu v 1000 kub. metrov. Seveda se ta teža stopnjuje po velikosti in gostoti velemest, po njihovi legi, padavinah itd. Mesta ob rekah so n. pr. čistejšega ozračja nego druga. Kaj pomeni plast pra-Ihu, ki plava v zraku, je naj-jbolje razvidno iz tega, da absorbira 25 do 50 odstotkov sončne svetlobe! NAROČNIKOM V STANDARDU, GRANVILLE, ILLINOIS IN TAMKAJŠNJI OKOLICI naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naš list g. Josip Bregar, na Standard, 111., kateri je pooblaščen, pobirati naročnino za list "Amerikansk: Slovenec," za oglase in prodajati knjige naše knjigarne in sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko pri agitaciji za list "Amerikanski Slovenec." Uprava "Am. Slovenca." UR. II. H. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal .1817 CHICAGO t Kakovost Točnost Poitenoat A. F. WARHAN1H — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2159 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL- _ ~ PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI B Louis J. Zefran 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4S11 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krpte in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Anton Grdina in Sinovi ' POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo smernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami,- nad S000 pogrebov sijio opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East (52ikI Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 ~*......................1..................................................■■rr.f—r-.............................i"- P Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC i U Zlatarjev© zlato 99 Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. t AVGUST Seno a poslovenil silvester k. Za mizo sredi sobe sedi Pavel. Bled je, lasje so razmišeni in mu padajo čez čelo, oči mu žare. Nič ne sliši. Opira se ob mizo in udrtih oči gleda na mrtvega dekleta. Sto in stokrat se vprašuje, ali je vse resnica, kar vidi, ali so le sanje — ali ni šala? Dora bi naj bila mrtva? Ali je ni hotel žive peljati v svoj grad, da bi tam ž njo srečno živel? Pred mladeničem leži pletena mošnjica, na kateri je plemiški grb. Zvečer bodo Doro prenesli v kapelico svetega Ivana in jutri — jutri jo bodo položili v grob. Tudi starec. Krupič sedi kakor kamen v svoji prodajalnici. On ne joka, ne vzdihuje, ne misli in ne čuti. Okoli njena se mu zdi vse megleno; če bi prišel kdo v prodajalnico in mu hotel odnesti vse srebro in zlato — on bi se ne gani i — ostal bi kakor kamen. In njegovo srce? Nemo je, kakor bi ne bilo, ali v njem vendar vse gori, gori kakor pekel. Polagoma se odpro duri Dorine sobe. Tiho vstopi Jurko z obvezano glavo. Stopi k Pavlu in mu položi roko na ramo. "Pavel!" zašepeče. A ne dobi odgovora. "Pavel! Cuj! — Pavel, brat! — Ubij me!" Začuden ga pogleda Pavel. "Jaz sem kriv!" nadaljuje Jurko s tresočim glasom, "glej, nisem dovolj čuval! Kača jo je zalezla — in zdaj me ubij!" "Ne, ne, Jurko!" reče Pavel, "kriv sem jaz, brate! Jaz — jaz sem jo pustil predolgo v tem peklenskem žrelu. Oh, moj Bog, moj Bog! Kaj hočem? Znorel bom!" In Pavel položi Čelo na mizo. "Ubij me, Pavel! Povem ti resnico. Ljubil sem jo, ljubil kakor ti! Kaj mi je zdaj za življenje? Ali ne — ne! Še moram živeti — še! Miloš Radak ve, čemu še moram živeti. Z Bogom, Pavel, z Bogom, Dora!" Mladenič zbeži naglih korakov iz sobe. Tik Meseničkih vrat je stala cerkvica svetega Ivana. Samo en oltar je kinčal gole zidine, samo mala svetilka je pošiljala trepetajočo svetlobo v mrak. Bilo je že Čez deseto uro ponoči. Sredi cerkvice je stala črna, lesena nosilnica, a na nji je sanjala večne sanje zlatar jeva hči. Mrtvo telo je pokrivala bela tančica in videla se je samo glava. Lepo njeno lice je bilo mirno, samo ponekod so se vidile na njem črne pege. V cerkvici je bilo mirno, mirno kakor v grobu, le leseni svetniki so gledali z oltarja na mlado pokojnico. Čez nekaj časa zaškripljejo duri. V cerkvico stopi Pavel. Bil je izredno miren. Polah-no koraka proti devojki, kakor bi se bal, da je ne vzbudi. Nagne se nad njo. "Tukaj si? Moja ljubezen, moja sreča, moje življenje! Zdaj si mrtva! V tvojih ostankih tukaj so mi umrle vse želje in vse nade. V grob boš šla, Dora, v grob boš ponesla s seboj tudi moje življenje. Ostal bom sicer, toda — živ mrlič!" Pavel pritisne ustni na hladno čelo in poljubi de-vojko za zadnji pot. Nakrat zašumota nekaj za oltarjem. Mladenič se zgane. Kakor bi se v ključavnici obračal ključ, kakor bi se odpirala tajna vrata! Pavel se skrije v temo za steber. In res. Nad nizkim oltarjem se odpro duri skritega hodnika, ki je držal Napačna j e misel če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road iz gornjega mesta pod zemljo v cerkvico. Plamen goreče baklje se zasveti in po stopnicah stopa navzdol črno oblečena žena, s kožuhom na ramenih. "Pojdi zdaj! Pusti me, Cokolin!" se obrne žena proti hodniku, "tvojo službo si dovršil; plačo si dobil in lahko odideš iz Zagreba!" In zopet se zapro duri. Zena se približa mrtvi deklici. Ko odgrne pajčolan z obraza, posveti baklja v — Klarino lice. Žena nagne glavo nad mrliča. "Moram te videti, nasprotnica moja," zašepeČe s hudobnim nasmehom in dvigne bakljo. "Ti, ti si mi torej zastrupila življenje in mi uničila srečo? Norica, zdaj ležiš tukaj pred menoj pomandrana in uničena. Cas bo že zacelil Pavlu rano, a jaz ga potem moram dobiti." "Ne boš ga!" zagrmi Pavel in skoči izza strebra. "Nikdar ga ne boš, grdoba ženskega rodu! Glej Pavla Gregorijanca, kako se tretjič že zaklinja pri teh milih ostankih, da ne bo nikdar več zaželel in si izbral ženske in naj pride sam angelj v podobi ženske z neba! Naj se rajši razbije v prah stari in slavni grb Gregorijan-cev! Glej Pavla Gregorijanca, kako ti že tretjič pove v lice, peklenska hudoba, da te sovraži, da te prezira in zaničuje in da beži pred teboj, kakor se mora bežati pred črno kugo. Ne zijaj v te svete ostanke, peklenski izrodek, ne moti s svojim okuž-ljivini dihom nedolžnemu angelju rajskih sanj. Glej, o j, glej to nedolžno lice, pa okameni kot hudodelnica pred podobo Gorgone. Glej, tu počiva moja sreča, moja nada, moje življenje, a vse to — vse je zatrlo s hudičevo zavistjo tvoje grdo, kačje srce!" "Pavel, za Boga te prosim!" vzklikne Klara v grozi in se trese kakor v mrzlici. "Ne imenuj Boga, zlobna grešnica, ker Če sliši tvoj bogokletni klic, bo z ognjeno strelo razrušil ta posvečeni kraj. Da, to si učinila ti! Ti si jo umorila!" "Jaz?" "Da, ti! Ali poznaš to?" reče Pavel mirneje in potegne iz žepa pleteno mošnjico. "Ali ni na nji grb Ungnadov, ni to grb Klare Ungnadove, prešestnice, norice in ubijalke? Ta mošnjica je bila najdena poleg mrtve Dore, ali slišiš, poleg mrtve Dore, hudobna ženska!" Klara se strese, a se kmalu ojunači. "Da," potrdi, "res je, Pavel! Dala sem zastrupiti Doro s strupom, proti kateremu ni pomoči. Pa veš, čemu? Ker sem' zdivjala, znorela za teboj. A ko se greši brez namena, tedaj jaz nisem grešnica. Ni me pamet gnala v ta greh, srce me je onesvestilo in me zapeljalo. Ako bi ne bila mogla uničiti tega dekleta prej, predno si jo objel kot ženo, bila bi se zastrupila sama; kajti živa bi ne mogla trpeti, da te druga ljubi in vsako bi zastrupila, katera bi te ljubila, pa če bi jo ti maral ali ne. Ljubim te, Pavel, bolj kakor Boga, kateremu bi.se izneverila radi tebe; ako bi s teboj mogla deliti le en dan, le eno uro srečne ljubezni, rada bi izpila čašo strupa do dna. Ako me sovražiš, ako me zaničuješ, Pavel, maščuj se!" (Dalje) Chicago, Illinois COLUMBIA PLOŠČE 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—Se kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c »25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Znspanček, narodna, A nt. Subelj .......................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ...............................75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, ... Pastir, bariton, A. Subelj..........................................75e 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ..............................75c 25099-F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ............ ......75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A Subelj......75c 25101-F—Bleški valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše.............75c 25106—F—Al* me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla v Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Špic Polka, harmonika, Simončič brata ..................75c Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo. Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Subelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Subelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše .......................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio .............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ...................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ........................................75c 25134—F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično .....................................75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio .............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor ......................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ...................... .75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko .....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni anesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c ea poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo ea stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na ratvnn«! na Knjigarna Amerikanski Slovenec Kultura Pravilno ni, ako se govori o neki balkanski — kulturi, ko gre pri tem le za mero, kolikor se je neka kultura prijela Balkana in njegovih prebivalcev, in tu se more govoriti le o omiki, civilizaciji. Naj pa bo 0 kulturi. Vsaka opozicija hudo močno podčrtuje. Pa je le treba tudi mej. Zdi se po pisavi nekih listov, da sploh v Jugoslaviji (oficialno država še nosi to ime, dasi je označba vsaj pri amerikanskih Hrvatih ta-jboo.. jih kar strese) in nobene-jga človeka, ki bi se udejstvo-(vaval v javnosti in bi ne bil propalica prve vrste, razen če j je v vrstah opozicije in še ni pri nobeni vladi. Ze na sebi je politika vrlo kočljiva zadeva, dvomljivih elementov ne majica nikjer, ampak trobiti v svet, da so tam sami faloti na vladi, ko so na vladi, to bo težko odgovarjalo resnici, pač pa je to znak zelo nizke — omike, civilizacije, in če hočete — kulture. Ne gre, da bi se koga hvalilo, ker je na vladi, ampak tudi lump ne bo vsak, ker je enako na vladi. Ako bi kdo sodil po pisavi takih listov, bi moral meniti, da sploh nobenega človeka tam doli v Jugoslaviji ni, ki bi 'bil le količkaj pošten, ako je le prišel do kakega mesta pri katerikoli vladi. Zdaj je prišlo do izpremem-be vsaj v neki meri. Pa sem že videl napad na dr. Korošca, ker je poročevalcem izjavil, da vlada ne more trpeti napadov na vlado v časopisih. Sicer dr. Korošec še ni bil označen naravnost z lumporn, ampak prav blizu je bil že. Situacije je tam zdaj približno, kakor je bila 1. 1929, ko je prišla diktatura. Mogoče, da bo kaka demokracija zdaj mogoča, ako je narod vobče postal med tem zrel, ker prava demokracija zahteva pač za demokacijo zrel narod. Mogoče, in le poizkus mora pokazati tako mogočnost, ampak podvomim zelo močno že zdaj, ker taka zrelost se ne doseže v teku par let in najmanj pod kako diktaturo, naj je bila ta že potrebna ali samole nasil-jna, kakor se piše. Kultura je 1 tu, zapadna in vzhodna kul j tura, ampak po sodbi, kakor se obranavajo javna vpraša-jnja in sodijo javne osebe, bi se moralo soditi, da tam na iBalkanu ni prav nobene civilizacije in to prav pri tistih, ki se hudo sklicujejo na — kul-ituro. I Videl sem brošure, kjer se |je pisalo o razmerah, ko se ni j bilo nobene diktature. Narav-Inost neverjetne reči so bile ti-tskane. Zopet je izšla neka knji-|ga o terorju fašistov. 'Fašistič ke žrtve," spisal Rajko Jova-novič. Zopet neverjetne reči. Napada se pa prav vso, tudi take, ki nimajo nič opravka pri zadevah, ako bi bile tudi resnične. Gola enako nesmiselna in neverjetna propaganda, ampak citati zna precej ljudi, ki so iz Balkana, pa je med 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 West Cermak Rd. Chicago, HI. Sobota, 20. julija 1935^ PISANO POLJE J. M. Trunk temi še več takih, ki verjaffl« jo, ker je pač tiskano. Ta — kultura ima tudi sv! je dušeslovno ozadje. Kak prave politične svobode je b' lo malo, in vobče niči Srbov n smemo izvzeti, ker se niti teku kakih sto let niso mol? preboriti do take prave poli tične svobode. Slovenci in H' vatje in Prečani so bili pod h« do k urate 1 o tujih vlad. Po s\'< tovni vojski je prišlo do neJ — svobode, ampak vsaj j>; sem opazil že prve dni in II celo pri Slovencih, da si pr« čudno tolmačijo to svobod1;! Vsak naj bi lahko delal, kar' se mu poljubilo. Ako ni n" gel in ni smel — je bila -Tu? slavija že tedaj le — prolf' Jugoslavija. Sam sem izkusil doživel. Kaj šele tam bolj pn ti jugu?? Pod tujim jarm« ječimo, ampak pod — svql> ' do — besnimo. Vsak je — falot, ako n»;' ne ugaja, in če se zabrani ' ka pisava, pa še bolj besnin' p ko ne smemo besneti. Zapišite to na rovaš kul' re, če hočete, jaz zapišem " na rovaš — omike, pa me 1J ko kdo lopne, ako se mol' '' zanima za te psihološke op«'.1 ke, ki segajo v udejstvova'^1 pri — kulturi. -o- L POLJAKI V AMERIKI »Vi Prva poljska župnija v A'1 r]ft riki je bila ustanovljena pred 80 leti. Je to župnija- tie še danes nosi poljsko ime 'P!tii( na Maria' (Gospa Marija) nc Teksasu. Poljski duhovnik Sjg Gor. Slezije je ustvaril o, go za sedanje obširno du^!fl( pastirstvo med ameriški e Poljaki. Iz nesrečne Šleiil bi W f*mr triko strah«" t| stiskali Poljake, se je 1 v 18&. izselilo v Ameriko ni poljskih družin. V Teksas« f>r< justanovili svojo naselbino Cef ina Maria," katera se še ' tako imenuje. Danes je v vsej Ameftu« 862 poljskih katoliških ^v ni j, od teh 815 v Združuj* [držav in 47 v Kanadi. [katoliških župnij imajo v ' žavi Pennsylvania, na*1'1 153. Med mesti pa je ChifJ * tisto, kjer je največ polj? ^ ....... v | (j zupmj, tu jih je namreč ^ --------f Novi zemljevid Jugoslavije ^ 'azdel jen v banovine, u"' >olitične pokrajine Jagodje •dje, je izšel in smo ravno^1 prejeli novo pošiljatev i H ' '.lile imamo zopet v zalogi. Jj onim, ki' so zadnje čase >5 vt(i ?a naročili, ga bodo te ' stj|j rejeli po pošti. Vf>jr —Novi zemljevid je i«1"1^ resanten zlasti za one, k'' 'e H poznajo nove razdelitve N goslavije v banovine. barve tiskan zemljevid t kaže vse to. Kdor ga žel'' ga naj naroči. stanji POŠTNINO 30c, : se narl od Knjigarna Amer. Slovefl11 o 1849 West Cermak j Chicago, ill. ^ 'jj^'