Glas zaveznikov Leto II. St. 213 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 3 lire VPRAŠANJE ODHOŠAJEV NED VELESILAMI Preprečiti treba oddaljevanje Kaj Koče ZSSR TRST, torek 26. februarja 1946 UREDNIŠTVO l Via S. PeJlico 13 . Telefon it 988S4 ln 94448 OGLASI: Cena za milimeter višine (iirlna ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50. finančni ln pravni oglasi I* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societa per la Pubbllctti ln Italla, Trst, vla Silvio Pelllco št 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. UMIK BRITANCEV IZ PERZIJE Teheran, 26. februarja Cez teden dni bodo zadnje britanske čete zapustile perzijsko ozemlje. Njihova evakuacija je v zadnjih 6 mesecih Potekala popolnoma načrtno. Kjer koli so se umaknile, so njihovo mesto prevzele perzijske čete. Po dvodnevnem obisku je Poveljnik britanskih čet v Per-*'ji in Iraku, major R. A. Sa-*°*y, v soboto odpotoval iz Teherana v Bagdad. Pred odhodom je izjavil, da je v Per-, J* samo Se 600 britanskih vojakov, ki pa jih bodo umaknili uo 1. marca. Od tega dne dalje *o bodo čete v Iraku imenovale ^britanske sile Iraka«. Savoryja je sprejel tudi perzijski Sah Mohamed Reza Pahlevi. Savory je poleg tega uradno obiskal perzijskega vojnega ministra generala Ahmanu. »Reuterjevemu« dopisniku je izjavil: »Moj obisk je imel namen, da se poslovim in izrazim perzijski vladi naklonjenost britanske vlade za sode-Fuzijskih Civilnih in vojačkih oblasti med vojno.« BELGIJSKE VOLITVE Bruxelles, 26. februarja ... *ZldLh prl ‘P°krajlnsklh 1 tvah ni dobila jasne večine niti levica niti desnica. Nedeljski vo-livni Izidi jasno napovedujejo na-predovanje katoličanov, ki so do-1 1 nad sto sedežev ved kot pri Predvojnih volitvah. Nespremenjeno je stanje socialistov; liberalci so zgubili, komunisti pa »o povišali svoje zastopstvo od 28 na 58 sedežev. Radijska postaja v Bruxeile-su je včeraj zjutraj sporočila naslednjo razdelitev glasov: katoličani 1.000.000, socialisti 800.000, liberalci 200.000, komunisti 240.000. Končna sestava senata ne bo znana do 7. marca, ko bodo po- S'as°vall o 44 izpraznjenih senatorskih mestih poleg onih, ki so bili pred nedavnim neposreduo izvoljeni. p0„ verjetnih napovedih ne bodo Imeli absolutne večine niti katoličani niti levičarske stranke; zato menijo, da bo prišlo do kompromisa s koalicijsko vlado. Radijska postaja v Bruxelle-8U je sporočila, da so dosegle glavne stranke naslednje Število mandatov: krščansko socialna stranka 344 (1. 1936 227); socialisti 231 (1936-221), «™un,i?li 58 (28), liberalci 53 188). liberalni blok 10. MlTv KAIRU Kairo, 26. februarja tridnevno stavko, s katero so Krožili dijaki v Kairu in demonstracije, ki so Jih priredili proti angleškim oblastem pod geslom »Zapustite Egipt«, so včeraj v zadnjem trenotku preklinili ter preložili na Prihodnji ponedeljek. ■ : • Prebivalstvo mesta Kaira je vče-raJ pokazalo, da se misli podrediti odredbam, ki jih je preteklo noč Izdal ministrski predsednik Sidki Paša. Egiptovski odvetniki so sklenili o-dredtti za danes stavko. Kairska Policija je imela konferenco, :ia ka-WJ? Opravljali o potrebnih u-reda. Za *aRotovitev in vzdržanje LONDON, 26. februarja. — Vodja liberalcev in bivši minister za letalstvo sir Arclilbald Sinclair je v soboto v nekem govoru omenil, da je britanska vlada povabila Stalina, naj.se udeleži slovesnosti, ki bodo v Londonu ob priliki dneva zmage. Dodal je, da sta »o Churchill in Stalin dobro razumela, če bosta imela priložnost, da se ponovno sestaneta, bo to verjetno pripomoglo k trajnejšemu miru. ' 0- Sinclair je dejal, da se svet zaveda, da se Sovjetska zveza m Velika Britanija oddaljujeta druga od druge. Vlada se mora izogniti tej katastrofi ter ponovno ustvariti anglo-sovjetsko pri-v«iifcD0’ razumevanje in spoštovanje, ki je prej vladalo med veuKo Britanijo, Sovjetsko zvezo ter Ameriko ter je velikega pomena ter osnova za mir. Največja nevarnost, ki jo omenjajo v mednarodnih poročilih, je oddaljevanje Sovjetske zveze od njenih medvojnih zaveznikov. Vprašati se moramo, čemu to oddaljevanje? Čemu se je Sovjetska zveza na treh sestankih Varnostnega sveta Izrekla proti britanski zaveznici? Sinclair ugotavlja, da morda zaradi tega, ker Je Bevin branil svojo državo pred obtožbami. , ' . ■ Dodaja, da se Je treba zavedati, da se zgodovina, tradicija, ustava ln življenje Sovjetske zveze zelo razlikuje od Britanije. Sinclair pravi, da morajo Angleži razumeti Sovjete, Sovjeti pa Angleže, predvsem pa morajo Sovjeti razumeti globok^ britansko šel jo po miru In pravici, razumeti britansko moč kot središče velikega Commonweal-tha svobodnih narodov. Nedeljski «Neiv York Times* piše v uvodniku pod naslovom »Kaj hoče Sovjetska zveza?*: »Številno novice nas vsak dan spominjajo glavnih povojnih političnih vprašanj. Gre za to, da bi Zdruaene dršave, Velika Britanija in Kitajska uresničile politiko, ki bi soglašala s Sovjetsko zvezo. V tem pogledu so na razpolago tri teorije: po prvi teoriji naj bi bila sovjetska vlada naslednica caristlčnega imperializma; na podlagi druge teorije je, Stalinov režim mnenja, da svet ne more biti nadalje razdeljen deloma v komuniste, deloma pa v kapitaliste ali socialistične kapitaliste. Nadaljni zgodovinski razvoj bo Sel po poti boja med tema dvema glavnima sistemoma; po tretji teoriji je Sovjetska zveza zaskrbljena zaradi svoje varnosti*. «New York Times* nadaljuje: «Za vsako Izmed teh teorij lahko navedemo tehtne razloge. Dokler pa ne dobimo nasprotnega dokaza, sa bo najbrže treba držati kot pravilne tretje teorije. Velika Britanija in Združene države morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo varnost Sovjetske zveze. To ne pomeni, da morajo odobriti vsak sovjetski predlog. Domnevamo pa lahko, da Sovjetska zveza ne bo stavila nespametnih zahtev, če jo bomo prepričali o mejah naših koncesij in o naši iskreni želji, da živimo z njo v prijateljskih odno-šajlh, kakršni vladajo zdaj. Na obeh straneh moramo pokazati dobro voljo in dobra dfejanja, da preprečimo spopad med tema dvema sistemoma. Brat pokojnega ameriškega politika in Rooseveltovega republikanskega protikandidata Wondelle Willkieja Frcderick je v soboto ‘v nekem svojem govoru Izjavil, da bi morale Združene države takoj predlagati zvezo z Veliko Britanijo, kar bi bil prvi praktični korak za Izključitev vojne. Dejal je: »Ta an-gloameriška federacija ne bi smela biti zaprta zveza, marveč odprta vsakemu narodu, ki bi želel k njej pristopiti*, Na banketu, ki ga je priredil narodni svet združenja za sovjetsko-amertško prijateljstvo V Wash'ng-tonu, je govoril v imenu ameriške armade poslanik Združenih držav v Sovjetski zvezi Bedeli Smith. Prečital Je poslanico načeln"ka glavnega stana ameriške armade generala Elaenhc-vverja, v kateri poveličuje slednji velike uspehe ! Rdeče armade v evropski vojni, V teku svojega govora je Smith povdarll, da Rdeča armada resnično zasluži ameriško občudovanje. »Prepričan sem — je dejal Smith — da ni nič važnejšega za svet in za naši državi kot dejstvo, da ohranila trdni temelj medse.tajnega razumevanja. Obeji si želirrto )e mir ln varnost. Imamo sicer svpjf posebne v*rpostjie zahteve, ra^u« memo ln cenimo t>a tudi želj^ (pd varnosti Sovjetske zveze. PONOVNA ZAHTEVA PROTI TURČIJI Moskva, 26. februarja »Reuter* porota, da je tajnik centralnega komiteja geor-gijske komunistitne stranke K. Charoviani v flanlcu, ki ga je včeraj objavil v listu *Prav-da», potrdil georgijske zahteve po nekaterih obmejnih turških podrotjih. Med drugim je napisal: «Stoletni sen georgijskega ljudstva po zdruHtve vsega georgijskega ozemlja le ni uresniten. Georgijsko javno mnenje vztrajno zahteva, da je treba Georgiji vrniti ozemlja, ki so ji bila iztrgana in ki so zibelka kulture in civilizacije georgijskega ljudstva*. tReuter» pripominja, da so georgijske zahteve do Turlije prvič objavili decembra lanskega leta v obliki pisma dveh georgijskih profesorjev, ki so ga objavili vsi sovjetski listi v času konference zunanjih ministrov. ZARADI ODKLONITVE SOVJETSKE ZVEZE London, 26. februarja Dopisnik lista »London Ob-server« poroča, da je anglo-ameriški preiskovalni odbor za Palestino povabil Žide iz Madžarske, Romunije in Boi garije, naj pridejo zaradi pričevanja na Dnnaj. Poročilo pravi, da je to povabilo posledica dokončne odklonitve Sovjetske zveze, ki se je uprla, da bi komisija obiskala te države. SODNIK JACKSON PRI PAPEŽU Rim, 26. februarja Kot poroča mednarodna poročevalska služba, Je papež Pij XII. dovolil v aoboto zaaebno avdijenco ameriškemu javnemu tožilcu na razpravi proti vojnim zločincem v Niirnbergu Robertu Jacksonu. Avdijenca Je po poročilih trajala 20 minut. Razgovor naj bi bil o dogodkih na razpravi. PAPE2 PIJ XII O POJMU DRŽAVE WASHINGTON, 26. februarja — Včerajšnji *Washington Post» pristala komentar k papeževemu nagovoru v kardinalskem kolegiju. Med drugim pravi: ^Najvažnejša totka nagovora papeža Pija XII. je razlika, ki jo postavlja papež med načelom svobodnega I pristanka ter načelom sile v političnem redu ter njegova obsodba 1 modernega pojmovanja vsemogočne države, ki jo je imenoval imperializem. Rekel je, da se take drlave nujno razvijajo k osredotočevanju vedno večje in vedno strožje uniformiranosti. Naloga države je, da shi&i družbi ter jo ičifi, ne pa da ji gospoduje. Svetovna edinost ne sme sloneti na svetovni policiji, marveč na splošnem priznavanju narave, namena in pravic č.ovekg v konkretni zgodovinski stvarnosti. Samo ve bo zavladala ta moralna edinost, bo mogoč povratek k lokalnim avtonomijam, ter k vladam, ki bodo slonele na soglasju, ne pa na sili ter k obnovi družine kot temeljne celice družbe. Samo tako bo. mogoče svet rešiti pred Levite-tonom, starega testamenta, ki je gospodaril nad vsako stvatjo, ker je hotel vse samo zase*. ; 'flčnočt' je bi( .v konzlstorialni ddotoki sprejem kardinaldv in diplomatov. Navzočih je bilo petdeset kardinalov in vsi diplomati, ki so akredifrani pri Vatikanu. Dekan diplomatskega zbora je nagovoril papeža in se mu- zahvalil za imenovanja kardinalov ter za delo, ki ga je opravljal med vojno. Sveti oče se je zahvalil za poklonitev in izjavil, da vidi v tem ef otoeka za politične zadeve pri vojaškem M-Cu r”1 rsvetu general Cahg Cin cung, komunistični voditelj general mah, Lat’ veleposlanik Zdruienih držav, general George Marshall, jor-vojs;„° zaPečatili združitev kitajskih komunističnh sil s silami narodne UstnTn zdruiitev, ki 1e Posvečena enotna kitajska z obširnim dokumentom, s katerim se vojska, je naredila konec dobi trenja m 1 tve kitajskega vojaškega poveljstva, ki je trajala petnajst let. vtl Podlagi tega sporazuma bodo tri sto ali štiri sto divizij k, so po vsej državi, v osemnajstih mesecih preuredili v dvajset Osredotočena akcija proti Francu Komunisti in sindikati zahtevajo prekinitev Spellman nosi papeževo pismo PARIZ, 26. februarja. — Newyorški nadškof kardinal Spell-man, ki je bil te dni posvečen v kardinala, bo iz Rima t letalom odpotoval v Madrid, kjer se bo sestal z generalom Francom. Predvidevajo, da nosi kardinal s seboj papeževo pismo v zadevi Frančcr.ka železničarska zveza je odredila v znak protesta proti usmrtitvi Cristina Garcie prekinitev železniškega prometa preko španske meje. Včeraj so se sestali v Parizu predstavniki elezničarjev, mornarjev, pristaniških in prevozniških delavcev, i S° r?.z,’l*av,Ja,i ° odnošajih s Španijo. Poročilo, ki so ga izdali od zaKljtičkn sestanka, stavi ju zahtevo po prekinitvi vsega prometa med I ranči jo in Španijo. Na sestanku so zahtevali, naj francoska vlada prekine vre odnošaje s Francovo Španijo. Diplomaski in londonski dopisniki poročajo o usmrtitvi Garcie in tovarišev. Velika Britanija in Francija sta izjavili madridski vladi, dg bodo imela .podobna dejanja težke posledice, monarhije. Akcija, ki jo vodijo komunisti in sindikati za takojšnjo prekinitev diplomatskih in gospodarskih odnošajev s Francom, ne da bi čakali na akcijo britanske in ameriške vlade, je v polnem teku. Uradno glasilo francoske socialistične stranke »Le Popu-laire* je v nedeljskem uvodnem članku napisalo, da bi osredotočena franco3ko-britanska akcija lahko privedla do zloma Francovega režima. »Naši. prijatelji iz laburistične stranke gotovo enako kot mi čutijo nujnost, da je treba tega morilca izgnati iz kroga civiliziranih držav. Naši vladi bi morali takoj doseči sporazum, ker bo Španija le na ta način osvobojena diktatorja*. V petek svečer so nekatere zna- ' nc francoske osebnost objavile manifest, v katerem zahtevajo prekinitev odnošajev s Francovo Španijo, in sicer zaradi usmrtitve Garcie ln tovarišev; Man Vest pravi, da je usmrtitev Garcie »pravo Izzivanje Francije* in nadaljuje: »V Španiji se vedno bolj širi teror; ........- Pod. vrhr,rplade ž>°do organiz.ralLpa načelih zahodne vojaške tehnike Osn')ini Poveljstvom predsednika Cangkaiika. komunist??,?aloffa armad’ ki bodo Hele petdeset nacionalnih m deset Treba 'h divizii’ b0 zagotovitev obrambe republike v vojnem času. 1.200.000 mo' Pr:P°mniti, da so komunisti, katerih redne sile so znašale vojake v d(Utekli teden izjavili, da so pripravljeni organizirati svoje sv°le dtvizjeUct divizij, Kuomintang pa se je obvezal, da bo zmanjšal Najprej , Maksimalnega števila 340 na 90 tod-a strokov~. dol°m’ da bo treba te kadre zmanjšati v šestih mesecih, Podaljšali, kar0?1 Pa 80 spremenili načrt ter so dobo za demobilizacijo civilnem tit>;fen°0 omogočilo večjo zaposttev velikega števila vojakov v ^ heketn n?' • Protisovjetskih sovjetske poročevalske agencije iz Cungkmga d ložujejo krajevne °nstraciiah' ki so iih priretWi kitaiski dijaki, ob-po sovjetski^ °bl(,sti. da so jim prisostvovale. Skdpine demonstrPOr°<:'^ih so bile demonstracije v naprej organizirane. Španijo pred Varnostni svet*. rVpUi ter razdehev?ltav sp mogle v zaščiti policije svobodno nespodobno j «New York Times* poroča, da je Jv,—.,, Protisovjetske letake. Demonstranti so vzklikali »Prekinitev s Francom*. Policija jih je brez incidentov razpršila. Izvršni odbor Bvetovne sindikalne zveze je v nedeljo izdal spomenico, s katero vabi osrednje odbore sindikalnih organizacij vseh držav, da Pr1 svojih vladah zahtevajo prekinitev diplomatskih odnošajev z V kratkem bodo objavili dokumente o njegovi vlogi med vojno. tijonov delavcev 52 narodov. Švicarska sindikalna zveza je V nedeljo na kr.ngresu v Ziirlchu soglasno sprejela predlog proti Fran- svetu ohraniti demokrat jo, dvigajo ogorčen protest in pozivalo vse narode, naj od vlad dosežejo prekinitev odnošajev s Francom. Z baml morajo zahtevati, naj pride Covi Španiji ter izrazila naklonje- vprašanje odnošajev s Francovo nrist sindikalistom in španskim republikancem. Kongresu je prl- lozaj Španije zelo resen. Zaradi velikega pomanjkanja živil stalno narašča inflacija. Delavski razredi so zaradi tega pokazali očitne znake nezadovoljstva. Kljub železnemu totalitarnemu režimu, ki prepoveduje stavke, so se te kljub temu pojavile v Kataloniji. Nevarnost je, da se bodo po vaej državi razširile bele stavke ter akcije pasivnega odpora, ki so dobro organizirane in disciplinirane. Stavke so se začele v tekstilnih tovarnah v Manresi In se razširile na kom■; Poročno se Qeleibo in oH takole: »T« organizirana demonstracija s sou- neme frn ■ ■ rakemit odprrnlšk uru Jouhauz r^d kitajskim h Podvf>ro Majskih, oblasti je povzročila ----------- Prebivalstvom)). sostvoyal kot gosi; glavni tajnik nekatere predilnice v' Barceloni. okoli 500 oseb, HI so pripadale taj-1 francoskega delavskega sveta Leon ' Zdi se, da Jih tajno organizira de- '' Va anarhistična zveza, ki pod-igibanju, demo/iat Iralo pred po-1 Dopisnik lista «New York Ti- : o deluje kljub temu, da so jo I riškim »panskim poslaništvom. I mes* javlja, da je gospodarski po-j razpustili. V četrtek so v Bataviji uradno javili, da so se na severnem Celebesu v Menadu uprle indonezijske č$te, ki so prevzele civilno ln vojsko upravo. Neredov ni bilo. Zaradi tega so internirali vse nizozemsko prebivalstvo. Voditelji upora to javili, da leoo in z vso pozornostjo ravnajo z Nizozemci. Uporniki so maloštevilni. Uprli so se zaradi nezadovoljstva z denarjem in živežem. Posebni britanski odposlanec sir Archibald Clark Kerr je z letalom odpotoval v Surabajo na kratek inšpekcijski obisk. Indonezijski »ministrski predsednik* Sutan Sjahrir se je vrnil v Bata vi jo. Bil je Jogjakarti, kjer je imel razgovore z dr. I. R. Soekarnom, »predsednikom* indonezijske republike. Indonezijsko uradno poročilo pravi, da se bo 28. februarja sestal narodni odbor, ki ga tvori približno 250 krajevnih vodi teijev, ki bo pod Soekarnovim predsedstvom razpravljal o nizozemskih predlogih za bodoči položaj Indonezije. Predhodno se bo s Soekarnom sestal Sutan Sjahrir, ki bo odpotoval v glavni indonezijski stan z vsemi člani vlade. Skupina nacionalističnih voditeljev je zahtevala, naj nizozemske predloge odbijejo. Domačini nezadovoljni Sutan Sjahrir je izjavil »Reuterjevemu* dopisniku, da nizozemski predlogi o ustavi praktično niso zadovoljivi za pobenega Indonezijca. Pred odhodom v osrednjo Javo se bo Sjahrir morebiti sestal S« z britanskim odposlancem sir Clark Kerrom. Ce se bodo pogajanja izjalovila bo Indonezija verjetno zahtevala obisk komisije Združenih narodov. Napetost še vedno ni popustila. V industrijskem področju Bandoen-ga so še vedno boji med Indonezijci in britanskimi oddelki. Tudi neka nizozemska četa se Je spopadla zahodno od Bandoenga z Indonezijci in sicer s skupino mladinske organ zacije »Pamoeda*. Pet nizozemskih vojakov Je padlo, eden je bil ranjen. Nizozemski parlament je imenoval posebno petčlansko komisijo, ki bo v kratkem odpotovala v Nizozemsko Indijo. Komisija bo imela le preiskovalne naloge in ne bo smela dajati izjav ali dovoljevati v teku svojega bivanja na Javi razgovorov. Vršilec dolžne*! generalnega guvernerja Hubertus van Mook, ki se Je Iz Bandoenga vrnil v Batavijo, je optimist. Sestal se je tudi z bri tonskim odposlancem sir Clark Kerrom. Sir Clark Kerr je v nedeljo po svoji vrnitvi iz Surabaje priredil v Bataviji sprejem, katerega se je udeležil tudi Sutan Sjahrir in Hubertus van Mook. Navzoče so bile še tudi druge pomembne osebnosti. Sjahrir je v ponede jek odpotoval v glavni stan dr. Soekama. odkoder se bo si?- Koreja, Sahalin, Kurili Dopisnik «New York Timesa* poroča, da je levičarski tisk na Koreji o javil, da so na severni Koreji ustanovili ljudsko vlado, ki naj bi bila protiutež demokratskemu predstavniškemu svetu, katerega ustanovitev »o Javili nekaj dni prej. Na sestanku zastopnikov petih severnih pokrajin so izvolili svet 25 komunistov, ki je del organizacije, ki ima za program razširitev ustanovljene začasne vlade na vso Korejo. Za predsednika te skupine so izvolili Kirn II Suna, ki ga nazivajo gene rala in voditelja komunistov v Mandžuriji in na sovjetskem zasedbenem področju Koreje. Sestanek se je končal s sovražnimi izjavami proti demokratskemu predstavniškemu svetu, ki so ga označili kot protidemokratičnega in nepredstavniškega. Levičarske skupine, ki jih vodi korejska komunistična stranka, so odklonile soudeležbo v terp svetu. Na južnem delu Koreje, ki Je pod ameriško zasedbo, so uredili vprašanje strank. Stranke morajo biti prijavljene, ne smejo delovati ilegalno ln morajo oddati imena svojih voditeljev ter sporočiti svoj program. Skupine, ki bi kršile ali so že kršile te predpise, bodo razpustili. Predsedništvo Vrhovnega sovjeta je Izdalo odredbo o podržavljanju prometnih sredstev, bank, občinskih in industrijskih družb ter transportnih sredstev na bivših japonskih Kurilskih otokih in na Južnem delu Sahalina, ker Je oboje dobila Sovjetska zveza z jaltskim sporazumom, ki so ga podpisali Stalin, Churchill in Roosevelt. Z nekim nadaljnjim odlokom so določili, da bi tvorili K-’- ’ski otoki in JužnL ael Sahtilfna posebno pokrajino, ki bo priključena Jiabarovekemu okraju (sovjetski predel na Daljnem Vzhodu). MSA REŠITEV «Koroška kronika*, glasilo britanske obveščevalne službe na Koroškem, je objavila pod gornjim naslovom naslednji članek: Kadar se človek potaplja, takrat mu še tako slaba bilka pride prav, da se je oprime in si morda tudi z njeno pomočjo reši življenje. Tako nekako je bilo tudi pri nas na Koroškem in morda je v nekaterih primerih še danes. V težkem boju za narodni ob-stanek smo srečno preživeli nacistično dobo in se vrnili na pot novega svobodnega narodnega življenja. Morda niti sami ne opazimo razlike, ki je nastala po maju lanskega leta, to pa zaradi tega, ker povsod vidimo in še čutimo nacistično zver. Na drugi strani pa zaradi razoča- inuifkuknj’ ki smo Jih v letih dobili, ne moremo verovati v čez noč nastalo naklonjenost do nas. Toda kljub temu ne moremo preko dejstev, ki stoje pred nami. V šoli spet govorimo slovenski, na cesti lahko po slovensko zapojemo, a kar je najpomemb-nejže, bereš slovenski časopis in že v radiu se ti oglaša slovenska beseda. Ali moremo biti spričo tega res črnogledi? Ali ni s temi ugodnostmi, ki so nam dane, prišla (udi dolžnost za nas? Dolžnost mislim v tem, da te dobrine, ki jih nimamo za poklonjene, temveč le za del svoje pravice, tudi gojimo in razvijamo. Mislim, da je dolžnost slehernega Slovenca, da pomaga pri narodni obnovi in da podpira razvoj tega, kar So toliko let zatirali in preganjali. Gotovo ni pretirano, če zapišemo še to: da bomo toliko veljali in toliko dobili, kolikor bomo zmogli in znali sprejeti in ohranjati! Popolnoma zgrešeno je torej, če mislimo, da bomo uspeh dosegli z bojkotom vsega, kar nam danes vračajo in z zanemarjanjem tega, kar bi lahko gojili in razvijali. Umestna je kritika prav res in morda še zelo potrebna. Toda dokler sami nismo pokazali, kako je treba delati in z delom dosegli tudi določene uspehi*, toliko časa pač ne bo nihče resno gledal na naše kritiziranje in zabavljanje. Zato skrbimo za to, da se bomo pokazali res do-rastli velikim časom, v katerih živimo in pokažimo z delom, da nam ni treba ničesar prositi, ker je v nas samih dovolj moči in vol je za resno delo. V delu torej, pa tudi v sodelovanju s tistimi, s katerimi smo v neposredrtem stiku, je naša rešitev. Tudi mi moramo končno spoznat), da ni pri nas središče sveta, okoli katerega se vse vrti, temveč da smo le majhen košček skupnosti, ki samega sebe ne more preživeti. PRELOŽITEV VOLITEV V ROMUNIJI London, 26. februarja Britanska radijska postaja javlja, da je ministrski predsednic Groza včeraj izjavil, da bodo verjetno volitve, ki so že bile določne za konec marca, preložili do pr'hotlnjega poletja. ZADNJE VESTI Novozelandski ministrski predsednik Peter Fraser prispel v Mashington, kjer bo razpravljaj z Bymesom o pacifiških vprašanjih. Mnenja je, da treba skleniti mirovno pogodbo z Japonsko v začetku drugega leta. Glede Nemčije misli, da ji ni pametno odvzeti 4seh industrijskih naprav, ker Li padla v breme drugih narodov. Na Kitajskem se nadaljujejo dijaške demonstracije, ki zahtevajo umik Sovjetov iz Mandžurije. Gencralisim Cangkaj-«ek pozval dijake, naj se pomirijo. Dosedanji komisariat za obrambo, ki mn načeloval ge-neraiisim Stalin, so preimenovali v komisariat za oborožene sile. V Sovjetski zvezi naznanili, da bodo znižali cene živil in dragega blaga do 60'L Varšavski radio javil, da so se pogajanja med kmetsko stranko, ki ji načeluje podpredsednik vlade Mikolajczyk, in dragimi vladnimi strankami za skupni nastop pri volitvah razbila. Ostale stranke zahtevale, de bi šle vse stranke z eno samo listo na volitve. Pri tem zatrjujejo, da jo Mikoiajrzyk zahteval preveč poslanskih mest za svojo stranko. Stran 2 ===== GLAS ZAVEZNIKOV 26. februarja 1946 NURNBERG Pobijanje malarije Niimberg, 26. februarja Sovjetski državni tožilec Ragin-skl Je označil Nemčijo kot »gnezdo tatov*, ker so pobrali v»e dragocenosti, kamor koli so prilil. Ia Prage »o odnesli dragulje ln krone čeških kraljev. Posebno pozorni •o bili pri čltanju tega dela obtožnice Odrlng, Joachlm von Ribbentrop, Alfred Rosenberg in Hana Frank. V Harkovu so Nemci uporabili dragocene knjige vseučlliške knjižnice, da bi utrdili blatno cesto m svoje tanke. Tudi hiše Čajkovskega, Čehova ki Rlm«ky Konsa-kova so oplenili. Pri njihovem umiku so posebno izvežbani oddelki uničevali vasi in mesta, lz katerih so se umikali. Neki Hitlerjev ukaz dokazuje, da bi ne sprejeli predaje Leningrada ln Moskve, četudi bi se hoteli predati brez boja, ampak bi zahtevali, da jih uničijo. Kot razlog navaja, da bi v nasprotnem primeru postale nemške čete žrtve skritih bomb in peklenskih strojev. Hans Frank Je izjavil, da »Je sežiganje prebivalcev v hišah najbolj uspešno sredstvo, da jim preprečijo pobeg*. V Jugoslaviji so v neki vasi Skula obesili 80 komunistov kot maačeva-r.e za napad na neko nemško vo-jj.Tko kolono. Predvajali so film o popolnoma uničeni Češki vasi Ll-dlce, kjer so predstavili tudi edina preostala živa bitja: kokoš, psa ln zajca. Film kaže smejoče se nem-čke častnike, ko gledajo kadeč as razvaline. Upravitelj muzeja umetnin Ermitage v Leningradu je podal sliko uničenja v tej umetniški zbirki. NUmberiko sodlSče je objavilo, da je lord Hallfax odgovoril na nekatera vprašanja obrambe. Te odgovore bodo .predložili na Goe-ringovo zahtevo. Obramba Je objavila imena prič ln seznam listin, ki jih misli predložiti. , Sir Davlnd Martvell Fyfe je nave-det v Imenu obtožbe važne ugovore zaradi sprejema nekaterih listin, ki vsebujejo govore in pisma politikov. Med temi listinami je tudi knjiga Wlnstona Churchilla ter podrobnosti o pogodbah ln listinah nemškega zunanjega ministrstva ki Jih hoče obramba predložiti so-diiČu. Fyf« je lsjavil, da se zdi, da skuša obramba dokazati, da so tudi drugi narodi prekrllll mednarodne zakone. To Je popolnoma nepomembno. Čeprav bi bl'o res. bi to ne predstavljali) opravičila ln bi bilo neanosno, če bi moralo sodišče raziskovati vsako trditev, da ta ali oni ni spoštoval mednarodnih konvencij. Goerlngovi zagovorniki so hoteli .poklicati generala Kurta Študenta, ki Je zdaj zaprt v Angliji in fetdmariala Alberta Keeselringa, ki Je zdaj v zaporih v NUrnbergu, da bi spodbijali zaveznike obtožbe o bombardiranju Rotterdama. Med pričami, ki jih je zahteval Hers, j« tudi njegov zasebni tajnik, ki je v NUmbergu In bi lahko podal izpoved o Hessovlh pripravah aa njegov polst v Veliko Britanijo. Nadaljnje zahteve bo obramba predložila dane«. Predvidevajo, da “bodo sovjetski tožitelji predložili la teden svojo obtožnico in da bo obramba lahko pričela svoje zagovore že 4. marca, namesto teden kesnejs. Vlom v mehanično delavnico Štirinajatkrat predkaznovani vlomilec obsojen na 6 let In 7 mesecev zapora prgjck za unICmmnje mrvcsa uporabljajo tildi Ma pobijanje malarije. BHka kaže RAF letalo t D ako ta*, M streza nad Singapurom omenjeni prat ek, da bi pokončal motorične komarje. Wilhelm Furtwaengler odlični nemški dirigent na črni listi V nemških umetniških krogih je vzbujala v zadnjih mesecih veliko razburjenja razprava o bodoči u-metnički ueodi znamenitega nemškega dirigenta Wilhelma Furt-waeng!erja. Bil je pred nastopom Hitlerja nasprotnik nacizma, toda ko je uvidel, da »e je nacistični to- talitaristični reč im zasidral, Je po vzoru tolikih svojih kulturnih to-varijov obrnil plašč po vetru ter začel peti hvalnice nasllniakemu režimu, ki se je posluževal njegovega imena med drugim tudi za kritje svojih zločinskih del. Bil je tako vzornik tudi čtovllnlh današnjih kulturnikov; ki so »e odločili kot »Pesnik* tuliti s volkovi, Bede pri topil peči Je pel, da «ae bodo skozi zimo pretullli*. Danes nekateri Izmed njih »berejo, berejo... pa ne razumejo*. IZ JUGOSLAVIJE Za dvig proizvodnje so sindikalne organizacije v Bitoljn pozvale delavce na prvomajsko tekmovanje. Priganjanja za dvig proizvodnje naj bi se udcleiili delavoi tobačne industrije v Prilepu, Velesu t» SkopVju. Darovali naj bi zaslužek enega dne tudi komunistični stranki. Podružnica mlinskih delavcev hoče prekoračiti predvojno proizvodnjo, očistiti stroje, popraviti kopališče, delati dan v kprist komunistične stranke, očistiti kilometer kanala za ohlajevanje vode za motorje in popraviti streho strojnega oddelka. Telefonski uslužbenci bodo tekmovali v popravljanju mrc-te, zbiranju starega materiala in zgraditvi velecentrale rta 50 Številk. Ključavničarji bodo uredili bitolj-ski vodovod. Prosvetni delavci bodo Sirili pismenost. Gradbena podrul-niča bo gradila mostove in delala dan ea komunistično stranko. O-stale podružnice bodo tekmovale v boju za Spekulacijo in delale za obnovo. V Kolalinu so ustanovili kolektivne delavnice za čevljarje, krojače, briuo* ln mizarje. Doslej je imela najboljše uspehe čevljarska delavnica. Zdrulehe države so po izjavi tiskarja Gavriloviča, glavnega konzula v Now Yorku, poklonile Jugoslaviji 5 steklenic pancilina, ki vsebujejo 500 milijonov enot. IZ SLOVENIJE Dopisnik »Slov. poročevalca* iz Ajdovščine Javlja, da obnova Jeane industrije v področju B živahno napreduje. Obrati lesne lnduetrije, ki so že v pogonu, so dosegli približno 80% predvojne proizvodnje. Mizarska industrija oskrbuje s pisarniško opremo »ote la urade različnih podjetij v področju A. Zadnje čase so močno povečali Izdelavo zabojev, ki jih odpošiljajo na Revo, v Trst In Rovinj. V preteklem letu so žage sežagalc S2.000 kub, m. lesa. Tekstilna industrija v Sloveniji se na vso moč trudi, da bi Čimbolj dvignila proizvodnjo, ker je ča vedno zelo občutno pomanjkanje tekstilnih izdelkov. Ljubljanski Časopisi pišejo, da so vprašanje moralne podpore za dvig proizvodnje že rcvRli, da pa Je slabše vprašanje materialne podpore. Iz tujine to dobili veliko količino surovin, vendar jih primanjkuje za to leto nad 4 milijone kg. Ce *>• bodo dobili novih »urovln, bo na koncu leta ostalo okrog 8000 delavcev brv* dela. Za rešitev vprašanja pomanj-konja surovin ao določili, da bodo od 18. marca do 15. junija izvedli zbiranje tekstilnih odpadkov, za katero bodo priredili med vsemi Sloji kar največjo propsgando. Med prebivaloe obrobnih ljubljanskih vasi, 86 po številu, so razdelili 40 ha črne barjanske zemlje, ki so jo odvzeli ljubljanskim gostil* rilčarjem, trgovcem ln obrtnikom. Razlaščenci so ss razlastitvi upirali • trditvami, da zemlje niso kupili z dohodki obrti, ampak z dohodki kmetskega dela. Interesenti pa so Jim odgovarjali, da kljub nepretrganemu napornemu delu niso mogli kupiti niti najmanjše krpe zemilj* ter da sprehajanje po polju ln priganjanje drugih k delu te ne pomeni, da kdo sem obdeluje zemljo. Okrožno ljudsko sodišče V Ljubljani je Izreklo pod predsedstvom sodnika Barič*vida proti skupini Mlhajlovičevth pristašev naslednje sodbe: odvetnik dr. Ernest Kalan, 14 let odvzema svobode s prls, dolom in 10 let izguba drž. pravic, inž. Bogdan Frltno 8 let odvzema svoboda • prls. delom ln, 6 let ia- gube dri. pravic, dr. Jože Pučnik ter Inšpektor pivovarne Union Etbin Bcžfk vsak na 3 leta odvzema svobode s prls. delom in 3 ltta lzgulbe drž. pravic, uradnik PH PavSl Borštnik 6 let odvzema svobode s prls. delom 1« 5 let. izgube drž. pravic, trg. pomočnik Zdravko Deleja 4 leta odvzema svobode s prta. delom ln 3 lita izgub« drž. pravic, trgovec in’. Josip Rus tja, 3 leta odvzema svobode s pris. delom ln 3 leta Izgub« dr*, pravic, novinar Oktavij Cek 5 let odvzema svobode s prls. delom in 5 let Izgube dri. pravic. Postopek proti Inž. Ladu Khamu »o Izločili; skladiščnika Filipa Kosca ao oprostili. Delno oproščeni ln delno amnestl. rani so bili Karel Denlč, akademik, trg. pomočnik Oton Frelih ln odvetnik Rudolf Zorc; v celoti so bili amnestlranl gradbeni tehnik Stane Pirc, sodnik Rsjko Lederhas In novinar Božo Rcrt čnik. Zavezniška zasedba Nemčije- je takSnemu kulturniku, kot je Wil-helm Funvaengler, prekrjžala račune. Sef obveščevalnega ln nadzorstvenega odseka ameriške zasedbene vojske, general Robert A. MoGure, j« izjavil, da j* 1* zasliševanja VVilheima Furtwaenglerja razvidno, da jo na nekem razgovoru s propagandnim ministrom Joocčom Ooebbclaom povsem opustil svoje protlnaclstično stališče. Ko se je Furtivaenglerju končno posrečilo dobiti pristanek za ta razgovor, za kar se Je trudil dolgo časa, je pristal na to, da se bo Javno opravičil Adolfu Hit-erju. Pozneje je leta 1935 tudi objavil izjavo, da prizna Adolfa Hitlerja kot edino merodajno oblast na nemškem u-metnlškem polji). Bil je prisoten na različnih nacističnih manifestacijah; vodil je koncerte, katerih dobiček je sel za •nacistično akcijo za zimsko pomoč, pri kateri so sodelovali tudi visoki naoletični voditelji. Večno vlogo J« igral kot pooblaščenec nacistične stranke na nacističnem zborovanju 1937 v Nilrn-tergu, Lota. 1942 je dirigiral na Češkoslovaškem koncert v proslavo obletnice Hitlerjevega rojstnega dno. Potoval je tudi v tujino in imel pod pokroviteljstvom ministra Goebbelsa v nevtralnih ln zasedbenih državah vrsto koncertov. Zaupanje visokih nacističnih voditeljev si je obdržal do njih padca. Takšni visoki kulturniki, ki svoje sposobnosti prodajajo nasilnikom, najdejo tudi mnogo zagovornikov. Tako je tudi Wllh«lm Furtnraen-gler nase! zagovornik* med drugimi tudi v berlinskem županu, v predsedniku akademije znanosti ln mnogih drugih glasbenikih, umetnikih in znanstvenikih. Toda zavezniške zasedbene oblasti so odločile drugače. Kljub vsem prlprošnikom Wilheim Furtwaen-gler ne sme nastopiti na nsmčkih koncertih. Do drugačnega sklepa pa j* prišla avstrijska komisija, ki je preiskovala njegovo obnašanje. Povabila ga je, naj vodi v Avstriji brez odobritve savezničitih oblaati koncerte. Ni je pri tem motilo, da je bil Furtvvaengler Član nacističnega pruskega državnega sveta ta podpredsednik zbornica za glasbo v Reichu. Wilheim Furtvvaengler je zdaj v Avstriji, potem ko so ga pregnal pretekli messe lz Švice, kamor se je zatekel po padcu nacističnega režima v Nemčiji. Wil-helm Furtvvaengler je naredil prošnjo za potovanje v Združene držaje, toda ameriške oblasti.#« mu prošnjo odbila. . ,v »•- g $ $ f V tej zvezi prihaja zanimivo poročilo o prošnji, katero je vlolil sin znamenitega nemškega pianista Ernesta Hanfstaengela, da bi dovolili slavnemu, pianistu potovanje v Združene države, namesto da bi ga poslali nasaj v Nemčijo, od koder jo pobegnil 1937, četudi jo bk od vsega sačetka navduč n ln zvoot pristaš ter podpornik Hitlerjevega gtbanja. Kot vzrok je navedel mladi Hanfstaengej, ki je služil kot vojak v ameriški vojski, da bi njegovega očeta po vrnitvi v Nemčijo mogel ubiti kakšen nacist alt »nemški nacionalist*. Pianist Hanf-Btaengel je dot# pr] svojih ameriških prijateljih zagotovilo, da mu bodo nudili veo potrebno pomoč, da bi tako olajaa'1 njegov prihod v Združen« države. Pred rednim porotnim sodiščem js bil* včeraj razprava proti Mar-oellu Crassu, sinu pokojnega Franca, zaradi ropa ln poškodb. Ta razprava in obsodba, ki je že petnajsta v njegovem bogatem pustolovskem Življenju, Je doslej naj-večja v njegovem na zločinih bogatem življenju. Električni zvonec, ki ga je Alberto Bordon umetno namestil v svoji delavnici za kolesa, ga je proti polnoči 12, septembra preteklega let« zbudil is spanja ter ga vrgel iz postelje. Stekel Je napol oblečen v svojo trgovino, da bi so prepričal, če ni postal žrtev y>a. Ko je videl, da so vhodna vrata vlomljena, je stopil v delavnico, kjer je privil električno stikalo. Znašel se je pred dvema roparjema, ki sta ogledovala njegovo kolo. Oba zlikovca sta Mia ob pogledu ne lastnika, ki je imel veliko kladivo v roki, tako »medena ln preplašena, da sta prosila usmiljenja ter zagotovila, da bosta poravnala Škodo, ki sta jo naredila. Bordon Je dejal, da ne bo nobenemu nič hudega naredil, toda zahteval je od obeh osebne Izkaznice, katere Je nameraval Izročiti policiji. Čeprav je eden Izmed obeh sle-keterega ni boi je »poanti, šepal, je bil vendar tako uren, da se mu je posrečilo uiti, medtem ko se j« Greleo, ko ni imel drugega izhoda, zagnal proti Bordonu, da bi ušel. Četudi Je Craseo udaril Bordona a železnim predmetom po glavi in roki, se je Bordon vendar uspešno 10 odločno branil, da je bil Craseo Po nekaj trenutkih laven boja zarodi ran, lei jih je dobil. Javni tožilec Je prikazal obtožen-čevo krivdo ter J« omenil njegovih prejšnjih štirinajst kazni za različna dejanja. Javni tožile« je zahteve! za obtožene* 7 let ln 4 mtee-ee sapora ter 10.000 lir denarne kazni. Branilec je skušal olajšati ddgo-vomoet svojega varovanca ter naglasil, da je Mi Craiso zaradi spopada z Bordonom dva meseca v bolnici,’, ker J« lmtl »lomljena Č iri rebra. Sodišča ga Ja spoznalo za krivega ter ga obsodilo ne 6 lst, 7 mesecev ln 20 dni zapora ter na plač‘16 10,500 Pr, na orapoved izvrševanji Jftvn* službe ter na plačilo sodnih streč,tov. GORICA -j' V pril Nova razstava »Centru »a obvestila* so od-novo razstavo, ki prikazuje pridobivanj« premoga v Veliki Britaniji. Premog je prvovrstni vir za pogonsko silo ln življenjsko važni činitelj v svetovni obnovi. V angleškem parlamentu razpravljajo o pcdrlavljenju britanske premogovne industrij«, kar povzroča, da J« premog predmet znatnega zanimanja danr./nje dob«. Razstava kaže, kako pod zemljo kopljejo premog Čiščenje svobodni! poklicev Sestanku komlelje za čičeenje prostih poklicev J« včeraj popoldne predsedoval dr. Komavec. Komisija je Sprejela pritožbo žl-vino»dr*vnlka Pietra Sundera lz Lonsar.* proti predvideni dvomesečni prepovedi izvrševanja pokll-ea. Od štirih mesecev na dva J* zhižala prepoved izvrševanja poklica I.vlnozdravnlku Guidu Mas- Posest vojaških predmetov Ugotovitev imena ugrabljenega v ulici Miramar Ugotovili So Ime ene izmed oseb, katere So ligranill v že znanih o!tČrnostih v ulici Mlrairare. Ort zn dr. Albina Smajd*, ki J« stanoval v ulici Miramare, v bližini mesta, kjer so ga ugrabili. Poizvedbe so pokazale, da s« je ugrabljeni dr. Albin Smajd na dan ugrabitve nahajal v kavami Nazionale do 18. ure, nakar se je napotil v bar Cat-taruzza v družbi svojega tudi u-grabljenega tovariša. Dr. Smajd je bil v Trstu samo nekaj dni in Je rekel svojim znancem, da namerava zapustiti meeto čimprej, ker je opazil, da ga zasledujejo. Ukradeni avtomobil Dober tov zavezn. po’.lc!]e Pred najvišjim zavezniškim vojaškim sodiščem so se zagovarjali Wllly Muerer, Bruno Verita, Giuseppe Barillato in Antonio Martinci, ki so obtoženi, da so zlorabili 3 tonski kamion znamk« «Dodge», last zavezniških sil. Stvar se Je zgodila pred 3 meseci. Willy je bil, kakor j« sam izpovedal, pooblaščen od nekega Basilia, da najde kupca za te-vomi avto znamke «Dodge», k^ je bil cenjen na okoli poi milijona. Res je našel kupca i v osebi Mertin-cija. Willy se Je tudi obvezal, da poišče šoferja in zato poklical Baril-lara, ki Pft potem, ko je izrazil mnenje, da ne bo rrogci voditi avtomobila, našel šoferja Verita, Popoldne 26. novembra je vozil «Dodgc», na ka.erem sta bila Verita m Bariiiaro, proti Opčinam, vmes je prišla policija, ki je morala izstreliti nekaj strelov, da Je avto u-stavlla. Medtem, ko so Berillara nemudoma aretirali, je verita pobegnil, vendar so ga aretirali nekaj dni pozneje skupno z Martinci jem in Mtiererjem. Zadnji je trenotno na začasni svobodi. Basilio je na begu. Razpravo so po zaslišanju nekaterih prič preložili. Prepoved iz^uSHiuja odpadna vodo z ladij Pristaniško poveljstvo sporoča, da Je strogo prepovedano ladjam, katere uporabljajo »a pogon vnetljive tekočine ali prevažajo olje iztovar-Jatt v pristanišču vnetljive odpadne vode, ki svebujejo tekočine in olja. Takšne odpadne vodo Je treba spuščati iz ladij na visokem morju, zadosti daleč od prlstaniSk h naprav in obrežja. Koncert GpOzetjamo na nocojšnji klavirski koncert slovenskega glasbenika Antona Trosta. Koncert bo od U. uri v dvorom Ridotte dei Verdi. Na sporedu ao izbrana dela iz svetovnega klavirskega rapertorja. Preožtlev zborovanja trgovcev Zborovanje trgovcev na drobno Vse civiliste opozarjajo, da je posest vseh ameriških vojačkih predmetov, kot orožja, streliva, obleke ati hrane, ako ne morejo predložiti zadostnega do'roza, da ao jih na zakonit način dobili, nezakonita. Policija in vojaške oblaati izvajajo od časa d® načrtne racij« ter bodo zaplenile takšne predmete ali opre- mo, Id jo bodo našle v posesti civilistov In bodo krivce aretirale; Za dokaz zakonite posesti takih predmetov, kot hrana ali obleka, mora služiti podpisano potrdilo, ki ga je treba dobiti istočasno s predmeti od vojaškega lastnika in takšno potrdilo je treba prijaviti domači policiji. Službi božja za katolike 8?. d vizije Gorlik. nadSkof je v cerkvi Sv. Krila daroval v nedetjo mašo M a-.mtriske vojake katoliške vere, ki siultjo pri tukajšnji H. diviziji. Prt peti crali je sodeloval cerkveni pevski zbor, kateremu so pomagali nekateri vojaiki pevci. Po evangeliju je spregovorit v angleščini o prispodobi svetopisemskega sejalca. 05 zaključku je prosil božjega blagoslova za vojake, njihove rodbne in njih domovino. Po mali je nadškof birntal dva člana ameriške vojikt, katerima so bili ta botre njihovi vojaSkl tovarli. Opozorilo invalidom Gorički ode*k Bdnitsnja vojnih Invalidov Javlja, naj m vel patrioti j« panirani brez razlike, ki imajo »aradl počkodb ali nesposobnosti, ki so posledica službe v osvobodilni vojski, pravico ali domnevne naroke na vojno penzljo. obrnejo na tajni&tvo Združenja v ulici Dante, 10, kjer bodo prejeli zadevna pojasnila. prehrana Omilitev olMovanla vojaških zabavišč Nobena lenska oseba, četudi bi bila v iprtmttvu vojakov, po 15. marcu ne bo smela priti na hifaSkrSno vojaško prireditev na gbrtikem področju, kakor na primer V oficirski klub, v Enlistid Men’S Club, Športni center, gledclUče Verdi itd., ako ne bo imela dovoljenja, ki ga bo izdajal pri S5. diviziji Stotnik M. G. Summers pri posebni sluSbi. Vie Sčntke, ki hočejo dobili dovoljenje, J morajo prijaviti Svoja imena naj-zo preložili, z današnjega dne na | kasneje do S. marca v uradu na Jetri, dnž 27. t. m. ob 19. url. | ulici Della DOne. Sopral sporoča, da bodo od 1. marca «pooblcu*č*m prodajalci kruha* po odloku Združenja trgovcev naslednje pekarne: Er. Ta-mi, ulica Roosevelt, 24; Gorieka pekarna, ulic* Morollt 43; pekarn* Ton št Eug., ulica Carduccl 10, ln pekarn* Azseno Gaetano, LoCnlk. »rdrtiga obveios, da bo zaključila prodajo na redne n*, kasnlee neprck icno 5. marca. Naslednja prodaja brez nakaznic bo začela 10. marca. Narok na to delitev imajo stari ln novi člani, ki bodo do 5, marca vplačali dolžne prispevke. Razdeljevanje tobaka. Za tekoči taden od 25. t. m. do 2. marca bodo cebM potrošniki po 20 cigaret Macedonla ln po dve cigari. LAŽNI POLICISTI in ljubitelji znamk V stanovanju rodbine SCtpianac so se pojavili 11. januarja ob 13.30 uri trije neznanci, od katerih je bil eden oblečen v kroj povelje Julijske krajine. Rekli so, da imajo nalog IzvrSiti hišno preiskavo, ti Pojasnitev tatvine Zaprli to Antona Malus«, Edmon-da BMcarola, Giuseppe, vechiets, in Darija Zarjoveli* zaradi tatvin«, katero to izvršni v noči na 16. Januar v garaži tvrdke Trltta v ulici Bosoo 3. Nepridipravi so se polastili dveh kompletnih avtomobilskih kolos, precejšnje količine nadomestnih delov, nekej zabojev «Cognaca» in drugih predmetov v skupni vrednosti pol milijona ur. Posrečilo se jim je neopaženo zapustiti garažo in blago razprodati. Policiji pa zo j« posrečilo spraviti jih pod ključ ln najti znaten del ukradenega blaga. PREHRANA Delitev marmelade, »epral obvešča, da bodo delili od 27. t. m. do vključno 3. marca vsem imetnikom živilskih nakaznic ža mesto Trst po 100 gr marmelade znamk« »Alabard** proti odrezkom Živilske nakaznice št. 22 ln 24 za meoeo november-februar. Cena 130 Ur za k g. Opozorilo bolnikom, v zvezi a obvestilom z dne 23. t, m. O dodatnem obroku konzerviranih rib tistim, iti so upravičtni n« dodatni obrok mesa za dobo 21. do 2Š. t. m., morejo pooblaščeni prodajalci, v kolikor ao izčrpali zaloge konzerviranih rib, izdati upravičencem 280 gr konzerviranih jajo v, prahu. Ona 456 Ur aa kg. Konec razdeljevanj* 28. t. m. Cen* piškotov. V zv«zl z objavo o delitvi piškotov poročajo, da j« črna 80,— lir. Vsi trgovci naj predajo Mestcmu prehranjevalnemu uradu odrezke 1.8 testenine (nakaznice št. XIII-XIV), ki se nanašajo na zakuh«. »o prevrnili vse stanovanje, so še polastili albuma znamk, katerih vrednost cen jo na 200 tisoč lit. Ko to končali s preiskavo so povabili gospoda in gospo Sapianac, naj /Im sledita na policijo. Ko so prišli na ulico, so jih pos-dili v «jeep». Ko pa sta opazila, da potovanje z jee-pom traja mnogo več, kot pa bi bilo upravičeno pričakovali, l« je Sa-pianec skušal osvoboditi in skočiti ■Z avtomobila. Neznanci So takoj u-porabili proti njemu orotje. Krogla pa ga je na sre?o samo neznatno ranita. Nato so odvzeli lent vse predmete, ki so predstavljali kakšno vrednost so ustavili sjeepn na polju ter postavili moia in leno na odprto cesto. Ukazali sO jkm. naj se n« obračata, če nočete, da jih ubijejo. Neki angleški avtomobil jih je pozneje odpeljal nazaj v mesto. Ko je policija izvedela za drzen podvig, te je takoj dala na delo. eUšteča policija* je a odlčno izvedeno akčijo kmalu pozaprla dal zločincev, medtem ko je odkrita tudi vso ostalo drulbo: aretirala je Julija Kemellč.a, Aurelia Gregorattije, Libije Pippana, Bruna Mazzeija in Niveša Canzanija, ki so obtoietu oboroženega napada, ropa in posesti oroija. Državnemu pravdniltvu so poleg tega prijavili na begu te nahajajoče zločince: llljo Babiču, nekdanjega stražnika v Milju, Darija Brdnlja in Maria Toffaninija. PULJ SLADKOR IN TESTENINE ZA DELAVCE Razdeljevanje testenin in sladkorja papeževe misije za delavce začne 27. t. m. Vsak delavec lažje, srednje in težke kategorije bo dobil po 1 kg testenin in 100 gr sladkorja. Prodaja proti odrezku it. 14 za testen ne ln it. 16 za sladkor. Cena 38 lir za testenine in 93 lir za Sladkor. Zaključek razdeljevanja 15. marec. NABAVA NOVIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC Rok za dvig novih živilskih nakaznic se bo končal nepreklicno 28. t. m. Ob prevzemu je treba predložiti stare živilske nakaznice vse družine in osebne izkaznice vseh članov, ki so prekoračili 18. leto. Uradne ure od 8.15 do 12 00 in od 18.00 do 18 Hrt. prebelezba ŽIVILSKIH NAKAZNIC Podaljšali ec predbeleibo Kvil. •kih nakaznic do konca mesec*. Trgovci bodo morali izročiti phehranjevalnemu uradu »sezname svojih odjemalcev ter odrezke predleibe do 1. marce, DODATNE 2IV1LRKE nakaznice Družbe, tvrdke in rokodelci, ki eo Le vložili predpisane prijave, naj dvignejo pri podružnici Prehranjevalnega urada v osrednji tržnici dodatne živilske nakaznic« za delavce, ki so zaposleni pri teikih, najuLjih In nevarnih delih. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Jzdaja A. I. S. RADIO liZVODI ICE CREAM POVVDER Najboljša sladoledna mešanica — Ne potrebujete mleka, sladkorja ln jajc — Proizvod ni avtarkičen GELOCIMAC NEUTRO osnov* ■* izdelovanje vseh vrst sladoleda , CIMAC - MILANO Uradi: ul. Monteverdi št.18 Tel. 21.643 Laboratorij m skladišče: ui, Casteimomm« 7 - Tel. 28.758 siju. Komisija Je preklicala dvomesečno prepoved izvrševanja poklica zdravniku Accardu Palumbu iz Gorice. Končino ao razpravljali o pritožbi zdravnika Carla Avoga-dra, ki se Je pritožil aaradl prisojena mu prepovedi izvrševanja poklica. Komisija J e preučila priziv ln mu zmanjšala prepoved od enega leta na osem mesecev. I Ameriške odeje za goritke bolnišnice Zavezniška voJaUta uprava Je poklonil* 100 ameriških vojaških odej gariskt bolnišnici z* duševno bolne in 300 odej ohrllni splošni bolnišnici. [Divina prijava Združenje obrtnikov za goriiko področje javlja vsem svojim članom, da morajo do 28. t. m. prijaviti pri registrskem uradu v Gorici višino dohodkov za leto 1946 za odmero dohodu lnekrt* davka (Im posta generale su)l' Kn-trata). Združenje Ima v svoji pisarni Ulic«. Rismondo 8 »a svoje člane posebne prijavne obrazca Žr:«v nesrečo Pred desetimi dnevi je komaj dvajset meeecev stara Gabrijela Gi-gllo ln Zagrada, ulica Dante 52, tako nesrečno padla, da si je prebila lobanjo ln dobila več zunanjih poškodb po vrhu glava Njeno stanje se je 1* dneva v dan slabšalo ln starši so se odločili, da Jo prepeljejo v goriiko bokniinico. Toda vsa zdravniška skrb Je bila zaman ln otrok je v soboto zvečer umrl. iv čl 'e t v po * Nesreča pri tekmi Nesrečen dan Je Imel v nedeljo 21 letni nogometa* Varvasol, eta-nujoč v ulici Torrian! 21. Pri živahni nogometni tekmi je padel, toda to ni bilo vse. Neki drugi igralec se j« v diru spot«knil vanj ta z vso svojo težo padel na Vsrvaso-la, katerega ao morali prepeljati v tolnlsnlco. Zdravniki so ugotovili zlom dean« noge in razne zunanje poškodbe. fit, Pri fr :oi Hitra pomol Zdravniško pomoč so včeraj iskali na sanitetni postaji bolnišnice: Vlrglllo Menon zaradi poškodb po hrbtu ta desni roki, ki jih Je dobil pri delu in Renato Todoro, ki «1 je ranil deenl sredine« z zarjavelim seMjem- — im POl I rol Ml) Z tbc fo{ ne taj ( id? >0! le. ( Z »o? v i »se Breda, 27. februarju 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.80 Ital. vesti; 7.65 pestra jutranja glasba; 11.30 simfonična glasba; 12 orkester »Cetra* pod vodstvom dirigenta Mojetta; 12.30 predavanje v sloveničlni; 12.45 slov. vesti; 13 ital, vesti; 18.15 reprodu- OD ; lili pr< fc( Soc lav dlrana glasba; 13.30 pesmi in me-.***»•);_ u Predavanje v italijanščini; 14.15 17 prenos iz Vidma; 18 godalni orkester; 18,30 Julijski sindikati; 19 vojaška ura (slov.); 19.30 Ogrinec: ‘nje j« mej*?», igra v slov.); 20 »"»V. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 Plrima glasba; 21 radijski akech; -J.20 stari album; 22 Beethovnovi kvarteti; 22,80 pustolovska radijska Igra; 23 slov. vesti; 28.15 ital. vesti: 43 26 nočno zabavišče. i ■av ti ttr brs dri 'PC ko ro *ei »t up Uo >ri Pri okrožnem sodišču v Ljubljani »O pod obtožbo sodelovanja c oku-l pttftrjem, ovajanja in «rgant*u**nja | odpora proti OF razpisali razprave proti naslednjim obtožencem: Zu-par-dlč Karti lz Kašlja, Podgornik Ana lz Pianine, Rihard Ivan It Ljubljane, Voanjak Jo,’? iz Mojstrana. Vraber Maks, dr. Karel Capuder, Vider Josip, dr. Lovrenčič Jože, Triplat Elza, vsi iz Ljubljane, Brecelj Ivanka iz L!voj ln Leben lč-nlk Jo*c In toga pri KrtuJnjl. Denarni zavod Slovenije j« objavil svojo bilanoo z dne 31. decembra 1945. Celotna bilančna vsota je dosegla ob koncu leta 051 milijonov din. Dohodki so znes',1 6.8 milijona din. Čistega dobička pa je zavod izkazal 477.700 din. Umrli so: Jožefa MarkovlčKu- rent, žfcna cevlj. mojstra, Luznar Valentin, skladih) lk drž. Žel. v pok., Evgen Glaven, delavec, Lu-dovika Trtnlk-Iskra ln Slavka Tan-ko-Bllaa rst » Ljubljane; Adolf Pegan v Kostrivnici, Jožef Jagodic, pocestnik na Visokem pri Kranju, Marij* Opreiaer-Dernovšek v No-v*m mostu/ ln Josip. Rožič na Dunaju. WAr,LACE 19. POI M E U Pl U r: H Pustolovska fcffodba Se pc-eden je Otillja prisl* do 'žice, je bil Pito že pred njo in JO ja s silo potegnil za aeboj.^ Pri tem si je ponovno strgala plast. »Na levo, hitro. Ne vedo, da j« bodeča Žica*. Očlvidno se je družba ustavila zaradi drugega vzroka. «Razidite se! Edvardi, ti pojdi desno do ovinka. Gospod Elmer, el! slišite! Gospod Elmer, v! ostanite mirni tukaj*. Ovinek? žična ograja je torej tvorila vogal ln Je moralo biti preacj blizu kmetij«. »Tecite*, Je elknil potepuh In Otillja ga ja ubogala. Trenotno sta Imela pred očmi desni konec ograje. Pito se Ji j« približal ln videl, da j« oeeZ* prazna. Dvignil J« zioo in dekle je splezalo pod njo; bila jo bolj nerodna, ko Je dvignila Siioo, da je Pito splezal pod njo, veo ali »Nič ne de. Ena krpe manj pač ni važno*. Edvardu a« očlvidno ni ljubilo poslušati povelja, ker ga ni bilo nikjer videti. Potepuha sta šla v desni smeri, prav ob robu ceste drug za drugim. Iz gezda so se slišali najprej posamezni streli, pc. tem pa cele salve, Otllija je videla, da se Pito zvija od smeha. V daljavi sta se pojavila dva žarometa, zato ata se vlega na tla, dokler ni avtomobil privozil mimo. »BoljČe bo, če hodiva v jarku*, Je menil Pito. prehoditi sta morala nekaj kilometrov, preden st* prišla do poljska poti, k! je vodil* do raztresenih kmečkih hlč. Pred ograjnimi vrsti neke hlle se J* zakadil pse v njiju; Pito Js požvižgal. Pes js hodil ob njem ln ga ni hotel več zapustiti. »St« gotovi, da naju nihče ne zasleduje?* j* zaskrbljeno vprašala Otillja. Pito s* j« obrnil In začudil: »Mislim, da ne; čemu?* »N« vem; morebiti ** 1« moli Jdvoi, tod* »delo m mi je...» Zavila sta na poljsko pot. Pito je počepnil za pa robe k ob glavni cesti in gledal, če bi megel odkriti zasledovalo«- Nato je žel Z* Otilijo. »Nisem videl nikogar; pa vi?» Oklevaj« j« rekla: »Na, nisem gotova- Zdelo se ml je, da Je nekdo hodil po drugi stran! ceste. Morebiti je samo domlčijija*. Približno kilometer daleč J* bil* oddaljena železniška proga ln videla sta po nj*j peljati bijno razsvetljen vlak. »Nekje mora bili prehod nad progo*, je pomislil Pito. »Lahko bi skočila na kakšen vlak, toda ne vem, le bi nam* koristilo. Lahko bi 1* škodilo, da bi prišla prav v ki a j, kateremu Se hočeva izogniti*. Mislil je, da bo najboljče, če gresta preko prog« ln potem nadaljujeta po poti, ki teče vzporedno. Pot po kateri sta hodila, ni vodila do proge, marv - ■! Je tvorila ovinek ln p« drugi strani so bila velika vhodna vrata s stebri. Z* vrati je bil drevored, ki J* rtajbi?:« vodil do hiše. Ko je potepuh ogledoval vhod, je pričel nek) pes divje lajati; moral Je biti na verig'-. Pretila Jima j« še večja nevarno*. Otillja s« je nenadoma o«ro> ko j« videla Svojo senco na tleh. Na koncu ceste je zagledala luč dveh žarometov, ki Sta se naglo približevala. Pito Je Iskal s pogledom, kje bi se megla skriti, toda rti bilo neben* možnosti. Bilo j* tudi malo verjetno, da bi avto peljal mimo in Ju ne bi »poznali ob jasni luči žarometov. V tem trenotku je Pito opazil, da bi lahko na nekem mestu preskočil zid ln g« je pognal preko. Otillja, ki se je že privadila podobnim podvigom, mu je sledil*. Lei« sta *« sparila za grmičevje, ki ju J« popolnoma skrivalo. Avto e* je ustavil m nekdo j« Izotopu ter » velikim ropotom odpri težka vhodna vrata. Iz smeri, kjsr ja morala biti hiša, Se j« slišal moški glas. »Sl U, Dick?* »Da, oprosti, če sem se zakasnil. Ali si slišal streljanje?* Mož pred hišo se J« približal prišlecu. »Kako? Streljanje? Da zdelo se ml j*. da seta neksj slišal in pes j« lajal. Ksj se je zgodilo?* »Rroklcti potepuh, ki je ubil dekle iz Littleburga. Obkolili »o ga v Murphyj«vem lovskem revirju. Vio divjačino mu bodo pobili in ti norci so oelo pričeli streljati drug Proti drugemu... pravi čudež J*, da se niso pobili. Zal mi j«, d* si me moral čakati.* Glasovi so se oddaljili, avto je previdno odpeljal po drevoredu in nekdo js zaprl vhodna vrata. »Buril Dlak, tl bo moj sluga spravil avte*, Slišati ja bilo ropot verig. »Boljše je biti previden, dokler J« v bliilni takšen ptiček. Sinodi J« ukradel neki avtomobil, ki so g* p«,on .2 našli, Prebrisan fant je! »Počakaj, da v**mem kovčsg*. »Pojdi, pojdi*, j* dejal drogi nestrpno, »poslal bom slugo ponj*. Cul se je le Sum korakov, ki so en oddaljevali. »Clmprej ldtte skozi vhodna vrata proti železniški progi ta me tem počakajte*, je Šepnil Pito. Otillja ga že nikoli ni videla tako razburjenega; bre* ugovora je poslušala n se s težavo splazila 1* skrivališča. Luči na avtomobilu so b;le ugasnjene ta uspelo JI je priti akori velika vhodna vrata brez šuma. Mislila je, da se bo Pltu tudi tokrat posrečilo ukrasti avto, de le ne bi bil* zaklenjena vrat* in l>a Ko Stf Go jft fini Itai Ms pr )?o v« '’a bencin. Zsupaia je v njegovo »posebnost. Ko je Otillja prišla skoz’ vrata, j* krenila n* desno, Ko j« hodil« nekaj časa, se je je polastil dvori, kajti ko je prišla, je bila hiša n» »j*n1 levici; se je torej vračala p° poti, od koder je prišla. Ali s« J4 zmotil« ? ObetAla je v negotovost! ko J« ragiedela luči vlaka. Tor*l se je zmotila. Pridela j« teči, ko Je nonadori« zagledal* dva moža. Stala sta va»v na eni strani ceste, n« pr.'n:en* kakor dva stebra; toda ni bdtf dvema, da sta bila moža iz inef' in kosti. Srce Ji je močno bilo ^ ni vedele, kaj Ji Je storiti. Vseki* kor mora obvestiti P’t«, da zasledujejo. 1 ,1q Hotela je teči po eredinl ceste, > J ^ st* s« moža premaknila in ji P* Strigi* pot. »Oprostite gospa*. Bil Je rdečebradec. Med tisoč dro bi bila e pozna'* njegov g10* F5 im pri bi je