78875 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Leto I. V Trstu dne 3. januvarja 1908. Posamezna številka 6. vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Izhaja v Trstu vsak petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 Nekoliko programa. (»lavni namen našega lista jo širiti agi¬ tacijo mod slovenskim ljudstvom v svrlio uveljavljenja načel, ki jih zastopa kot gla¬ silo socialno demokratične stranke na Pri¬ morskem. Kaj hoče socialno demokratična delavska stranka? „Stremi po osvobojenju ljudstva iz okovov gospodarske odvisnosti, političnega zatiranja in duševnega propadanja brez ra¬ zlike narodnosti, plemena in spola . Toda vzrok teli slabih razmer pa niso posamične politične uredbe, temveč uredba današnje družbe, v kateri so pomoeki, ki z njimi delamo (orodje, stroji, tovarne i. t. d.) last kapitalistov. Delavstvo pa postaja tako bolj in bolj odvisno od lastnika pripomočkov, od veleposestnikov in kapitalistov, katerih politična in gospodarska moč se izraža v sedanji razredni državi. V tem je izražen cilj, za katerim stre¬ mimo in izraženo je obenem našo mnenje o sedanji človeški družbi. Trojni je pritisk kapitalistične družbe na večino prebivalstva: gospodarski, politični in duševni. Gospodarski zato, ker imajo produkcijo in razdelitev bogastva v rokah posestniki imetja, ki n rede Stvari eksklu¬ zivno v lasttio korist. Politični, ker si je ■ osvojil razred bogatinov vso zakonodajno in izvrševalno moč v državi, ki jo jo uredil tako, da zamore potom zakonov in obo¬ roženo moči obdržati še nadalje sedanje gospo¬ darsko stanje in pn prečiti, da bi ga premenil razred ubozih. Duševni, ker delavstvo, ki je brez gmotnih sredstev in utrujeno od dela, si no more poskrbeti zadostne izo¬ brazbe; vsled tega mora prepustiti upravo ~ .ljudskega imetja v rokah kapitalistične manjšine, ki si hoče ohraniti potoni orga¬ nizacije pouka tudi monopol znanja, Socijalno demokratična stranka pa hoče osvoboditi ljudstvo iz teh treh okovov su¬ ženjstva, ki tvorijo vir bede in vsake moralne in materi jalne boli. Ako pa hočemo ta cilj res doseči, mo¬ ramo vedeti najprej, kje tiči vzrok teli . družabnih krivic. Razkrivati krivice sedanjega družabnega reda, bo tedaj tudi naloga našega lista, ki jo hoče vršiti v polni meri. Oznanjevati hočemo resnico.Visoko kvišku bomo dvi¬ gali vedno to večno Upornico, ki ji meš¬ čanske stranke zakrivajo čisti obraz s črnini plaščem laži, ker se boje, da bi je ljudstvo ne | spoznalo. Hraniti hočemo sodruge in delavce pred i napadi nasprotnikov in pred izkoriščova- ' njem delodajalcev. V narodnem oziru bo stal ..Delavski P] List“, kot glasilo slovenskih soeijalistov na ' Primorskem, na stališču brnskega programa. ..Narodnostno in jezikovno vprašanje v Avstriji naj se rešita v zmislu enakega prava in enakopravnosti; to je .posebna kul¬ turnimi zahteva, in je za proletarijat neizo- S gibno potrebno, da se reši . Avstrija naj sc preuredi v demokratično zvezno državo; namesto sedanjih zgodo¬ vinskih kronovin naj se osnujejo samo¬ upravne dežele, ki obsegajo vsak narod zase. Avstrijsko, in tedaj tudi slovensko de¬ lavstvo mora prenašati razen krivic sedanje kapitalistične družbe tudi škodo, ki izvira iz večnih narodnih bojev, ki ovirajo vsak politični in gospodarski napredek in za¬ držujejo rešitev socijaluega vprašanja, ki bi morala biti glavna točka vsem zakonodajnim in izvrševalnim državnim faktorjem. Na¬ rodni boji dajo tudi povod nazadnjaškim močem, ki vidijo v istih tudi konsekvon- tno osla bij en j o narodov, da zaraorejo na račun delavstva obdržati sedanjo svojo ob¬ last in dati državni politiki umazano, ne¬ demokratično in protidelavsko smer. S tem, da se podpira od časa do časa en narod proti drugemu, se vnema vedno nove boje, sc vzbuja stara sovraštva in se ovira narodno šporazumljenje, kajti ur smemo pozabiti. da narod, ki je danes slu¬ čajno podpiran, postane jutri lahko žrtev tega boja. Posebno bati se morajo takega boja mali narodi, kakor je naš slovenski, ki se jih hoče zatreti ravno potom takega zistema. Meščanska narodna politika je pokazala, da ni zmožna rešiti stvari v splošno korist. Udala se jo narodnemu šovinizmu in vse kaže, da se ga hoče posluževati še nadalje v svrlio nadaljevanja narodnega boja proti rešitvi socijaluega vprašanja. Narodni boj je postal za buržoazijo vprašanje politične ekzistence. Slovensko delavstvo na Primorskem ima od tega boja največo škodo. Slovensko meščanstvo ga ubiva in mu izčrpava moči v narodnem boju tako, da ga napravi ne¬ sposobnega za socijalno in gospodarske bojo, ki se jih mora udeleževati tudi ono. skupno s tovariši drugih narodnosti, v svrlio zboljšanja svojih življenskih razmer. Zato bo naloga našega lista ne samo povspeševati agitacijo v svrlio uresničenja brnskega programa, ampak, dokler se ne pride do istega, ublaževati narodni boj in preprečiti, da se ga ne razširja v delavske kroge. Delavci! Vaš je „Delavski List", vaš je ponos, s katerim stopamo z današnjim dnem ojačeni pred skupnega sovražnika. Mala, toda živa iskra je velikega plamena gorečega v tisočerih srcih. Podpirajte in širite ga, kajti tako boste nadaljevali delo v dosego najvišjega ideala, v dosego enakosti, bratstva in svobode. Uredništvo. Nekoliko besed o narodnem vprašanju z našega stališča. Kolikor advokatov, toliko imamo narod¬ nih voditeljev? koliko™inteligence, ki sma¬ tra politiko prijetnim športom, toliko imamo narodnih prvakov. In ker je advokatov in take inteligence danes po Slovenskem še jako mnogo, je naravno, da nam je vodi¬ teljev in prvakov v obilici. Odkod sc imc- i nujejo le-ti narodni, odkod voditelji in odkod prvaki, bi bilo težko uganiti, kdor bi ne vedel, da niso vrlih 1 j udi j same vrlino, ampak tudi vrlo mnoge človeške slabosti. Niso čakali, da bi jih ljudstvo postavilo v prvo vrsto, in ker so od tega pričakovanja očitno tudi jako malo priča¬ kovali, so se dali razglasiti sami po svojih potrpežljivih glasiliii edino zveličavnim na¬ rodnim tribunom slovenskim. In tako se jih je ime prijelo: nekdaj so si ga lastili, danes bi se ga radi razlastili, ker nekateri so vendar že prišli do spoznanja vsled slabega vzgleda svojih učiteljev. Dobe sc že danes prvaki, ki smatrajo ta naslov žaljivim. Res, čudna so pota Gospodova! V neskaljeni izdaji poganja bujno klasje tako politično tebanstvo na tržaških tleh. Med tem ko se je n. pr. (lično prvaštvo na slovenskem Štajerskem v zadnjih mesecih spodobno umaknilo v ozadje, o takem spoznanju v Trstu še danes ni duha. Že vidim srdite poglede v očeh svojih častitih nasprotnikov. Naj potrpč, jaz sem jedva pričel! Jz dejstva, da nastopam od¬ kritega vezirja, česar se o mojih nasprot¬ nikih ne more trditi, ni težko sklepati, da me vodi stvar, ne pa srd, ne prikrita jeza. Izrečeno je bilo torej, da so si slovenski prvaki po krivici nadeli atribut «narodni*. Po krivici vsled tega, ker hočejo tem na¬ činom vsakogar, kdor ni ud, ali pa vsaj v prijaznih odnošajih z njih familijami, ekskomunicirati od političnega delovanja, ki naj bo v prid slovenskemu ljudstvu. Tak anatoma je zadel nas, slovenske so- cijaliste. No, ustanovitev novega lista in morda nekoliko tudi pričujoče vrstice pri¬ čajo, da s tem naša žilavost in volja še ni strta. '.'Li kaj je najlinjši argument, »• katerim prihajajo nad nas že desetletja, tako da je stvar postala že dolgočasna? Pride ti nasproti tržaški narodni prvak in te smehljajoče pozdravlja: 'Lepa je Vaša suknja, prav čedna*. Ti ga gledaš začuden strmiš nad to besedo. Toda zadrega ne trpi predolgo, kajti prijazni mož nadaljuje: '...ampak iz žepa Vam gleda grda Interna¬ cionala*. In dvojico obide zona: njega vsled te strašne besede, tebe vsled tako velike mizcrijc. ('e govore tako širše mase, se človek ne more čuditi. Ljudje niso nikdar kaj drugega culi, vzgojeni so v takem duhu in zato je njih pogled omejen. Ali da je mogoče danes iz ust inteligenta slovenskega, ki nase nekaj drži, takih argumentov proti socializmu v obče in slovenskim socialis¬ tom posebej, je gotovo vsega obžalovanja vredno. Kajti stara pravljica o tistem in- tornacionalizniu s katerim se namigava v Trstu, je bila razkrinkana že liebrojkrat. Noben nasprotnik socializma, ki hoče veljati resnim, se no opira na take strahove. Do danes je producirala socialistična stranka že toliko politieno-znanstvene literature o narodnem vprašanju, da se s podobnimi deli niti od daleč ne more primerjati kaka druga in najmanj kaka takozvanih narod- Maksim Gorjkij. (Življenjepis slavnega ruskega pisatelja). Maksim Gorjkij, s pravim imenom Aleksi j Maksimovič Pješkov, je bil rojen dne 14. marca 1868. v ruskem mestu Nižji Nov¬ gorod ob Volgi. Mati Barbara mu je bila ' iz hiše bogatega barvarja sukna, oče mn 1 jo liil ubog tapetnik. Ker ni hotela mati njegova odstopiti od te ljubezni, je bila zavržena od svojega premožnega očeta. Zgodaj je osirotel Gorjkij. Tri leta starega se ga loti kolera. Ozdravel je, isto- časno mu umre oče na koleri. Mater svojo 'je zgubil z devetini letom: podlegla jo je¬ li tiki. Tako je prišel Maksim kot sirota z devetim letom k svojemu strogemu staremu || očetu. Po ruski navadi, ga pošljejo kaj kmalu v vajo k nekemu čevljarju. Pa ker jo bil deček nesrečen, da se res popari z , vrelo vodo, ga pošlje mojster domov. Nekaj časa prej je obiskoval ljudsko L« šolo, pa ko je dobil koze, ga niso pustili več v učilnico. S toni je bila začasno nje¬ gova omika zaključena v veliko radost mladega paglavca, ki ga šolska klop ni prav nič veselila. Tudi psalmi, ki jih je moral citati vsak dan po starem ruskem običaju, svojemu staremu očetu, ga niso nič posebno navduševali. Opekline so bile precej opasne, tako, da je trpelo nekaj časa preden se niso rane zacelile. Nato je bil poslan v vajo k nekemu rezbarju svetili podob. Pa ta mož je bil surov s svojini vajencem. Gorj¬ kij pravi, ' da sc nista mogla sporazumeti*. V zame ga noč. Iskal si je primerneje mesto. Vstopi na neko ladijo na Volgi za kuharskega vajenca. Prvič v življenju se je sešel tu s člo¬ vekom, ki mu je bil dober in naklonjen. Kuharju Šumiju je brihtni fant (lopadel, zato se je z njim jako rad razgovarjal. Kot prijatelj knjig je vedel marsikaj, kar je mladega vajenca zanimalo. Lotilo se je tudi njega veselje do tiskane besede, kar mu je bilo svoj čas tako /operno. Stisnjena v kot na krovu ladije sta či- tala s kuharjem spise pisatelja (togotja in razne svetopisemske zgodbe. Plovila je bulija sredi step, ki obdajajo Volgo od obeh strani, na ladij i pa sta zajemala dva prijatelja živo vodo iz mrtvega tiska. Šu¬ menje široke Volge, pa je akordiralo njiju dušam.... Gorjkij je čital zdaj vse, kar mu je prišlo pod roko. Ne samo proizvode ruskih klasikov, ampak tudi umazane romane nez¬ nanih avtorjev razširjenih po kolportnžnih zvezkih. Vse to jc obudilo v tedaj 15 letnem mladeniču nepopisno hrepenenje po znanosti. Ne da bi premislil kako in kaj, se jc na¬ potil v Kozan, ker je slišal od neke strani, da poučujejo ukaželjno mladež tamkaj za¬ stonj. ševe, upanje je splavalo po vodi; < nisem imel denarja, da si kupim izobraz¬ bo*, pripoveduje Gorjkij. Mesto v šolo, ga je vrgla usoda v pekarno, kjer je moral delati na dan po 18 ur proti dnevni mezdi 10 kopejk (— 26 vin.) O teni poslu pravi Gorjkij, da je bilo najhujše, kar jih je kedaj opravljal. Zato ga dobimo kmalu v luki kozanski, kjer žaga les in opravlja razna nili strank*. Sredstva, s katerimi operirajo narodnjaki v Trstu proti slovenskim socia¬ listom, delajo nehote utis, da pasirajo take stvari mirno mimo njih socialistične ne¬ dolžnosti: Laisser faire, laisser passer! Desetletja in desetletja pišejo neprestano o narodu, govore o narodnih kulturnih nalogah, potegujejo se za narodne zadeve, in opazili niso. da tega naroda*, da vseh teh narodnih zadev* niti nikjer ni po našem sedaj veljavnem pravu. Narodi nimajo po avstrijskem pravu no¬ bene pravne moči, nobenega pravnega ob¬ stoja, nobenega postavno zajamčenega de¬ lokroga, kjer bi se izraževala njihova volja in zahteve. Socialisti stojimo na načelu, da mora biti vsaka narodna politika, in to velja zlasti v Avstriji — enotna, ako naj rodi zdrav sad, ako naj koristi ljudstvu, in ne tistim, ki se trudijo sicer v potu svojega obraza za « narodne pravice* a so jim drugače izborno godi. Narodne večine in manjšine operirajo pri nas po zaslugi narodnih voditeljev s popolnoma krivičnimi cilji in sredstvi. En¬ krat nastopajo proti državi in se zatekajo v deželni zbor, drugje kličejo ravno isto državno silo na pomoč proti deželnemu zboru. Raztreseno je slovensko ljudstvo po raznih kronovinali in vsled označenega vodstva ne pride nikjer slovenska politika do enotnega izraza. Pot bi jim morala biti, kakor odgovarja socialistični zahtevi: ' Proč od države, proč od kronovin, nazaj h na¬ rodu ! Poleg države, preko deželnih mej za edinstvo in svobodo naroda . Ševe: taka politika bi koristila narodom in ne le «narodnim voditeljem*. Pri tako veliko zasnovanih ciljih je treba celili mož in ne parvenujev, ki hote izrablja ti. svoje politično delovanje tako čestokrat le v svrlio svojih osebnih, sebičnih potreb! Tu je treba znanja in temeljitega proučevanja, pa ne zajemati ves svoj A B C iz cenenih deset krajearskih brošuric! Verujem, da vladajočim krogom ni baš prijetno, spoznali so — če pa še vendar niso, se hočemo potruditi s tem mi preko njih, da imajo |wed seboj mlado, doslej nepoznano veselilo, ki je uvedla v narodne boje raznih strank in mednarodno razmerje ljudstev docela novo načelo. Buržoazija se je borila za pravice naroda pri državi, proletariat za pravico posameznika pri na¬ rodu. Otto Bauer*) piše: Načelna inter¬ nacionalna politika, ki je samo posledica proletarnega razrednega boja, jc zato tudi sredstvo naši narodni politiki. Združiti moramo proletarce \;sch narodov v močno, (motno, istega duha prežeto skupino, da moremo napraviti zaklade naše narodne kulture kot vseobčo last celega naroda in si moremo na ta način izvojevati svojo narodno edinost in svobodo. Citiral sem te vrste namenoma, ker ka¬ žejo obenem jasno, v kako dalekosežnem ) (lito Bauer: Mara Studien II. Nationalitiits- frage un‘ novrstnimi težaki v svrlio zboljšanja njihovih gospodarskih razmer. Sklica . so mid 20 shodov m predložili delodajal¬ cem znano spomenico. Delodajalci so vse f zahteve težakov, razvem delavskih izkaznic, brezobzirno odvrnili. Težakom je ostala 1,1 dvojna pot: Pokoriti se delodajalcem ali j napovedati boj. Izbrali so si drugo m skle¬ nili stavkati. Zahteve težakov so bile po¬ polnoma opravičene, /ato so imeli na ^ svoji strani vse strokovno organizirano de- lavstvo, kakor tudi delavsko soc. dem. stranko. d Stavka je trajala 11 dni. Končala je z zmago delavcev, ki so pridobili /6 vin. na * dan več in skrajšan jim jc bil delavni cas za pol ure na dan. 3000 delavcev po 20 vin. jo vendar 600 kron na dan, in pol ure skrajšanega delavnika jo loOO ur na dan manj dela, ali pa najden zaslužek 160. H brezposelnim. To je vsekakor vspeh, ki sc c ga ne da zatajiti niti z najumotnejšimi fra¬ zami in jezuitskimi zavijanji. Ali nekaj se je zgodilo ob priliki te stavke, kar ni v posebno čast tržaškim slovcncern. N. D. O. ki so jo ustanovili pred kratkim v Trstu z veliko pompoznostjo in proti našim strokovnim organizacijam, je skočila na stran najhujših sovražnikov slovenskega življa v Trstu; skočila je na pomoč kapi- 1 talistom in se izrekla proti zahtevani stav- ’ kujočih, angažirala nezavedne delavec in l jim posredovala delo pri tvrdkah, ki so | imele težake v stavki. I>a bi škodovala , ubogim stavkujočim jc glasilo N. I). O. I razširjalo najtendencijoznejše vesti o stavki, j Predali Edinosti* so bili prenapolnjeni vsak dan raznih laži in obrekovanj. I)a bi premotili slovenske delavce so napisali, in več slovenskih listov je posnelo da na socialističnih shodili se žali slovensko trobojnico. Resnica pa je, da jc* izjavil sodrug Stenico na shodu težakov dobe- 1 sodno sledeče: «Dosedaj smo mi italijanski ■ socijališki delavci protežirali slovensko tro¬ bojnico, ker smo jo smatrali za znak tla¬ čenih someščanov, bratskih nam trpinov, ki se jim odreka celo kulturna sredstva. Sedaj pa ko so napisali v Narodnem Domu na trobojnico: Organizacija, in posredo¬ valnica- stavkokazov, bomo postopali oprez- nejše proti tem narodnim voditeljem ki podpirajo italijanske firme samo da ško¬ dujejo stavknjočim težakom.* In mi slovenski socijalisti smo ploskali prepričani, da je imel sodrug Stenico poj polnoma prav. Povedati moramo tudi, da sc je na sho¬ dili N. D. ()., svetovalo socijalistc prete¬ pati; pokažimo jim kaj so zmožne kranj¬ sko pesti, so govorili Mandič, Gregorin i. t. d. Torej terorizem proti delavcem in kle- čeplaztvo, pokornost naprmn kapitalistom. Slovenskih kapitalistov tukaj ni, i n tako se je podpiralo tuje kapitaliste, v obče znane sovražnike'slovenskega življa v Trstu Po domače bi se reklo temu početju na¬ rodno izdajstvo v korist Italijanov in Nem cev. « Edinost* piše seveda, da so socija- hsti narodni izdajalci. . ' J * * * * v i" lvuul oiezsKrona ek> jiesni kujočemu vagabundu, kije imel jmivi sam, vsega vkup čvetero uč Kuharja na Indiji Volge, advokata izprijenega študenta Sašo Kalušnij« satelja Karalenka. Danes je Maksi n hij eden najslavnejših pisateljev na Njegovi spisi, ki so zajeti zvečine mzm življenja v katerih se je sair časa potikal, so prevedeni na vse k jezike. Kako misli o sedanji človeški kažejo njegove besede iz «Čeloviek« miselno, sramotno in protivno ' j,. ‘ življenje, c- katerem služi čezmerno sko delo nekaterih brez prestani f.ato da se morejo drugi preobjesti in duševnih užitkov. Kot neizpro' iia/nik vse ga sramotnega in uboi človeških željah hočem, da bi bil 'zmed ljudi] tudi ves človek. - ■la/o/-. 1 DELAVSKI LIST To nas seveda no gane, ker znamo da Italjani pravijo italjanskim socijalistom na¬ rodni izdajalci; ravno tako Nemci, Cehi, Poljaki in vsi dragi. Fakti so pa pokazali da je stvar nekoliko drugačna in naša dolžnost bo, te fakte konstatovati. N. I). O. je pa pokazala z neovrgljivimi dejstvi, da je protidelavska, proti ljudska, buržoazijska, nedemokratična in breznarodna, Mi smo sicer vedeli vse to že poprej, toda bolje je da so prišli slučaji kjer se je cela stvar razjasnila in razkrinkala sama brez našega truda. Edina poštena stranka sedaj v Trstu je so* •ijalistična. ■Slovenski delavci pa store svojo dolž¬ nost, če pomnože svojo stranko kar bo naj lepši in plemeniti odgovor izdajicam v Na¬ rodnem domu. Plemenita zalivala slovenskim organiziranim delavcem. Politični odbor jugoslovanske soc. dem. stranke v Trstu je prijel, od organizacije j težakov, sledeče pismo: ('enjeni mdragi! Prepričan* da izražamo čut hvaležnosti ! «vseli težakov, se Vam zahvaljujemo za < plemenito podporo, ki ste nam jo izkazali ■ v zadnji stavki. Jemljemo si pa v častno <■ dolžnost izjavljati, da hočemo povrniti hva¬ ležnost s hvaležnostjo ter da bodo tržaški « težaki stali vedno in v vsakem slučaju oblami «slovenskih sodrugov . Za odbor Aloj-:,ij Cerkvenik. Ta plemenita zahvala gre slovenskim organiziranim delavcem in ne potrebuje komentarja. Iz nje je razvidno, da sc tržaški težaki zavedajo svojega razrednega stališča in, da smejo računati slovenski delavci vsake stroke, na njihovo pomoč. Slovenski Narod je postal v naj¬ novejšem času glasilo tržaških matadorjev in organizatorjev stavkokazov. Klaverna je uloga Sl. Naroda in smešna tudi. Toda -~to je njegova stvar in nam ne pride niti tia misel, da bi ga motili pri novemu poslu. \ 'Opozoriti pa ga moramo vsekakor, da bi f "uporabljal svoj papir lahko v važnejše stvari nego v priobčevanjc raznih neresnič¬ nih in zlaganih vesti o tržaški socialni i demokraciji. Morda pa misli, da bo imel pri tem več vspeha nego v boju zoper * klerikalizem? Seveda je obrekovanje socia¬ listov mnogo ložje delo nego boj zoper klerikalizem. Toda zagotovimo mu, da je zgrešil tudi to pot. Žalostno pa je vsekakor če nima Sl. Nar. drugih argumentov v agitaciji proti soc. dem. nego prazno obre¬ kovanje, ki tvori program tržaških narod¬ njakov. Nekoliko previdnosti in resnosti bi ne škodovalo niti Sl. Nar., čeravno se imenuje napredno glasilo in če ravno lazi rakovo pot. Toliko za danes. Vspcli Narodne Delavske Organizacij«". j Prijeli smo. Kako skrbe za delavec" vo¬ ditelji N. D. O. nam pojasnujc sledeči -/"dogodek, ki se je pripetil 40 delavcem pri zadnji stavki težakov. Omenjeni delavci so bili nastavljeni provizorično pri južni že¬ leznici. Ko so težaki proglasili stavko, sq voditelji N. D. (>., z namenom da škodujejo |i stavkujočim, prisilili omenjene delavce od- i povedati službo pri železnici ter jih poslali fj — po naročilu — delati kot stavkokaze j ir tvrdki «Adriatica» ter jim obljubili da 3 ostanejo tam stalno nastavljeni. Ko je pa > stavka težakov končala, je tvrdka «Adriati- J ca sprejela stare delavce spet v službo, i ter odpovedala omenjenim. 40 delavcem, tki so ostali tako na cedilu. Tako je toli hvalisano narodno delo teh voditeljev N. D. ()., ki z edinim namenom, 4la škodujejo delavcem, ki sc bojujejo za »košček boljšega kruha, jemljejo delavce iz - če tudi provizorične - službe, da vs- J tvarjajo iz njih stavkokaze (krumirje) in jih puste na cesti, kadar jih delodajalci rrUjo stran kakor izprešanc limone. Takih slučajev je mnogo; mnogo je v j .Trstu slovenskih delavcev, ki so bili osle- i parjeni na enak način od voditeljev N. D. O. koda pravična kazen ne izostane. Slo- i venske delavce pa opozarjamo naj pazijo in se varjejo pasti, ki jim jo nastavljajo f voditelji N. D. O. v dogovoru z italiankimi nemškimi grškimi in drugimi nasprotniki razredno zavednega delavstva. I stranke. Prva deželna konferenca .jugoslovanske socialne demokracije v Istri. // Delavci ! Zapomnimo si dobro, da so voditelji Narodne Delavske Or- fjanisaeije dne S. decembra 1907 skočili \na stran kapitali¬ stov in tako izdali najvitalnejše koristi stavknjočih težakov! V nedeljo, 22. decembra, je bili v Pulju prvikrat sestanek slovenskih in hrvatskih socialistov, ki so ga sklicali zaupniki v Pulju z namenom, da se pri¬ pravi temelj zistematičnemu delu v deželi. Udeležilo se je konference 20 delegatov, ki so bili odposlani skoraj iz vseli volilnih okrajev dežele. Italijanske socialiste iz Istre je zastopal sodrug Lirusi. Konferenco je otvoril ob 1 „3, sodrug Petejai/ v imenu sklicateljev. Pozdravil je navzoče—delegate in razložil namen konference, ki je bila potrebna zaradi tega, ker ]X)samezne organizacije v deželi doslej niso imele pravega stika in je bilo na ta način skupno politično delo zelo težko. Današnja konferenca ima najprej zbrati že obstoječe organi¬ zacije v celoto, ki mora i>otem delati da se učvrsti in razširi. Prečital je jaitem razna i>ozdravna pisma ki se jih je z odobravanjem sprejelo na znanje. Tedaj se je volilo predsedništvo konference in sicer je bil soglasno izvoljen sodrug Zlobce za predsednika, sodrug Juretu- pa za zapisnikarja. Po kratkih pozdravnih besedah predsednika se je prešlo na dnevni red. Prva točka je bila: Gospodarski in politični po¬ ložaj r Piri. Poročal je sodrug Pctejan. Govornik je v obšir¬ nem govoru opisal položaj, v katerem se nahaja Istra v gospodarskem, političnem in zlasti v kul¬ turnem oziru. V soglasju s svojimi izvajanji je pred¬ ložil sledečo resolucijo : Konferenca istrskih jugoslovanskih socialnih de¬ mokratov, zborujoča dne 22. decembra 1907 v Pulju, obsoja protiljudsko jiolitiko istrskih državnih in deželnih poslancev, ki jo vodijo doma in na Dunaju na škodo prebivalstva. Zlasti obsoja vedenje istrskih državnih poslancev obeh narodnosti ob vprašanju draginje, ki so je izrazilo v tem, da niso imeli do¬ volj poguma, ne da bi bili glasovali za nujnost predlogov dra. Rennerja in Schrammla, ne proti. Interesi istrskega prebivalstva bi bili odločno zah¬ tevali, da bi bili istrski poslanci energično podpirali predloge socialnih demokratov proti draginji. Konferenca protestira najodločneje proti istrskemu deželnemu šolskemu zakonu, ki zahteva za vsakega šolo obiskujočega otroka 6 K davka in s tem ob¬ davčenjem ljudske izobrazbe ovira napredek kulture. Konferenca sklepa, da se ima uvesti proti temu zakonu energično akcijo, ki ne sme odnehati, dokler ne bo odpravljena omenjena določba. Konferenca odločno obsoja politiko avstrijske vlade, ki neprenehoma vsiljuje slovanskemu prebi¬ valstvu Istre nemške ljudske in srednje šole, v tem ko odreka istrskemu slovanskemu ljudstvu edino ljudsko šolo. Konferenca smatra za državno sramoto, da je še danes v Istri nad petdeset slovanskih občin sploh brez ljudske šole. Konferenca poziva deželno in državno vlado, naj se resno pobrigata za istrsko šolstvo ter za splošno gospodarsko in kulturno povzdigo istrskega pre¬ bivalstva. Nadalje poziva konferenca vlado, naj skliče istrski deželni zbor, deželne poslance pa poziva, naj re¬ formirajo deželni volilni red brez zavlačenja tako, da bo odgovarjal potrebam prebivalstva in resnič¬ nemu položaju v Istri". O resoluciji se je razvila debata, katere so se udeležili sodr. Haramina. Jcieic, Leskovic in LdnuiL ter je bila potem soglasno sprejeto. Prešlo se je potem na drugo točko dnevnega reda: Organizacija. Poročevalec sodrug Pctejan je temeljito razložil organizacijo v smislu organizacijskega statuta stranke. 1’ovdarjal je, da mora biti krajevna organizacija I(odlaga vse organizacijske stavbe. Vse krajevne organizacije enega volilnega okraja so združene v okrajni organizaciji, vseh šest okrajnih organizacij se pa združi v deželni organizaciji. Govornik pred¬ laga v tem zmisltt načrt, i>o katerem bodi sedež političnega odbora deželne organizacije v Pulju. Polilični odbor naj bi bil sestavljen iz sedmih članov. Voli naj se jih vsako leto na deželni konferenci. Debato o tej točki so se udeležili sodrugi Pirc. Haramina in Leskovic. Načrt je bil po zaključeni debati soglasno sprejet. Tret ja točka je bila: Tiskom i sklad. Poročevalec sodrug Haramina je v daljšem go¬ voru razjasnil namen tiskovnega sklada za Tstro. V deželi vlada strašna kulturna mizerija in stranka ima opraviti z ljudstvom, ki je doslej grozno za¬ puščeno. Skrbeti mora torej za to, da dobi de¬ lavstvo višjo omiko in da bo tedaj zmožno raz¬ umeti svoj položaj in njegove vzroke ('asopisje stranke, ki ne more biti urejevano izključno za istrske potrebe in ki tudi ne more biti pisano le z ozirom na nizko stopnjo omike, ki jo žal imamo v deželi, ne zadostuje. Poleg razširjanja stranki¬ nega časopisja bi bile primerne poljudne knjižice, zlasti o važnih predmetih, ki se tičejo specialno istrskega prebivalstva. Naše ljudstvo pa doslej ni vajeno citati; bila bi utopija,/misliti, da bi se s prodajo knjižnic pokrilo troske Treba je istrsko ljudstvo šele privaditi, da čita. Zato bi se mu mo¬ ralo dajati knjižice po najnižji ceni, po potrebi tudi brezplačno. Zato bi se moralo ustanoviti tiskovni sklad iz katerega sc bode pokrivalo troske. Govornik predlaga primerno resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta. Potem so bili soglasno izvoljeni v politični odbor. Alojzij Hrom/ . Kanfanar: Pavel Bačič Labinj ; Milni Polorhi — Opatija; Haramina. Pe- iejan. J. Jeičič in Stefan Junetič.—. ? Pulj. Pri zadnji točki Raznoterosti je poročal sodrug Peiejan o boju tržaških težakov in o izdajstvu, ki ga je zakrivila Narodna organizacija . Predložil je, naj se izrazi težakom simpatije deželne konfe¬ rence in naj se obsodi izdajstvo narodne orga¬ nizacijo. Nadalje je omenil desolatne razmere v puljski občini. Tam že dvajset let ni pravega občinskega sveta. Ves čas so neprenehoma volitve, proti ka¬ terim se vlaga proteste. Občina trpi vsled te ne- rednosti zelo, zlasti materialno. Danes ima puljska občina nič manj kakor štiri milione kron dolga, ki požirajo ogromne obresti. Najtežje breme mora nositi delavsko prebivalstvo, kateremu se zvali doklade in naklade s podraževanjem živil na hrbet. Predlog sodruga Petejana je bil sprejet. Ko je govorilo še nekoliko sodrugov o splošnih razmerah, je predsednik zaključil konferenco z lepim govorom in z apelom, naj se delegati krepko poprimejo dela, da ne ostanejo sklepi na papirju, ampak da dobe kri in meso. S prepevanjem delavskih pesmi se je zaključila konferenca, ki je trajala pet ur. f/ DOPISI. GORIŠKO. Vrtojba. Shod, ki ga jo priredila tnk. krajevna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke dne 1 . decembra 1907 je dal nekoliko dela tržaškim narodnjakom. Tržaška „Ed. se je bavila ž njim po devetnajstih dneh. Pripovedovala je, kako da znajo govoriti naši govorniki bombastično in zapeljavati slovensko delavstvo. Potem pa pove, da se vstanavlja tu N. D. O. po kateri — pravi — jo veliko hrepenenja. Hvala lepa gospa Edinost. Toda povedati ji moramo, da ni pri nas nobenega, ki bi hrepenel po N. D. O. Saj je prišel tudi do nas glas, kako zna ta N. D. O. škodovati delavstvu z angažiranjem krumirjev o priliki delavskih stavk. (Tovornik našega shoda pa je bil burno aklamiran ne samo od naših sodrugov, temveč tudi od navzočih kmetov in drugih, ker so razumeli, da je govoril samo resnico. Z N. I). O. pa se ni pečal nihče še manj pa poročevalec, ki ima gotovo preveč drugih, bolj važnih opravkov, ki mu ne d o vol e, da bi sc spuščal v take malenkosti. ,,Delavsk;i List“ se prodaja: V (doi-ici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARO GERTRUDE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Gabrovim: FURLAN BENEDIKT tob. .lesenim: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Nadalje, se ga prodaja v TRSTU, okolici in PULI v vseh važnejših tobakarnah. REVOLUCIJA, Eno prvih velikih socijalnili gibanj, ki je pretilo premeniti vse razmere v civilizirani Evropi, je bil pojav krščanstva. Ločeno je bilo tedaj človeštvo v dva velika tabora: tu pest milijonarjev tam milijoni siromakov. In Krist je govoril samo za reveže; njegova fi¬ lozofija je izšla iz spoznaja bede in socijalne krivice. Kakor plamen so vžigali njegovi reki ljudstvo. Prej pojde velblod skozi šivankino uho kakor bogatin v nebeško kraljestvo*. Kdor hoče biti popoln: pojdi, razdeli svoje imetje in hodi za menoj». " \ V, (rušili so sc tedaj mogotci na kraljevih pre¬ stolih prepovedovanja betlehemskega siromaka, Zgrabili so ga, mučili in razpeli na križ. Stali so bogati Židje na strehah hiš jeruzalemskih in gle¬ dali t ja j »roti vrhu Golgate, kjer je visel med zemljo in nebom, nag, krvav in zasramovan prvi veliki oznanjevatel socijalne pravice. Njih brat jim je bil po rodu in jeziku, pa pahnili so ga daleč od sebe, zatajili so ga, ker jih je prosil milosti za — sobrate, trpine. Izpusti nam barabo, pa ubij Krista nazarenskega, kralja st rad lijočih ! Kakor so si dali streti nekdaj verniki indijskega boga Jugermauda brez premislekaz 200 čevlji vi¬ sokimi kolesi Teneulopi posvečenega voza, tako so šli tudi verniki nove socijalne revolucije prepevaje in vriskajo radosti v prostovoljno smrt. N' cirkuzih se je naslajal rimski bogatin nad divjo moritvijo pa ta kri je prišla nanj in na njegove otroke! In glej! Kralji in cesarji so sc pričeli klanjati duhu re¬ volucije. ki je prihajal iz nižin življenja. Dali so se krstiti sami, da izbrišejo na ta način zunanje znamenje socijalnega nasprotstva, ki zija med re¬ vežem in bogatinom. In trpin je moral zdaj kot verni katoličan utihniti, kajti, ljubi svojega bljiž- njega kakor samega sebe . Ljubi tirana, ne skrivi mu lasu; saj onstran tega sveta najdeš zasluženo plačilo! Koncil v tatinskem mestu Nieeji (325 po Kr.) je izjavil krščanstvo kot državno vero. Krščanstvo se je zopet jelo klanjati cesarjem, blagoslavljalo je avtokracijo v Kristovem imenu. S tem je zgubilo svoj prvotni socijalno revolucionarni pomen. Do vse moči jo prišla teokracija. Od duhovščine so postali odvisni posvetni prestoli. Ljudstvo, tavajoče stoletja in stoletja v duševni temi, je bilo zatirano po cerkveni kakor posvetni gosposki; poneumnjeno kakor ubogo živinče. In šele v 15. stoletju se je pojavil v Evropi nov velik dogodek, ki je jiomenjal izvor novega socijal¬ nega gibanja. Sultan Mohamed TI je zavzel dne 29 maja 1453 Carigrad. Bežali so tedaj grški učenjaki pred novo vojaško silo v Italijo in povz¬ ročili s tem probudo stare klasične literature. Padec Carigrada je dal povod obnovljena an¬ tičnega sveta in prinesel v Evropo nov duh: svo- bovni spiritus starega veka. Vnel se je srdit boj med klasično naobraženimi učenjaki proti nekri¬ tičnemu načinu, kakor so obravnavali dotlej vso znanost od cerkvene avtokracije odvisni romanski skolastiki, nemški mistiki i. t. d. Veliko socijalno revolucijo so povspeševale istočasno prevažne iznajdbe: tisk, smodnik, kompas i. t. d. Razkrili so Ameriko in pomorsko pot v vzhodno Indijo. Eminentno revolucijonaren je bil nastop Kopernika 1. 1543, Keplerja 1. 1630 in Galileja 1. 1664. Naravoslovje je dobilo svetovno historičen pomen. Anglež Baeo Verulan (1. 1676)' je napravil kot prvi izkušnjo in izkustveni dokaz za princip, zato se ga imenuje lahko reformatorja znanosti. Francoz Rene Des- Cartes 1. 1630 je postal nsta- novnik moderne filozofije, ker je preko vsega prejšnega postavil kot prvi postulat absolutne člo¬ veškemu umskemu raziskovanju. Capito, ergo sum — Mislim, zato sem. Preporoditev starega sveta je prinesla torej v Eoropo uprav revolucijonarno gibanje. Republi¬ kanske ideje z ozirom na javno socijalno življenje. Proglaševati se je začela nova.»suverenost ljudstva kakor so delali to zastopniki antike: Plato, Ari¬ stotel in Epihur pri Grkih ; Cicero pri Rimljanih. Najslovitejši možje treh stoletji so posvečevali vse svoje delo tej misli: Ljudska volja je prvi jKistulat, ljudska volja gre nad vse; proti ljudski volji nima nihče vladati. Kot zadnji znamenit pojav tega velikega teo- retskorevolucijonarnega gibanja bi imenovali delo Rousseaua (Žan Žak Rušo) Contrat social; socialna pogodba, ki je izšlo leta 1762. Parlamenta ni smatral sposobnega, da bi res izvrševal splošno ljudske suverenosti. Ljudstvo naj se vedno samo neposredno izrazuje; ljudstvo hoče po svoji pretežni večini vedno lo dobro in je veliko manj podkupljivo kakor - člani parlamentov, (morda? Op. ur.) Povdarjal je, da je tudi v starem Rimu in Atenah val no prosto, samo in neposredno odločevalo. Pri Sparta ncih je, sicer zastopstvo lahko predla¬ galo a odločevalo je šele ljudstvo. (V teoriji sicer jako lepo, toda praktično za danes neizvedljivo. Op. ur.) Kaj je morala biti posledica takega umstvenega delovanja? Posledica splošnega napredka, posledica valno večjih socijalnih nasprotstev in diferenciranja, raz reditve človeške družbe? — Francoska revolucija leta 1789! Izbruhnila je prva Francoska revolucija in stresla se je pred njeno silo vsa Evropa. Feudalno gos- ]>odstvo je bilo jiokopano v prah, plemstvo odprav¬ ljeno, svoboda je triumfirala, v cerkev so postavili mesto krščanskega boga - boginjo pravice. V enem dnevu so padli tisočletni privilegiji po ljudski volji. In zaradi tega je Francoska revolucija tudi naša zibel. Razvoj na gospodarskem polju, pred vsem novi stroji in nova prometna sredstva, je proizvajanje docela premeni! v smislu, ki ga imenuje ekonomija — kapitalističen. Delavec je postal samo stroj, ki opravlja gotove funkcije. Produkt je šel iz stroja v stroj, iz roke v roko — kdo je mogel še zasledo¬ vati. koliko mu gre zaslužka ? V tisti meri, kakor se je množil kapital, je naraščal proletarijat; de¬ lavska masa, ki nima več druzega kakor žilave roke in te nosi v tovarno na prodaj. Ohibovanje na kmetih daje proletarijatu nov kontingent. Začasa prve francoske revolucije je bilo tega proletarijata malo, ker je bila tudi industrija še v prvih povojih. Ali v Parizu samem je bilo” tudi teh brezpavnih dosti in zato je iskala in tudi res našla francoska buržoazija v proletarijatu svojega zvestega zaveznika. Proletarijat je pomagal fran¬ coski buržoaziji, da zmaga nad fevdalno Evropo. Industrija se je razvijala od tedaj z vehementno silo. Fabrike so rastle kar čez noč iz tal. Nastale so nova industrialna in prometna središča in v njih se je zbiralo delavske mase do take množine, da je postala velik, nov, v javnosti jako odločujoči socijalni in politični faktor. Ono veliko evropsko gibanje, ki je pričelo s padcem Bastije, z izbruhom prve francoske re¬ volucije, je končalo s pariško komuno 1871. Bur¬ žoazija je prišla tekom teh sedemdeset let do vlade in zato je morala pahniti od sebe svojega nekdanjega zaveznika proletarca. Kakor visoko plapolajoči fanal, je kazal goreči Pariz proletarijatu vsega sveta globoko zev med njim in buržoazijo. Gospodujočo družbo, ki se je gostila baš za polno obloženo mizo, je pretresel nov bojni za njo tako grozni klic: Boj /mlačna/, mir kačam. Pogin bedi, proč % lenobo. V teli besedah leži ob enem tudi vsa naša re- volucija. _ Listnica uredništva. Gorica. Pričakujemo za prihodnjo številko. Ih/ngj S. Za to št. nemogoče; prhodnjič. Dividende: V mesecih septembra, oktob¬ ra, novembra in decembra, se je dalo elanom za 2608.69 K. blaga divklendov od zadružne dobe 1906-1907. Podpore vdovam in bolnim elanom, se je dalo v mesecih septembra, oktobra, no¬ vembra in decembra za (»60.10 li.- blaga. Vodstvo tržaških delavskih zadrug naznanja, da v kratkem se odpre četrto zadružno skladišče v ulici Acquedotto št. 67. To skladišče bo služilo v prvi Vrsti delavcem stanujočim v okraju Sv. Alojzija, (S. Luigi) mnogim tramvajskim uslužbencem in delavcem iz Kolonije in Verdeie. Nove člane se sprejema v zadruž¬ nih skladiščih in v zadružnem uradu ul, Boschetto št. 5., I nad. kjer se daje tudi vsa potrebna pojasnila. Dr. N PlftRTINELLI Zobozdravnik dunajske klinike. Izdira zobe brez bolečin. Izdeluje umetne zobe po najmodernejših zistemih. Cene zmerne. Trst - Ulica Barriera vecchia št. 33 -■ Telefon šf. 1708. sv Delniška glavnica K 10,000.000. Telefon 19-95. OSR. BANKA ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3 VI n n okoli K 77,000.000.-- Naslov za brzojavke: ..Sporobanka". 4 1 2 ° () vloge na knjižice - \loge tek, r ačun Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. Izdaja sirotinsko-varne bančne obligacije. Premijeve vloge po 6 O O TISKARNA ^ * MODERNA M. SUSMEL (Sl C.o Trst, ul. della Zonta 8 Telefon številka 16-80. Izdela vsako navadno in najfinejše delo hitro in točno. = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDEJUEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. . Cene zmerne. - - KNJIGOVEZNICA I PIPPAN S BORTUZK ulica Vahlirivo štev. 11), II. nad. Izdeluje najfinejša in tržni dela po zelo nizki ceni. R RATE.1JJ PAGANI .— : TRST. Ulica Acquedotto št. 6. ■ Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. as Kavarna TRST - Ulica Giulia nasproti spomenika „Domenico Rossetti“ Na razpolago so revije in časniki v vseh jezikih. D®" I*o.strežba točna. Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica; Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst. FRAN IHANIA TRST ulica N. Machiavelli štev. 8. in drv. Pošiljanje na tlom na vsako stran mesta. Slovani! Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 Gostilna „Alla Lealta" ANTON SAITZ vxlie.fi tl el le A e < l ti e Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. VAL ERIO CUC1T Delavnica pohištva Trst, ul. Benedetto Marcello 4, = vogal ulice Tigor. = ANTON CE.CH TRST - Ulica Fonderia št. 12. 1 ii istrskih i n Vpiše se • 1 1«V* • 1 IDOIJSI Maršale, likerjev, i. t. d. Itih/eo vsak dau v zadružnem uradu ulito Jtoschetto •>. /. nad., ttli pa v zadružnih skln d istih ul. Hel retlere st,, .‘f-l ul. deiristria št. lO. ul. tlel Sulice št. d in ul. Aeque dotto št. 07 . = TRST = Ulica Caserma — in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij .------ in časnikov v vseh jezikih. ■ Gostilna „ Cčsa del Popolo (Zadrujna delavska gostilna) Trst. ul, S. iAtzzuro •n ul. S. fufteri na Domača Kuhinja vedno dobro preskrbljena. - Cene zmerne. - Shajališče zunanjih sodr ut/at-