Letna naročnina Din 2V— Posamezna številka Din 1-75 Oglasi po dogovoru Upravništvo in uredništvo : Ljubljana VII, št. 65 Izhaja 15. vsakega meseca STKCDEVOD^fl Slrahouni lis! sfajeuodij Kralj. Srbau, tiruafau in Slauenceu Leto I V Ljubljani, dne 15. julija 1923. Štev. 7. I. redni občni zbor »Društva Strojevodij Jugoslavije« v Ljubljani. V soboto dne 4. avgusta ob 17. uri se vrši zborovanje delegatov v gostilni »Keršič v Spodnji Šiški št. 65 (Ljubljana). V nedeljo dne 5. avgusta se vrši obč. zbor v dvorani mestnega doma v Ljubljani. Začetek ob 8. uri z opoldanskim odmorom. Dnevni red: 1- Pozdrav predsednika in otvoritev. 2. Čitanje delegatov in ugotovitev sklepčnosti. 8. Določitev zapisnikarja in overovateljev. 4. Poročila: a) predsedstva; b) tajnika; c) blagajnika; d) nadzorstva; e) redakcije in knjižničarjev; f) pokrajinskih revizorjev. 5. Volitev predsedstva in odbora. 6. Prememba pravil. Čitanje in odobritev poslovnika. Članarina. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. \ Ob 20. uri komerz. pri Štepicu v Sp. Šiški. Dostop na obč. zbor imajo vsi člani in dokazno poklicni tovariši. Odbor. Nekaj misli k občnemu zboru! Prvič se zbero delegati dne 5. avgusta v Ljubljani, da slišijo obračuno delovanju prepotrebnega našega stanovskega društva v preteklem poslovnem letu. Prvič se bo javno polagal račun in obračun o uspešnosti ideje, ki so si jo globoko v srce zapisali stebri železniškega prometa v boju za čast in ugled Stephensono-vih učencev. Pozdravljeni vsi na ljubljanskih tleh, iz katerih je izšla marsikatera iniciativna misel po vsej naši domovini in na katerih ima svoj sedež organizacija, ki hoče s kulturnimi, tehnično-znanstvenimi in socialnimi metodami ustvariti sebi in svojemu naraščaju ono pozicijo, ki mu po važnosti poklica pristoja. Tovariši! Mnogo truda in trpkega sa-mozatajevanja nas še čaka, preden dosežemo svoj končni cilj Zberemo se, ne samo da polagamo račune in obračun za našo žalostno preteklost, ampak zberemo se, da si začrtamo nove smernice za povzdigo naše danes zanemarjene časti in ugleda. Prijateljsko in solidarno si stisnemo roke kot brat bratu, da si damo nove idejne in moralne sile za bodoče leto. Za stanovske naše interese naj ne bo izgubljena zastonj niti minuta in doprina-šanje žrtev za naš ugled in čast naj nam bo v bodoče samo slast. izpopolniti se moramo v našem stremljenju organizatorično ter iskati bratskih stikov s sorodnimi organizacijami v drugih pbkrajinah naše države. Pospešiti moramo svoje izobraževalno delo s tako intenzivnostjo, da bo vredno društva, v katerem se zbira stan, ki stremi po napredku. Pri razpravljanju o naših mizernih socialnih težnjah moramo modro in odločno zaklicati ustvariteljem današnjega nevzdrž-ijivega stanja, da nismo voljni več žrtvovati svojega zdravja za revščino in svojega znanja za zapostavljanje in brezpravnost. Krepko moramo zaklicati v svet, da nismo služabniki domovine samo kot mehanično orodje v rokah posameznikov, marveč da smo tudi kot stan, čuvarji življenj in dobrin naše bogate domovine, upravičeni zahtevati socialnih dobrin, za naš potrebni kulturni in tehnični razmah, ki naj služi v ponos in čast naše očetnjave na znotraj in na zunaj. Samozavest in odločna edinstvena volja naj spremlja naš občni zbor in uspehi ne izostanejo. V tem znamenju pozdravljeni borci za napredek strojevodskega stanu. U Ljubljani... ZASJEDA, NA DAN 5. KOLOVOZA. Prvi kongres DRUŠTVA STR0JEV0DSK0G, JUGOSLAVIJE. Na tom kongresu mora da se nade svaki naš drug strojovođa, kojemu to ikako prilike donašaju bez razlike, dali je več član Društva Strojovodskog, ili nije, glavno je, da imade propisani strojovodski ispit. Drugovi iz svake ložione treba da izaberu delegate za Kongres, te da se dotični odmah jave na adresu uprave, glede stana i inih potreba. Dosada je najavljen velik broj drugova iz cijele države, te bi vrlo dobro bilo, da budu sve ložione zastupane, pa da vidimo, što smo u stanju napraviti, da se ne bude uvjek samo govorilo i nagađalo, nego da pređemo odmah na đplo nebi li kako ovomu stanju jedared na kraj došli. DRUGOVI STROJOVOĐE! Teški časovi, koje preživljamo, nesmiju da nas skrše. —- Pojedinac se zlu udupri-jeti ne može, zato je potrebna sloga; — jest sloga in to čvrsta sloga cjelokupnog strojovodskog staleža u državi, — sloga potpuna, a koja je moguća samo putem udruženja pojedinaca u jedno tijelo, a to je za nas Društvo Strojovodsko, kakovo danas već postoji u Ljubljani i koje sazivlje svoj PRVI GODIŠNJI REDOVITI KONGRES, na kojega pozivlje strojovođe iz cijele države, bez razlike organizacija i političkog mnijenja, pošto i samo Društvo STRANKARSTVA NE POZNAJE te je i samo na takovim principima sagra đeno i što nama može samo koristiti, kako se to pokazalo u vrlo lijepoj mjeri za vrijeme ovog kratkog i početnog djelovanja, što je jasan dokaz, da je DRUŠTVO STROJOVODSKO U LJUBLJANI na pravom putu, što će i zakazani Kongres potvrditi, k tome još bolje učvrstiti i podići na onaj stepen, koji mu i pripada a s njime zajedno i ugled strojovodski. NAJBOLJI DOKAZ ZATO DAJU NAŠI PROTIVNICI. koji su digli bez svakog razloga na Društvo kuku i motiku, nebi li mu mlade žile podrezali, što im na sreću nije uspjelo, nego su samo stime dokazali, da su uzurpiranu vlast nad strojovodskim staležom izgubili, te sad počimlju nanovo svojom sramotnom rabotom tako, da su već dali na svjetlo ~ PONOVNI AKT OMETANJA. Opravdani korak drugova iz Slovenije, za ostvarenjem ovoga Društva, potpuno je uspio, da se je od drugih strana bacalo klipove pod noge, — njima kao osnivačima, a po tome i nama svima, jer od tih klipova imao bi svatko drugi korist, samo ne strojovođa. Onda, a to je bilo kod osnivanja Društva, osnivači sigurni u uspjeh — sa smiješkom na ustima — odbivšinapadače s lakoćom, pristupiše djelu sa tvrdim uvjerenjem, da su na pravom putu. To se danas pokazalo, Društvo Strojevodsko, diglo se iznad sviju dosadašnjih udruženja i organizacija željezničarskih, do z a m j e r-n e visine, dižući usporedo stini i ugled strojevodski, koji je već bio na niskom stepenu, usljed raznih tamnih makinacija, koje su izašle na vidjelo, prije, nego su mogle početi sa svojim štetnim djelovanjem, a to je — POZIV IZ ZAGREBA NA STROJOVODSKU KONFERENCIJU k ija je danas, »ošto obstoji Društvo Strojovodsko u Ljubljani, posve bezpredmetna, kada se znade, da se mimo ovoga Društva proći ne može, jer je to Društvo pravi predstavnik strojovođa cijele države, a znade se i to, da je uperena protiv Društva Strojovodskog u Ljubljani. Protivnici, uvidjevši potpuni krah svo-iih tamnih ciljeva, dolaze sada, nakon sve-oa što je bilo nama dobacivano od njihove strane (n. pr. separatisti, ljubimci direkcije), sa istim parolama, koje su prije prezirali. Dakle su i protivnici, koji su odmah uvidjeli, da su osnivači Društva Strojovodskog na ispravnom putu, ovim aktom javna nriznali, da na drugim temeljima ovakovo društvo ne može kod nas obstati, što sve zajedno dokazuje potpuno nriznanje za njegov rad i taktiku, a napose iskazuju počast temeljnim načelima, na kojima je ovo Društvo sagrađeno. Tako su n. pr. dobili volju, da probude stalež strojovodski iz potpunog »mrtvila«, te da ga riješe »najslabijeg stanja a došli su i nato, da se to neda drugačije postići, dok »mašinsko osoblje« — samo (separatno) ne poduzme korake, t. j. da se organizira u posebnu organizaciju, koja bi bila, kako se iz svega toga razumije, u rukama ove gospode, jer sada osjećaju, da su im se uzde iz šaka izmakle. Razumije se, da se to tiče samo strojovođe, jer ložača nigđe ne spominju, pošto se pitaju, da li je koji strojovođa organiziran ili nije, — našto budu dobili DOSTOJAN ODGOVOR NA KONGRESU U LJUBLJANU g le će biti upodpunjeno i usavršeno započeto djelo. DRUGOVI STROJOVOĐE! Na kongresu treba da se upoznamo i dogovorimo, t. j. da sazidamo složnim silama zgradu na već postavljenim temeljima, te da pod njezinim krovom nađe utočište svaki naš drug strojovođa, koja će ga obraniti svih nepogoda, što ih strojovođa, vršeći svoju tešku i odgovornu, te po životu pogibeljnu službu, — u životu susreće ... Pavao Zečić. Mehanično-tehnologično obdelovanje kovin. (Nadaljevanje.) III. Valjanje kovin. Kovine valjamo, ako jih obdelujemo med dvema valjarjema. Predstavljajmo si dvoje valjarjev, enega nad drugim, popolnoma paralelnim. Gorenji je premakljiv v navpični smer:, dolenji ima nepremakljiva ležišča. Med obema valjarjema je špranja, ki se da potom posebnega ravnalnega vijaka zvečati ali zmanjšati s tem, da se premakljivi gorenji valjar zviša ali zniža. Oba valjarja se vrtita proti sebi. Ako vtaknemo kovino na oni strani med valjarja, koder se vrtita k sebi, jo povlečeta med sebe in jo stlačita skozi špranjo v debelini same špranje. Mehke kovine valjamo mrzle, toda kovine se ugodnejše in ekonomično valja v raz gretem stanju, ko so že omehčane, ftbvno železo se da stanjšati mrzlo naenkrat le za 1 j„ debeline, ako pa je razžarjeno, se ga lahko takoj stanjša za 1 4 debeline. Valjarji so izdelani iz zelo trdega jekla. Valjalnih strojev je več vrst. Imamo gladkovaljalne in oblikaste valjarje. Prvi nam valjajo razne vrste pločevine, drugi pa razna profilira železa kot tirnice, kotno, dvojne T železo, traverze raznih oblik itd. Valjamo pa tudi žico, cevi itd. Pločevina se izdeluje s pomočjo dvojice valjarjev. To dvojico imenujemo tudi d u o. Valjarja sta od 1 m do 3 m dolga, premera 400 do 600 mm ter sta po celi dolžini popolnoma enako debela in gladka ter natanko okrogla. Špranja med njima mora biti na celi dolžini popolnoma enako velika. Velikost špranje se da s pomočjo vijakov naravnati! na zaželjeno mero. Valjarja poganja močan stroj, ki žene s pomočjo zobčatih koles spodnji valjar in ta gorenjega. — Med valjarja vtaknemo zadostno močan drog ali ploščo, ki jo z neobičajno silo primeta in stanjšata. S stanj-šanjem se istočasno izvrši proces podaljšanja in razširjenja. Valjanje ponovimo večkrat, znižujoč pri tem gorenji valjar ter tako zmanjšujoč špranjo prehoda in to tako dolgo, dokler nismo dobili pločevino zaželjene oblike. Najprej valjamo vzdolž, nato na širino, da postane pločevina povsod enako razvaljana, brez napak v vseh smereh. Nato se plošča oblikuje s pomočjo strojnih Škarij v pravilno obliko. Po načinu ing. Bessemerja se pločevina tudi vliva in valja. Njegov stroj je na kratko sledeče izdelave: Dvojica votlih valjarjev v premeru 900 do 1200 mm, nasaj jenih na votlih gredljih se vrti v istem smislu kot višje omenjeni. Valjarja pa nista nadsebojno nameščena nego poleg sebe. Skozi valjarja se pretaka voda, da ju hladi. Vstop vode na eni strani in izstop se vrši potem votlih gredljev. Špranjo med valjarjem ravnamo s pomočjo vodne tlačilke. Med valjarja, navpičmoi nad špranjo teče iz korita raztopljeno taljeno jeklo, ki se pri vaza v korito po malih vagončkih. Pritok se da regulirati. Ko pride jeklena tekočina med oba hladna valjarja, se hitro strdi in prihaja onostran špranje kot pločevina, ki se nato takoj reže v table in znova poravnava ter pada končno v vodo, da se popolnoma strdi. Valovita pločevina se izdeluje na posebni način. , Navadna valjana plocevi-n a (železna) do 5 mm debeline se izdeluje potom valjanja kratkih palic gotove dolžine. Vsaka palica ima vsebino ene plošče in je v to svrho natančno preračunana. Palice valjamo v gorkem stanju, in sicer najprej vzdolžno toliko' časa, da, postane tako dolga kot naj bo širina zaželjene pločevine. Nato se palica iznova segreje do jasnordečega žarenja in nato obvalja prečno na drugih valjarjih, ki imajo premera 200 do 300 mm, dolžino 1 m do 1-5 m. Ko smo izgotovili več plošč, jih skupno znova segrejemo in skupno dovaljamo. Te vrste pločevino imenujemo črno in je zelo trda. Pa se zmehča, moramo s pomočjo zredčene žveplene kisline odstraniti oksidirano površino ter jo nato v zaprtih ovojih Pogreti in polagoma ohladiti. Ako naj bo Pločevina izredno gladka, jo obgladimo s Pomočjo zelo gladkih jeklenih valjarjev. Navadna pločevina se uporablja povsod. V °dlieni meri služi pa ključavničarjem, kleparjem za razne stroje, razno posodo, 0rodje, priprave, naprave itd. Kotel no pločevino se valja iz zmesi (4 varivnega železa in % železnih odpadkov (pločevine, starih tirnic itd.). V najnovejšem času se izdeluje tudi iz taljenega železa- in jekla. Pri tej priliki bodi omenjeno tudi izdelovanje oklopnih plošč za ladje, trdnjave. Tudi oklopne plošče so valjane, in sicer iz najboljšega vlaknastega železa in niklovega jekla. Za izdelovanje so valjalnice (Walzwerk) posebno urejene. Celotno se vse vrši v ogromnih razmerah, valjanje oklopnih plošč zmore le najtežja industrija kot n. pr. Schneider v Creuzotu (Francija), Krupp v Essenu (Nemčija) in Alpinka v Vytkovicach na Češkem. Oblika s ti ali kalibrirani valjarji imajo v valjasto obliko napravljene gotove vtore gotove oblike. Kakor smo že slišali tvorita vedno po dva valjarja dvojico ali duo. Vtor gorenjega in dclenjega valjarja tvorita skupno takozvani kaliber, ki je od njega odvisna oblika valjane kovine. Če je n. pr. vtor pri obeh valjarjih polokrogel, nastane okrogli kaliber, ki valja okrogle oblike. Štirioglati kaliber daje štirioglato obliko. Posamezna vaijna dvojica ima navadno več kalibracij na sebi, ki so ena manjša od druge in o menoma okrogle in štirioglate. Pri valjanju pustimo jasno žarečo kovino najprej v največji kaliber in nato postopoma skozi več kalibrov, dokler ne dosežemo zaželjene oblike. Železniška tirnica more n. pr. preiti 13—14 kalibrov, da dobi ono pravo obliko, ki je predpisana. Imamo dvoje vrst kalibrov, odprte In zaprte. Pri odprtih prilegajo valjarju tesno eden na drugega in le kaliber ostane prazen; zaprti kalibri pa nastanejo, če valjarja gresta eden v drugega. Vsaka vrsta kalibrov ima zopet dvojne oblike: ostre in ploščate. Dolge in tanke predmete, n. pr. brzojavno žico valjamo na menjalnih kalibrih, t. j. enkrat valjamo štirikotno, potem okroglo toda manjše, zopet štirikotno in manjše in zopet manjše okrogle itd. Ker bi bilo nerodno prenašati velike dolžine žice z ene strani na drugoi stran valjarjev, so urejeni valjarji tako, da se po vsakem valjarju taka smer izpremeni. Tako ni izgubljenega mnogo časa in valja se lahko v obeh smereh zaporedoma. Tako postopanje imenujemo r e v e r z n o valjanje. Za pogon valjarjev služi posebno močan parni stroj brez zamahnega in ravnotež-nostnega kolesa. Iz kalibriranega valjanja prihajajo na trg kot proizvodi kovno, zvarljivo, taljeno železo in jeklo v palicah ali protih. Železo je raznih oblik, razne dolžine. Svežnji so navadno težki do 50 kg in vsebujejo od 1—20 palic železa, dolgih do 4 m. Oblika proizvodov valjalnic je: štirioglata, plošča- to, okrogla, polokrogla, ovalna ali jajčasta, obročeva, kotna, tirnična itd. — Kot največje odjemalce valjalnic veljajo med drugim železnice, ki porabijo zelo mnogo raznega valjanega železja kot n. pr. mnogo tirnic, poličastega železa raznih oblik, kotnega železa itd. O valjanju žice hočemo izpregovoriti prihodnjič par besedi. Parna lokomotiva. (Nadaljevanje.) Ploščati okvir sestoji iz valjanih plošč in sicer iz taljenega železa ali pa iz mehkega jekla. Iz plošče se izrežejo razne oblike, ki služijo bodisi! kot prostor za osiščne okrove, bodisi olajšujejo ploščo kot tako. Obe plošči tvorita takozvana vzdolžna lokomotivska nosilca in sta popolnoma paralelno ena proti drugi prečno utožerai s pomočjo prečnih utogov. Dolžina plošč se ravna po dolžini stroja in znaša od 7 do 12 m dolžine; višina se ravna po višini koles, kotla itd. Jasno je, da morata biti obe plošči zelo močni, do 25 do 40 mm debeli, saj imata nalogo, da poleg nošnje kotla v največji meri prenašata in prestrezata vse udarce in sunke proge in stroja. B r a d 1 j a s t i okvir, ki je po Ameriki skoraj izključno v uporabi in se ga je začelo zadnja leta tudi v Evropi zelo močno uporabljati za lokomotivske vozove, kotnega železa v četverem premeru 7<7100 ali 107h4 mm, ki se zvare skupaj v kompletni okvir. Izdelovanje je samo na sebi nekaj dražje kot ono ploščatega okvira, toda celotni okvir je močnejši, boljše ob-dlan in kar je za praktično uporabo velike važnosti, tudi mnogo lažje dostopen kot ploščat okvir. Po zvaritvi posameznih delov pride celotni okvir pod mogočne skobljavne stroje, ki ga preurede na zahtevano debelino. Kakšna je naloga lokomotivskega okvira? V prvo mora na njem mirno in trdno počivati celotni kotel, v drugo so pritrjeni na okvir parni valji in sicer tako trdno, da se niti1 najmanj ne zmikajo. Dalje mora biti na okviru lokomotivski voz, ki ima nalogo varno in zanesljivo prenašati celo lokomotivo po tiru. — Kotel je* navadno trdno spojen z okvirom samo spredaj, medtem ko je zadaj in eventuel-no v sredi in okvir le oprt, ter se mora upoštevati vzdolžno raztezanje kotla pri zakurjenju in skrčenje pri ohlajanju. Proti dvigu iz okvira pa se mora kotel vsestransko zavarovati. Osišča pridejo v posebne osiščne izreze okvira, kjer so pritrjene posebno pri starejših lokomotivah takorekoč nepremičnoi, medtem ko ima vsaka moderna lokomotiva le nekaj ne- premičnih osišč, druga se pa v okviru pregibajo. Lokomotiva z vsemi nepremičnimi osišči imajo dolg togi razvor, ostale pa krajšega. Pod togim raz-v o i o m (fester Radstand) smatramo razdaljo od prve do zadnje nepremične osovine oziroma osišča. Skupni razvor (Gesamtradstand) je pa razdalja od prve do zadnje osovine vobče. Pri starih lokomotivah se v splošnem oba izraza krijeta, pri modernih strojih je skupni ali celotni razvor vedno daljši od togega razvora. To poslednje dejstvo je pripisovati študijam raznih strokovnjakov z ozirom na prevoženje posameznih več ali manj ostrih lokov ali ovinkov. Lokomotive z velikim togimi razvorom ne morejo brez nevarnosti iztirenja prevoziti ostre ovinke, medtem ko so moderne lokomotive ravno zategadelj opremljene z nekoliko premičnimi osišči, da z lahkoto in brez nevarnosti peljejo preko ostrejših ovinkov. Primerjaj lok. ser. 59 in. 229 SHS! Po srednjeevropskih predpisih velja, da lokomotive z gotovim togim razvorom ne smejo voziti po progah z ostrimi ovinki in sicer: s 3-200 m pri ovinkih s 180 m polmera, s 3-800 m pri ovinkih z 250 m polmera, s 4-800 m) pri ovinkih s 400 mi polmera, s 5-400 m pri ovinkih s 500 m polmera. Tako n. pr. ne sme na progi Grosuplje—Kočevje, ki ima mnogo ovinkov z 200 m polmera voziti noben stroj z več kot 3.800 m togim celotnim razvorom, ampak samo take lokomotive, ki imajo nekaj osi gibnih. Gibnost osi pripomore v izdatni meri nekako uklonitev koles po obliki ovinka. Ena najvažnejših pridobitev zadnje dobe so ravno gibne osi. Avstrijske lokomotive vrste 180., ki jo je zgradil računsko in konstrukcijsko dr. ing. Golsdorf in ki ima izmed petero osi le 2. in 4. nepremično, je postala vzor vsem težkim lokomotivam ravno radi njene velike pre-mičnosti osišč v ovinkih, ki jih imajo osobito gorske in hribovite proge vse polno. V to vrsto spada tudi konstrukcija takozvanih gibnih podstavkov (Trnek, Drehgestell). Lokomotivam, ki jim je nemogoče dati toliko gibčnosti za prevoz estrih ovinkov, se prenese delna teža na eno ali dvoosne gibne podstavke, ki nimajo nobene pognane ali spojene osovine, asnpak le nespojene, združene v kratkem vozu, ki ima svoj posebni okvir in je le na gotov način potom gibnega čepa zvezan z glavnim okvirom. Gibni podstavek ima tedaj svoj lastni, takozvani stranski okvir. — Brzovlačne lokomotive imajo dandanes vse bodisi eno ali dvoosne gibne podstavke, spredaj ali za spojenimi osovinami. N. pr. vrsta 329 SHS ima 3 spojene osovine in spredaj in zadaj po mo gibno osovino. Ser. 109 juž. žel. ima nasprotno spredaj dvoosni gibni podstavek, zadaj niČ. Gibni podstavek dvoosni, ki tvori voz za se, se vsled kratkega razvora sam ob sebi prilagodi ovinkom brezhibno; — enoosni. podstavek pa je ali pripet ali zapet in se suče okoli neke fiksne točke glavnega okvira. V tem oziru nahajamo seveda veda razne sisteme eno- in dvoosnih gib-nih podstavkov. - Razlikujemo: obračalno os, premično os, priprežen gibni podstavek (eno- ali dvoosen), zaprežen gibni podstavek (eno-aii dvovprežen); dvoosni gibni podstavek s čepom med osmi in končno takozvani Kraus-Helmholtzov podstavek, ki vsebuje eno spojeno os skupno z eno nespojeno osjo v podstavku. Med obema osema se nahaja obračalni čep. Popolnoma različna od navedenih izdelav je sestava Mallet. Pri lokomotivah sistema Mallet imamo dva lokomotivska voza, oba imata spojene osovine, po navadi oba isto število. Vsak voz ima svojo dvojico ali celo četvorico parnih valjev. Prvi voz je doprežen od drugega. Mogoče je tudi, da ima prvi voz neglede na to, da je že sam giben zadosti, še vodilno nespojeno osovino in celo tudi še posamezne premične osovine. Okvir gibnih podstavkov je enostavnejši, saj ima glavno nalogo tvoriti vodilni voz po tiru — glavni okvir pa nosi glavno težo stroja. (Dalje prihodnjič.) Nekaj številk. (Nadaljevanje.) b) vlečna sila iz zmožnosti p a r n e g a s t r o j a je odvisna od srednjega indiciranega parnega pretlaka p, valjnega premera d, batnega dviga s, premera pognane osovine D in vršilne stopnje ?/. Iz teh činiteljev izpeljana izračunana vlečna sila je sledeča: V • 1) • rc — 2 • ^d4'a • p; • 2s • in izpeljano iz te oblike je vlečna sila enaka odporu med 1 obratom na obodu pognanega kolesa ali dvema dvigoma napravljenega dela parnih valjev. y = ,|2-*-)l>'-r‘ = f X dt Dvig s se pri sedanjih lokomotivah konstruira tako velik, kakor so pokazala izkustva daljših študij v teoriji in praksi. Pri' tem se pa mora posebno upoštevati batno brzino v valjih. Vsak gib parnega stroja je dvovrsten. Bati sami se pomikajo premo s1 e m i n t j a. Isto pot dela še tudi batni drog in križnik; pognano in sploh vsa kolesa pa se vrtijo, izvajajo tedaj vrtenje, ki ima seveda vse drugačne mehanične lastnosti ih posebnosti kot pa premo pomikanje. Zato moramo pri določitvi batnega dviga upoštevati premo pomikanje batov, ki znaša povprečno« n = 6u = - (n so obrati v eni minuti). Batna brzina ne sme prekoračiti 8 m na sekundo. Premer pognane in spojenih osovin določimo najpreprosteje in vendar dovolj zanesljivo, aka vzamemo 1 m premera kot podlago in prištejemo toliko cm k podlagi, kolikor želimo da imej; stroj najvišje brzine pa uro. Tedaj I) = 100 + brzina na uro v km. Merodajno pa je pri določitvi premera pognanih koles tudi dejstvo, da se gotovega največjega dopustnega števila kolesnih obratov pripustiti ne sme z ozirom na težo vrtečih se raznih spojnih drogov in pogonskih drogov, ker bi preveliko število obratov povzročilo silno nemirno vožnjo lokomotive n slabo vplivalo na nosilne vzmeti itd. Po srednjeevropskih tehniških določbah ne sme presegati število kolesnih obratov v minuti 180 do 360, upoštevajoč pri tem premer in ravnajoč se po računu: n 100 X 60 -p. brz. 3'6 X3d4 D = °30 D Srednja indicirana napetost p, v kotlu se določi na podlagi izkušenj pridobljenih števil, vršilnost stroja rj pa določimo 0-8 do 0-9 celotne kotelne zmožnosti. Račun za zvezne ali componudne parne stroje je nekoliko drugačen kot za enostavne stroje. Pri enostavnih strojih pa sta valja različne velikosti — toda enake vršilnosti. Važno je prostorninsko razmerje obeh valjev pri računu. c) Vlečna sila iz kotelne zmožnosti. Za premaganje vlačnega odpora z gotovo brzino metrov na sekundo je potrebno gotovo delo A, ki je enako vlečni sili V pomnoženi z brzino v metrih na sekundo. Amkg = Vi