88. STOTIM I LMUiil, i pmtfitk, 17. ipHli 1916. XLIX. leto. .Slovenski Narod' velfa po poitli za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta m „ . . četrt leta „ m . . na mesec m „ ■ ■ K 25-— . 13-. 6-50 . 230 za Nemčl'o: celo leto naprej .... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej . . . , K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priMži za odgovor dopisnica ali znamka« Lpravnistro (spodaj, dvorišče levo), Knaflovm ulica it 5, telefon s 183. likafa tiik dmm ivećar livzeaUI nedelf* ln prazalk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjiH insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati u t d., to je administrativne stvari. , Potameua številka velja 10 vinarjev. ^—— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon *L 89. .Slovenski Narod' velja v LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej .... K 24 — pol leta „ • . • m Četrt leta „ • • • 12 — 6 — na mesec M v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • . K 22*~ pol leta „ ...... 11;— četrt leta „ ••••»oou na mesec „ • . • • ■ * Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: SSuailOFa ulica st 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Vsi italijanski napadi odbiti. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 16. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: {talijansko bojišče. Oh primorski fronti so se vršili v splošnem le zmerni topovski boji. V odseku Doberdohske visoke planote je bilo bojno delovanje nekoliko ahnejše. Vzhodno od Sele se vrše zopet manjši boji. V odseki! Plocken Je *tr- ša artiljerija močno obstreljevala stvražne pozicije. Ob tirolski fronti je obstreljeval sovražnik posamezne prostore v Dolomitih in naše naprave na visokih planotah pri La-fraunu in Vielgereutu. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. U 6 f e r, fml. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 15. aprila. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Ob Mrzlem vrhu so zavrnite naše čete nove sovražne napade na t > \ zeto predno pozicijo. V odseku iCken so danes ponoči živahno delovala metala min. Italijani trajno silno obstreljujejo vrh Col di Lana. Zavrnili smo sovražne poskuse, približati se v odseku Sugana. \a uestnik načelnika generalnega štaba pl. ti 6 f e r, fml. * • * TALIJANSKO URADNO POROČILO. 12. aprila. (Kor. urad.) V Le-drski dolini smo z metodičnimi na-padnimi operacijami izboljšali svoje postojanke severno Ponalskega potrka, med Concejsko dolino in Oard-slrim jezerom. Z običajno učinkujo-čo artiljerijsko podporo je osvojila naša pehota močno črto strelskih jarkov in utrdb cb južnem pobočju hribov Monte Pari in Cimad' oro ter na pečini hriba Sperone. Sovražnim posadkam se je posrečilo po težkih izgubah, da so se umaknile, toda vzeli smo jim kakih 2° vjetnikov. V odseku med Adižo in Brento cb izviru Bruta, ob Beli in Soči je včeraj trajalo živahno artiljerijsko delovanje. Učinkujoči ogenj naših topov je preprečil sovražniku zopetno gradbo lusernskega forta v gornji Astiški dolini in je razdejal materijalno skladišče pri Sv. Katarini ;n v Uk-vah (v Kanalski dolini na Koroškem.) 13. aprila. (Kor. urad.) V Le-drski dolini se je posrečilo sovražniku v noči na 12. aprila z nepričakovanim ljutim napadom vdreti v del jarkov, katere smo bili zavojevali na hribu Sperone. Zvečer dne 12. aprila so izvršile naše čete po intenzivni artiljerijski pripravi protinapad ki jim je po razliučenem borenju omogočil, da so pozicije zopet vzele. V Suganski dolini je vjela naša infante-rija v malih, sijajno poteklih praskah, 22 sovražnikov, med - njimi 2 oficirja. — V bovši kotlini je napadel sovražnik v noči na 12. april naše pozicije pri Ravncmlazii, ali naš ogenj ga je ustavil in končno s protinapadom vrgel nazaj. Enaka usoda je doletela sovražen napadalni poskus na Javorček. Na Kraški planoti so se bližali naši drzni oddelki sovražnim strelskim jarkom med Sv. Mihaelom in Sv. Martinom in so jih razrušili z ekspl. bombami Na vsej fronti traja artiljerijski dvoboj. Naš topovski ogenj je provzro-čil v fortu Luserna zopet težke škode, v odseku Caldonazzo požare in je razpršil sovražno kolono v dolini Lepena (Soča)e Dunaj, 15. apriia. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V zadnjem odstavku italijanskega dnevnega poročila dne 12. aprila omenjeni uspehi italijanske artiljerije, se omejujejo na to. da je bilo v Lkvah nekaj hiš po strelih in požaru več aii manj poškodovanih. Ni bilo niti izgub, niti vojaške škode. Tudi trditev Cadornovega poročila dne 13. aprila o bojih na Močite Sperone, so neresnična. Pri našem napadu smo imeli opravka le I sovražnim artiljerijskim ognjem, jie pa s pehotnim protidelovanjem. Iz italijanske postojanke, ki smo jo dobili skoro brez strela, smo se umaknili prostovoljno in neovirano. O kakem italijanskem protinapadu ni bilo niti sledu. Italijansko bojiiče. Iz vojaškega razmotri van ja k t ročilu generalnega štaba. Poročilo našega generalnega š:aba dne 14. aprila je naznanilo, da so Italijani na več mestih tirolske fronte pričeii napadati, naperili so svoje podjetje najprvo na dve izpadni strarii in sicer proti Suganski dolini in ob Po-nalski cesti. Te izpadne strani flan-kirata veliko operacijsko črto Adiž-ke doline. V Suganski dolini so napadli iz Marterja in St. Ozvafda, ob Ponalski cesti pričet-' napad se je popolnoma izjalovil, nasproti temu se je posrečilo Italijanom, nam zopet odvzeti jarke južno Sperona, za katere se je bil boj že nekaj dni. O b koroški in soški fronti so iz vojevale naše čete znatne uspehe. Osvojile so močno utrjeno pozicijo na Mrzlem vrhu in so oMelale s težkimi topovi sovražne pozicije, ki so se nahajale nasproti Bovcu in Pontebi. NaŠ čete drže na Mrzlem vrhu zavo vane pozicije proti napadom, ki s bili izvršeni z veliko uporabo \c štva in mimici je. Tudi ponovni suh' proti našim pozicijam v Suganskei i odseku so se izjalovili. Sijajno hcie vanje 11. maršbaialjona iafaartenlskega pešpolka št. 28. Pr2ga, 15. aprila. (Kor. urad.) 11. maršhataljon c. in kr. infanterij-skega polka št. 28 se je sijajno bojeval v prvi bitki ob Soči na posebno eksponiranem mestu armadni fronti pridcljen. V samo za silo izdelanih utrdbah, navzlic neugod. bojnim in vremenskim nezgodam, ie žilavo vztrajal in odbil vse napade mnogo močnejših sovražnih čet. Tekom druge bitke je mogel bataljon z junaškim zopetimn os vojen jem izgubljenega hriba Sv. Mihaela, dne 20. julija, odločilno vplivati na nadalj.razvijanje boja in tako izvršiti eno najod-ličnejših orožnih dejanj na bojišču v Primorja. Bataljon se je odlikoval tudi v nastopnih mesecih ob vsaki priliki z zanesljivostjo in hrabrostjo. Tako je izkazal posebno z uspešno in požrtvovalno obrambo najtežavnejšega dela pozicije na severnem -pobočju hriba Sv. Mihaela, dne 18. /novembra svojo bojno vrlost. Z mesece traiajočim brezhibnim držanjem je bataljon dokazal, da se je vplivu dobromislečih elementov, zlasti onemu preizkušenih vrlih oficirjev, po- Urečilo. da je ostal razdirajoči duh, 4ki se je že bil polastil čete. ne-] 'škodljiv. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Milanski listi priobčujejo naredbo prefekta, po kateri se ne sme nobenega žita izvažati iz milanske province, ker zaloge zadoščajo komaj za potrebo prebivalstva. Onih 25 italijanskih parlamentarcev, ki imajo oditi v Pariz h kon- ferencam, so izvolili za predsednika Luzzattiia in določili za razpravo: kontcrbjndo v korist osrednjiii držav potom nevtralnih, prevoznino, menjalne kurze in ustavo Jadranskega morja. »3ase!er Machrichten« poročajo iz Rima: Katoliško časopisje beleži z velikim zadovoljstvom govor ministra OrlanJa v senatu, v katerem je pohvalil škofe in duhovnike za njihovo plemenito držanje v osvoboje-valnem boju in pravi, da italijanska vlada te.^a ne pozabi nikdar. Italija je ^a'a na razpolago Franciji £0.000 ton krompirja, ki se ga proda po določeni ceni. Italijanski parlament. Razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Curih, 15. aprila. (Kor. ur.) Italijanska zbornica je v včerajšnji dopoldanski seji rešila proračun gospodarskega ministrstva. V popoldanski seji je odgovarjal državni podtajnik za oboroževanja na vprašanje o uporabi javnih zbirk za letala, da se je za to nabavilo že 06 letal in da se ostala četrtina nabranega denarja uporabi tudi za nabavo leta!. Državni podtajnik notranjega ministrstva je zagotavljal, da se natančno preišče podaništvo v Italiji ostalih tujcev in da ;e boj proti špijo-naii urejen zadovoljivo. to se je začela razprava o preračunu ministrstva zunanjih zadev. Posl. C a v a g n a r i je govoril o postopanju z lastnino italijanskih državljanov v Avstriji. Preden je predsednik Marcora podal besedo prihodnjemu govorniku, je priporočal poslancem, naj govore kolikor mogoče kratko. — Posl. C o 1 o n n a d i C e s a r o je poudarjal radovednost, kake sadove obrodi pariška konferenca in je označeval posledice balkanske politike četverozveze. zlasti Italije, ki ne bi bila nikdar smela dopustiti ustanovitve samostojne Albanije pod nemškim knezom. Govoril jc proti vsesrbskim aspiracijam na < bal Jadranskega morja in zahteval, naj vodi Italija na vzhodu proti vsakomur brezobzirnejšo politiko, da poudarja narodnostno načelo in na njega podlagi stremi po splošnem, trajnem miru. — Posl. C a r o 11 i je zahteval konzulstva, pri čemer naj si Italija jemlje za zgled nastopanje avstro - ogrskih in nemških konzulov v varstvo njihovih rojakov. Curih, 14. aprila. (Kor.Hurad.) V včerajšnji seji italijanske zbornice se je prečitalo najprvo poročilo ruske dume, v katerem izraža svoje ogorčenje radi potopitve dozdevne hospi-talske ladje »Portugal«. Dva poslanca, zunanji minister Sormino, kakor tudi predsednik Marcora, so izjavili, da dele ogorčenje in da hočejo od-poslati protest poleg zagotavljanja svetih kulturnih čustev italijanskega naroda #v znak popolne solidarnosti v Petrograd. Nato se je nadaljevala razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Debate so se udeležili nekateri poslanci skrajne levice in en nacijona-lec, ki je prešel k opoziciji. Predlog, naj se debata zaključi, ni prodrl. Na pozive, da naj Sonnino govori, je odgovoril, da mu je fizično nemogoče, govoril pa bo jutri. Poslanec L a-b r i o I a je obžaloval, da je držala vlada parlament o zunanji politiki m njenih faktorjih v temi in da zelena knjiga iz maja 1915 daje nezadostna pojasnila, oziroma nikakih, o tem, zakaj se je morala odpovedati pogodba z Avstro - Ogrsko ;n zakaj je postopala Italija napram Nemčiji drugače, kakor napram Avstro-Ogr-ski. Trozvezna pogodba bi se morala v celoti objaviti, da se odpravijo različnost v razlagi, ki jo kažeta avstro - ogrska rdeča in italijanska zelena knjiga in da se spreobrne zlasti nevtralne države, ki vzdržujejo proti Italiji malo laskavo nezaupnost. Končno je tudi dolžnost do italijanskega ljudstva, storiti to, ako se je že odločiio, da se preliva narodova kri radi enega pogodbenega člena. Jako važni akti italijanske zunanje politike se ne predlagajo niti ministrskemu svetu, marveč ministrski predsednik, zunanji minister in šef generalnega štaba odločajo sami o usodi naroda v vojnem ali v mirovnem vprašanju. To je sicer dovoljeno v deželah z absolutistično vlado, ne pa s parlamcntarično in narod, ki tako čudovito dokazuje vztrajnost in smisel za požrtvovalnost, ima pravico, da potom parlamenta vrši kontrolo nad zunanjo politiko. 54 govornikov o zunanji politiki. Kakor je izvedela »Italia«. je priglašenih k debati v zbornici o zunanji politiki 54 govornikov. Baje se število še poveča. ninr NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 15. apriia. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Včeraj ob Z. zjutraj ie priplulo 7 sovražnih letal, med njimi 4 bolna letala, nad Črnovice in železniške naprave severno od rresta. V obrambo se je dvignilo nekaj naših letal, katerim se je po dveurneci bolu. kl sc ie odigral nad Črnovicami. posrečilo, zbiti eno sovražno bojno letalo na 30 korakov. Sovražna letalska flotilia je zbežala. Zsdeto letalo ie padlo strmo pri Bojanu med rusko in našo črto na Va ter ie je naš topovski ogenj uničil. Sovražni opazovalec je mrtev. Naša letala so se vrnila nepoškodovana. Sicer ?e potekel včerajšnji dan tako v Vzhodnli Galiciji, kakor tudi ob ostalih odsekih naše severo ~ vzhodne fronte razmeroma mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fm!. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Razen vsakodnevnega topovskega ognja nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d f e r< iml * SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berofin, 15. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 15. aprila. Vzhodno bojišče. Včeraj obnovljeni krajevni ruski poskusen? napadi severo - zapadno od Dvinska so Imeli Isto usodo, kakor prejšnji dan. Ob Serveču, jugovzhodno od Koreličev, smo z lahkoto zavrnili z močnim ognjem uveden sunek slabotnejših sovražnik sil. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 16. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: • Veliki glavni stan 16. aprila. Vzhodno bojišče. Dogodilo se ni nič, kar bi imelo poseben pomen. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 12. aprila. Ob Dvinl in južno od Dvinska mestoma infanterijski in artiljerijski ogenj. Sovražna artiljerija Je streljala včeraj v okolici mostišča pri Ikskilu na več zakopov. Pri Kutnih (40 km jugozapadno od Pin-ska) so imeli naši prostovoljni izvid-ni oddelki uspešne spopade z nem- škimi patruljami. Severno in južno od kolodvora v Oljki je skušal sovražnik dospeti do naših jarkov in se pred njimi zakopati. Zavrnili smo ga. 13. a-p r i I a. Po artiljerijski pripravi so poskusili Nemci približati se odseku mostišča pri Ikskilu. Naš ogenj jih je zavrnil. V okolici Jakob-štata in Dvinska artiljerijski ogenj. Zapadno od Naroškega jezera je sovražnik 12. aprila nekako ob 6. zvečer silno obstreljeval naše pozicije. Kmalu nato je prodrl iz vasi Mokrice najprej v malih skupinah, potem v močni koloni. Naša artiljerija je razpršila Nemce, ki so se umaknili v svoje jarke. Car v Besarabiji. Petrograd, 15. aprila. (Kor. ur.) Car Nikolaj je dospel dne 11. aprila v Kamjenjec Podolsk, kjer ga je sprejel novi vrhovni poveljnik te fronte, general Brusilov, z drugimi poveljujočimi generali. Drugi dan se je odpeljal car v avtomobilu inspi-cirat Čete, ki so tvorile na Širokem polju velik kare vseh vrst orožja. Car Nikolaj je počasi jahal na belcu ob fronti polkov, ki so burno pozdravljali vrhovnega vojnega gospodarja. Car je nagovoril razne polke ter se jim zahvalil za požrtvovalno službo in izrekel prepričanje, da bodo pogazili trdovratnega sovražnika. Car Nikolaj je obiskal na^o mesto 'Chotin. kjer je obiskal bolnišnico in delil odlikovanja. Dne 12. aprila je car pregledal tu taboreče divizije. Med pregledovanjem sta priplula dva sovražna aeroplana proti diviziji, ki jo je bil car ravnokar pregledal. Ruska artiljerija je začela takoj streljati ter prisilila aeroplana, da sta se vrnila. Iz Besarabije. Iz Crnovic poročajo: Mir ob be-sarabski fronti traja, razen malih prask in razstrelitve min. Pač pa delajo letalci prav živahno tako ob besarabski fronti, kakor na fronti ob Dnjestru. Neki trgovec, ki je zbežal, pripoveduje, da delajo Rusi v crnomorskih pristaniščih velike priprave za čim večje bojno brodovje. Velik del pristaniških delavcev so poslali iz severnih ladjedelnic ob Crno morje. Ladje starejših letnikov modernizirajo. Grof «obrinskij. Grof Bobrinskij je bil imenovan za pomočnika notranjega ministra ter se zatrjuje, da je to le prehod, da bo stopil namreč v kratkem na mesto naučnega ministra Ignatijeva ter igral v ministrstvu Stirmer - Panin prvo vlogo. Baje je že sedaj faktično notranji minister. V dumi bo Bobrinskij natopil v imenu Stirmer - Pa-nina. Ruski proračun. Petrograd, 16. aprila. (Kor. ur.) Državni svet je dne 15. aprila pritrdil proračunu, kakor ga le dovoHbt duma. Zapadno bojišče. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 15. aprila. (Kor. urad.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan 15. aprila. Zapadno bojišče. Po bojih z ročnimi granatami smo popolnoma zavrnili silen sunek Angležev proti pozicijam v vdrtinab južno od St. Eloiia. V Argonih in vzhodno od tam deloma živahen artiljerijski ogenj in boj z minami. Na levo od Mase so se mogli izvesti namenjeni sovraži ; napadi proti našim pozicijam na Mort Homme in južno od Vranjega gozda in gozda pri Cu-mieresu, ki so bili pripravljeni od močno stopnjevanega artilierijskega ognja, v našem uničujočem ognju z obeh bregov Mase na pripravljene čete. samo z nekaterimi bataljoni proti Mort Hommu. Z najtežjimi izgubami so se razbili napadalni valovi pred našimi črtami. Posamezni možje, ki so prodrli v naše jarke, so padli v bližinskem boju. Na desno od Mase ter v ravnini VVoevre se je boj omejil v bistvu na silne boje v fronti. Dva slabotna sovražna napada z ročnimi granatami jugo - zapadno od utrdbe Douaumont, sta ostala brezuspešna. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 16. aprila. (Kor. urad.) \Yolffov urad poroča: Veli!:? glavni stan 16. aprila. Zapadno bojišče. Na obeh traneh kanala La Bas-se se je stopnjevalo delovanje arti-Uerije v zvezi z živahnim? boji z mi-nami V okolici Vermellesa smo s svojim! razstrelbarni zasuli angleške pozki'e v izmeri kakih 60 metrov. vzhodno od Mase so se razvili zvečer živahni boji na fronti pred utrdbo Douaumont tja do soteske pri Y.:-=u\u. Sovražnik, ki je tu po silnem pripravlialueiu ognit* z močnimi če-teml napadel, -e bil zavrnien s tež-k m oslabiicnjem njegove bojne sile. :V, smo kakih 200 neranlinm sovražnikov. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 12. aprila popoldne. Na levm bregu Mase so izvršili Nemci danes fJBtraj napade na naše pozicije ob gozdu pri Caurettesu. med Mort Hommom in Cumičresom. pri čemer SO uporabljali gorele tekočine. Sovražnik:? sni) povsod vreli ^azaj. Na desnem bregu močno artiljerijsko delovanje med Hc-naumontom in Vamon. Sovražnik pa svojih napadov nonoči ni poskušal obnoviti. Potrjuje se. da je včerajšnje zelo silno ofenzivno delovanje, ki je bilo ob 4. popoldne naperjeno na fa odsek in ki smo je povsod zavrnili, stalo sovražnika zelo občutne izgube. Noč je potekla na ostalem delu fronte razmeroma mirno. 12. aprila t reče r. V Belgiji je delovala naša artiljerija v okolici Langemarka. Aled Sommo in Olso je nas nadzira!ni o'«renj zasul Jarke zapadno od ParviHersa in v okolici Roveja. V Ari>nih smo zažgali pri FiHe Horte, Haute Chevau-chee in pri Vaucuoisu štiri mine. Po boju z ročnimi granatami smo zasedli južne robove dveh vdrtin pred našimi iarki v odseku Courtes Chausses. Zapadno od Mase silno in trajno obstreljevanje nri višini 304, v okolici Esnesa in Mort Umna. Vzhodno od Mase in v Woevru artiljerijsko delovanje. Do nastopa in-Eanterije čez dan ni prišlo. 11 a p rila p o p o l d n c. Se-vemo od Roveja mo z infanterij-skim ognjem razgnali sovražni izvid- ni oddelek, ki se je skuial približati našim jarkom v okolici ParviHersa. V celi okolici Verduna se vso noč ni vršilo nobeno podvzetje infanterije. Zapadno od Mase precej živahno obstreljevanje naših pozicij med gozdom pri Malancourtu in višino 304. Naše baterije so na tem delu fronte zelo delovale, zlasti zapadno od Vranjega gozda in proti nekaterim prehodom preko potoka pri Forgesu. Vzhodno od Mase in v Woevru od časa do časa obstreljevanje. V Vo-gezih je prišlo do nekaj spopadov med patruljami. Južno od soteske pri Markirchu je neki nemški izvidni oddelek močno trpel vsled našega ognja. ANGLEŠKO URADNO POROČILO, 13. aprila. V noči je sovražnik nenadno napadel naše strelske jarke pri La Boisellu, ko jih je prej obstreljeval z granatami, napolnjenimi s plinom, ki provzroča solzenje. Pognali smo ga zopet ven. Izgubili smo le malo vjetih. Včeraj zvečer je sovražnik trikrat napadel ter dospel do naših strelskih jarkov severovzhodno od Charnova, zopet pa smo ga vrgli nazaj. Pustil je nekaj mrtvih v jarkih; nekaj malo svojih ljudi pogrešamo. Danes artiljerijski ogenj pri Souchezu, Carencvju. Hohenzollern-skem okopu in pred St. Eloijem, na kateri smo odgovarjali. Pri Hohen-zollernskem okopu je sovražnik danes zažgal mino, ki pa ni napravila nobene škode. Danes se je vršil tu in pri Arrasu boj z možnarji iz strelskih jarkov. Francoska ofenziva proti Metzu. Berolin. 15. aprila. (Kot. urad.) Glasom poročil vojnih poročevalcev, so že meseca januarja metali fra: ~ki letalci proklamacije, v katerih poživljajo lotarinško prebivalstvo, da naj zapusti svoje vasi. ker se bo pričela večja francoska ofenziva proti Metzu. Iz izpovedi francoskih vjetnikov izhaja, da je bilo nameravano, raztr-gi nemško fronto v smeri na Metz in dne 15. april je bil dan. ko bi se bil moral izvršiti ta sunek. Potek vojne pa je Francozom kruto prekrižal račune. Namesto nameravanega napada, je stopila prisiljena obramba Verduna pred nemškim navalom. Lahko si je predstavljati nrese-netenje Francozov, ko je nemški naval nevzdržno uspešno napredoval kljub velikim žrtvam in neizmerni porabi materijala od ravnine VVoevre tja do Mase v poTdrugem letu. Obstreljevanje Arrasa. Kolnische Ztg. - prinaša po pariških listih vesr. da nemška artiljerija skoraj dan za dnevom silno obstreljuje Arras. Od prebivalstva je ostalo v mestu samo še 1000 oseb. ki jih bodo Angleži v kratkem spravili stran. Dunkerque. Vmsterdamski listi poroča >, da je skoraj vse civilno prebivalstvo zapustilo Dunkerque. Pri zadnje i napadu z zraka v noči od 2. na .: april se je Nemcem posrečilo vreči 2 bombi v bližini železniške postaje. Dve bombi sta padli v centrum trdnjave. V celem je eksplodiralo 8 bomb. Več hiš je bilo porušenih. Prebivalstvo, ki je ostalo še v mestu, spi v kleteh. Zadnje dni je bilo zopet slišati silno streljanje topov v smeri izpred Vprcsa. Angleška špijonaža. Basel, 15. aprila. (Kor. urad.) Kakor poroča Baseler Anzeiger«, so tU zaledili neko angleško vohun-sko agenturo: 5 oseb je bilo aretiranih pod obdolžitvijo vohunstva v prilog Anglije. Med njimi so 4 bazel-ski meščani in neka luksemburžanka. Najeti so bili ti vohuni iz Lausanna. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 15. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodni bojišče. Neizpremenjeno mirno. v i mestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * .ASE NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 16. aprila. 'Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. h 6 f e r. fmL SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 15. aprila. (Kor. urad.t VVoInov urad poroča: Velik? glavni stan 15. aprila. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. * * NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolm, 16. aprila. (Kor. urad.) VVolffcv urad poroča: Veliki glavni stan 16. aprila. Balkansko bojišče. Dogodilo se ni nič, kar bi imelo poseben pomen. Vrhovno armadno vodstvo. 15. aprila. (Kor* urad.) Artiljerijski dvoboj v odseku GJev-gjeli - Dojranje zopet pričel. 20 francoskih aeroplanov le motalo 13. t m. zjutraj 150 bomb na sovražne pozicije prt Podgorici, vzhodno Gjevgje-lov. Vsa letala so se vrgla nepoškodovana. Prihod prvih srbskih čot s Krta v Solun. MIlan. 15. aprila. (Kor. urad.) »Secolo« poroča iz Soluna: Prvi reorganizirani oddelek srbske armade je prispel predvčerajšnjim na dveh Darnikih s Krfa v Solun. Parnika ostaneta zaenkrat par dni zasidrana pred Kara Burnu. San aH odlikovan. »Voss. Ztg.« Javlja iz Soluna: Angleški general Mahon je izročil francoskemu vrhovnemu poveljniku makedonske armade generalu Sar-railu veliki križ angleškega reda Sv. Mihaela in Sv. Jurija. S tem odlikovanjem je združena angleška baro-nija. Kai vse zahteva ententa od Grške. Bukareška »Seara« javlja, da so stavili poslaniki četverozveze grški vladi naslednje zahteve: 1. Grška naj dovoli, da se izkrcajo na grškem ozemlju tudi portugalske čete; 2. Grška naj ne anektira Severnega Epira in naj odpokliče svoje čete iz Santi Ouaranta; 3. grška vlada naj izžene ozir. izroči državljane entent-nih držav, ki so vojaški obvezanci, in ki se skrivajo na Grškem; 4. Grška naj oficijelno pripusti kontrolo četverozveze nad vso pošto v Solunu: 5." ako grška vlada tem zahtevam ustreže, potem ji bo Anglija vrnila tri dosedaj od ententnih čet zasedene otoke. Posebno poudarja nota četverozveze. da se mora Grška ogibati vsake sovražnosti proti Italijanom. Grški ministrski-- svet je vse te zahteve odklonil. Novi pritisk entente na Grško. Pod pretvezo, da je Anglija primorana se glede dobave premoga ozirati predvsem na tiste parnjke, ki vozijo za Anglijo in Francijo ugodno, je angleški zunanji minister obvestil grškega poslanika, da Anglija ne bo več dajala premoga onim grškim parnikom, ki se ne obvežejo, da se bodo po končani vožnji zopet vrnili na Angleško. Položaj v Romuniji. Romunska zbornica je odobrila zakon o predčasnem poklicu letnika 1917. — Ministrski svet je pooblastil vojaške oblasti, da smejo v slučaju potrebe rekvirirati za čete in za civilno prebivalstvo živila po obstoječih maksimalnih cenah, ter je prepovedal dva dni v tednu prodajo govejega mesa. — Četverozveza je ustanovila v Bukarešti novo dopisno agenturo ^Radio«, ki jo vodita dva francoka časnikarja. Agitacija entente postaja v Romuniji zopet živahnejša, pa tudi nervoznejša. Vesti o gospodarskem sporazumu med Ro-mumio in centralnima državama so zlasti pariške kroge jako vznemirile. Romunski listi se pritožujejo zlasti nad postopanjem ruskih agentov in ruskih oblasti. V Tulci izhajajoči »Ecoul DobrogejU protestira proti temu. da se poslužujejo Rusi romunskih donavskih pristanišč, kakor bi bila njihova. Ruski častniki so v trdnjavi Galac vsakdanji gosti in ruski generalni konzul Kartamišev v Gala-cu postaja tako. kakor da bi bil gubernator romunske obdonavske province. List poživlja vlado, da naj pove zakaj vse to mirno trpi. — V Berlin se telegrafira iz Bukarešte, da pride prihodnje dni v nemško prestolnico Take Jonescu. »Beri. Tag-blatt« izjavlja, da ta vest ni brzojavke vredna. Take Jonescu ie danes za večino romunskega naroda človek brez vsakega pomena. Bukarešta, 15. aprila. (Kor. ur.) Zbornica je prejela zakon, ki pooblašča vlado naieti notranje posojilo 150 milijonov lejev. Turška vojna. TURŠKO URADNO POMOČILO. 15. a p r i 1 a. Fronta v Iraku in K a v k a z i j i. Ničesar pomembnega. — V noči od 14. na 15. april sta poleteli dve letali, prihajajoči v smeri od Dardanel, v veliki višini preko Carigrada ter vrgli na dve točki v okolišu mesta nekaj vži-galnih bomb, ne da bi napravili kako škodo. Vsled ognja naših obrambnih topov sta bili sovražni letali prisiljeni k povratku. Rusko porodio Iz Kavkazfle. 12. aprila. V pokrajini zapadno od Erzeruma so naše čete zopet zavzele dele turških pozicij. Pri Bit-Hsu smo zavrnili vse sovražne napade. Kurdijske bande, ki smo jih vrgli južno od Urmijskega jezera na- se x begu umikajo orali Jugu* Boji na morju. delovanje podmorskih Čolnov. »Lokalanzeiger« poroča is Baa-la: Iz posameznih poročil, ki prihajajo tz območja francoske obali, s Atlantskega oceana m Sredozemskega morja, dobivamo nove podatke o vojni podmorskih čolnov centralnih držav. Belgijski mornarji, ki so prispeli v Havre, so poročali med drugim, da sta dve angleški torpe-dovki zadeli ob mine, ko sta hoteli priti nekemu parniku na pomoč. Podmorski čoln je bil v najkrajšem času položil okrog torpedovk cei krog min, in neka tretja torpedovka si je morala šele s streljanjem na minsko polje, napraviti vrz.il, da je mogla vzeti na krov preostale z drugih torpedovk. Neko drugo poročilo pravi, da križarijo podmorski čolni pred vsemi francoskimi pristanišči ter da so večkrat pripluli tudi v izliv Gironde. Neki francoski parnik, ki je priplul v Lisabono, je vjel brezžične pogovore štirih podmorskih čolnov ki so si v bližini Gibraltara sporočali svoje doživljaje. Glasom nekega poročila iz Genove, so opazovali v Tvrrhenskem morju 90 m dolge podmorske čolne, ki so bili oboroženi z 8 topovi ter imeli 4 cevi za lanciranje torpedov. Potopljen od podmorskega čolna je bil nadalje parnik »Ohio«, del posadke rešen. Iz Lugana prihaja poročilo, da pogrešajo od 1. aprila sem 3 transportne parnfke s četami, kj so bili na potu iz zapadnega Sredozemskega morja v Solun. Parnik vShenandoah« je zadel ob mino in s. potopil, imel je 3883 ton; od posadke pogrešajo 2 moža. Najresnejša stran vojne za Anglijo. London, 15. aprila. (Kor. urad.) Brodovni dopisnik »Morningsposte* označa uničevanje trgovskih ladij za najresnejšo stran vojne, kar zadeva Anglijo. Položaj bi mogel biti resen, ako bi se izgube ladij nadaljevale v isti meri. Neobhodno je potrebno, da se gradijo nove ladje. Najmanj milijon bruttoton je potrebno, da se nadomestijo izgube. Potopljeni parnik:. Iz listov posnamemo: Potopljene so bile tele ladje: Angleška jadrnica *Inverlvon- od podmorskega čolna. 12 mož rešenih: parnik »Al-ocritv« pogrešajo od 29. marca: angleški parnik »Orlok Head« od podmorskega čolna obstreljevan in potopljen z minami: angleški parnik »Argus« na podoben način potopljen od dveh nemških podmorskih čolnov. »Tubantia< in »Palembang«. »Nieuvve Courant zahteva od nizozemske vlade, da z vso energijo zahteva od vlad, ki so zanikale, da bi bile njih ladje torpedirale omenjena parnika, da navedejo razloge, zakaj te vlade odklanjajo svojo krivdo. »Sussex«. Iz Ženeve poročajo, da ve francoski mornariški urad baje za ime poveljnika nemškega podmorskega čolna, ki je parnik »Sussex« potopil. *BRESLAU« V ČRNEM MORJU. Londonska »Morning Post« prinaša to-le poročilo z dne 6. aprila: Neprijetno presenetenje za Ruse je bilo, da se »Breslau- potepa zopet po Črnem morju. Tako se tudi razlaga, da so mogli poseči nedavno tega polki, ki so stališče pred kratkim na Galipoliju. v boje vzhodno od Tra-pezunta. Gotovo niso dospeli po kopnem. Železnica gre samo do Angore, morda do Sivasa ter ima poleg tega tako malo premoga, da se morejo voziti komaj vlaki za potrebe intendanture, ker so ruske patruljske ladje temeljito razdejale premogokope v Zunguldaku. Najbrže so se torej osmelili Turki poslati tja po morju svoje čete iz Carigrada in »Breslau« je te transporte ščitila. Turške čete, ki branijo * Trape-zunt, znašajo več, kakor tri divizije, od katerih je dospela najmanj ena po morju tja. V prvem četrtletju tega leta so ruske patruljske ladje potopile kakih 300 turških obrežnih ladij: zdi se pa, da je pri dveh prilikah odpovedala pozornost Rusov za 14 dni, in sicer obakrat zaradi brodovnih operacij na drugem mestu, ob bolgarski obali in v zvezi z izkrcavanjem čet pri Atini (Lasistan v Mali Aziji ob crnomorski obali na pol pota med Trapezuntom in Batumom.) Rusko črnomorsko brodovje je imelo tudi vsled delovanja nemških podmorskih čolnov izgube in najmanj eno pomorsko nezgodo. Ravno sedaj so baje tri hitre križarke v popravilu. Zdi se. da je vreme podpiralo obupno podvzetje turških ladij, tako da so mogle v resnici pripeljati ojačenja za obrambo Trapezunta. Ruske sile stole 20 milj pred mestom in njih desno I JoHtJtf jajtaiiala c* vastit* ie bilo glasom uradnega poročila z dne 5. aprila obstreljevano od »Breslau«. Kljub temu so se Rusi držali ter se jim je posrečilo zavzeti v centrumu kos jarka. Delovanje ladje »Breslau« je bilo baje le kratko. Rusko črnomorsko brodovje. Bukareška »Dacia« poroča iz Konstance, da se je rusko vojno brodovje zaradi intenzivnega delovanja nemških podmorskih Čolnov umaknilo v lastna pristanišča. Zdi se, da se pripravlja nov preokret v vojni na Črnem morju. SREDOZEMSKO MORJE — ANGLEŠKO JEZERO. »Central Nevvs« v Haagu poročajo iz Londona-: V parlamentaričnih krogih zatrjujejo glede ustanovitve brodovnih stacij na Kreti in drugih otokih s strani angleške vlade, da namerava angleška vlada ustanoviti v Sredozemskem morju 12 velikih brodovnih oporišč. Tudi hočejo na 10 manjših otokih izkrcati čete v kontrolne svrhe. Namen teh korakov je v prvi vrsti onemogočiti na-dalnji obstoj tajnih oporišč za podmorske čolne. Za ustanovitev večjih brodovnih oporišč bo baje treba kakih 5000 mož. Angleško vojno ministrstvo namerava pozneje kontrolo v vseh delih Sredozemskega morja še znatno ojačiti. med drugim naj se ojači tudi križarska služba na Ba-learlh. Amerika in Nemčija« AMERIŠKA GROŽNJA NEMČIJI? Washington, 15. aprila. (Kor. u.) Reuter. Kakor se zatrjuje, so se predsednik Wilson in kabinet sporazumeli, da bodo najbrže tekom 48 ur predložili nov dokazi I-ni materijal glede kršenja pomorskega prava s strani podmorskih čoN nov in stavili sklepno zahtevo, da naj prinese Nemčija dokaz, da bo odkrito izipolnila svoje, Amerik! dane obljube. Berolin, 15. aprila. (Kor. urad.J Zastopnik WoIffovega urada v New Yorku poroča brezžično: Govoreč o brzojavki iz Berolina, ki obsega \* velikih potezah nemški odgovor na ameriško noto o »Sussexu« in drugih, slučajih, konstatira brzojavka »Asso ciated Press« iz Washingtona: Nem ška izjava o uničenju štirih tovornik parnikov spravlja, kakor so tu prepričani, spor o vojni podmorskih! čolnov sicer za korak naprej, ne po* spešuje pa. v kolikor prihajajo v po-štev Zedinjene države, rešitve vprašanja. Vendar spravi nekaj novih vidikov v vprašanje, ki dajejo povod za vprašanje, aH so se tikala nemška zatrdila o vojni podmorskih čolnov tudi tovornih ladij. Priznanje, da se je nahajal neki podmorski čoln v bližini ladje Sussex, se smatra za važno. Konstatacija, da so na razpo* lago dejstva, da torpedirana ladja m bila »Sušeg«, se smatra tu za dejstvo, ki daje prostora nadalniemu razvoju dogodkov. Državni tajnik Lansing je pril svojem zadnjem razgovoru z nemškim veleposlanikom grofom Bern-storffom naznanil, da se bo o zadevi z njim razgovarjal, ko bodo Zedinjene države imele v rokah vsa poro* čila. Privatno poročilo iz \Vashingto^ na. ki ie pa ne priobčuje K. u., pravi, da je predsednik Wilson naprosil Lansinga. da naj napravi načrt note; ki se naj pošlje Nemčiji in ki naj obsega temelje politike, katero name* rava vporabljati ^lada Zedinjenih držav napram najnovejšim napadom podmorskih čolnov. »Slab vtis« nemške note. »Times« javlja iz Washingtona, da je nemška nota o aferi parnika »Sussex« napravila slab vtis. Navzlic temu se ne govori o neposredno predstojećem prekinjenju diplomatici nih stikov. Nekateri svetujejo Wilso-< nu, da naj ne pošlje Nemčiji nobeno nove note, temveč da naj svoje zar hteve nemškemu veleposlaniku ust-meno sporoči. . VVilson o možnosti vojne. Reuter poroča iz Washingtona: Pri slovesni pojedini, katere so se udeležili zastopniki demokratične stranke iz vseh delov države, je ime! VVilson govor, v katerem je dejal, da prosi Boga, da bi Amerika ne bila zapletena v vojno, katere si ne želi. Toda »vprašam narod, ali je pripravljen udariti, če bi se interesi Amerike krili z interesi humanitete, in aH bi imel narod pogum se izogniti vojni, če bi šio za interese človečnosti.« Predsednikova izvajanja so bila baje sprejeta z velikim navdušenjem. Amerika noče vojne. London, 16. aprila. (Kor. urad.) »Morningpost« poroča iz Washing$Qtf ih i °* I n- SS. fitcv. .SLOVENSKI NAROD*. One 17. aprila i*ib. Stran 3. na. 12. t m.: Predsednik Wilson, pomišlja, ker ve. da narod noče biti zapleten v vojno. Časopisi posvečajo vojni v Mehiki cele strani, bojem pri Verdunu pa le po par vrst. Prebivalstvo zapadno Alleghanv se ne briga ja evropsko vojno. Dopisnik »Mor-jiingposte« je vprašal nekega člana kabineta: Kaj bi storil kongres, ako bi predsednik pretrgal stike z Nemčijo in predložil kongresu vsa dejstva? Član kongresa je odgovoril: Jaz mislim, da bi kongres predsednika podpiral, vsekakor proti svoji volji. Amerika noče vojne. Kazne politične vetfi. =t Baron Burian v Berlinu. Zunanji minister baron Burian se je mudil 2 dni v Berlinu, kjer je opetovano konferirai z nemškim državnim kanclerjem in z drugimi nemškimi državniki. V Berlinu in na Dunaju pripisujejo tem konferencam velik pomen. Posvetovanja se ne tičejo le raznih tekočih diplomatičnih in gospodarskih zadev, temveč tudi velikih vprašanj bodočnosti, katerih se ie dotaknil nemški državni kancler v svojem državnozborskem govoru. Kakor poročajo iz Berlina, potekajo pogajanja popolnoma gladko, ker temeljijo na medsebojnem zaupanju in na trdnem uverjenju. da hodo zavezniške armade tudi še nadalje zmagovite. = Ustanovitev policijskega ravnateljstva za Bosno in Hercegovino. V Sarajevu je bilo ustanovljeno posebno policijsko ravnateljstvo, ki bo poslovalo kot posebna politična nad-ziralna oblast za Bosno in Hercegovino. Policijsko ravnateljstvo bo :meIo v okrožnih in okrajnih mestih >voie komisarijate, ki bodo v svojem delovanju neodvisni od ostalih avtonomnih in državnih oblasti. Za policijskega ravnatelja je bil imenovan dosedanji namestnik ogrske obmejne policije Emerek Homer. = Razkol v švedski socijalni demokraciji. Tudi v švedski socijalni demokraciji so se že dali časa pojavljali ostri spori med prijatelji en-tente in strogimi nevtralisti. Sedaj je nrišlo do očitnega razkola. 15 članov ^arlamentaričnega socialističnega \luba je izstopilo ter se konstituiralo kot posebna socijalistična skupina. = Zedinjene države in Mehika. Preko Rotterdama poročajo, da je •nehikanski predsednik Carranza >ročil v \Vashington, da se bo na-Jalnjemu prodiranju čet Zedinjenih držav ustavil s protikoraki. »Dailv Tel.« izve iz New Yorka, da so ameriške čete, ki so pred nekako enim mesecem prekoračile mehikansko mejo, dospele kakih 400 milj v puščavo Chihuahua ter imajo ie malo zvez proti meji. V Washingtonu so vedno bolj vznemirjeni, ker Carranza zbira svoje čete na obeh straneh teh črt. V \Yashingtonu so mnenja, da je za Carranzo zelo ugodno, da se ni sklenil noben dogovor glede prodiranja let Zdi se, da bo težavno za VVilso-na mehikansko vlado potolažiti in obenem nadaljevati prodiranje proti Villi. kar zahteva javno mnenje. Reuter poroča iz Washingtona, kakor'posnamemo po K. u.: Wilson se je odločil predlagati Carranzi sporazum na tejle podlagi: Ameriške čete ne bodo mnogo delj prodirale v Mehiko ter se bodo umaknile, čim se "zkaže, da ložje opravijo Carranzo-ve čete z Villo. kakor Amerikanci. Zdi se, da so zveze za Amerikance že tako dolge, da je dovažanje na fronto težavno. Zatrjuje se, da hoče državni tajnik Lansing govoriti v spopadu v Aralu kot o posebnem dogodku v drugi noti. Vesli iz primorskih dežel Odlikovanje. Višnji poštni komisar Alojzij H u 11 e r v Trstu je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje za izborno službovanje pred sovražnikom. Umrl je nadučitelj Josip Falco-ner, svoj čas furlanski deželni poslanec. Iz Florence poročajo »L' Eco«, da sta umrla tam profesor Brumati in dr. Lovisani iz Gradišča ob Soči. Gorica, 12. aprila. Par dni že ni posebnih vesti, živimo, nismo mrtvi, ali omrtvimo včasih, ko granate in šrapneli kak dan padajo neprenehoma v mesto in se jih bojimo, ker napravijo škodo na hišah in ubijajo ljudi in živali. V nevarnosti so naši ubogi kmetje v bližnji okolici, kadar obdeljujejo polje. Znano je že, da Je ubilo tri pri oranju in jednega vola, ki so ga pojedli revni goriški mešča-nje, gospodar je bil ob vola in še ranjen je bil, drugega vola, ki je bil samo nekaj zadet, so prodali tukajšnjemu mesarju po ceni, določeni za mesto. — V nedeljo popoldne ob štirih in pol smo imeli lep prizor. V< lja nam ie poskakovalo srce in z rokami smo ploskali ko smo videli, kako se je italijanski zrakoplov, ki je zadet od naših, počasi pomikal in vedno nižje padal, tako da je komaj prilezel čez Sočo in tam obležal, na kar so ga naši topovi tako obdelali, da je bil ves strt in zdrobljen na kose in razmetan na vse strani. Pilotu se ni dobro godilo. — Včeraj dne 11. t. m. so nas prav pridno obmetavali, tako da sta postali žrtvi 401etna vdova Podbršič, ki je takoj umrla na poškodbi, in njena hči, ki je bila težko ranjena na kolenu. To se je zgodilo, ko sta nabirali šparglje, ki so v tem času tukaj po 30—35 kron kilogram. Danes, ko to pišem, je mir. kakor da bi ne bilo vojne, ali za koliko časa. — O. R. Libisch opisuje v »Gr. T.« ljubezen do bližnjega, ki se tako lepo izkazuje sedaj v Gorici. Meseca marca se je poročil neki sanitetni vojak z dekletom, katero je rešil iz neke hiše. Revica je izgubila jedno nogo. Vojak pravi: jaz jo imam rad in ona potrebuje podporo za življenje, ker jo je zadela nesreča ... — Srečam na ulici vojaka z dvema otrokoma na rokah, revna žena z dvema večjima stopa za njim. To so moji varovanci, pravi vojak, iz razvalin sem jih izkopal in ta ubogi črviček bo težko še kedaj tekal. Očeta je ubilo. Kadar imam čas, jih nesem na sprehod. Žena, ki se mu ne more zahvaliti v njegovem jeziku, prosi: recite mu, da vedno molim zanj . . . Nepozaben mi ostane prizor, ko sem videl uradnika goriškega magistrata, ki je pokleknil pred beračem in ga obuval. Odkrito veselje je odsevalo iz lica uradnika, ko je našel končno čevlje, ki so rili starčku prav ... V krasnem poslopju mestnega magistrata tam. kjer je težka granata razbila lepe prostore, dela kamnosek. Med kamni čitam: Ferrario Dome-nico, sottotenente nel r. esercito ita-liano. caduto presso . . . hrabremu sovražniku se izkazuje zadnja čast na tuji zemlji. Mera že biti tega vreden. Ali klešejo kamna tudi tam na oni strani za naše padle iunake? Ali noznamo ljubezen do bližnjega, ljubezen do sovražnika samo mi, barbari? Kreditna zadruga. \ ceraj dopoldne je imela »Kreditna zadruga-- svoj II. redni občni zbor v Ljubljani v svojih prostorih. Miklošičeva cesta št 8. Občni zbor je otvGril predsednik gosp. Jean S c h r e y. imenoval za zapisnikarja gosp. dr. F e 11 i c h a. za overovate-Ija pa gg. dr. Sušnika in Jela-čina. Zapisnik zadnje seje se je odobril. V imenu ravnateljstva, ki se je postavilo lansko leto ter obstoja iz gg. dr. F e 11 i c h a. M i k u ž a in dr. S v i g 1 j a. je poročal o poslovanju zadruge tajnik gosp. M i k u ž v bistvu to - le: Načelstvo smatra za svojo dolžnost, občni zbor večkrat sklicati, kakor je to sicer običajno pri drugih zadrugah, da poroča o stanju zadruge. Zadnji izredni občni zbor, ki se je vršil dne 26. oktobra preteklega leta, je soglasno sklenil zelo pomembno izpremembo zadružnih pravil. Na podlagi te izpremembe so tudi dediči zadružnikov zavezan , nadaljevati zadružništvo do prete ;a tistega leta, v katerem bo poravnalna akcija glede vseh upnikov »Glavne posojilnice<- izvršena. — To izpremembo zadružnih pravil je c. kr. deželno kot trgovsko sodišče registriralo ter so vsled tega veljavna za vse zadružnike te zadruge. Dalje je zadnji občni zbor pooblastil načelstvo, da sme izdajati onim zadružnikom, ki so vplačali ves prispevek v obliki deležne glavnice in eventualno predpisani enkratni prispevek ter izročili zadrugi kritne menice za deležno glavnico, obvezne izjave, glasom katerih jamči zadruga kot taka za vsako škodo, katera bi jim pretila vsled določb 53 in 60 zadružnega zakona od konkurzne mase »Glavne posojilnice« in nje upnikov. Velika večina je takoj umela ta sklep ter takoj zadostila tem pogojem. Doslej je izdala zadruga 71 zadružnikom,kate-ri so povsem zadostili stavljenim pogojem, označene obvezne izjave. Nekaj zadružnikov pa vzlic večkratni urgenci ne izpolni zahtevanih pogojev, čeravno bi bilo to le v njih korist. Dalje je zadnji izredni občni zbor dopolnil zadružna pravila tudi v tem smislu, da Je poleg načelstva ustanovil tudi zadružno ravnateljstvo, katero obstoji iz treh članov načelstva. V njegov delokrog spada rešitev vseh nujnih poslov načelstva, ako se seja načelstva ne more vršiti pravočasno. Zadruga Je imela dne 31. decembra 1915 114 zadružnikov. Glede poravnavalne akcije poroča načelstvo: Od vseh vlog >Glavne posojilnice«, katerih likvidirana vrednost je znašala dne 1. Januarja 1911 3,221.457 krm 27 vin., Je »Kreditna zadruga« do 15. aprila 1916 poravnala 2,721.114 kron 34 v in le znesek 500.342 kron 93 vin. do danes še ni poravnan. Glavna upnika tega doslej neporavnanega ostanka sta dve posojilnici s skupnim zneskom 317.850 kron 62 vin., ostanek v znesku 182.492 kron 25 vin., je pa v privatnih rokah, in sicer je glavnica v znesku 53.265 kron 76 vin. last raznih v Ameriki bivajočih upnikov, ostala glavnica v znesku 129.226 K 49 vin. pa je lastnina tukajšnjih upnikov, ki se doslej še niso zglasili, odnosno zglasili, toda s pretirano zahtevo. »Kreditna zadruga« ima dne 15. aprila 1916 te - le dolgove: 1. dolg pri deželni banki 148.500 kron; 2. raznim poravnanim vlagateljem »Glavne posojilnice« vso, odnosno le zastanek na 30r/c kvoti 152.060 kron 51 vin.; skupaj 300.560 K 51 vin. Temu nasproti pa ima zadruga razven vlog in gotovine tudi še razne terjatve na deležni glavnici, na prispevkih ter na uradniških odprav-ščinah v skupnem znesku 302.039 K 26 vin. Zadruga je tedaj danes za 1.47S K 75 vin. aktivna, če se ne upošteva 30% kvota od doslej neporavnanih vlog. Upoštevaje pa to kvoto v znesku 150.102 K 91 vin., se pokaže, da primanjkuje zadrugi za današnji dan še 148.624 kron 16 vin. v pokritje vseh obvez. Ta primanjkljaj je krit s postavnim jamstvom zadružnikov, katero znaša glasom bilance za leto 1915 367.200 kron. Način izpeljave te nesrečne zadeve se je popolnoma obnesel. Mini-sterijalni odposlanec je pričetkom dvomil, da se bo sanacija po tej poti posrečila, končno je pa načelstvu čestital, s pripomnjo, da bo ta načrt veljal za vzorec pri enakih nesrečah, katerih pa naj nas Bog obvaruje. Sledile so nato volitve. Iz načelstva izstopijo po žrebu gg.: Batte-lino, Dimnik, Mik u ž in Roji n a ter sta bila soglasno zopet izvoljena v načelstvo gg. Dimnik in Miku ž. Načelstvo je sestavljeno sedaj tako - le: predsednik gosp. S c h r e y, podpredsednik gosp. dr. S V i g e 1 j, tajnik gosp. M i k u ž, odborniki gg. Dimnik, dr. F e 11 i c h, Heinricher, Jelačin, Modi c, Pust, dr. R u s in S a j o -vic; v ravnateljstvu pa so gg. dr. Švigelj, dr. F e 11 i c h in Miku ž. Končno opozarja tajnik g. M i -k u ž one člane zadruge, ki bi se morda hoteli udeležiti podpisovanja IV. vojnega posojila, da naj to store pri zadrugi sami, ki bo nato stopila v zvezo s kako banko, na katero bo prenesla pri »Kreditni zadrugi« nabrane podpise. S tem bo pridobila zadruga na ugledu, obenem pa bo imela od tega podpisovanja nekaj dobička, ker se bo z dotično banko pogodila za odstop gotovih odstotkov državnega doneska za poslovanje. tovariši pred V L j u b 1 j a n i, 17. aprila. Pred ljubljanskim izjemnim sodiščem se je pričela danes senzacionalna obravnava proti družbi deseterih zločincev, katerim na čelu se nahaja žalostno znani ropar in morilec Martin Z u p e t. Sodnemu dvoru predseduje dvorni svetnik Pa j k, prisedniki so nadsvetniki H a u f e n, dr. K o -č e v a r in V e d e r n j a k ter svetnika Milčinski in Regal v. Državni pravdnik dr. S t 6 c k 1. Zagovorniki (ex offo): Dr. Ko-k a 1 j. dr. Poče k, dr. A ž m a n in dr. H o j n i k. Obtoženci. 1. Martin Zupet. delavec, rojen 1. januarja 1885 v Zaborštu, pristojen v Bučko. 2. Josip Štrukelj st.. delavec, rojen 1874 v Bregu, pristojen v Št. Rupert na Dolenjskem. 3. Josip Štrukelj ml., rudar, rojen 1898 iz Št. Ruperta. 4. Anton Godec, delavec, rojen 1884 na Grobelnem. 5. Franc S 1 u g o v e c, delavec, rojen 1885 v Predvoru. 6. Janez Zupet. kočar v Gornjih Roduljah, rojen 1844. 7. Lorenc Strniša, posestnikov sin iz Studenca, rojen 1887. 8. Gašper Strniša, posestnikov sin iz Studenca, rojen 1892. 9. Alojzij Strniša, posestnik v Studencu, rojen 1850. 10. Frančiška Strniša, po-sestnikova žena v Studencu, rojena 1855. Martin Zupet je obtožen zaradi hudodelstev: umora, poskuše-nega umora; poskušenega razbojne-ga umora, ropa, tatvine, javne nasilnosti, posilne nečistosti, oskrumbe in razžaljenja Veličanstva. — Jožef Štrukelj je obtožen zaradi hudodelstev deloma poskušenega, deloma dovršenega umora, tatvine, javne posilnosti in člačuganja. — Jožef Štrukelj mlajši, je obtožen zaradi hudodelstva tatvine in prestopka zoper javne naprave in naredbe. — Anton G o d e c in Franc Slugo-v e c, sedaj oba v mariborski kaznilnici, zaradi tatvine. — Janez Zupet ter Lovrenc Strniša, oba obtožena zaradi hudodelstev deležno sti tatvine in dane podpomoči. — Gašper Strniša, Alojzij Strnišam Frančiška Strniša so obtoženi zaradi hudodelstev deležnosti tatvine, goljufije in dane podpomoči. Obtožnica. Martin Zupet Je tujemu Imetju zelo nevaren in poleg tega tudi zelo nasilen človek. Že s štirinajstim letom se je moral pred sodiščem zagovarjati zaradi tatvine in od takrat je bil do sedaj že trikrat kaznovan zaradi tatvine. Zadnjo svojo dveletno kazen Je odsedel 6. septembra 1914 v Gradiški, vrnil pa se Je iz kaznilnice še bolj izpriden. Komaj dva meseca Je vžival prostost, pa Je krenil zopet na stara pota ter izvršil celo vrsto predrznih tatvin in vlomov ter si vedel za svoje delovanje pridobiti tudi pomaga-čev. V prvi vrsti je posvečal tvojo pozornost zopet župniščem. Tako je vlomil 1. novembra 1914 v župnišče v Velikem Trn ter odnesel župniku Jakoba 2ust« 80 K, župni cerkvi lastnega denarja pa 10 kron. Dne 13. decembra 1914 je odnesel župniku Kunaverju na Golem 5 K ter 254 K župni cerkvi lastnega denarja. Meseca decembra se je nato seznanil v Ljubljani z delavcem Francetom S l u g o v c e m in sklenila sta, ker jima je kmalu zmanjkalo denarja, da vlomita v župnišče v Zg. Bes-nici. Peljala sta se tja in vlomila 27. decembra 1914 dopoldne, ko so bili vsi v cerkvi, v župnišče ter začela preiskavati omare. Do denarja, katerega je imel župnik Pokom vsega skupaj 900 K, pa nista prišla, ker ju je župnikova kuharica prepodila. S seboj sta vzela samo sekiro, električno svetilko, nekaj cigaret in tobaka v skupni vrednosti 15 K 25 v. Dne 17. januarja 1915 je nato Zupet vlomil v župnišče v Ajdovcu ter odnesel župniku Ignaciju Zustu 10 K in samokres, župni cerkvi pa 240 K 58 v. Dne 9. februarja 1915 je moral Zupet k vojakom, 6. marca pa je bil zopet odpuščen ter se takoj zopet poprijel starega delovanja. V Ljubljani se je sešel s svojim starim znancem Francetom Slugovcem. kateremu se je bil med tem še pridružil Anton Godec. Z Godcem *e je odpeljal na Štajersko ter sta 19. marca 1915 v nenavzočnosti domačih obiskala župnišče v /Tusmu ter odnesla župniku W i d m a j e r j u srebrno uro, samokres, klobase in 66 K denarja. Ta uspeh je družbo navdušil za nadalnje delovanje. Zupet, Slugo v ec in Gode c so se odpeljali na Gorenjsko in dne 21. marca 1915 med dopoldansko službo božjo vlomili v župnišče v Kokri k župniku Antonu N e m c b. Od strehe so odstranili nekaj opek ter zlezli skozi odprtino v hišo. Plen je bil precej masten, župniku so odnesli 450 K, cerkvi 693 K. kuharici 120 in poleg tega še denarnico, en nož, brožo in par uhanov. S tem plenom so v Ljubljani precej potratno živeli ter se celo peljali v Gradec. Ko pa je zmanjkalo denarja so šli zopet na Gorenjsko. Dne 18. aprila 1915 so bili v Zgornji Besnici pri gostilničarju Ivanu P a p 1 e r j u ter odnesli dve uri z verižicama in nekaj prekajenega mesa, ki so je v gozdu snedli, pa hajd naprej proti Potoku, kjer so 19. aprila odnesli Mariji Potočnik 250 K, njenemu sinu 23 K 82 v ter še nekaj ur in verižic. Plen jim je bil premajhen in Z u-p e t Je sprožil misel, da naj vlomilo v župnišče na Jančevem. Dne 24. aprila so odšli vsi trije, oboroženi s samokresi, peš iz Ljubljane, med potjo so Še ukradli posestniku B i r k u za vlom potrebno sekiro, nakar so v bližini župmšča na Jančevem prenočili Ko so zjutraj videli, da gredo ljudje iz šnpnišča k maši, sta se postavila Godec in Slugo, vee na stražo, Zupet pa, ki je bil že po noči odščipnil mrežo pri oknu žnpnišča. le splezal v hišo ter odnesel župniku Dobnikarju 187 K 30 v. samokres in smotke. Tega plena se vlomilci niso mogli dolgo veseliti. 2e 27. aprila sta bila Godec in Singovee v Ljubljani aretirana Ur pozneje obsojena zaradi tatvin na 4, oziroma 31U leta težke ječe, S1 u g o v e c zaradi tatvine pri župniku Pokornu še ni bil kaznovan, Godec pa še ne zaradi tatvine pri župniku W i d m a j e r j u. Martinu Z u p e t u se je takrat posrečilo pravočasno pobegniti iz Ljubljane ter ga več mesecev ni bilo mogoče izslediti, dasiravno je bila zoper njega izdana, tiralnica. Klatil se je po Kranjskem, Štajerskem in Hrvatskem, večinoma; pa se je držal v litijskem in krškem okraju, kjer so mu najbrže znanci dajali potuho. V času od 30. aprila do 8. julija 1915 je izvršil v različnih krajih 13 tatvin in sicer je 30. aprila odnesel Alojziji Jelševar v Zabrezniku 24 kron, Pavli Dernovšek v Znoji-lah 15 K in Vincenciji Pole v Sp. Aržišah 342 K, 7. maja Francetu Grabnar j uv Cikavi 260 K in Antonu N a d u n u na Blecvrhu 61 K in še nekaj drobiža, 8. maja Janezu S e p 1 j u v Pavlovi vasi 18 K, med in špeh, 30. maja Tereziji Želez-n i k na Jermanovem vrhu 131 K 50 vin., 5. junija v Znojilah Alojziju R o-bavsu 131 K, ure in prstan, Petru Polcu 1282 K in uro, Alojziju D o b č n i k u 150 K 22 vf Matiju Pšarnu 7 K, njegovemu bratu Karlu 5 K, daljnogled in verižico in Josipu MI a k a r j u 4 K 70 v. 31. maja je izvršil zločin po § 128. Dne 8. julija je skupaj s tatinsko, tovarišico Marijo P o 1 u t n i k odnesel na Ojstrem Dominiku R a z p o t-n i k u 237 K, samokres in dva prstana. Marija P o I u t n i k je bila pozneje zaradi te tatvine obsojena pri okrožnem sodišču v Celju. Kaj je delal Zupet potem od 8. julija pa do 3. septembra, o tem obtoženec noče dati pojasnila ter tudi preiskava ni mogla ničesar najti. Od septembra sem pa nastopa Zupet popolnoma drugače, že kakor pravi rokovnjaški mojster. Dne 3. septembra je streljal v Gradacu na razdaljo 12 do 15 korakov na zasledujočega ga orožnika Matija G u č k a ter bi ga bil zadel, da se ta ni sklonil. Ker orožnik nt bil oborožen, se je Z u p e t u posrečilo uiti. Dne 9. septembra ]e odnesel Alojziji Bajec v Kalcih 25 K, več prstanov in dve ver'žici. Nato jo je odkuril na Gorenjsko. Tam je dne 14. septembra izvršil v Zgornji Besnici predrzen rop na župniku Francetu Pokornu. Ko le namreč hotel ta oditi ob 5. zjutraj v cerkev k maši, mu je naenkrat v veži župnišča stopil nasproti Zupet, držeč v vsaki roki en samokres ter zahteval od njega: »Denar sem!« Župnik, ki je videl, da roparja ne more prijeti, mu je hotel dati 5 do 7 K, a Zupet mu je ukazal, da naj vrže denar na tla, kar je župnik tudi storil, nakar je obdolženec denar pobral in pobegnil. Isti dan je izvršil zločin po § 125 in 128. Dne 15. septembra le vlomil v hišo Marijane K r ž i š n i k v Št. Ož-baltu ter odnesel 200 K in raznih stvari. Zopet se je nato vrni! v Krškt okraj, kjer se je sešel s svojim starim znancem iz kaznilnice, zloglasnim Josipom Štrukljem st. in njegovim sinom Josipom štrukljem ml. S sinom skupaj sta 23. septembra obiskala hišo Janeza F i -š t r a v Resi, ter prosila gospodinjo, ki je bila sama doma, da naj jima da kaj jesti. Ta jima je prinesla jesti, ko pa je šla gospodinja iz sobe, sta izmaknila iz neke omare gospodarjevo listnico z najmanj 3000 K v bankovcih ter izginila. Denar sta si razdelila ter je sin dal očetu še isti dan bankovec za 1000 K, Z u p e t pa pozneje tudi še najmanj 80 K. Dne 24. septembra je v Kalu vpričo več oseb odobraval sarajev^ ski umor in vojno z Italijo. Josipu Štruklju st. pa to še ni bilo dosti, ter je v noči od 28. na 29. septembra skupaj z Zupetom vlomil v hišo Terezije Majcen v Poljah ter sta odnesla 260 K. Zupet in Štrukelj sta bila oborožena in Zupet pravi, da le v obrambo. Dne 2. oktobra je prišel Zupet v gostilno Alojzija Podlogarjav. Kalu, kjer je bil gostilničar ravno prodal par juncev, ter je tudi Zupet vfdel, da je dobU približno 1400 kron. To mu je vzbudilo pohlep po teh bankovcih. Najprej je silil v gostilničarja, naj Igra z njim »enain^. dvajset«. P o d 1 o g a r se je dal pre-* govoriti, a Zupet ni imel sreče in gostilničar Je imel končno 100 K dobička. Med igro Je šel Zupet večkrat iz sobe ter je prinesel enkrat s seboj srednjo vago nekega voza in jo po^ ložil v kot zraven vrat Tudi ko je bila igra končana, je zapustil za trenutek sobo, in ko se je vrnil, je P o rilo g a r zapazil, da ima v roki revolver. Z n p e t pa je ie skočil z besedami: »denar seme nad Podlo-gar ja, ga z levico prijel za vrat, cev revolverja nastavil 7431 pod desno oko ter sprožil. Strel pa je odpovedal. Zdaj sta se začela Z u-|j e t in P o d I o g a r ruvati in r>o-ttU£al je gostilničarju tudi njegov srn France. Z upe t pa je vedno skušal nastaviti Podlogarju cev samo-kiesa na prsi ter je tudi Še enkrat spi ožil. a strel je zopet odpovedal. Končno se je Podlogarju vendar posrečilo oprostiti se napadalca in zbežati iz sobe, nakar je Zupet ro-brai na mizi ležeči denar, pred InšD enkrat ustrelil ter izginil v temno noč. Ta predrzni in očividno dobro premišljeni roparski napad, pri katerem je P o d 1 o g a r odnesel življenje samo, ker je revolver dvakrat odpovedal, je bil le predigra krvavega zločina, ki se je par dni pozneje izvršil v Studencu. Brez dvoma je, da je imel Z u -^ e t v krškem okraju več prijateljev, ki so mu dajali potuho, tako v Studencu pri rodbini Strniša, katere starejši sin Lovrenc je bil tudi že v Gradiški, kjer je prestal večletno kazen in se seznanil z Zupetom in Josipom Štrukljem starejšim. V tej hiši sta se poleti in jeseni leta 1915 Zupet in Štrukelj sestajala in skrivala. Zupet se je za to potuho izkazoval tudi hvaležnega v denarju in v drugih darilih ter prirejal prave pojedine. Toda sosedi so bili Že pozorni na te sumljive obiske in oče Alojzij S t r n i š a se je začel bati morebitnih slabih^posledic ter je S. oktobra, ko je bil Štrukelj zopet v hiši. po svoji hčeri Mariji Goste, ki je bila ta dan na obisku pri očetu, obvestil orožnike v Radečah, da se nahaja sumljiv človek v njegovi hiši. Storil je to. ker se je bal, da bo navzočnost Štruklja izdal orožnikom kovač Dornik, ki ga je videl v hiši. Dne 9. oktobra okrog 3. zjutraj sta se napotila orožniški stražmoj-ster Ignacij I n t i h a r in nadomestni orožnik Matevž P u g e 1 j proti Studencu ter sta vzela med potjo za morebitno pomoč s seboj še kovača Karla D o r n i k a in njegovega pomočnika Antona Torija. Okrog 5. zjutraj so prišli vsi štirje do Strniše-ve hiše, kjer je Intihar potrkal na okno, nakar je čez nekaj časa mati Frančiška Strniša odprla hišna vrata ter povedala, da spi dotični človek v majhni kamri in da ima pri sebi še enega drugega. Prejšnji večer je bil namreč po odhoda Marije Goste prišel še Zupet. Oba sta ležala v kamri v skupni postelji. Ko sta orožnika, in sicer kot prvi Intihar, za njim pa P u g e I j, stopila v kamro, sta bila oba obdolženca že zbujena ter sta sedela na postelji. I n-t i h a r je stopil k njima ter zahteval, da se legitimirata. Zupet je nato odgovoril, da se mora najprej ohleči. v tem trenotku pa le že skočil s postelje, dvignil samokres proti 1 n t i -h a r j e v i glavi in ga sprožil. Zupet in Intihar sta se nato spoprijela in začela ruvati. kar pa je trajalo le malo časa. Zupet je hitro zapored še parkrat iz najbližnje bližine ustrelil Intiharju proti glavi. Intihar, ž* vsled prvega strela nekoliko omamljen, se je težko ranjen onesvestil in zgrudil na tla. Medtem je bil Štrukelj skočil k drugemu orožniku Puglju ter se je začel z njim ruvati. Ko je bil Zupet Intiharja premagal, je pristopil k Puglju, mu sprožil strel proti prsim ter se je P u g e 1 j takoj zgrudil mrtev na tla. Storilca sta vzela nato orožnikoma puški, na-bojne in patrolne torbe ter zbežala. P u g e 1 j je umri vsled izkrvavljenja, prebita mu je bila leva pljučna odvodnica. I n t i h a r je bil petkrat ustreljen v glavo, in sicer na levem licu blizu nosa, na desnem licu blizu ustnega kota, na desnem delu čelni-ce, na levem gornjem robu zatilnice in na levem sencu. Po tem krvavem činu se je seveda pričelo mrzlično zasledovanje obeh zločincev, ki pa sta se znala vendar še nekaj časa odtegniti roki pravice, ker sta našla še vedno zavetišča, tako pri Zupetovem stricu Janezu Z u p e t u na svinjaku. Zupetova predrznost je šla še celo tako daleč.da je tudi Še sedaj.za-sledovan od nebroj orožnikov in oboroženih kmetov, izvrševal nova hudodelstva. Dne 25. oktobra je poskusil izvršiti zločin po A 125. Kmalu natrije imel mlinar Andrej Spreizer v bližini Straže na Dolenjskem zelo neprijetno srečanje z Zupetom. Peljal se je dne 30. oktobra med 8. in 9. uro zvečer s svojim dvovprežnim vozom iz Straže domov proti Vilbahu, ko sta mu zunaj vasi Sušice prišla nasproti dva moža, od katerih je eden imel puško na rami. Spreitzer Z u p e t a seveda ni poznal. Zupet je Spreitzerja zaprosil, da naj ga vzame na voz, kar se je tudi zgodilo. Komaj pa sta oba moža sedela na vozu, je Zupet zagrozil Spreitzer ju s puško, tef zahteval od njega denar* Spreitzer je v strahu seveda takoj izpraznil svojo denarnico ter izročil Z upe J; g ves denar, ki ga je imel pri sebi, namreč 6 K. S tem pa Z u p e t te ni bil zadovoljen. Nameraval se je namreč peljati s Spreitzerjevim vozom naprej, pa mu je bilo na tem, da Spreitzer te vožnje ne ovira in posebno, da si rokovnača ne ogleda prenatančno. Zato je ukazal Sprei-tzerju, da naj se vleže na voz in popolnoma pokrije s konjsko odejo. Ko je Spreitzer to storil, mu je Zupet še prepovedal, gledati izpod koca, sicei da ga pri priči ustreli. In šla je vožnja naprej. Spreitzer se je te grožnje oboroženega neznanca tako ustrašil, da je tekom V« ure trajajoč/ vožnje popolnoma mirno ležal pod odejo. Šele, ko je vos že delj časa stal. se je vendar ojunačil, da je pogledal izpod koca. Našel se je v nekem tujem gozdu. Zupeta in njegovega tovariša pa že ni bilo nikjer več. To je bil zadnji zločin, ki ga je Zupet izvršil, čez par dni ga je do-hitela roka pravice in po preteku enega meseca je sedel tudi njegov tovariš Josip Štrukelj pod ključem. Zasliševanje glavnega obtoženca. Po prečitanju obtožnice se prične zaslišanje glavnega obtoženca. Martin Zupet je nezakonski sin. Obiskoval je domačo šolo: nato so ga dali učit mesarske obrti, ker pa ni bil za rabo, ga je mojster zapodil. Ze v 15. letu svoje starosti je izvršil roparski napad na nekega sedemletnega dečka, leto preje se je pa moral pred sodiščem zagovarjati zaradi tatvine. Leta 1907. je bil vzet k vojakom. A vojaška disciplina in pokorščina mu nista biii po volji, začel je simulirati, se vedel kot bebec in končno dosegel, da je bil odpuščen. Leta 1915. je bil iznova pokli can v črnovojniško službo, a tudi tu mu ni ugajalo, večkrat je pobegnil od svojega oddelka in ko so ga prijeli, je zopet po svoji stari navadi igral bebca, nakar so ga odslovili. Zupet priznava vse mu očitane vlome in tatvine, zanika pa namen, usmrtiti orožnika. Govori s humorjem ter rripoveduje: Delal je v Ljubljani, kjer je naneslo, zaslužek je bil majhen, draginja vedno večja, zato je zašel zopet na kriva pota. Peljal se je v Zagreb k svoji materi, ker pa je imet napačni vozni listek, so ga aretirali. »Jaz nisem imel takrat svojega imena« pravi, »pisal sem se Edvard Komar in hitro so me poiskali, da je moj oče Luka Komar, jaz pa sem trdil drugo pot. da mi je mati Margareta, oče pa Ivan Šar3nič. Kot Komarja so me imeli za dezerteria in gnali na kotarsko oblast pri Za-prešiču. Tam, pravzaprav v vojašnici, sem šele povedal, da sem Zupet in so to tudi dognali. Ko so ga gnali domov, je ušel v Brežicah. Kadar je bil v Ljubljani, je stanoval, če ni imel dela, pri »ta škrbastem Francelinu«, kjer se je tudi sestal s Štrukljem, ki ga je pa poznal že od prej. Svoje vlome je izvršil vedno s sekiro, ker se vsa vrata tak'** »zelo lahko odpirajo s sekirami". Sekire mu ni bilo treba jemati s sebnj, ker je bila vedno kaka sekira kak r pripravljena za vlom. Ko vpraša predsednik pr raznih slučajih tatvine, ali je Zupet zadovoljen s tem, da se okra Jen m vrnejo ukradene verižice, ure i. dr., odgovori: »Ja — žiher. saj jaz tako tega ne bom več dobil nazaj.« »Fišterca mi je povedala, da je mož prodal vole in v ladelcu sem ta-kaj zašlatal mačka. Štruklju sem dal polovico, 500 K, ker sem si rekel, da bo jezen če mu dam samo 10O goldinarjev.« 1200 K dobi Jožefa Fišter nazaj, ter je Zupet s tem zadovoljen. Ko zvoni poldan, opozori Zupet: »Zdej je poldan.« Predsednik: »Po pravici povejte. Če je bil štrukelj pri tatvini pri Majcnu zraven?« Zupet: »Če boste dal pol hlebčka kruha«. Prebere se njegova prejšnja izpoved. Ko sili predsednik, da naj pove Zupet ali je bil Štrukelj tudi pri tej tatvini, se začne Zupet iokati. češ. da je strašno lačen ter prosi predsednika za cigareto in končno pravi, da je bil štrukelj zraven. Štrukelj se raztogoti proti predsedniku: »Če boste enega toliko Caj-ta ongavli. mora reči, da sem bil zraven« ter se proti državnem« pravdniku odreže: Jaz nisem kradel« kakor vi ne.« Razprava se prekine ob Vil. ter se nadaljuje popoldne ob 4. Podpisujte io. vojno posolilo. Dnevne vesti. — Četrto vojno posojilo. Se predno je bil obelodanjen'pozi v na podpisovanje četrtega vojnega posojila, se je oglasilo znatno število velikih podpisnikov. To pač priča, kako se zanimajo najširši krogi avstrijskega prebivalstva za to novo posojilo in kako žele državi pomagati, da bi lahko nadaljevala vojno do srečnega in zmagovitega konca. Državni papirji, ki se dobe za novo vojno poapjilo, so dvojni. Kdor si hoče za daljšo vrsto let zagotoviti dobro obrestovanje, vzame zadolžnico, ki nese 9f%% obresti in je plačljiva v 40. letih, a tako, da se začne amortizacija že leta 1921. Poleg teh so pa izdane še druge zadolžnice, ki nesejo tudi 512/