tavlaM Mu v Mnl MM. . štev. V Ljubljani, v nedeljo 4. aprila 1920. Posomozn« Hov. 80 vi« Lete IV. laitejje pendeiJiMB » dneve po prašnik«' w * a L dem opeldamc Orednižtvo j« v Ljubljani, Frančiškanska uHea it,6/te UŽiteljska tiskarna. Dopise fianfeirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obbi. Rokopise se ne vrač«. Oglasi; EnoBtoJpc« peilt-vrstic* K 2*70, osmrtnice ta zahvale po K 3*20, razglasi in poslano vrstica po K8 ‘60 , večkrat, objave po dogovoru primeren popust. Glasilo lugoslov. socllalno - demokratične stranke. Telefonska št. 312« Naročnina: Po pošti alt 3 dostavljanjem na ioni za celo leto K 120, za pol Jela K 60 m četrt iefa 8 80, za mesec h 10. Za Nemčijo celo leto h 132, *a ostalo tujino in Ameriko K 140. Heklamacije za Hat so poštnine proste. Upravni&tvo ie v Liubijam, Frančiškanska ulica št. 6 Učiteljska tiskarna. V razburjenih ta razburljivih Ča • fta živimo. Nejasnost položaja hi neizmerno sr r enak rod tel en položaj delovnih množic do vstm svetu ie zgodovinski znak povojne dobe. ta n! čudno. Človeštvo, zemlja, blago. oro-dukemki pomočki. vse le izčrpano ta »mičeno; »es svet le oodoben razvalini. na kateri niti mah ne rase, dokler ne pride pridna roka. da k> iz-premeni v niodonosno zemUo ali razkroji čas itie površino v rodovitno zemljo, ki ta potem mora obdelati roka. Nemoiaio bi bilo, če bi hotdi vtikati slavo v pesek. kakor noj v puščavi in si dontiŠliali. da so razmere drugačne kakršne so, in nespametno obenem. Poglejmo resnici v oko! Za nas ie naiglavneia stvar industrija in kmetijstvo. Razvita na ni pri nas ne industrija, ne kmetijstvo. Daši smo se bahali, da imamo vsega noveli, da se cedi mleko hi med v državi, nam dokazuie’. da ie bila ta trditev prevara. Scdai. ko potrebujemo živil in stroiev. orodia. vsega tega ni. Jezimo se na izvoznice, dasi bi bili morali že orel znati, kai imamo ta kai ne. da smo no veliki večini pasivna dežela, zlasti z ozirom na industrijo. V industriji opažamo, da nekaterih strok soloh nimamo, kolikor lih oa imamo, povečini delalo le za silo. deloma oa ne morejo, ker nimajo ne surovin, ne strojev, ne trga. ta Epistola. preti nam nevarnost, da v nalkral šem času preneha še velik del železne. kemične' ta usnjarske industrije. Predilna industrija počiva že ves čas. Če hočemo živeti, moramo tukaj napraviti remeduro. Noben izgovor ne pomaga, nobena nada, nobena fraza, kier ni blagu in nomočkov, da bi producirali, tam moramo vse to dobaviti, pospešiti, ker ta človeški rod danes na oaesu stališču razvoja, da mora producirati, če hoče živeti« Blago, ki ga pridela le nteaovo živ-llenie. Postavimo se sredi puščave Sahare in zavikajmo. tu smo svobodni, tu hočemo živeti. Smelal bi se nam vsak pameten Človek, češ. kako naj se to zgodi. »Mi vstajamo,« pravi Gregorčič, »in vas je strah.« Proletarci vstajamo. združujemo se v enotno vrsto Izkoriščanih. Strah lih nas bo pa 1« tedaj, če bomo složni, če borno vodili pošten razr. bo!, če se bomo zavedali. da nas vodi pot razrednega boja za tem. da si osvojimo delo. ki ga že imamo, produkcijske Domočkc in produkte dela.Tako nas liči človeški razum, ki spoznava naravne zakone razvoja. Naš bol mora sloneti na razuma, ne na predsodkih in demagogih. Le če bo naš boj tak. bomp lahko rekli tudi mi: »Ml, delavci, vstalamo In vas le strah!« Mednarodna delavska zakonodaja. Brzi in bnini razvoj industrije v t9, stoletju ie imel za spremljevalca nečloveško izkoi iščartie v rudnikih Jn tovarnah zapos’enega delavstva in ie močno poglobil zarezo, ki deli Hudi v razred bogatih ta razred ne-maničev: ali dolt o ie trajalo, predno st ie masa delavstva zavedla svojega položaia ter začela razmišljati o vzrokih svoie torne eksistence in prišla do spoznam, da ie temu kriv pravni in gospodarski sistem kapitalističnega družabnega reda. V prvi Doto v mi prejšnjega stoletla le bite naiboli razvita angleška industrija in angleško delavstvo naiboli izkoriščano, Kapitalizem ta brezobzirno zasledoval le svoj interes, država delavstva ni ščitila, samo. neorganizirano. ni imelo nobene oporne sile lam m bilo nobenih določb glede de-™lsItrKa ^asa' Ph-če. starosti, spola, nih Predpisov'" ,Zdravsiye- st-inio Un,otno In moralno SKaT' —• *bito - «- Na te k ičeče razmere v industriji so začeli opozarjati fflerodaine kroge pojedini filantropi, predlaga- joč nekatere načine, kako bi se dalo vsaj nekoliko olaišati bedo delovnega Hudstva. ali vas se is razbilo ob odločnem odporu kapitalističnih mogotcev. Prvi. ki le priporočal mednarodni dogovor v svrho zaščite delavstva. Je bil Anglež Robert Owen. Ta le Izdelal leta 1818. spomenico, v kateri dokazuje, da bi sc moglo pereče vprašanje rešiti edinole mednarodnim potem. Niegovo iz ČLveko-llubia izhaiajoče delovanie ni našlo v takratnih državnikih nikakega odmeva. Delavstvo pač še ni bilo zrelo. kar nepoučeno in neorganizirano, da bi bilo moglo z lastnimi močmi podpreti talce težnle. Akciio Roberta Ovveua sta podpirala in nadaljevala Švicarja de Sismondi ta Le gr and, istotako brez praktičnega uspeha. Med Nemci sta se zavzemate za mednarodno ureditev delavskega vprašat ia ekonomist Wagner in te-olo« Thlersch, ki sta m časa Bismarcka mnogo pripomogla, da se le tela pripisovati večta važnost temu vprašanim ali konkretnega, praktičnega rezultata še ne moremo zaznamovati. LISTEK. lil m in. (Poslovenil Fran Pogačnik.) Maček 1u oven. “v„a " !,a'k‘' k' ček"io'iea!iza"abiraŽa Smeta™>« » Staika pravi: »Stari, v naši kleti ni nekal nrav.« » Treba bo iti pogledat,« 'odvrne starec. Starka gre v klet in zagleda, kako Je maček zbil z lonca s šanko pokrovko in liže smetano. Zapodi mačka iz kleti in gre nazal v sobo, a maček zbeži in se skrile za pečia. »Gospodar,« pravi starka, »nisva verjela, da nama Je maček delal škodo: a bil ta prav on Ubilva ga*« Ko maček te besede čute. skoči s peci in zbeži v hlev k ovnu. katerega začne 2apeliavati: »Brat oven Jutri hočejo mene ubiti, a tebe zaklati.« Pogovorita se, da ponoči pobegnete od gospodari*. »A kako?« vpraša oven, »Rad bi popihal s teboj. toda hlev je zaprt.« Kaj to* Maček spleza po vratih, sname s šaoko vrvico s količka m izpusti ovna. Gresta po poti. najdeta volčlo glavo in Jo vzameta s sebot. Gresta dalje in zagledata od daleč ogenj. Kreneta naravnost proti njemu. Prideta do ognja. Okoli njega segreje dvanaist volkov. »Bog z vami, volkovi!« »Dober dan, maček in oven!« »Brate.« vpraša oven, »kaj bova veČertala p« »Imava dvanajst volčjih g]ay! 1 ojdi m izberi, katera ta tolstejšata G v en stopi na grm. dvigne volčjo glavo, ki sta Jo do poti našla in vpr« -8a: »Ali to. brate maček?« »Ne, te »e! Izberi boljšo!« »Oven vzdigne zopet isto glavo in vpraša: »Ali to?« Tedaj se volkovi tako prestrašijo, da bi nairatši zbežali, a si ne upalo brez dovoljenja, štirje volkovi začno prositi mačka ta ovna; »Pustita nas do drval Prineseva Jih vama!« Ti štirje odbite. Ostalih osem volkov se loti ie večli strah pred mačkom in ovnom. Znano Je. da se te med tem sod-ializem razširil no celem svetu ta v industrijskih zemlteh močno okrepil, tako, da so morale nekatere države rade ali nerade ugoditi poedinim zahtevam delavstva, kar Je ravno Bismarcku zelo grenita ŽivHenie: angleško delavstvo ta prišlo do svojih gospodarskih organizacijah do velikega vpliva ter 'stopnievaie izsililo ter si priborilo nekai pravic. Vpliv gibanja delavstva ta narašča! in prisilil vlade, da so se pričele resneje baviti z delavskimi problemi. Švica se Je leta 1889. obrnila do vseh evropskih industrijskih držav ter iih le povabila »a posvetovanje glede mednarodne delavske zakonodaje. a ker'se le naslednje leto za stvar zavzel bivši nemški cesar, le Švica prepustila akciio Nemčiji ter se Se vršilo leta 1890. v Berlinu zborovanje 13 držav, ki Pa še ni rodilo praktičnih sadov, pač Da ie pripomoglo. da Je postal pokret v vprašanju mednarodne ureditve delavske zakonodaje mnogo živahnejši in Je končno prišlo leta 1906. do mednarodne konvencife v Bernu, kier sc ta določilo dvoje: a) Prepoved uporabe belega fosforja ori izdelovanju vžigalic. b) Prepoved nočnega dela žensk v Industriji. V teh par stavkih ie izraženo vse. kar se Je Izvršilo v pogledu mednarodne ureditve zaščite delav-siva do danes. Malo Je. kal ne? In še tega niso ratificirale vse države. Da ničesar ne izmislim, omenim še, da so; se nekatere države, na prim. Francija in Italija leta 1904. dogovorile, da bodo postopale v vprašanju zaščite in zavarovanja delavstva s. delavei-driavlbmi sopogodnicc ena ■ ko kakor s svolimi lastnimi. Tako vidimo, da se bavita dva faktorja z vprašaniem mednarodne ureditve delavskih ra2mer. a iz popolnoma različnih motivov. Socija-llzem hoče organizirati delavstvo mednarodno zato, da ca oiači. njegovo borbo za izboljšanje položaja napravi izdatnejšo In da ga pripravi sposobnega za tzvoievanle končnega cilja, med tern ko so vlade obravnavale delavska vprašanja šele DOd pritiskom delavskih organizacij, opravičenim zahtevam delavstva ugodite vedno samo prisiljene, na mednarodno ureditev delavske zakanodaie so pa pričele druga drugo nagovarjati zgoli iz obzirov na dobiček kapitalistov, češ. ako moram Jaz boljše plačati delavstvo, «a moraš tudi ti. moja konkurentinla na svetovnem trgu,, Konkretno govorjeno, Marlesova in-ternaciJoTiala Je bite iskreno delo. rodilo io ie spoznanie, da se obupnega stanla delavstva ne more izbollšati, ako se delavci vseh dežela ne zdru- ,, , | | --TT- Ako sta mogla požreti dvanajst volkov. iih bosta tudi osem lahko zdelala, „ . Še štirie volkovi prosfJo. naj Jih spustita ix) vodo. Maček Jim dovoli; »Poidite, na se brzo vrnite!« Poslednji štirie volkovi pravilo, da bi šli gledat, zakaj se oni ne vrnejo. „u .. Maček Jih pošlje, a jim strogo za-biči. nai prideta kal skoro nazaj, Samemu in ovnu os I® ®Jio vrlo povšeči, da so izginili. Volkovi se zbere m se zateko globlle v gozd Srečalo medveda s »Ali si že čul. Marko,« ga vprašajo. »da bi maček m oven poiria dvanaist volkov r« »Ne. otroci, nisem še čul!« »Mi pa smo takega mačka in ovna videli.« »Kako. deca! Tudi Ja2 bi rad videl. kaka ie njuna hrabrost!« »Ali, Marko, maček je silno pogumen. ni se mu možno približati. Ole da ta na to. da koga raztrga. Kaj to. da smo pri psih in zaicih urni. to tu ne pomaga. Pozovimo ju rajši na obedi« Žilo, dočini je vodite buržoazne ekonome ta vlade, kadar so razmotri-vali mednarodno ureditev zaščite delavstva, v orvi vrsti misel, kako čuvati dobiček svojih kapitalistov. Kar le oa prisiljeno in nelskmio, ne more roditi dobrega sadu. Zato pa tudi vsi poskusi od strani meščan stva. ki so se izvršili tekom enega celega stoletja, niso privedli do nobenega uspeha; o mednarodni delavski zakonodaji se danes nc more govoriti, Žal, da pri obstoječih razmerah tudi za bodoče ni mogoče imeti mnogo nade na uresničenje medna • rodnega delovnega prava. *e Prva mednarodna delovna konferenca, ki se ie vršila lani meseca novembra v Washlngtonu. tudi iie obeča bistvene premembe, To naj dokažejo naslednja izvajanja. Zahteva po mednarodni delavski zakonodaji se le ponovno čula. že tekom volne. Ko s« Je človeštvo po prvih mesecih volne zdramilo iz osuplosti, mu Je čut samoohrane veleval. pripraviti se na bodočnost ta skušati po možnosti ublažiti grozne posledice, ki iih bo morala fatalno prinesti volna. Narodno gospodarski strokovnjaki so svetovali ustanovitev komisij, ki nat b! čimprej pričele pripravljati hi organizirati one sita. Ki naj pomorelo izvršiti pre hod iz vojnega stanja v mirno. Vsa industrija le bila oritegodena vojnim potrebam in le bilo tesno, da bo treba premagati velike težkoče, predno sc vsaj za silo uredi nekdanje gospodarsko živHenie. Čulj so se glasovi, da sl morata države pri tem medsebojno pomagati Jn da bi bilo naiusoešneta. ako bi se v ta namen sklenili medsebojni dogovori. Tako razmotrivanJe in Da spoznanje velevažne vloge, ki to Je igralo delavstvo v oboroženem organizmu države, te Privedlo merodajne kioge. da so začeli resneje razmišljati o mednarodni delavski zakonodaji. Pa tudi organizirano delavstvo je s svoie strani povzdignilo svoj glas. Se med voiuo. 1. 1916. so se sestali zastopniki sindikatov zaoadnih dižav v Leeds, odposlanci delavstva centralnih si! pa 1. 1917 v Bernu. Oba zborovanji sta kategorično zahtevali, da se mora v bodočo mirovno pogodbo uvrstiti tudi Doelavle o delavskem vnrašaniu. ki nai tvori,podstavo za mednarodno zakonodajo dela. Preliminirana mirovna konferenca ie v tem smislu določila ianuaria 1919 posebno komisijo, kateri je poverila nalogo, »da nai raziskuje delavsko vprašanje z mednarodnega stališča, naide potrebna pota m skupne akciio v delavstva se tikajočih vprašanjih In konečno oredioži obliko stalne institituciie. ki nai to raziskovanje nadalluie s sodelovanjem in pod nadzorstvom li«e naro“ dov«. Sad tega dela sta bili dve napravi. ki pa tvorita eno mednarodno institucijo bi sicer: 1. Generalna konferenca vseh držav. Vsaka država nošlle 4 zastopnike. dva imenuje vlada, enega delodajalci. enega pa delavstvo, 2. Mednarodni stalni hureau dela, podreien upravnemu svetu 24 članov. zastopnikov tadustriisko pomembnejših držav. Bureau se namesti tam, kjer ho sedež lige narodov. Njegova nalog* bo. zbirati ter imeji v evtaenci mate-rtlal. tikaJoč se delavskih vprašanj, pripravljati predloge, o kolih nai razpravlja konferenca ter kontrolirati, JeH se konvencile. ki lih le konferenca sprelete, izvršujejo v ooedinJh državah. Konferenca naJ se sestane vsakokrat, kadar se pojavi potreba, naj-tnani pa enkrat na leto. Prva mednarodna konferenca $6 le sestala dne 29. oktobra 1919 v Washingtor,u na poziv vlade Zedi-nlenih držav Severne Amerike, kakor to določa mirovna pogodba. (Konec prihodnjič.) Naročnikom. »Naprej« ta glasilo socitelno demokratične stranke, ki ie vedno zagovarjal na pošten ta odločen način delavske zahteve in pravice. Zlasti zadnfi čas smo obJavllali mnogo Izbornih in temeilitib člankov domačih in iz »Proletarca«, kj ga orehiie naj-boliši iugoslovanski poznavalec soct-Jalizma. sodrug Ftbin Kristan v Ameriki. Njegovi članki so prinesli v vrste delavstva le mnogo socialistične misli, zavednosti ta spoznanja :n vendar se še dobe lludte. ki zahrbtno agitiralo proti »Napreiu«. Kdor či-ta »Naprej«, ta ve, da Ust hodi oo o«*, štenib potih ter da Je njegov namen, da okrepi organizacije tn razširil »iaaigggii spoznanje sociiallzuia in vodi boi delavskega razreda oo realnih ootlh. Po tei poti ie hodil »Naprej« Jn kdor smatra, da se morarno proletarci organizirati in postati oo orepri* čanfu In spoznanlu soclialisti. ta bo skrbel, da se »Naprej* čimboH razširi med slovenskim delavstvom. Zaveden sodrug. ki hoče, da se Izobražujemo v socitelizmu. in ki pozna disciplino stranke, bo storil svojo dolžnost, ter novsod oodniral delavski tisk, ki ie doslej vršil svoio nalogo častno. Naš plemeniti namen ie svetejši kakor vse drugo, zato bemo ml hodili i nadalie nošteno not. Pošljelo lisico: »Poldi, povabi mačka in ovna na obedi« Lisica odgovarja: »Dasl sem urna in neugnana, vendar me bosta požrla!« »Le poidi!« Lisica mora iti. Kmalu se vrne In pravi: »Obljubite sta priti. EJ, Marko, kako srdit le maček. Sedi na štoru in ga lomi s kremplji. Gotovo brusi za nas svoje nožel Oči le kar iz-bulil.« Medved se preplaši, postavi volka na visok porobek, mu da V Šapo platence in veh: »Ko zagledaš, da se bližata maček in oven. mahal z robcem. da Jim gremo naproti 1« Začno pripravljati obed. štirje volkovi privlečeta štiri krave, a za kuharja postavi medved svizca. Maček in oven se nanotita v gosti. Ko zapazita stražo, takoj stvar razumeta in se brž domenita med se-bol: »Jaz,« pravi maček, »se splazim tiho po travi in sedem, tik k pa nju nasproti volčji spaki. A ti, brat oven. se 2aleii vaoi z vso silo In ga suni s Četami« Oven se zaleti sune z vso močjo ta zbite volta. MaČOk pa se mil vrže naravnost v gobec bi mn ga razpraska do krvi Po medved in volkovi to vidijo, začno šepetati med seboj; »Ste videli. otroci, kako silo imata maček in oven! Znata sta zbiti ta razpraskati volka, ki ie stal na visokem panju, Itako bi se Jima mi na zemiii unirali? Naš obed jima gotovo ni do votjk Prihajata ne v gosti, uego da nas napadeta. Bratci, ali bi se ne bilo boljše skriti?« Volkovi se razbeže po gozdu, medved spleza na smreko, svizec se skrije v brlog, a lisica se stisne pod klado. Maček in oven se lotita pripravljenih jedil. Maček ie ta prede. »Malo. malo!« Obrne se in zapazi, da gleda iz brloga svlzčev rep, prestraši se in Šine na smreko. Medved sc ustraši mačka hi se vrže s mreke naravnost na zemljo; toliko da ne zadavi lisice pod klado. Medved in lisica zbežita. »Ti si se gotovo pobil, kumek,« vpraša lisica. •--Ne, kumica, ako bi ne bil skočil, bi me maček davno požrl!« Stran S, NAFRIIf Sta«. 77* Socialistična vzgoja v Belgiji. Sodstvo vzgole delavskega razreda le bilo Doverieiio od leta 1911. naprej centrali delavske vzgoje (Centrale d' Kducation oeaoričre}, ki le organizirala socitalistlčne šole in shode ter imela poseben oddelek za knjižnice. Volna ni vstavila za dolgo časa delavnosti te centrale. V zimi 1915. do 1916, so se šole zopet otvorile in tekom nasledniih štirih voinih let lih je delovalo stoindvanast s 3757 vpisanimi učenci. Vsled izkušnje prvih let. ki je pokazala. da le sega! pouk radi svojega v elavnem doktrinarnega značaja preko obzorla učencev, le centrala poskusila preobraziti učni načrt. Istočasno na omiliti preveč Izraženi centralizem, Nova osnova se naslanla v prvi vrsti na pokralinske in lokalne odbore za vzgoio (Comites r6giouaux et locaux dTducation). ki se bodo se-staiali letno v konta tsu, tako da bo do mogle prodreti želic vseh posameznih do centrale. In od novembra lanskega leta le delovalo že petdeset lokalnih odborov za vzgoio. Socialistične šole se delijo v osnovne lokalne, pokralinske In narodne (francoske in flamske) šole. Program lokalnih šol le povsod isti In obsega devet predmetov: I. proizvajanle v preteklosti; Z. postanek kapitalistične družbe; 3. mdustrijalno osredotočenje { 4. opis industriiskega središča ( 5. delovanje sindikata: 6. organizacija osredotočenega Sindikata: 7. zadruge’ 8. organizacija delavske stranke; 9. navodila za soclialistično čtivo. Pokrajinske in narodne šole se ne 1 odo otvorile pred letoni 1920./21. Od 1.junija lani Izdala centrala mesečnik »Education - RecrSation* (Vzgoja - Prevstvarjenle). katerega namen le iiiteresirati naraščal z rednimi rubrikami za leposlovni nauk za šport iti telesno vzgoio v splošnem: ca dečke kot zi deklice. Uspeh Je preceišen. Tekom tednov, ko se le bil volilni fcoL le centrala organizirala shode agltatoiiev v dokaz aktivne udeležbe in podpiranja razcvita stranke. a Iz Belgrada. 31. marca 1920. Dr. Korošec la turški besrt. Bel-gntdskl časopisi so te dni poročali to-le: »Pred par dnevi so priredili v hotelu »Balkan« bogati predstavniki turških begov sJJaJno večerjo, h kterl so povabili tudi duhovnika katoliške vere dr. Korošca, min. podpredsednika. Dr. Korošec se le seve z velikim vesellem odzval pozivu in se udeležil turške večer le. Nekteri pravilo. da le turško večerlo »požegnal«. pa to so zlobni HudJe. ki ne vedo, da Je bil na večerji — v civilni obleki«. — Včasih so turški begi drugače občevali s katoliškimi duhovni, pa časi se IzpreminJaJo. In politika le — politika. Kriza v želez ničnem prometu. V lužni Srbiil se bo reduciral železniški promet na minimum. Ni premoga Zegen dr. Korošca ni »pravi« — ne pomaga. Rado Peterlin-Petruška: Stric Nikifor. Nedaleč od grškega pristanišča Pl-rela se dviga iz m or la skalnat otoček. Tlaka! Izkrcavalo parniki prihajajoči iz kužnihžmest, potnike, da prestanejo uslovlieni karantin. Otoček ie od vseh strani obdan z drugimi večjimi otoki tako da le morle okoli njega tudi v nevihti mirno in lasno. V davnih časih se le tam naselil tulec, ki ie nrišel bate iz svetih mest. Imel le razen slabe preperele obleke le še palico ra maihno popotno torbico, v kateri le nosil suho sadje in kruh. Hodil le vedno bos. kakor kakšen canin in otroci no mestih In va seh so trumoma za niim begali in se norčevali iz nic-ga. No. imel Je tako blage, tako dobrohotne oči. da le vsak. katerega ie le parkrat pogledal, postal njegov prilatell. seveda, če Je imel drugače dobro srce. lu kmalu ga vsa okolica ni drugače imenovala In zvala kot: stric Nikifor. Posebno radi so ara ca Imeli otroci. Hišice si ni postavil. Ob bregu pod visečo skale sv te našel d ribe/išče. Druzenu ni naredil, kakor da le malo Občlsti! zemllG. pa iz debelih kamnlev Je sestavil od zanadne strani nekako steno, da ne bi veter zanašal dežla Vprašanje o drugem zakona pravoslavnih popov bo ugodno rešeno. Sv, Arhijerej&ki Sabor ie na svoji seji dne 24. marca odločil, da (e Z ozirom na sedanje razmere ugoditi želji po-pov-udovcev, da se smejo drugič ženit;. Na tel seii so izbrali žiškega škofa Nikolaja, da se sporazume s pred-stavitelli ostalih pravosL cerkva radi tega. Zaveznica naših klerikalcev je tukajšnji list »T r i b u n a«, ki io urelule radik. poslanec Mita K J i c i n in ki v s voli h predalih slavi prav rad naše klerikalce. »Tribuna« ie 18. marca prinesla senzacilonalno poročilo o velikem tihotapstvu monopol-§kih predmetov, ki zn ie zagrešil tukajšnji trgovec Biba. Bil le tudi aretiran. »Tribuna« Je obllubila. da bo še več poročala — no. pa nobene črke ni več! Dobro informirani trde. da Je temu vzrok neko PašJ-čevv pismo ta da se pri tem tihotapstvu angažirani odlični rad. vod-le In advokati. Da — da — klerika! cl J n njih zavezniki so povsod enaki. ’ Kal lo pomeni? Protič-Koroščeva vlada Je --- »demobilizirala*. In včeraj le izšel u k a z. s kterlm se v toku leta 1920. pozivllalo na d v a m e -sečno volno službo — rez. oficirji rezervisti I. In II. poziva ter »popisana komora* iz naroda. Kaj to po meni? « In vlada? Nima kvoruma, ne za- upania. aH ne umakne se. Ministri bi radi ostali še preko obeh velik ono -čil — ministri. Korošec se drži kot klop kože. 2e ve. zakai. Te proklete izvoznice* — Nemčija se pomirja. Z neko skrbjo, ki nas le navdajala s strahom, smo se ozirali v Nemčijo, ker so med poročili, ki srno iih prejemali. prihalala tudi tendencilozna. da nastaja v Nemčili vedno večia anar-hiia. Zlasti pomembna ie bila vest, da ie dala vlada rurskemu delavstvu ultimat. kar pa ni bilo resnično. Zastopniki teh organizacil so priznatt bielfeldski dogovor z vlado In v zmi-slu tega dogovora glede vnostavitve reda se vrše sedal pogaiania. Delavstvo hoče imeti delani Ko ie vlada obllubila. da izvede dogovor, ker bi sicer zooet nastala snto&na stavka, so organizaclle pozvale delavstvo, da odstopi od nameravane splošne stavke. Ako se kriza reši v zmislu delavskih zahtev, bo Nemčila obvarovana pred grozno bedo in lakoto, ki bi bila sicer neizogibna. Solidarnost delavstva ie zmagala v nalkri-tlčnetem položaju ter zadablla domala že danes absolutno moč v Nemčiji, obenem pa (e rešila narod oropada v anarhiji. Upahno. da le nemško delavstvo s socllalnega stališča na pohodu k zmagi brez neizmernih žrtev. • LDU. Essen. 1. (DunKU. — Wottt.» O poaalanilh v MUnstru poroča osredull svet: Skupščina Izvrševal-nih svetov za industrilsko ozemlje Rensko-Westfalsko ie sklenilo, pri-poznati bielefeidske dogovore z dne 24. marca in mUnsterske dogovore z dne 31. marca ter tih takoi izvesti. Voditelji rdeče armade so iziavill. da bodo skrbeli za takoišnlo izvedbo teh sklepov izvrševalnlh svetov. LDU. Milnster, 1. (DunKU. — Wolff.) »Westfalische Kurier« javlja, da le vsled ooKaianl med državnim komisarjem Severingotn In zastopnikom iz ruhrskega okrožla oremlrje. na ležišče. Spal le na tleh. pokrival se le pa s plaščem iz raskave volne... Dolgo vrsto let le že stric Nikifor živel na otoku. Malokdo le k njemu zahaial. in še to le kakšen ribič, ki ie v bližini lovil ribe. Kedar le bila tor-bca prazna, le šel čez otoček na vzhodno obal. Tam le bilo morle komaj kilometer široko, a na drugem bregu !e stala ribiška hišica In če so bili otroci pred hiša ie samo zaklical: »Ha!6, Stefanos! Halo, Dafne!« In tako! sta skočila dva ribičeva otroka v čoln in odveslala na otoček. /Dobro lutro. striček Nikifor. dobro iutro!« sta ga že oddaleč po* zdravljala In ko sta s čolnom pristala k bregu, skočila sta k nlemu Ir. ga oblemala vsa srečna. Pa tudi puščav-nik ni nikoli pozabil nanla. Kadarkoli se Je vračal na otok. vselei lima Je kaj prinesel, če drugega ne, vsal kakšno pomarančo ali pa pestdateljev ali suhih fig. Pride v kakšno vas ali mesto, vsak človek ga pozna In od vseh strani mn lete pozdravi nasproti: »Zdravo, stric Nikifor? — Dober dan. starina! — Kako se kal Imaš9« vDobro, hvala Bogu!« odgovarja laskavo puščavnik. »Malo prisedi in povel nam kaj novega!« oziroma rok za oddajo orožja podaljšan do 3. aprila. LDU. Berlin, 2. (DunKU.) »Lokal-anzeiger« Javila iz Barmna: Akcijski odsek Je danes pozval delavstvo, na) z ozirom na ugodna pogajanja v Miinstru prekine splošno stavko. * Nločič pridno na delu, LDU, Belgrad, 1. Presblro objavila uradno: Trgovinski minister dr. Ninčič pripravlja te dni program o organizaciji zunatile trgovine, da ga predloži ministrskemu svetu v odo-brenje. Po tem programu se popolnoma ukinja pristojnost pokrajinskih vlad, ki so dosedai na svol račun sklepale pogodbe z drugimi državami in dala!« po svojem preudarku odobrenje za Izvoz. Reorganizacija trgovine z Inozemstvom. LDU. Belgrad. 2. Na eni izmed bodočih sel bo ministrski svet Oklepal o vprašanju reorganizacije naše trgovine z inozemstvom in sicer na podlagi predloga ministra za trgovino. ki bo bržkone v celoti sprelet. Ta naredba ukinja pristotnost vseh pokrajinskih vlad za sklepanje lastnih kompenzacijskih pogodb s tuHnt! vladami. STAVKA TOBAČNIH DELAVCEV V SARAJEVU. LDU. Sarajevo. 2. Po neuspelih pogajanjih za zvišanle doklad so vče-ral stopili v stavko delavci tobačnih tovaren v Sarajevu. Mostaru. Banji luki in Travniku. IZID VOLITEV V BOLGARSKO SOBRANJE. LDl, Sofija, 2. Bolgarska brzojavna agencija Javila* Volitve v so-branle so izpadle tako-le: 113 agrar-cev, 48 komunistov. 24 demokratov, 15 nacijonalistov. 9 socijalistov, 3 pristaši Oenadileva. 7 radikalcev. 7 naprednjakov In 3 liberalci. Celokupno število vseh mandatov znaša, ako od-štelemo sedeže, ki pripadalo Izgubljenim pokrajinam. 219. Agrarci so pridobili 27 mandatov več. ne da bi prišli s tem do večine. Socilallstl so izgubili 30 mandatov. Demokrati ki so imeli prel 28 poslanskih mest od teh 5 v izgubljenih pokralinah. so napredovali za 1 mandat. Nacitonallsti. radikalci In nanrednlaki so izgubili vsak po 1 mandat. Liberalci, ki so imeli doslel ie 1 zastopnika, so dosegli 3 mandate. Listi pišejo o ore-osnovl novega kabineta na podlagi koalicile med agrarci. naciionalistl In naprednlakl Splošna stavba na Danskem. LDU. Berlin, 2. (DunKU.) »Lokal-anzeiger« lavlla iz Kodanla: Od snoči se vrše med vlado In zastopniki strokovnih or*anlzacil sociialnademo-kratske stranke oosratanta za uki-nJenle splošne stavke In za odpravo politične krize. Medtem se splošna stavka širi čimdalie boli ČlCERIN O MIRU S SOSEDNIMI DRŽAVAMI LDU. Moskva. 2. (DunKU. — Brezžično.) Ljudski komisar za zu-nanie posle Čičerin ie na komunistični konferenci govoril o mirovnem vprašanlu in le izlavil da Romunija sploh ni odgovorila na predlog ruske sovjetske vlade, da bi premestili pogajanja v Harkov. To se da razlagati le po dejstvu, da ie sedal v Romuniji nova vlada Jn da le general Avarescu In on prisede In pripoveduje Jim stare legende o Zveličar!11 in apostolih. In vsi ga z vesellem poslušalo, ker zna tako zanimivo povedati In ko se le zvečer vrni! domov, le Imel torbico polno In bil le pre skrbljen zooet za oar dni. No. večkrat ga ni bilo tudi cele tedne nazal »Malo po svetu grem pogledat, kaj delajo moli znanci!« le odgovav-lal na vnrašanla Mahnil lo !e navadno po obali proti Korintu ali oa v go-Nre k oastirlem. s katerimi se Je kdal seznanil slučajno v Pireju na trgu. • No. z vsemi ljudmi na stric Nikifor vendar ni bil dober: Trpeti ni mogel sodobnih mu pismarlev in farizejev in drugih ošabnih mogotcev iz 1 IreJa in okolice. In klet le le mogel, le to javno pokazal In vsakemu le povedal svoie mnen!e naravnost v obraz, čeprav le bilo to na tTgu ali kle drugo-dl kler se le trla množica. In vsi. ki niso imeli glede takih lastnosti prav čiste vesti, tudi niso puščavnika ljubili In skrbeli so. da mu ne oridelo preblizu. In Če so ga videli kie pri-halatl so zaničllivo vzklikali: »Norec z otoka Svedra!« In se »krili v prodajalno ali v postransko uHca nasprotnik miru « sovjetsko Rusijo. Kar se tiče Pollske, so vsa pogajanja nemogoča, dokler Pollska ne ustavi vseh sovražnosti. Vsekakor da bi se morala pogaiania vršiti v kaki nevtralni državi. Mirovna pogodba z Estonsko le ratificirana, mirovna pogajanja i Latiško oa se začno te dni. Konferenci v Helsingforsu in Varšavi. kler naf bi se po vzpodbudi zaveznikov ustvarila zveza obmejni držav. sta se žalostno IzlalovlH. Amerika vzpostavi mirovno stanje t Nemčijo. LDU. Berlin, 1. (DunKU.) »Deutsche Ailgemeine Zeltung« poroča iz Bazla: Kakor se javlja švicarskim listom iz Washingtona. ie do sporazumu republikancev in demokratov predlog Knoxov izpremenien na ta način, da se proglasi samo enostavno vzpostavitev mirovnega stania z Nemčijo. Verletno ie. da bo predlog v tel obliki sprejet in da bo predsednik samo določi! določitve mirovne po-godbe. Na ta način bi se mogel odpraviti konflikt med predsednikom In senatom. Glasovanje v senatu bo pred 10. aprilom. SIRSKI KRALJ. LDU. London. L (DunKU. —-Brezžično.) Emir Feisul le uradno sporočil angleški vladi, da ie sprejel naslov sirskega kralla in zagotavlja angleško vlado pri te teli sk ih čustev sirskega naroda. Novice. — Kako se najceneje potuje? Zagrebška »Domovina« piše; Vsi se pritožujejo, kako zelo drago Je potovanje v Belgrad. da se ie vsled pre visokih cen skrčil osebni promet na železnicah za polovico itd A le en zelo dober način, po katerem ne ve-lla potovanie v Belgrad v I. razredu brzovlalca več ko 4—5 K: treba je biti žid. po mišllenlu pristaš HortvJa. pisati se Fekete ali Rosenberg ali slično, a ime naj bo Mor ali Olula itd. imeti se mora staro železniško legijl-macilo še izza časa stare Avstrije kot nekdanll železniški uradnik. Olavno pa le. da ima ta Inozemski državllan kakega zeta na vladi ali kaj sličnega. Potem le potovanle zelo poceni, oziroma zastonl. a morejo se obenem vršiti mastne kunčiie... Kle ie torei korupcila? — Srbske meščanske stranke bodo. kakor vse kaže v očlgled izida občinskih volitev na Hrvatskem. začete s pripravami, da ob enakih volitvah v Srbili skupno nastopilo proti srbskim komunistom. — Prebivalstvo Nlžle Avstrijskega. Pred nekal dnevi se ie završilo štetie prebivalstva na Nižlem Av-strilskem. Naštelo se le 3.302.817 prebivalcev, tore! 212.075 mani nego leta 1910. — Država, ki Izvaža — otroke. Meseca februarja L 1. Je prepeljal dunajski biro ^Otroke v tujino!« nadalj-nih 22.634 otrok v Nemčijo, Švico, Holandsko, Švedsko, Dansko. Norveško in Italijo. To število je pri Izvozu doslej največje. — Poglavitno te — slava Na Du-nalu živi neka igralka Flsa Rutters-heim. katero pozna cel Dunaj. A ne mogoče Iz rubrike »Gledališče«, nego iz dnevne kronike, ki ima naslov »Policiia«. »Sodišče« itd. Dunalska policiia le nedavno obsodila to umetnico na 30.000 K globe in tri mesece zaoora. ker !e prekoračila naredbo o »varčevaniu«. Koma! !e bila izoušče- Toda težak le boi z mogotci s pismarii in farizei!; celo Kristus le v niem podlegel! Tudi stric Nikifor Jim Je moral iti s poti. In to ie tudi slutil, ker. ko se je na veliko soboto zvečer odpravllal v mesto v stolnico k polnočnici, sta ribičeva otroka kakor prel šiite leto tudi ta pet hotela ž nilm v cerkev k Vstale liju Gospodovemu, on Jima !t pa odrekel to veselle. No. ko se Je poslovil, le vzel obadva na roke in n* po vrsti poliubil. prvega fantka Stefana. potem pa deklico Dafno, lima 5e rekel- »Le pridna bodita, oa zame molita 1« ter hitro odšel v noč. — Cerkev le bila prenaoolnlena In vsa le sijala v tisočerih lučih. Vse v zlatu In srebru in z dragimi kamni Posute so se lesketale podobe Svetikov na ikonostasih. V dragocenih oblekah se le pred altartem sukal nadškof s svojimi neštetimi pomočniki n opravljal velikonočni obred, svečano In veličastno. Z obeh pev-sfcih pomostov le odmevalo velikonočno netie po vseh kotih gromadne cerkve, grmelo pod oboki in zvenelo na visokih oknih. Duh kadila se le z modrikastim dimom raz&rtel po prostoru. / Nikifor te stopil v cerkev pri •tran&ih vratih bHza vtttkero ottae- na oa svobodo s« U neki kabarel na Sel atvtorta. da napiše koma« »Nočna igralka«, Jd prikazuje vsi avantlre žene. Olavno vlogo bo igra* la umetnica sama. Kakor Diše!o do«' najskl Usti bo Igranje selo ver!st?9» ,'to. vsled česar bodo vstopnice retfll drage. — Konferenca azijskih socfjafti *tov se je vršila ob udeležbi japot>» sklh kitajskih in korejskih zastopnik kov. Sklenil« so poslati delegacijo II sovjetsko Rusijo (kj jim je seveda najbHžja!). — »Triumf tehnike.« Pod te® naslovom je poročal berlinski *Vof* warts« sledeče: »V letu 1920 go n in oohle« ven: ne krop ne voda. Ko se le usidral z ovicaml, oa ie pokazal svojo pravo barvo. Za svolo nalogo ima J boi proti sociialni demokraciji. Enkrat laže tako. drugič drugače — za vir so mu vsi. ki znajo lagati. N. or. nekega Kneževiča. ki le po čudnih potih prišel do funkcile člana Nar. predstavništva in ki ga !e soc. dem stranka za Bačko. Banat in Baranio izključila iz svole srede, ker le lagal in s« izkazal za nevrednega biti še nadalja članom stranke — tega Kneževiča sedal citira, ker naoada sociialne demokrate- Naj dobro tekne »Večernemu Listu« . . . Istotako citira slavni »Večerni List« komunistično »ll|a-dinjenie«, ki seve živi pravtako od samih laži. Včeral smo dokazali na slučaiu »prizor«, kako nepošteno hi lažnlivo to »UJedinjenie« poroča — danes bi lahko statistično dokazaJH laži. ki iih danes iz »Ujedinleola« po-natiskule nlesrov bratec — »Večerni List. Ali — na! se pečamo z vsem! lažmi !n z vsemi lažnjivci od »Večernega Lista« do-— »Ujedinjenja?« — Oba lista lažeta že v naslovu: »Večerni List« ie — »Cerni List, »Uje« dinienle« oa Je — »Razdor« . . . .......... la. Tu se liudie niso tako drentau- **»-kor pa zadat. BHo le Sc dosti prosto-ra. ker tukai Je bilo mesto le za gospodo. Stopil !e čisto pred oltar, pokleknil je in se začel križati In priklanjati. nizko, do tal Nikamor se ai ozrl. le moli! ie goreče. Tik za nllm !e pa nastalo čudne gibanie: Gospoda se Je začela pogle-davati. med sebo! šepetati, vihati nosove in na vse mogoče načine Je izkazovala svole prezre-nie Jn nezadovoljnost z vsilllvim »norcem z otoka«. Visoko oostavHena dama le sko-ra! na glas zagodmiala. razžaljen« odšla iz cerkve in zaloputnila za seboj vrata. Svečeniki pred oltarjem so vse to videli in poslali cerkovnika, naj odvede Nikifora z »gosposkega mesta«. Cerkovnik mu le pravil na uho, ga drgal za rokava, no Nikifor se z« vse besede In sunke čisto nič ni zmenil. a se Je še dalJe klanlal in križal In tolkel na prsi ter molil. Cerkovnik se Je sramežljivo ozri na gospode, pokazal z glavo na Nikifora. skomfz« gnil z rameni In počasi odšel. Nastopit Je natsvečaneJši treno-tek tega večera. V rokah višje« svečenika Je zagorela sveča ta Iso hip. kakor M lih strela vnete, se M ožgalo tisoč sveč r rekah vernika* St* v. 11. odr. Ant. Krista* le trn v ; 'ti grdim rimskim klerikalcem in d; tobnlm indivldulem, »Čer-Ui LisU, ki ga izv. levičarji v revirilh Skupno 7 »Ujedlnjenienu kolpoiii-falo. ie ne avno z debelimi črkami Drlpovedo tl s volim ubogim bralcem. da Je odr. Kristan — odžagana (veia: v vi ralšnli številki oa trdi zopet, da ie nažaeaua in da komunisti že pridno žagalo... Mi oa skriv uostno sporočamo »Večernemu Li stu«. da ie to res in da žaganje leti med možgane urednikom »Večernega Lista«. Mer se kisalo ,.. Žalostne Posledice se kažek) natiskane v *Cernem Listu« ... Skrajni čas ie za urdiiev notnih predpisov. V Jugoslaviii ie zavladala birokracija Metternikove dobe. Kakim sekaturam is izpostavlten ubog človek iz zasedenega ozemlla, ve samo eni. ki ie Drisil!en potovati. Poleg vi-šokih pristojbin za ootne vizume Itd mora siromašen človek tekati od Pobila do Pilata za J foMfcki Sil ™ ?'° Tn« Je,dal Je še!e starec spoznal, kal da hočejo od njega In Iz dna veruJo- > Ce. ljubeče no gJoboko razžaljene duše fe vzkliknil: tako daieC »e že prišlo I — Nag Zveličar ie v Jeruzalemu izgnal Jnežetarie in trgovce z bičem Iz tem-traUa. tukaj pa gonijo brezverci, m«. m državni itipendfetf, drugi Jel pa se uči ob stroških svojih sorodnikov, i eni i drugi se obračajo m našo dr-favo in zahtevajo podporo od fi-nanč, ministrstva, da Jim menja dinar za tujo valuto po državnem kurzu. Medtem pa Je dognano, da le med dijaki mnogo takih, ki imajo slabe uspehe v učenju in ki predavanja zelo slabo afi sploh ne obiskujejo. Rav-notafoo je med starši teh dijakov mnogo takih, ki niso naši podaniki in ki niso plačevali državi dolžnega davka. To ne more in ne sme tako daije ostati, ker so naše razmere take, da ne moremo več trpeti neopravičenih Izdatkov, niti ne moremo dovoljevati večjih zaključkov iujiii valut, s katerimi mora ministrstvo in država danes delati varčno ki racl-Jonaino. Da bi se napravil potrebni red glede dajanja podpor dflakom v inozemstvu (zamenjava po držav* nem kurzu), ml Je čast predlagati ministrskemu svetu, da izvoli skleniti. da sklep finančnega ministrstva od 8. marca št, 1033 ne obvelja In da se » temi podporami smefo okoriščati samo i. dijaki, ki redno polagajo izpite in ki predlože do i. ja-ni*n t. L potrdilo pristojnih šolskih oblasti, da so napravili pertjodične šolske Izpite. DJJakom-začetnlkom, ki ne polagajo Izpitov, ni treba predložit! teh potrdil tekom prvega leta, odkar so odSli v inozemstvo, predložiti pa morajo dokazila pristojnih šolskih oblasti, da so vpisan! v šolo IH) prvem letu pa morajo predložiti gori navedena potrdila; 2. dijaki, katerih starši so naS| podaniki in ki po navedem predlože do 1. junija t 1. potrdilo ministrstva notranjih del oziroma potne liste; 3. dijaki, katerih roditolU nredlože do 1. fumta t I. potrdilo pristojnega davčnega urada. da so plačali dolžne hi tekoče davke Brez teh potrdil se orošnle za podporo (zamenjava po navedenem državnem kurzu) sploh ne bodo upoštevale. Visokost te podpore (zamenjavo po državnem kurzu) bo v bodoče odrejalo in objavljalo finančno ministrstvo. Uradnikom In uslužbencem, !ci se racH študij nahajajo v inozemstvu, se bo dala ta podpora samo, ako predlože do 1. junija t. I. solska potrdila, da potrebujejo samo še en semester za dovršenje stole. Podpisan: Finančni minister dr. Ve-Hzar Jankovič. — Ministrski svet je na seji dne 30. marca 1920 sprejel ta predi og, Vest o čevljarskem tdbatdu v Tržiču in »Večerni List«. Dne 1. aprila prinaša »Večerni Ust« daliSi dopis o usoehu mezdnega gibanja triiških čevliariev Mi kooštatiramo samo naslednie: Zastonnftc JSZ. oziroma imenovana organizaciia si pripisuje, da le edino ona ta boi izbolevala. Ni pa tako gospodje l V Tržiču ie pričelo Osrerinie društvo usnjarjev to Ki batife že meseca decembra, in sicer takrat za usniarie. obenem le oa na povedalo gibanie tudi za čevljarje. Izvesti tega gibanja obenem ni bflo mogoče, ker se ie orel morala sestati rrecenievalna komisija pri vladi, ki Jo je Osrednje društvo zahtevalo. Takoj, ko so se cene osnia uredile, se ie tudi zvišala plača usniarlev. ker so s tem gospodje tovarnarji dobil? podlago za kupovanfe surovine in takrat se le tudi pričelo oogaiati za čevljarje. Osrednje društvo le vložilo ie začetkom lanuaria zahteve za povišanje plač In dovolitev družinskih doklad. sToral eosnodie. le ne ugan- šetarjj in kukcl. skupaj z nasledniki Kristusovimi Njegove vernike iz božiega hrama.« Ko so ea že nrinehaJi do vrat. se ie Se enkrat ozrl proti oltarju In zaklical: »Niste nasledniki Kristusovi, temveč sužnii belcebubovi. hudičevi oprodle...« Toda ni dokončal težke obtožbe, ker eden iz gospodov ga le udaril z vso silo s palico do ustih, da se mu le kri curkoma ulila. »Ven ž nlim, z bogoskruncem!« ie zavpilo nekal glasov. »Kamenjajte ga!« »Kamenjajte ga!« }e zakričala tolpa... ^ 8vetlobi so ga kame-a° da je mrtev, so fagnte *st velikonočno Oče arhidiiakom se je zakasnil, ker te n cerkvenim starosto prešteval darovani denar. Ko je šel iz cerkve domov, se le že danilo. Na trgu sredi kupa kamenta se le nekal dvigalo. Stonil le bližje in spoznal norca z otoka, ki ga le s široko odnrtirai očmi gledal. «Se živil« }e deial pri sebi. pobral nalvečH kamen in ga z vso silo vrgel Nikiforu y tfavo..., »da se ne bi mučili« In čutil se le srečnega. Zvonovi so sfavBJ Vstajenje Oo-*o*a, — ______ (Konec.) _ __ * A Pk S J, _____________________ laite take demagogiie, t-žr vse. kjer se za delavstvo kai doseže, vse pripisujte na svoj računi Osrednle društvo usniarlev ni nikoli vprašalo člane, kakega mišlienia te posameznik, tudi ni nikoli takih senzacijonelnih poroči? pošiljalo v svet. temveč se Je vedno ravnalo po principu, da za delavske interese defa, da se nli gmoten položal izboljša, to je dokazalo že neštetokrat. Končno zakllučule čian-kar »Večernega Lista«, da se ic zastopnik Osrednjega društva zjutraj odpellai v Ljubljano. Tu bi prosi! g Cvikarla. naj bo toliko lojalen ki naj pove. da ie bil dogovor že sklcnlen, in da se le zastop. odoellal in zamore stati vedno v zvezi s Tržičem ter v potrebi takoj Intervenirati pri vladi, da dogovor obvelia. Dne 20. marca te tudi v resnici samo radi tega zapustil Tržič, misleč ie edino koristiti o o teku nogalanl. katera le Osrednle društvo pričelo ter tn^i izbolevalo seveda In ob solidarnosti obeh strank. Trgovski in privatni nameščenci! Tovariši Maribora se nahajalo v mezdnem gibaniu: pozivamo vse. da nihče ne išče dela sedal v Mariboru in tako vsi oomoremo. da se ugodi upravičenim zahtevani naših mari borskih tovarišev. V solidarnosti {e moč! --- Zveza privatnih name-ščenceVv Protesti dunajskih iucosi. visoko-Sofcev. Na Dunalu so iueosL akademiki dne 25. m. m. imeli skupen protesten shod proti zadržani« vlade napram diiaškemu vprašanim Spreleta ie bila resolucija v istem smislu, kakor podaia položal dilaštva naS včeraištiji članek o shodu dilaštva v Ljubljani. Z, iužne železnice. Obratno ravnateljstvo lužne železnice v Ljubljani ima za sedal dovoli delavcev vseh vrst. kvalifikovanih In nekvaliflko-vanih in ne more do uadalfnega sprejeti nobenih delavcev. Aparat za rontgenlziranie v U»b*-ilanskl boluJd. Vsem gospodom zdravnikom in p. t. občinstvu naznanja ravnatelistvo občne in lavne bolnice v Ljubljani, da ie aparat za rfintgenniziranfe na razpolago samo v diasmostiške ne oa več v terapevtske svrhe. Ogrska republika pripušča ie odprta pisma. Po odloku ministrstva z* pošto in brzojav v Belgradu od 21. marca 1920., št. 1338, iavlla ogrsko generalno ravnateljstvo za pošto, da pripušča iz financiielnih razlogov na svote ožemite samo odnrta navadna in priooročena pisma. Zaorta pisma se bodo oddajala lastnim carinskim uradom odnosno se bodo zavračala. Verižniki — mesarit. Nekateri iiublians! i mesarji so začeli, odkar so določene stalne maksimalne cene go-velemu mesu, nesramno verižiti z mesom in isto po zakotnih potih prodajati bogatašem, voinim oderuhom in gostilničarjem. Mesnice imajo zaprte. kakor bi hoteli štraikati oni — reveži -- proti neznosni dracinii, toda lepo kolieio ter potem meso pod roko dalle razpečavalo no visokih cenah. Tako le centralni verižniški urad dognal, da nekateri llubllanski mesarji prodajalo gostilničarjem meso po 30 K kilogram. Mesarlu Lovšetu so zaplenili 160 kg govejega mesa. Ukradeno kolo. V prostorih državne železnice v licelu te včeral bilo ukradeno Ivanu Dežmanu kolo »Kin-ta«, vredno 1500 K. Koncert cicaaske arodhe se bo vršil na Velikonočno nedeljo in pon-deljek v velikem salonu gostilne »Dralček*. Bohoričeva ulica št. 9. Začetek ob Doi 7. uri zvečer. Na občnem zbora vDelniške stavbinske družbe Umon y 1 JublJa-ni« le bila sklenjena za poslovno leto 1919 dividenda po 30 K za delnico, ki Je Izplačiliva 1. julija 1920.________ Kultura. Narodna Gaierila v Kresiji. Šolski drevored št. 2, bo na n eiikonočno nedello odprta občinstvu od 10. do 12. ure predp. Vstopnina 2 K. Delavstvu priporočamo, da si io lepo zbirko slovenskih umetnin ogleda in pokaže da se zaveda velike kulturne važnosti naše umetniške galeriie. »Pesmi samote« Antona Lajovica, solosnevi s spremlievaniein klavirja izidejo v kratkem v založbi pevskega društva »Liubllanskl Zvon« v Ljubllani. k. Reoertoir slovenskega gledališča v ljubllani. O P e r a • 4. aprila, nedelja, »Mignon«. Izv. abon.: 5 aprUa, ponedeljek. »Žongler«, Izv. abon.: 6. aprila, torek, zaprto: 7. aprila, sreda, vKseniia-PagiiaccU. Izv. abon. urad. predstava: 8. anrila. četrtek. »Žongler«. abon. E; 9. aprila, petek, »Faust*, abon. B: 10. aprila! sobota, »Prodana nevesta«, izv. abon,; 11. aprila, nedetta. »Ksenita-PagfiaccK izv. abon. —Drama: 4. aprila, ne- della pcHJoldne »Golgota«, izv. abon.: zvečer. »Tmulčiča«, izv. abon.; 5 art propauandoe ladje bojno ladfo »ThOrincren*. križarko »Em-den« In tri rušilce. Tretja skupina obseda one ladie. k! se morajo takoj demolir.att Franciia dobf zadnjih 40 avstrijskih podmomlkov In se H dovoli. da n vrste deset teh podTnoml-kov v svote vojno brodovje. RAZDFTJfTFV PODONAVSKEOA BRODOVJA. LDU Dunaj, 2. (ČTU.) »Wfener Mlftagszeltung« Javlja: Predvče- rajšnjem je dospel v Prago ameriški razsodnik za razdelitev podonavskega brodovja Hauston. čehoslo* vaška vlada je že v decembra lanskega leta Izdelala spomenco o razdelitvi podonavskega brodovja med posamezne države V tel spomenlid je zahtevala za Čehoslovaškn 550 ladij In 90 vlačilcev. Konference * ameriškim razsodnikom so se pričele v Pragi In se bode nadaljevale na Dtroajn. STAVKA SODNI IŠKIH URADNIKOV NA DUNAJU. LDU Dunaj. 2. (DunKU.) Korespondenca »Pappenhelm« Javlja, da so strokovne organizacije sodnilsklh in izvrševajočlh uradnikov sklenile, pričeti cfne 6. aprila s stavko. OKLfC MADŽARSKE SO C TJA I-\0-DEMOKRATIČNE STRANKE. LDU Budimpešta, 2. (DunKU.) Vodstvo socialno - demokratične stranke objavlja na uvodnem mesto lista »Nepszava« oklic na delavstvo, kjer opozarja na to. da se morajo vsa osc-bnn In strankina stremljenja staviti v ozadje, dokler se zopet ne prične normalno življenje. Delavstvo se svari pred neodgovornimi elemen- j it. Celokupno delastvo ne bo krenilo ne na levo. ne na desno, POLOŽAJ NA DANSKEM. LDU KodanJ, 2. ODunKU.) Pogajanja za konec stavke so se nadaljevala včeraj ponoči In danes ves dan. Danes opoldne ?o se sestali Člani vlade !n zastopniki strokovnih organizacij In socfjaino - demokratične stranke. Poslednji so stavili svoje pogofe st konec stavke, Ob petna!- .. Strta a stili 30 se pogajanja prekinila, ker ja ministrski predsednik Izrazil željo, posvetovati se s kraljem. Medtem $4 je splošna stavka razširila. SULTAN ~ ODSTAVLJEN KALIF, LDU Dunaj, 2. (CTU.) »Tde-graph« javlja iz Londona i dne L aprila: Po listu »Daily Telegraph« so Mladoiurkf izdali manifest, ki so ga podpisali Kernal paša, Enver paša h govemerji v Ismldu, Odrinu in in Pari ter s:o drugi!? ličnosti, k^jer izjavljajo, da ie -»uitan odstavljen kol Valif ker sultan, ki je ^d-Jsen ud držav !n knezov -džtvror,. (kiist-lanov) po koranu n! vreden kal Kat*. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. Zahvala. Podoisaui kitih se na!« iskreneie zahvailui« fueosiovanskl soc. dem. stranki, ki ie ob oriliki vr nitve talnika sodruga P. S. iz Ame* rfice podarila klubu 300 {= sto) do« iariev In s tem pomasrala slovenska* mu diiaštvu v Parizu k težkega po-ložaia. ~ Klub slovenskih akademikov »Jugoslavija* v Parizu, — Pa. riz. dne 26. marca 1920. — Predsednik: Kuhar m. o. Iz Slovenije. Ribnica na Pohorju nad Mftrlho- borom. (Duhovniki pretepajo otroke, ir er so starišl pristaši naše stranke-, — U*ianoYit*v »Kmetsko-de-iavskezveze.) Dne 28, marca M ie vršil pri nas v gostilu! g. PtaČnik« iiudski shod naše stranke, kler le govoril sodr. Kavčič iz Maribora, is> valanla govornika so žela odobrava* nje. Od zborovalcev fe slišal govor« nik različne pritožbe čet ribnišk« klerikalce. V prvo vrsto spadata ka* plan Stefan Stipar. in župnik, Ta dva l organistom sta celo tako predrzna, da stojita vedno ua našem pošineai uradu, pregledujeta Pisma in časopise. ki iim niso po volil. Vriva se nam nehote vprašaulc. zakaj dnevnik *NapreJ« izostane kar do trikrat na teden, da ga naši naročniki ne dob«, Seveda bomo naredili takoi potrebni korake, da se ta cenzura, ki naJbržt obstoja, odpravi. Sicer Imamo Sl precej pridnega in nrilaznega uradnika na pošti, toda vsekakor ie pr»« malo energičen, da bi spodil tc volkove v ovčji obleki Iz uradne dvorane, kamor ne spadalo. Pa Se nekal nečednosti! Po predzadnjem shod« ie vprašal kaplan Stfoar v šoli otroke. katerih stariši so biti na našem shodu. Nekateri otroci *o resnica povedali in te otroke le potegnil Ul klooi. jih hudo oretepal. ter Jih pognal klečat. Drugi otroci so potem morali hoditi okolo nlih. Hm v obra* pljuvati in rekatl: »Socialdemokrati!« Končno lim le Se zagrozil, da jW bo še huje pretepel ako bi se kateri drznil o tem kaj povedati doma. Pa tudi naši shodi jako zanimalo kaplana. ima namrč svoje »melderajtcrjea iz vrst Marijine družbe, tistih d*« volk. ki kakor le vobče znano, naira-le farovške plenice sušilo naplotu.Tf Marijine hčerke pošiiia kaulan vspo* redno drugo za drugo poslušat n# shod, da mu vedo poročati Seved* ne pusti nobeni, da bi poslušala ve* shod, ker se boli, da bi se tudi tem hčerkam odprle oči Tudi pridigovatt zna prav lepo naš kaplan. Ako čita n. pr. na leci evangelij sv. Lukela* ne prldigule potem v tem smlsitL ampak začne na vso moč udrihati po socialdemokratih, češ. da pridejo vsi v pekel, mi oa pravimo, da v pekel ne moremo več. ker le že do vrha prenapolnjen ljudskih r-res!eplje-valcev. Naš župnik ima do dobr* srce za siromake. On. ki velja za prvega kapitalista na Ribnici, te dn® 28. decembra 1919 na dan nedol/uili otročičev siromašne otroke spodil n« cesto, ne da bi Hm dal košček kruha. Taka le ljubezen naših polit po po* do bližnjega! Sicer oa ?e bomo s tema dvema gospodoma še večkrat pobavili. Od ribniškega župana in niegovi krivični razdelitvi koruze pa poročamo drugokrat. Omenimo da se le ustanovila tudi v Ribnici »Kmečko-delavska zveza«, V odbor, so bili volieaii naslednji sodrugii Skarlovm*k Simon, predsednik; Hodnik Andrej, podpredsednik. Ovčaf Anton, blagajnik: Miklauc Ivan, blagajnika namestnik: Stepišnik Peter, tajnik; Vobovrdk Marija in Fessi Peter v kontrolo. V odbor: Praprotni^ Franc. Pogorelc Prane, Kališnik Sim, Kališnik Janez. Medved Janez, Mraki Ivan. Debevc lanez. Izdajatelj Ivan Mlinar, Odgovorni urednik: Jak, Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Ti' >vi na % 7tViainO Breznik & 1‘iitseh, CniAarjevo nabrežje It. 1, Arbitekt in stavbeno podjeij« Viljem Treo Gosposvetska ecšta 10, <3ronw?foni, godbeni avtomati A. Rasberger Sodna uSioa 5. Žarnice „Svetla“ Mestni trg Si. 25, AvtonfaB zavedi Drago l*is«fek» iitsfržjana, Caaikarfevi) mbiezje S =.- ■. 'T--==r=r=== v Uubljani: =rr-r--- pffip^P&ža ; Beton, 'eleacbcton in vodae igrsdbi! tteCetc tvrdke !n podjetja: Inž. dr. Miroslav Kasal ....„ ■— —— | HslSerjeva ulka 7- 73 Elektrotehnični predmeti 74 ».Svetla* Mestni trg 26, Fotograf 76 Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5, Graver A. Černe Dvorni leg J, Lesna -veletrgovina ?8 Regovc & Comp. Kolodvorska nliea 3L Mizarstvo Josip Slejko Zg. SiSka St, 82, Oblast, honeee, savod za pckonžavflnie miši in mržesa $3 Miroslav Zor Kolodvorska ulica 8 tov. 29/i't Manufaktura la zaloga oblefe Sdrvvab & Bizjak Dvosni !fg S, • Tehnična potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37, Stavb, )b pohištveni pleskar in ližar Josip Jug 94 Minska eostn St 16, Rtanoievalne apai-flto Opalogvaphe in potrebščine k istim dobavi The Rex Co. Šelenburgovo ni, 7, 233 Kleparstvo in vodovoda« instalacij« Alojzij Goršič Sp, Šiška, Kavžkov* c. 224, 7‘iA Avtomobili, motorji; kolesa, jraftovns«-tika, atitogaraia J. Goreč tfospoavedsrka c. H, 21® Restavracija »Maribor1* Grajski trg 1 S5 Mo?o«a K!B » SCflP, Wol!ova ulica il '2, 40« A ji ti KamSak, Ih»;ajsl*a e> iuBiiluO M 41, 1 nadstf, (nasiuoii cerkve Sv, Krištofa) se priporoča cenjenim damam za naročila novih, preoblikovanje ter popravilo starih damskih in otroških k Job tikov, 379 Špecerijo 88 Adolf Welgrjrt, Aleksandrova e, 1S> Fen?. Crctaer, Gosposka villea S. Prnlaia ia »opravila pis, »trojev ’ The Rex Co. Setenburgova alica 7/1 Špedicijo 81 F. & A. Uber Setenbnrgova ulica 4. Gos Ul »a sMaii Triglav" Karol Cigler Spodnja Sižka pri državnem kolodvor«. Stavb*®«) podjetje 82 Tavčar & Svetina Gosposvetska eesta 6, Železnina Zalia & Žilič »jiosposvetnka cesta 10« Esporl cevl/Bf 227 Aleksander Oblat Sv, Petra e St 16. Zavo»l y.4 snažeuje oken j, stanoVai*}? novih poslopij itd, Alojzij Smole, Nova ulica 5. 22« Krojaška delavnica Krekov trg št. 10 v hiši impes. Špecijaina trgovina 9 Čevlji Grajski trg i. Trgovina s ukanim btegoas Marija Slemenšek Maistrova nliea 17. 89 j Čevljarstvo Ham Andrej Vetrinjska nliea 16, letos aM&p&t ddprfol ttsona