Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 8.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1928,
Vlil. leto
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
List izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št Peterska vojašnica.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBUANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
Poročilo o oblastnem občnem zboru.
■ Ker je sklenjeno, da vrši naše oblastno udruženje za ljubljansko in mariborsko oblast svoje občne zbore menjaje med Ljubljano in Mariboromi, se je vršil letošnji občni zbor v Mariboru. Na predvečer 31. marca t. 1. je bila v svrho predpriprav delegatska anketa, dbe 1. aprila t. 1. pa občni zbor, oboje v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti št. 6.
L Delegatska anketa.
Delegati z oblastnim odborom so se zbrali ob 19. uri k posvetovanju. Zastopstvo krajevnih organizacij je bilo precej polnoštevilno. Navzoči so bili sledeči delegati: Rus z Bleda, Žerjav iz Brežic, Rengev iz Beltincev, Jenko iz Celja, Mlinar iz Cerknice, Flis iz Domižal, Maček iz Dol. Logatca, Cundrič iz Gorij pri Bledu, Mir iz Gor. Radgone, Grešovnik iz Gu-štan.ja, Vodišek z Jesenic, Glinšek iz Kamnika, Podlunšek iz Konjic, Zalar 'iz Kostanjevice, Resman iz Kranja, Žabkar iz Krškega, Potisk iz Kočevja, Christof iz Ljubljane, Lipovec iz Ljuto mera, Kramaršič iz Mokronoga, Vidergar iz Moravč, Blagotinšek iz Metlike, Geč iz Maribora, Praprotnik iz Marenberga, Bokalič iz Muske Sobote, Lukman iz Novega mesta, Miško iz Ormoža, Senčar iz Ptuja, Jelen iz Polzele, Škrabec iz Ribnice, Anderlei iz Radovljice, Kovač iz Selc pri Škofji Loki, Puncer iz Slovenjgradca, Ravnikar 'iz Škofje Loke, Petruša iz Šmarja pri Jelšah. Aram iz Šoštanja, Novak iz Tržiča, Kokalj iz Trbovelj, Penca iz Trebnjega, Prijatelj iz Vel. Lašč, Valant iz Zagorja, Šubic iz Žirov in Vidmar iz Žužemberka.
Predsednik Oblastnega odbora tov. Štefe je otvoril anketo s pozdravom1 delegatov in izjavil, da naj bo to predpriprava za občni zbor. ki naj pripravi vse podrobnosti, da se občni zbor ne bo zavlekel. Zato je otvoril debato o dnevnem redu občnega zbora. Vsak tovariš naj stavi svoje pomisleke in vprašanja, da se kolikor mogoče zedinimo.
Poročilo uprave je bilo objavljeno pravočasno v listu tako, da ga je imel vsak čas pre-motriti. Prvi del je historijat naše organizacije k 10 letnici po svetovni vojni, drugi dd pa poročilo o delovanju. Otvoril je debato.
Tov. Rus želi, da se že anketa zedini o konstituiranju občnega zbora in se izrazi za predsednika obč. zbora za tov. Geča iz Maribora, s čimer se vsi skladajo. Tudi za zapisnikarja, overovatelja, verifikacijski odbor, kandidacijski odbor in odbor za prošnje in pritožbe se anketa zedini.
Verifikacijski odbor je takoj pobral pooblastila. Ker je tov. Žabkar ugovarjal, da bi verif. odbor že poprej kaj delal predno je izvoljen, je tov. Štefe izjavil naj opravi svoje delo na obč. zboru. Za tem se je začelo nekoliko prerekanja ali imajo današnje predpriprave sploh kaj smisla^ako ne bomo1 že pripravili sklepov?
Tov. Žabkar je pritrdil, da je informativna razprava potrebna in da se o skepanju delegati tudi lahko sporazumejo, mislil je pa na definitivne sklepe.
K poročilu je dobil besedo tov. Christof. Imel je nalogo, da se informira v zadlevah notnih stroškov, bolniške blagajne, 'lista »Vojni invalid«, podpor, izrednih dohodkov in koncesij.
Prvo vprašanje glede potnih stroškov ali so zapopadene le voznine ali tudi dijete?
Na vprašanja je odgovarjal blagajnik tov. Osana. V potnih stroških so voznine in dijete za delegate na Krajevne občne zbore, plenarne seje v Beogradu-, ankete, občni zbor v Ljubljani in kongres. K temu je tov. Christof prinesel predlog. Tov. Štefe povdafja, da je tre-ha predloge staviti pismeno' v gotovem' roku. Drugače je pa predlog mogoč, ako mu občni zbor prizna nujnost. Tov. Christof in nekateri drugi proti temu ugovarjajo1, da ni v sedanjih Pravilih. Tov. štefe odgovarja, da je to samo Pb sebi potrebno radi preštudiranja in uvrsti-tve, da se pa ne bomo držali ravno formalnosti. Na to izjavi tov. Christof, da naj se pri-znam dnevnice in sicer polovična do 60 km1 daljen osti, v ostalih slučajih pa cela. Poleg
tega vožnjo in prevoz do in od postaje nad 4 km daljave. Tov. Osana se strinja s takimi predlogom'.
Tov. Benedik razlaga, da je to mogoče pravično rešiti le po zamudi časa. Zadevo pojasnjujejo še tov._ Jenko, ki smatra le čas za merodajen, tov. Žabkar, ki primerja pot iz Krškega ali Ljubljane, ki je razlika v kilometrih in v času, tov. Rus za Bled in take kraje, ki so precej od kolodvorov. Tov. Vuk pa pripomni, da se pri tem- ne more komandirati, ker je treba gledati na muke in prehrano potujočih. Tov. Christof izjavi, da z ozirom na stvarna pojasnila ne bo stavljal za to nobenega predloga. Tov. Osana pojasnjuje dalje glede postavke za bolniško blagajno, v kateri je za-popadeno zavarovanje dveh pis. moči tudi pri1 Pokojninskem' zavodu in se je moralo za eno med letom plačati zavarovanje tudi za nazaj.
Tov. Christof se s pojasnilom zadovoljuje in ne bo imel predloga v tem oziru.
Tov. Osana. Med postavko za »Vojnega invalida« so tiskarniški stroški, honorarji za uredništvo, upravnika, potnine in subvencija listu.
Tov. Christof izraža, da bi se te postavke detajlirale v obračunih in proračunih, da bi bile jasnejše specificirane. To bi stavil kot predlog.
Tov. Osana in Benedik pripominjata, da bi postavka po večini lahko odpadla, ako bi fiinkcijonarji agilno nabirali naročnike. Upati je, da bo drugo leto bolje. Ker je moral O. O. dati toliko subvencijo, je potrdila že anketa dne 30. X. 1927. Ker je subvencija mišljena kot enotna pomoč, iz katere so se krili razni tozadevni izdatki, za list, je vstavljena v obračun le ena postavka.
Pri podporah se je vnela dolga debata.
Tov. Glinšek omenja, da so hranili fond nalašč za praznike: Tov. Kramaršič pa pov-darja, da je K. O. Mokronog pravočasno^ v septembru 1927 stavil predlog, dobil pa šele po novem letu in je bil za 250 Din prikrajšan. Tov. Tomc odgovarja, da akt ni prišel popoln (brez navedbe knjižic), ko se je pa vrnil (kar bi po sklepu O. O. pravzaprav ne bilo treba), ga O. G. ni prejel' nazaj. Tudi ni bilo1 urgence poprej kot sredi oktobra, v decembru pa šele nov predlog, ki je bil rešen, toda 250 Din se ni odobrilo dotični, ki ni bila članica. Zakaj predlagate nečlane! Tudi tov. Resman povdarja. da se je izgubil en predlog za podpore iz Kranja. Pojasni se mu, da so predlogi hodili od nekod brez številk, žigov in celo brez podpisov. Nadalje sta se pritoževala radi neizplačila še tov. Anderle za velikonočne podpore in tov. Ravnihar za redne podpore.
Vnelo se je prerekanje, katero je pa tov. Puncer energično zavrnil, češ, da se mlati sedaj prazna slama, ker so1 vseh teh homatij krivi krajevni predsedniki in tajniki. Zakaj pa so drugi dobili v redu?
Tov. Bokalič omenja, da je nepravilno diktirati, do kdaj se smejo podpore porabljati in se pritožuje, da jih je »Vojni invalid« imenoval lenuhe. Tov. Štefe odgovarja, da je bil to le izraz lenarjenja za vse one, ki se ne brigajo ne pa na kako osebo. Črpati se mora vendar v obliki letnih proračunov, drugače je vsako gospodarstvo nemogoče.
Kljub temu je tov. Bokalič za predlog, da se vsem Kraj. odborom!, ki so predlagali svoje podpore do 1. IV. t. 1., iste izplačajo. Temu se pridruži tudi tov. Kokalj.
Tov. Jenko pa povdarja, da se res ne izvršuje točno od strani Kraj. odborov, ki premalo zasledujejo naše delo in pojasnila v »Vojnem invalidu«. Dati je treba temelje organizaciji in oblastnemu odboru. Ako pa se čuti lastni greh, ni obrambe napram drugemu. V Celju je okoli 500 članov, pa samo 28 nerednih, zato ker odbor dela. Ako n© dobimo odkod rešitve, gotovo čez pol meseca urgiramo.
Tov. Podlunšek omenja, da so sami zbrali precej od tombole, dobili pa so> točno svoj podporni fond pri O. O. 'in iz vsega skupaj na-
pravili božično akcijo, ker so se pravočasno brigali.
Nato se pojasni delegatom, da je treba Črpati postavke po pravilih vedno od novega leta do novega leta.
Ker omenja tov. Osana, da za lanske zapadle podpore letos v proračunu ni kritja, predlaga tov. Bokalič naj bi se vstavili večji dohodki.
Naletel je na ugovor, da za to ni stvarne podlage, ker se v praksi ne more izvesti.
Tov. Žabkar je pa mnenja, naj bi se vstavil vsaj kot pasiva dolg napram Krajevnim odborom v bilanco.
Tov. Miru se zdi letos postavka za podpore premajhna. Tov. Štefe pojasni, da je to vse odvisno od gospodarskih možnosti ter je vse stvarno preračunjeno. Za letos prikraiša-ne organizacije, naj se po mnenju tov. Bokaliča poviša od 5 do 7 tisoč Din.
Tov. Vuk zavrača tak smisel organizacije z edinimi podporami, ki so se celo pokazale kot korupcija. To je dokazal en delegat, ki pravi, da le s podporo pridobi članarino. Organizacija je bioriteljica prava. Kdor to res pojmuje, jo celo podpira in 1 Din lahko vsak da, tudi berač. Ne sme sflepiti naložen denar, ampak gledati je treba na potrebne izdatke. Drugo1 leto pridejo mogoče drugi delegati in bodo1 zopet gledali, kako bi uničevali glavnico in tako bo shirala organizacija. Na vsakem koščku zemlje se le kolikor toliko' preživi.
Tov. Žabkar je po primerjanju lanskih dohodkov za možnost povišania podpornega fonda, tov. Kokalj pa stavlja kar predlog za 50.000 Din in ga utemeljuje, da veselice po deželi slabo izpadejo.
Tov. Blagotinšek je za konec tega debatiranja, ker je bila izjava tov. Vuka zelo stvarna. Res je, da se s tem ne more organizacije samo rušiti kljub temu, da po potrebah samo ob sebi umevno podpore vsak potrebuje.
Tov. Rus pa povdarja. da bi se lahko ob agilnem delu prihranili izdatki za list in postavila organizacija na boljše finančne pogoje, čemur smo krivi vsi. Imamo pa svoj denarni zavod, ki ga je bilo treba vzpostaviti in cenene kredite, ki se jih pravilni gospodarji lahko po-služijo.
Nato se je debata o tem končala, delegati pa pokazali pogoje odseku za predloge in pritožbe, ki bo merodajen na občnem zboru upoštevati meje pri predlogih.
Na vprašanje tov. Mira, ako je ves monopolski fond izplačan, pojasni tov. Štefe, da je postavka v obračunu.
Tov. Blagotinšek je za to, da bi se moral inventar voditi zase, ne pa v obračunu, da ne obremenjuje faktičnega stanja. Tov. Osana pojasni, da je knjigovodstveni običaj za vsakoletno 20% znižanje na račun inventarja.
Tov. Štefe pojasni končno še stanje »dijaškega fonda«, nakar zaključi ob 23. uri anketo.
II. Občrfi zbor.
Dne 1. aprila t. 1. ob 9. uri so se zbrali delegati s častnimi gosti in mnogo našega članstva k občnemu zboru. Ob pol 10. uri je otvoril predsednik tov. Matko Štefe občni zbor, pozdravil delegate, druge vojne žrtve, odposlanca hrvatskih invalidov tov. Margetiča in tov. Jelena ter odposlanica Udruženja ruskih invalidov iz Ljubljane poročnika g. Majneka. Dalje je pozdravil častne goste, in sicer zastopnika naše hrabre in slavne vojske ter odposlanca Dravske div. oblasti polkovnika g. Stojadinoviča, odposlanca g. velikega župana mariborskega g. dr. Malešiča, zastopnika slovenskega Maribora g. dr. Rodoška, zastopnika udruženja rezervnih oficirjev kapetana v r. g. Pehavca, odposlanca Zveze bivših slovenskih vojakov g. Matičiča in narodnega poslanca g. Žebota.
Nato je skupščina sprejela pozdravno in vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in vladarski hiši z navdušenimi vzkliki Živeli!
Občni zbor se je spomnil tudi vseh umrlih tovarišev in tovarišic. V znak sožalja so navzoči vstali in zaklicali »Slava jim!!«
Tov. Štefe je potem nadaljeval:	Ko je
minulo svetovno klanje, smo videli posledice vojne. Množice fizično pohabljenih so se zbirale pod domačimi krovi, drugi pa se zopet ni-.so imeli kam zateči. Med njimi je nastala velika beda in skrb za življenski obstoj. Prišle so tolažbe političnih faktorjev, ki niso faktično zboljšale bednega stanja. Vojne žrtve so uvi-.dele da je edina pomoč v njih samih in se začele .združevati. Pri nas je na tleh zelene Štajerske vzklila prva organizacija leta 1919. Celila je skeleče rane in od tedaj beležimo začetek naše borbe. Naletavala je na ovire in delati je morala celo tajno. V drugem letu se je razširila in mogla nastopiti javno s svojim programom. Njen program je socijalni, gospo-, darski in nacijonalni. Pozneje je zasledovala združenje, ki je bilo proklamirano leta 1922. v Brodu. Združenje enakopravnosti, bratstva in slave! S tem faktom je postala tudi slovenska organizacija v zajednici še jačja. Največja potreba borbe je z moderno socijalno zakonodajo. Prvotno dosežen začasni inv. zakon ni nudil enakopravnosti. Leto 1925. beleži sprejem stalnega invalidskega zakona. Pokazal je le eno dobro stran, da je 'izenačil moštvo ne pa tudi oficirjev invalidov. V bistvu je slab, nezadosten, ni socijalen in ni moderen. Prvi cilj današnje naloge je zboljšati ta zakon. Naša organizacija ščiti svoje člane pravno. Podvzela je tudi gospodarski načrt na zadružnem polju in je bilo deležnih že nad 500 vojnih žrtev raznih ugodnosti. Organizacijske gmotne podpore pa je bilo deležnih že na tisoče vojnih žrtev.
Pokazala je kako odločilni faktor je v javnosti. Naletava pa na nerazumevanja posebno pri merodajnih faktorjih, ki nimajo interesa za zaščito najbednejših. Oni nočejo razumeti, da je Invalidsko vprašanje državni problem, zato so ga dolžni podpirati brez razlike.
Ne zahtevamo nič nemogočega, ne zahtevamo kapitala, pač pa pravice za dostojno življenje. Vsaj priložnost dela in zaslužka naj nam osigura država. Hočemo pa tudi vzgojiti našo deco v dobre državljane, branitelje meja in zasužnjenih bratov.
Nato govori tajnik tov. Tomc o položaju vojnih žrtev. V jubilejnem letu, prvi 10 letnici po svetovni vojni naj velja javnosti sledeči protest, ki ga dvigajo zastopniki došli iz cele Slovenije na naši severni meji.
Med vojnimi žrtvami je še tisoče neprevedenih in nepriznanih, ki nimajo še v rokah rešitev. V 10. letu še nimamo ugotovljenega staleža in ne vemo zakaj? Dotični ne morejo uživati nikake zaščite, zanje ne pride nobena invalidska pravica v poštev. In če upoštevamo, da je sama redukcija pred 5 leti v Sloveniji izvrgla okoli 7000 prizadetih, ki se še danes brezupno bore za pridobitev neupravičeno jim odvzetih pravic, vidimo zelo žalostno sliko.
Vzemimo položaj pohabljenca brez uda. Od denarne pomoči, ako« jo sploh dobi, more živeti kvečjemu par dni. Eksistence nima in državna, samoupravna, občinska oblastva ter privatniki ga odklanjajo. V invalidski dom ne more in ga tudi ne sprejmejo. Kam naj se dene tak revež na tem svetu? Materijalne podpore nima, še manj pa pravne zaščite.
Invalidnine so regulirane po davkih kot miloščine. Vdove in sirote ne dobivajo, ako niso siromašne, prav nič.
Ako se obrne ta ali oni za izredno pomoč, čaka zaman na rešitev. Najpotrebnejših stvari ni mogoče doseči. Dan na dan je slabše. Tako smo dobili novo naredbo glede onih borih 3 kratnih polovičnih voženj. Postopanje je zvezano z velikimi sitnostmi in stroški. S tem smo invalidi na slabšem kot lovska in turi-stovska društva.
Ali imamo kaj izgleda na zboljšanje? Bodoči proračun ga ne kaže. Ne bomo prišli do zboljšanja materijalnega stanja, ker ni podlage. Velike vsote dolgovanih invalidnin še ne bodo poravnane. A vendar moramo s tega mesta povedati, da se da kljub temu zboljšati naše vprašanje. Zahtevamo vsaj to, kar se da brez sredstev zboljšati. Vojne žrtve naj se v javnem življenju pravno zaščitijo, da bodo dobile eksistenco, saj hočejo delati. In to se da brez materijalnega žrtvovanja.
Kar poglejmo kako' je drugod, n. pr. na Francoskem, kjer je invalid svetinja velike armade in s tem vzgledom zaščiten in upoštevan v javnosti. V Angliji so poskrbeli magnati za sredstva in jih naložili invalidom samim, da je sploh vsako inv. vprašanje odpravljeno. Pri nas pa se je doslej v javnosti pokazalo prav malo', zato tako izgledamo. Moramo se boriti in upajmo, da bomo z energično borbo vsaj kaj dosegli!
O pomenu organizacije je govoril tovariš Vuk: Ko smo prišli shirani, bolni in tuberkulozni, smo bili kmalu pozabljeni. Morali smo se organizirati in se boriti za pravice. V slogi je moč! Deliti se nam hoče neenakost, ker smo bili prisiljeni biti zasužnjeni. Ali mi se borimo
za splošne enake pravice. Naša organizacija se sestaja že devetič. Mnogo je pripomogla. Kadar stopi pred kongres se sliši po celi Jugoslaviji naš protest. Borimo se za košček kruha. Zato povdarjam, da bomo slovenski invalidi v našem Mariboru v duši sklenili: »Še bolj se strnimo1 v naše vrste in pripeljimo v nje še druge, ki jih je že malo!« Podpirajimo tudi naš list, ki govori javnosti. Isto pa prosimo, da naj obravnava naše vprašanje v drugih listih in zahteva z nami vred, da se pravično reši.
Zastopnik Udruženja ruskih invalidov g. Majnek je izrazil pozdrav njihovega oblastnega odbora iz Ljubljane in željo, da bi skupno delovali v vseh naših skupnih pravicah.
Tov. Štefe mu to obljubi in se zahvali za pozidrav.
G. Matičič je izvajal v imenu Zveze bivših slovenskih vojakov: Z vami v boju za življenje in smrt združeni nekdanji borci vam pošiljamo pozdrave^ izražene od našega centralnega odbora. Želimo najlepših uspehov. Naš predsednik major g. Colarič mi je naročil izraziti, da je prepričan, da se bo vendar dosegel vaš pravični boj. Na vaših sestankih slišimo večno tarnanje, na drugi strani pa večni molk. Na vse proteste, ki so mi znani in sem jih slišal, izjavljam, da stoji za vami organizacija bojevnikov, ki bo šla roko v roki v boj. Naj bi se vaše mizerno vprašanje ublažilo s tem, da bi oblastni odbori prevzeli vaše posle in pri nas plačane davke. Prevzeli so že bolnice in druge socijalne ustanove ali čudno da niso vas. Obhajamo 1Ö letnico osvobojenja. Naše slavlje bo iskreno le, ako bomo dali prednosti vojnim) žrtvam.
Nato prečita pozdravno pismo zvezinega tajnika kurata g. Bonača, ki se mudi onstran granic in pošilja pozdrave iz Doberdobske planote.
Tov. Štefe se zahvali.
Sledil je govor g. poslanca Žebota, ki je izvajal: Imami prijetno nalogo, da pozdravim vaše zborovanje v imenu parlamentarne delegacije Jugoslovanskega kluba. Slučajno prihajam med vas in želim vami povedati nekaj o vašem1 vprašanju iz novejše dobe. Vaši protesti so upravičeni, ker kdor čuti in Vidi mizerijo mora priznati, da to ni prav. Iskati vzroka nimam namena, ampak pojasniti vam nekaj, kar mi je predvčerajšnjim naročil tudi g. dr. Gosar ko sem odhajal iz Beograda. Sporoča vam svoje pozdrave. Ko je bil minister je imel težke borbe s tem1, da je hotel potom proračuna izboljšati vaš položaj.
Za odkupnine je bilo v lanskem proračunu bornih 2 milijona Din. Ko1 je nastopil, je bila vsota že izčrpana. Boril se je, da je dobil še 2 milijona do novega proračuna. Za bodoči proračun pa je vstavljenih 5 milijonov. Pri odkupninah so se dogajale nepravilnosti in nezakonitosti, zato ni čuda, da niste dobili kar ste želeli? Komisija je delala na tak način, da bi morali najodločneje protestirati. Zato je izdan formalni odlok, da se zasigura red. V nekaterih krajih so dobivali odkupnine po 15—20 tisoč, v drugih pa po 1000—5000 Din. Sedaj bo 'Odpravljena taka razlika s sveta. V komisiji je tudi Slovenec g. Stanko» Mašič.
Tov. Christof nima za to nadaljne zahteve in predloga.
Tov. Osana. Pri podporah’ jei smatrati razen zneska 1324 Din za prehodne invalide (kot nujne) samo one, katere so dobili Krajevni odbori za razdelitev članstvu,
Tov. Glinšek. Ako so tudi vštete one, katerih Kraj. odbori radi nepravočasnosti niso mogli dvigniti?
Tov. Osana. Dotične niso, ker so zapadle.
Tov. Christof je s pojasnilom' zadovoljen, le stavil bi predlog, da O. O. izplača Kraj. odborom namenjene podpore njim v roke, da jih dele popolnoma sami.
Iz reparacijskega fonda je dobil gosp. dr. Gosar 6 in % milijona dinarjev za razna orodja, kar je določeno za potrebe od leta 1927. do 1930.
Pri podporah' se je tudi dogajalo, kar ne moremo, odobravati. Mariborski organizaciji sem posredoval in mnogi so dobili podpore.
Danes je stopil v veljavo nov finančni zakon, ki je popravil vaš davčni cenzus. V osnovi 20 Din neposrednega davka odpade davek od ročnega dela tako, da bodo odslej tudi delavci lahko dobivali cele invalidnine. Za revizijo zakona je imel naš minister pripravljeno novelo. Toda veste kako je težko sprovajati, ker nimajo vsi onega srca, da bi poznali invalida od materijalnih strani. Zato so» vaši protesti upravičeni. Osobito za one, ki so zamudili razne termine, je treba da se unese popravek.
Še enkrat vas pozdravljam1 in prosim, da prinašate pritožbe potom organizacije svojim zastopnikom' in mislim1, da ne bo» nobenega, ki ne bi ustregel.
Tov. Štefe. Zahvaljujem se za vse podatke in naj mi bo dovoljeno nekaj dostaviti.
Ne morem razumeti, da so se mogle dogajati take nepravilnosti, ker mi pojmujemo samo red. V interesu države je, da mora biti inv. zakon revidiran. Državniki se ne smejo še dalje igrati s tem problemom. Naš zakon zato ne more biti popoln, ker državniki ne da bi tega ne razumeli, ampak nočejo. Kdor noče in ne mara razumeti prepotrebne socialne zakonodaje, ga smatramo za protidržavnega. Ako bi mi hoteli delati, bi imeli raj na zemeljski obli. Narod to želi, ker je pošten, toda pokvarjeno je ono, kar ga vodi in zaslepljuje. Nismo političarji, ampak socialna ustanova in naše zahteve so dolžni vsi izpolniti brez razlike. Zato znajte, da boste vsi to tolmačili pravilno in pošteno.
V imenu hrvatskih invalidov je govoril tov. Margetič. Priznati moram, da vas zavidam. Pri nas so prilike drugačne, zamotane po raznih ljudeh. Postavljeni smo pred vprašanje ali moremo z organizacijo še kaj napraviti? Na vašem zboru vidim zastopnika mesta, divizije, vojakov svetovne vojne, ruskih invalidov in celo narodnega poslanca? Pri nas tega ni, vi se morete svobodno nazivati slovenski invalidi, ako se mi nazivamo za hrvatske, smo po naziranju Središnega odbora protidržavni. A vendar smo Hrvati pravni državljani. Ako se pritožimo Središnemu odboru proti ljudem, ki spadajo v bando Prpiča, se bije proti nam. Pritožujem se, ker ste slovenski invalidi gledali hrvatske skozi očala. Odpadli so oni, ki so sramotili naše ime, se tolkli na prsa, da so čisti Jugosloveni, a šli tudi proti slovenskim invalidom v Beogradu. Ko potujete v Beograd, se spomnite Zagreba in tudi pri nas izstopite. Središnemu odboru pa recite, da je dosti nasilja in najgrše je, ako so invalidi oddvojeni. Mi hočemo biti z vami Slovenci, vaši cilji so naši cilji, zahtevamo pa enakopravnost.
Tov. Štefe se zahvali za pozdrave in dostavi: Znano nam je. kaj se je dogajalo na žalost pri hrvatskih invalidih. Tega niso krivi bratje srbski invalidi, ampak pokvarjena gospoda. Nismo se spuščali v hrvatske razmere, da nismo činili slabih tendenc, imamo pa vedno
v	vidu enakopravnost. Ako ste Sčistili položaj in vrste in se postavili brez tendenc na 'bazo edinstvenega prava, smo vsi z vami, da rešimo to veliko potrebo v državno korist. To ponesite našim' bratom sotrpivom in naše iskrene pozdrave.
Za udruženje rezervnih oficirjev je pozdravil g. Pehavec. Tudi mi imamo v svojem programu pomoč vojnim žrtvam in na naših kongresih je slišati enake proteste in pritožbe. Krivdo meče drug na drugega, ali brez dvoma mora vladati enakopravnost. Ko sem slišal referate Oblastnega odbora, me veseli, da vlada pri vas taka ideja, da hočete vašo deco dovesti za sposobne branitelje naše domovine, ako bo navalil sovražnik nanjo? Borili ste se tudi
vi	za državo. Kaj bi bilo na italijanski fronti, ako ne bi branili naše domovine? In kaj bi bilo, ako bi ne bilo srbske vojske? Kar se tiče vašega vprašanja izjavljam1, da nikjer ni vse čisto. Krivde ne morete zvračati tudi ne samo na Beograd. Mesto da delamo, se kregamo po partijskih straneh. Vsi zakoni so bili že v delu, a šlo je za to, katera partija bo vlekla dobiček. Ko sem se boril v srbski vojski ni nihče vprašal ali si Srb, Hrvat ali Slovenec, šli smo, da složno rešimo državo 'in to hočemo izvajati vedno. To idejo hočemo zasejati onim, ki je ne pojmujejo. Naše Udruženje bo vedno delovalo, da dobe invalidi svoje pravice in 18.000 članov vam: stoji vedno ob strani, kadar nas boste potrebovali.
Tov. Štefe se zahvali z zadovoljstvom, da sta obe organizaciji na istih ciljih enakopravnosti in bratstva in da imamo vojne žrtve tako oporo v eliti naše armade.
Sledil je drugi del občnega zbora, ki je obravnaval stvarno delo organizacije.
Najprvo se je po predhodnjem zedinjenju konstituiral. Tov. Štefe je stavil predlog za predsednika zbora tov. Geča, zapisnikarja tov. Vuka, overovatelja tov. Žabkarja in Mira, verifikacijski odbor tov. Rusa, Bajžla, Christofa, Puncerja in Vodiška, v odbor za prošnje in pritožbe tov. Benedika, Jenkota, Bokaliča, Ravniharja in Cundriča in kandidacijski odbor tov. Rusa, Puncerja, Anderla, Žabkarja, Bajžla, Resmana in Kokalja. Konstituiranje se sprejme.
Tov. Geč prevzame predsedstvo, se zahvali za poveritev in konstatira z zadovoljstvom, da se vrši prvi oblastni občni zbor v Mariboru, kjer mu je čast enkrat pozdraviti tudi tovariše iz ljubljanske oblasti. Prosi za nadaljevanje po dnevnem' redu.
Tov. Štefe poroča, da je poročilo odbora, tiskano, znani so uspehi ali neuspehi in pr051 izjav.	.	.	..
Še poprej je sporočil tov. Bajželj' v i^116^ verifikacijskega odbora, da je bilo oddanih 4 pooblastil, od katerih so 4 nekoliko formein
pogrešna, drugače pa veljavna. Vsi delegati se verificirajo.
Pri poročilu je bilo še nekoliko kratke debate, v kateri je tov. Mir izrazil, dla bi se pri »Vojnem Invalidu« ne pustilo toliko zavlačevanja glede dolgovanih naročnin, tov. Kokalj pa je vprašal, kaj je s predlogi pri zadnji anketi, da se posreduje pri sodiščih, rešijo odpravnine, otrokom nudi zdravniška pomoč in prilika izučenja, omejijo trafike in zvišajo procenti.
Tov. Štefe pojasni na vsa vprašanja, kaj se je storilo.
Tov. Mir želi, da bi veliki župani izdali okrožnice o zaposlovanju invalidov, tov. Žabkar pa izrazi mnenje, da bi se zgodovina organizacije Objavila rajše prihodnje leto. Pogreša se večje odločnosti v naši borbi in več skupnosti, s čimer apelira na bodoči odbor.
Tov. Bajželj je izjavil v imenu nadzornega odbora, da je redno pregledoval poslovanje in knjige ter našel vse pošteno in v redu. Predlaga absolutorij.
Tov. Christof z ozirom na to, ker je dobil vse informacije na vprašanja, s katerimi se strinja, predlaga absolutorij s pohvalo.
Sledilo je glasovanje, in absolutorij je bil s pohvalo sprejet.
Tov. Štefe se zahvaljuje za vso presojo delovanja in oceno.
Pri nadaljnji točki »Proračun« je stavil tov. Benedik v imenu odbora za prošnje in pritožbe, naj se podporni fond zviša od 20 na 30 tisoč dinarjev in povišajo dohodki za 10.000 dinarjev.
Tov. Žabkar vpraša glede pomožnih plač, ako niso mišljene nagrade, nakar je nastal ogorčen protest pri oblastnih odbornikih. Dalje predlaga, da se podporni fond poviša za onih 17.000 Din onim organizacijam, ki lani niso izčrpale.
Tov. Štefe povdarja, da mora biti proračun reelen in je stavljen natančno po praksi.
Na vprašanja je bilo pojasnjeno še nekaj o pisarniških izdatkih, kar zahtevajo predvsem poštnine, kurjava in luč. Tov. Bajželj pa je konstatira!, da ni bilo niti ene nagrade, da se ne bo napačno mislilo.
Proračun je bil nato z gori navedeno spremembo glede podpor v celoti sprejet.
Tov. Geč je dal 10 minut odmora.
Medtem* 1 je tov. Bajželj preoital še nekatere došle pozdrave občnemu zboru, in sicer dopis O. O. iz Splita in brzojava iz Kragujevca in Sevnice.
Po odmoru je kandidacijski odbor predložil listo: za upravni odbor tov. Štefe, Benedik, Osana, Tomc, Dornik, Mirtič, Vuk, Juvan, Geč, namestniki tov. Sernec, Novak, Mikuž, Fakin, Kandušar, za nadzorni odbor tov. Ple-
han, Bajželj, Moser. Horvat, Maček, namestniki tov. Lotrič, Jerman in Leber.
Delegata za Središni odbor tov. Štefe in Tomc, namestnika tov. Dornik in Osana. Delegati za kongres tov.:	Štefe, Osana, Rus,
Christof, Geč in Jenko, namestniki tov.: Vuk, Bajželj, Golež, Puncer.
Vsi predlagani so soglasno izvoljeni.
Nato je odbor za prošnje in pritožbe prečita! predloge Krajevnih odborov in svoje sklepe. Teh predlogov ne moremo- radi preobšir-nosti prinesti na tem mestu, pač pa jih bomo enkrat prihodnjič v skrajšani obliki.
Končno je bila predlagana in soglasno s pritrjevanjem sprejeta
Resolucija:
Delegati Kraj. odborov U. V. I. iz cele Slovenije zahtevajo:
1.	Da se nemudoma revidira invalidski zakon v materijalnem: pogledu m dokler za to ni zasigurane finančne po-dlage v onih oblikah, ki lahko brez izdatkov moralno zaščitijo vojne žrtve v javnem življenju.
2.	Da se nemudoma izplačajo vse zaostale invalidnine.
3.	Da se prenesejo vsi posli z vojnimi žrtvami na loblastne skupščine.
4.	Da se nemudoma rešijo vsi invalidski akti pri sodiščih. Ministrstvo pravde naj- izda nalog za takojšno izvršitev.
5.	Rešijo naj se vse pri ministrstvu soci^ jalne politike nerešene invalidske prošnje, posebno- za zdravljenje, orodje, podpore in odkupnine.
6.	Revidira nemudoma pravica žel. voznih ugodnosti, ista raztegne na vse vojne žrtve (invalide, vdove in sirote) in dovoli primerni stalni popust. Uverenja naj izdaja Udruženje pod kontrolo oblasti, ker vojne žrtve ne morejo imeti z njimi toliko posla in stroškov.
7.	Podlaga davka za invalidnine naj se temeljito revidira, z izločitvijo ročnega in dohodninskega davka. Invalidnine naj se regulirajo sploh brez davčne mere, ker mora vsak dobiti svoje za doprinešeno žrtvovanje.
8.	Maloprodaje tobaka naj se omeje izključno za vojne žrtve, pritegne tudi prodaja drugih monopol, predmetov.
9.	Za sprejemanje voj. žrtev v drž. in samoupravne službe se mora ustanoviti posebni odbor v ministrstvu soc. politike in pri oblastih (vel. županih), ki bo skrbel za točno izvajanje prvenstva in krivce kaznoval po predvidenih kaznih. Reducirane invalide naj se prvenstveno sprejme nazaj na prejšnja ali druga mesta.
čiti ali bo- morala biti od vseh Slanov podpisana.
Poleg teh izrecno za invalidsko vprašanje namenj-einih odredb moramo om'eniti še nekatere, ki pridejo tudi za invalide v poštev.
Tako ima letošnji finančni zakon določbo, da se državnim upokojencem, ki so upokojeni predno so dovršili 10 let efektivne službe, računši tudi neukazne, a niso dovršili na dan 1. septembra 1923 starosti 45 let, ukinejo osebni in družinski dodatki, ako niso upoko-jeni radi bolezni. Ta določba pa se ne nanaša na vojne invalide. Invalidi prejemajo vseeno vse draginjske doklade.
Končno naj še omenimo, da je v tem bud-žetskem- letu ustavljeno zopet vsako* novo sprejemanje državnih uslužbencev, izvzemši ako se vrna'o iz pokoja v aktivno službo. Le v slučaju neodložljivih potreb se morejo na novo sprejemati s pismenim obrazloženjem resornega ministra, v soglasju s finančnim ministrom.
Naš pravilnik za zaposlovanje invalidov torej tudi letos ne bo imel dosti smisla. Toliko v vednost onim- tovarišem, ki med letom večkrat vlagajo prošnje na Udruženje za izposlo-vanje sprejema v državno službo.
Oprema prošenj.
Veliki župan mariborski je izdal gospodu okrožnemu načelniku v Čakovcu, vsem sre-skim poglavarjem vštevš-i Čakovec in Prelog ter mestnim magistratom v Celju, Mariboru in Ptuju sledečo okrožnico:
Oseb« (zaščitene po novem- invalidskem zakonu, vlagajo običajno prošnje za podpore, odkup invalidnine in brezobrestna posojila itd. direktno- semkaj. Te prošnje pa po veliki večini niso predpisno- opremljene ter jih je treba vračati prosilcem odnosno Vam, da pozovete prosilce, da predlože vse potrebne dokumente. Predložitev teh prošenj ministrstvu socijalne politike se s tem samo zavleče.
Da se postopek poenostavi pozovite vse podrejene Vam občinske urade, naj obveste osebe, zaščitene po novem invalidskem zakonu, da imajo svoje prošnje vlagati pri pristojnih občinskih uradih, kateri naj jih predpisano opremljene predlože potom sreskih poglavarjev semkaj. Občine je -obenem opozoriti, da je prošnjam za podpore iz »Narodno invalidskega fonda« priložiti:
1.	Sodno overovljen prepis sodnega sklepa o prevedbi po novem invalidskem zakonu;
2.	uradni izkaz, koliko plačuje- prosilec odnosno družina neposrednega davka (potrdilo davčnega urada);
3.	uradni izpisek iz rojstne matice za vse družinske člane z navedbo njihovega posla odnosno navedbo, od česa žive;
4.	potrdilo koliko državne podpore, kje in kedaj je prosilec do sedaj prejel (to potrdilo mora izstaviti pristojni občinski urad);
5.	potrdilo (odrezek) likvidature za vojaške mirovine, da prejema invalidnino:
6.	nravstveno izpričevalo z izjavo naslovnega urada da-li je prosilec podpore potreben in vreden.
Prošnjam za odkup invalidnine je priložiti:
1.	Sodno- overovljen prepis sodnega sklepa o prevedbi po novem invalidskem1 zakonu;
2.	uradni izkaz, koliko plačuje prosilec odnosno družina neposrednega davka (potrdilo davčnega urada);
3.	uradni izpisek iz rojstne matice za vse družinske člane z navedbo njihovega posla, odnosno- navedbo, od česa žive;
4.	nravstveno izpričevalo z izjavo naslovnega urada da-li de prosilec odkupa invalidnine potreben- in vreden;
5.	osebno-, po pristojni oblasti potrjeno izjavo, da hoče odkupnino v resnici porabiti za svrhe1, navedeno v prošnji;
6.	jamstvo dveh invalidov, potrjeno po pristojni oblasti, da bo prosilec sprejeto odkupnino v resnici uporabljal obvezi primerno;
7.	mnenje oblastnega odbora '»Udruženja vojnih invalidov« v Ljubljani (s samo- izjavo krajevnih odborov tega Udruženja se ministrstvo ne zadovoljuje).
Prošnjam za brezobrestno posojilo je priložiti:
1.	Sodno overovljen prepis sodnega sklepa o prevedbi po novem invalidskem zakonu;
2.	uradni izkaz, koliko plačuje prosilec odnosno družina neposrednega davka (potrdilo- davčnega urada);
3.	uradni izpisek iz rojstne matice za vse družinske člane z navedbo njihovega posla odnosno navedbo, od česa žive;
4.	nravstveno izpričevalo z izjavo naslovnega urada da-li je prosilec brezobrestnega posojila potreben in vreden;
5.	navesti je treba svrho posojila, višino zneska, dobo v kateri hoče posojilo odplačati, nadalje navesti, kakšno varnost nudi za poso-
Letošnji finančni zakon in naše vprašanje.
Ker je zelo važno, kakšne pogoje nam je dal finančni zakon, da vidimo, kaj nam je v tem- ali onem oziru pričakovati v našem vprašanju, hočemo navesti na nas se nanašajoče odredbe.
Letošnji finančni zakon nam' je nekoliko spremenil davčni cenzus, kateri je podlaga siromašnosti in nesiromašnosti po invalidskem zakonu.
Nova stilizacija v uradnem prevodu še ni izšla, vendar se glasi sledeče:
Kot siromašne osebe v smislu invalidskega zakona se smatrajo oni, ki ne plačajo letno skupaj več kakor 20 Din — na ime osnovnega neposrednega davka na sledeče davčne objekte: na zemljišče brez deset-inskega pavšala, na zgradbe, na delavnice, poklice in kapital. Dohodnina pride v cenzus 20 Din samo tedaj, kadar dohodki invalida ne pripadajo nobenemu izmied1 gori omenjenih neposrednih davkdv. Osebe, katere bodo do 1. januarja 1929 uživale dodatke na invalidnino po tej odredbi, obdrže to pravico1 tudi po uveljavljenju novega zakona o neposrednih davkih brez ozira na višino predpisanih davkov vse do tedaj, dokler se z zakonom- ne ugotovi nov cenzus.
V svrho dosege pravic na invalidnino za osebe, ki imajo1 dohodke od nesamostojnega dela, katerim se ima isto obdavčiti počenši od L aprila 1928 po odredbah novega zakona o neposrednih davkih, velja sledeče:
1. V cenzus za dosego invalidnine ne spada davek onih oseb, ki imajo dohodke od nesamostojnega dela in katerim se izplačuje dnevni zaslužek tedensko, ali štirinajstdnevno nnez ozira na Visokost tega dohodka, ker se IPjajo dotični smatrati kot siromašni po inva-ndskem zakonu.
. 2. Osebe, katerim se dohodki od nesamostojnega dela izplačujejo mesečno, se smatrajo no invalidskem zakonu za siromašne tedaj, adar njih mesečni skupni dohodki v denarju , naturalija-h ne presegajo vsote 1800 Din,
. o so samci, ako pa so oženjeni, ako jim vso-mesečnih dohodkov ne presega 2200 Din.
Ako imajo te osebe, označene pod 1. in 2. poleg dohodkov od nesamostojnega dela v maksimiranih zneskih po prednjem odstavku še kake dohodke od drugih davčnih objektov, potem je cenzus za dosego invalidnine pri takih osebah oni, ki je predviden za ostale davčne objekte v prvem odstavku te zakonske odredbe.
Iz te odredbe je povzeti, da imajo od 1. aprila 1928 naprej pravico vsi oni delavci in delavke na invalidnino-, kateri plačujejo takozvani ročni davek, kar je bilo poprej za nje zelo krivično.
Finančni zakon ima potem še par važnih odredb, in sicer:
Za one, ki so dobili zemljišča pravi:
»Zemljišče odstopljeno slepim vojnim invalidom1, katerega so dobili od ministrstva za agrarno reformo, je oslobođeno plačevanja neposrednih davkov ter državnih in samoupravnih dajatev.
Osebni invalidi in družine padlih, umrlih in pogrešanih, kateri so dobili zemljišče od ministrstva agrarne reforme, pa plačujejo zanj najemnino, ne izgube pravice na invalidnino v smislu čl. 86. inv. zakona z dne 17. novembra 1925, izvzemši ako so dobili zemljišče kot last potom sodnega prenosa in vpisa v zemljiške knjige.
Dalje pravi zakon:
Dohodke dobljene za zdravljenje neinvalidov morajo invalidski zavodi in ortopedske bolnice obdržati samo za pokritje prehrane in zdravljenje istih invalidov.^
Poslednji odstavek čl. 74, invalidskega zakona se spremeni in se glasi:
Odločba višjega invalidskega sodišča je veljavna, ako so pri rešitvi sodelovali najmanj štirje- člani in se rešuje z večino glasov.
To so nove odredbe1, ki se nanašajo na naš'e vprašanje.
K zadnji se nam odpira vprašanje kako izvemo,^ ali je bilo odločba višjega invalidskega sodišča sprejeta z zadostnim številom1 prisotnih? Najbrž se bo moralo to v njej ozna-
jrlo, bodisi po dveh zanesljivih in imovitih porokih, bodisi potom vknjižbe na posestvo. V prvem1 primeru je treba predložiti pismeno izjavo obeh porokov, katero potrdi pristojni občinski urad, v drugem pa izkazati vrednost posestva in na njem eventuelno vknjižena bremena;
Pravilnik, ki nam letos predpisuje način uporabljanja železniških voženj, je upeljal res nemogoče postopanje.
V zadnjem' času so1 pričele železniške postaje odklanjati brezplačno1 vožnjo onim upravičencem. ki potujejo na pozive oblasti k nad-pregledom, ortopediranju, zdravljenju itd.
Sedanji pravilnik o* voznih olajšavah namreč omenja, da se morajo invalidi kadar potujejo na poziv v gori navedenih slučajjh izkazati z onimi legitimacijami, katere izda železniška direkcija za 3-kratno polovično' vožnjo.
Razumljivo je, da invalid'ni primoram iskati in poslužiti se ugodnosti trikratne polovične vožnje. Ker soi take legitimacije zvezane z izdatki in postopanjem, je mogoče, da jih mnogi me bodo iskali.
Albanija proti Jugoslaviji. Italija vedno dela, da bi naši sosedi proti nam nastopali sovražno. Tako1 je Albanija zaprla svojo mejo pri Ohridu, seve na hujskanje fašizma. Ker pa to ni kar tako, zapirati meje, je meja sedaj zopet odprta. Izgovarjala se je albanska vlada, da je morala zapreti mejo zato, ker je v Južni Srbiji epidemija pegastega tifusa. Sedaj, ko1 je mejo zopet odprta pravi, da se je prepričala, da ni epidemije.
Kongres makedomstvujuščih. Med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki bi se imel vršiti kongres bolgarskih komitov. Kongres je bi že dvakrat odgoden. Z ozirom na napetost, ki vlada med Bolgarijo in Jugoslavijo baš zaradi akcij, ki jih pripravljajo komitaši, je kongres na zahtevo bolgarske v'lade sedaj tretiič preložen. Bolgarska vlada je odboru sporočila, da delovanje organizacije otežkoča delo vlade in ogroža najebe inozemskega posodla, pa tudi ženitev bolgarskega kralja.
Velik političen proces v Sofiji. 24. aprila t. 1. se začne velika razprava proti bolgarskim emigrantom. Iz obtožnice je razvidno, da gre za emigrante, ki so leta 1925. iz Jugoslavije napadli obmejno mestece Godec. Izmed 36 obtožencev jih je 6 v preiskovalnem zaporu v 'Sofiji, ostalim pa se je posrečilo zbežati. Državni pravnik predlaga za vseh 36 obtožencev smrtno kazen. Kakor govori obtožnica je dal pobudo za ponesrečeni napad na mesto Godec bivši minister v vladi Stambolijskega, Kristo Stojanov, ki je bil že in contumaciam obsojen na smrt.
Italija hoče preprečiti naše posojilo. Kier le more, se Mussolini trudi, da bi škodoval Jugoslaviji. Rad bi sedaj tudi Grčijo nahujskal proti nam. Z incidenti na naši meji nas hoče Italija v inozemstvu diskreditirati in tako omajati mednarodni položaj Jugoslavije, da bi na ta način preprečila ali vsaj zavlekla najetje jugoslovenskega inozemskega posojila.
Potek občnih zborov.
Poročilo iz Vrhnike. Delegat tov. Moser poroča, da je bil občni zbor dne 19. februarja t. 1. ob 9. uri v gostilni »prt Jurci« slabo obiskan. Med članstvom vlada zelo slabo zanimanje. Želeti bi bilo. da je odbor agilen, ker od tega je odvisno vse požfvljenje. Tajnik tov. Turk je konstatiral, da je organizacija padla, čemur je kriva apatija in slabo stanje invalidskega vprašanja. Pritoževal se je tudi nad načinom1 izdajanja podipor v organizaciji, da nima Krajevni odbor svobodnih rok pač pa kontrolo O. O. Nikakor se ne more smatrati to za vzrok, da bi članstvo ne Vzdrževalo močne organizacije. Delegat je obrazložil. članstVu pomen organizacije in način, da se ista poživi. Izvoljen je bil tudi nov odbor.
V Marenbergu se je vršil letos občni zbor dne 18. marca t. 1. v gostilni pri tov. Pogorelčniku v Gor. Vižingi. Kljub zasneženim potom in da je okraj zelo hribovit, se je nabralo nekaj članstva. Tov. Pogorelčnik je ob V2IO. uri otvo-ril zborovanje in podal besedo doštemu delegatu tov. Tomcu. Isti je sporočil pozdrave, nato pa je po dnevnem redu tov. Arih obrazložil organizacijsko delovanje. Vse je v redu, le nekaj članov ima še dolžnost poravnati članarino, kar je vzrok seveda oddaljenost v hribih. Ab-solutorij je bil brez debate sprejet. Tov. Tomc
6. izkaz, da potrebuje posojilo v omenjene svrhe. Izkaz naj potrdi pristojni občinski urad.
O prednjem obvestite tudi vse krajevne odbore »Udruženja vojnih invalidov« na teritoriju Vašega sreza.
Vendar pa morajo dobiti po čl. 38. invalidskega zakona vsi invalidi na uradne pozive v invalidskih zadevah prosto vožnjo.
Ta člen predpisuje samo objave oblastev, ki ga poživljajo, ali policijskih (političnih) oblasti.
Legitimacije za privatno potovanje nimajo s to ugodnostjo nič opraviti.
Pomisliti pa je treba, da boi postopanje za izdajo takih legitimacij vsem onim, ki bodo zaprosili za nje, trajalo najbrž še dolgo;, kajti poslovanje gre preko srezov na direkcijo in nazaj. A vendar pa je potovanje invalidov na pdzive neodložljivo in se vrši vedno kakor poslujejo komisije, ortopedske delavnice itd. Za to je potrebno, da se vožnje invalidov na pozive oblasti dovoljujejo nadalje brez vsakih legitimacij, ker legitimacije v takih slučajih so pozivi sami kakor predpisuje zakon.
beležke.
Bivši bolgarski car zopet y Nemčiji. V
Bremen je prispel na parniku Sierra Cordoba bivši bolgarski car Ferdinand, ki je bil na večmesečnem potovanju po Južni Ameriki.
Incident na vojaški paradi. Na vojaški paradi v Bruselju na čast kraljevskega rojstnega dne je prišlo v Gentu do incidenta. Neki vojak 3. pehotnega polka je stopil iz vrste in vrgel puško pred generala Caflataya, ki je prisostvoval paradi. Vojak je bil takoj aretiran.
Atentat na italijanskega kralja. V četrtek, 12. aprila t. 1. so hoteli neznani atentatorji usmrtiti v Milanu kralja Viktorja Emanuela UL Neznani atentatorji so položili v spodnji votli del stebra, nosilca električne svetilke, peklenski stroj z uro. Stroj je eksplodiral ob določeni uri in raznesel ogromen železen steber, v katerem1 je bil skrit, na drobne kose. Množice, ki so; stale na ulici, da vidijo kralja, ki se popelje na velesejm, so; pri eksploziji začele kri-čaje bežati na vse strani. Obupno klicanje ranjenih je bilo slišati na vse strani. Vse naokrog jejležalo v strašni mlaki krvi. Na mestu je ob-ležaloi 14 mrtvih in 40 težko ranjenih. Kralju se ni nič zgodilo, ker se je za 7 minut pozneje peljal mimo skritega peklenskega stroja, nego je bilo določeno. Policija preiskuje. Zaprtih je že sedaj 100 oseb. Vendar se še ne ve, kdo je atentator. Razpisane so nagrade za aretacijo atentatorjev nad 80.000 lir.
Atentat na Mussolinija. Listi so poročali, da je bil izvršen tudi atentat na Mussolinija, ki se je pa tudi izjalovil. V Rimu to vest demantirajo kot neresnično.
Pomlrjenje med Grčijo in Turčijio. List »Ethnos« poroča, da namerava grška vlada skleniti prijateljsko' pogodbo s Turčijo.
Mussolinijeva diplomatska podjetnost. Kakor je razvidno iz komentarjev fašističnih listov, je hotel Mussolini ustvariti nekak juižno-vzhodni evropski blok v prvi vrsti proti Mali antanti.
je na široko obrazložil celo stanje v organizaciji in posamezna vprašanja. NaVlzoČi so sledili z zanimanjem', končno pa je predsednik tov. Pogorelčnik izralzil zahvalo in zaupanje za delovanje Oblastnemu odboru ter mu sporočil pozdrave. Odbor je ostal stari. Pričakuje, da bo v bodoče to na novo se razvito organizacijo poživil in povečal.
V Mokronogu se je vršil občni zbor Krajevne organizacije dne 11. marca t. 1. ob V2II. uri v gostilni pri Jeriču. Otvoril ga je predsednik tov. Kramaršič s pozdravom in je obžaloval. da se ni moglo radi slabega vremena še več članstva udeležiti. Za predsednika zborovanja je bil postavljen tov. Franc Grum, za zapisnikarja pa tov. Gorenc. Podpredsednik tov. Jamnik se je vsled odsotnosti na Golniku, z dopisnico o’pravičil. Predsednik tov. Kramaršič je izjavil, da se je odbor prizadeval pridobiti čim več sredstev. Prireditve je moral opustiti, ker na deželi ljudje nimajo čuta in smisla za podpiranje najbednejših. Ravno tako je nabiralna akcija slabo uspela. Prosvetno društvo pa je odstopilo polovico čistega dobička od igre 460 Din, za kar je treba na tem mestu izreči zahvalo. Tajniško poročilo je beležilo naraščanje elanov, toda še vedno« je premalo zanimanja za organizacijo. Odbor je deloval v vsakem oziru točnoi kar izkalzuje zapisnik sej in vložni zapisnik. Blagajna pa izkazuje lep
prebitek. Oba poročila sta bila soglasno sprejeta in odboru podeljen absolutorij s pohvalo. Pri volitvi je bil izvoljen odbor iz tov. Kramar-šiča, Odlazka, Gorenca, Hajmerla in Gruma. Namestniki tov. Šetina, Novak in Markovič. Nadzorni odbor tov. Pirh, Grabner in Terlep. Namestnika tov. Brzin in Zavrl. Delegat Oblastnega odbora se ni mogel udeležiti, ker je bilo isti dan več občnih zborov. Tov. Hočeva! je prosil pojasnila glede reducirancev. Zavlačevanja je kriva preobloženost sodišč. Nato pa pojasni tov. Kramaršič iz »Vojnega Invalida« vprašanje odkupnin. Končno poziva predsednik navzoče k naročbi lista in na vztrajnost pri organizaciji.
V Radovljici je bil letos občni zbor Krajevne organizacije dne 25. marca t. 1. nepričakovano dobro obiskan. Prostorni salon gostilne »pri Koku« na Predtrgu je bil poln članstva. Ob 10. uri je otvoril občni zbor predsednik tov. Golmajer, vodil pa ga je delegat tov. Tomc iz Ljubljane. Članstvo je izjavljalo, da odbor ni mnogo deloval, kar je bilo krivo mrtvilu organizacije. Odbor je odgovarjal, da je bil raztresen po okoliških vaseh, vsled česar je bilo težko delovati. Posebno predsednik tov. Gol-majer je dejal, da je vse viselo na njegovi osebk Tov. Tomc je v začetku svojega obširnega govora vzpodbujal članstvo k pomenu organizacije in dokazoval z različnimi dejstvi, kako ona koristi in je potrebna. Dalje pa je obrazložil našo borbo posebno glede invalidskega zakona ter v različnih posameznih vprašanjih, kakor za pokojnine, vožnje, odkupnine. Pred-cčil je navzočim celo stanje, pri čemur bo treba organizirane borbe in močne organizacije. Članstvo je pazljivo zasledc«valo izvajanja in črpalo informacije. Poročilo tajnika je bilo kratko, tako tudi blagajniško poročilo, ker odbor ni mogel delovati. Zato je delegat vzpodbudil navzoče, naj se žrtvujejo k delu in sestavijo delaven odbor in videti bo močna in vzorna organizacija. Temu pozivu so se tudi odzvali. Odbor se je sestavil iz najpožrtvovalnih tovarišev in tovarišic, ki so se zavezali agilno delati. Listo objavimo naknadno.
Vršili so se še nekateri občni zbori, o katerih še nimamo natančnejšega poročila. Dotična poročila bomo objavili v prihodnji številki, ker bodo kljub temu še aktualna, čeprav že po oblastnem občnem zboru.
Izdajanje legitimacij za vožnjo je izzvalo v invalidskih masah hudo ogorčenje. Kako ne, saj je združeno; s stroški in veliko zamudo časa, tako, da se invalidom, ki so oddaljeni od oblasti sploh ne izplača iskati teh legitimacij. V ilustraciio naj navedem sledeč slučaj; Dne 11. aprila t. 1. sta se zglasila pri sreskem poglavarstvu v Brežicah dva invalida iz oddaljenih krajev. Imela sta s seboj vse dokumente, sklep sodišča, sliko in odrezek zadnje nakaznice. Uradnik je zahteval, da morata predložiti overovljen prepis sodnega sklepa, ker ga mora baje predložiti železniški direkciji. Zavrnil je invalida, naj gresta overavljat sklep na sodnijo, ki je oddaljena 4 železniške postaje. Invalida sta morala pojasnjevati, da jima gre polovična vožnia in na kak način. Uradnik pa je no tem naročil, da morata vložiti posebni kolekovani prošnji, nakar sta invalida ugovarjala, da imata po; zakonu prostost taks. Sedaj pa naj invalid misli na kakšen način bo prišel do legitimacije?
Krajevnim odborom! katerih občni zbori niso bili še objavljeni v »Vojnem Invalidu«, smo obljubili, da se bo to izvršilo v tej številki. Radi pomanjkanja prostora pa bodo objavljeni šele prihodnjič in bodo kljub temu še vedno aktualni.
Uspeh za naše tobačne delavce. Že precej časa ie kar smo objavili, da se je našim tobačnim delavcem in delavkami vojnim, žrtvam godila krivica, ker jim je bila odtegnjena doklada pri plači za otroke samo vsled tega, ker prejemajo invalidnino. Na ta način so moral! vojni invalidi in vdove v tovarni zaslužiti manj kot drugi delavci samo zato, ker so vojne žrtve. Udruženie je interveniralo in večkrat obrazložilo to krivico Upravi državnih monopolov. Intervencija je pokazala pozitivni uspeh in krivica bo popravljena. Uprava državnih monopolov je rešila, da vdove in sirote obdržijo vse dodatke pri svoji plači v tovarni' in invalidnino z dodatki (ker to pravzaprav niso dodatki, ampak procentualna osebna invalidnina otrok). Le invalidi, ki dobivajo poleg invalidnine dodatke (iste je smatrati za priboljšek) vrnejo one dodatke, ki so manjši, torej od invalidnine. Po velikem prizadevanju Udruženja je torej ta mučna zadeva za naše člane in članice popravljena.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik; Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani-Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
Veliki župan: Dr. Schaubach. s. r.
Omejitev pri železniških vožnjah.
Politične
Naše gibanje.