Priloga ,,Našemu Listu" št. 22. V Kamniku, 2. junija 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ^Našega Lista" v kamniškera okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se račun&jo tristopna petit-vrsta po 10 v,. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Iz Skaručiie. (Dopis.) V nedeljo dne 27. maja smo imeli tu slavnostni dan. V navzočnosti mnogobrojnega občinstva iz Ljubljane, Kam-nika in domače občine je pripel g. okr. glavar baron Schon-berger našemu vrlemu županu g. Mateju Sršenu znak najvišjegaodlikovanja, srebrni zaslužni križec s krono. Kakor namje znano, so splohSlovencijako redko odlikovani, zelo redko smemo reči. Zasluge, ki si jih je pridobil mož kot župan in kot faktor pri raznih korporacijah, so zahtevale, da se mu to slednjič prizna in se temii primerno odlikuje, in to odlikovanje je tudi pošteno zaslužil. Že pred ta večer so bile vse priprave gotove za pri-hodnji dan. Zvečei1 so postavili zavedni fantje mlaje in razobesili zastave skoro po vseh hišah. Dekleta so pridno pletla vence za napise. S tem je mladina odkrito pokazala, kako priljubljen je naš g. župan v domači vasi. Točno ob 3. uri popoldan v nedeljo se je pripeljal g. okr. glavar, pozdravljen od sl. požarne brambe iz Vodic in šol. mladine na iSkaručni. Nato se podajo gg. okr. glavar in šolska voditelja iz Vodic in Skaručne, da privedejo slavljenca v slavnostno okrašeno dvorano. G. okr. glavar najprej pozdravi vse navzoče in nato nagovori odlikovanca približno takole: ^Čast mi je, da vam prinašam odlikovanje z Najvišjega mesta. Za zasluge, ki ste si jih ptidobili kot župan in kot predsednik oziroma odbornik krajnih šolskih svetov, se vam je priznalo to. Ni lahko biti dandanes župan. Njegova naloga je zelo zelo težavna. Povem naj vam dogodek o nekem sodniku in njegovem izvedencu. Bil je Jud, ki je izumil neko vrsto dinamita in ga tudi rabil, vsled česar je bil obtožen. Pri obravnavi vpraša obtoženec sodnika: ,,Gospod sodnik, ra-zumete kaj o dinamitu?" »Ne", je bil odgovor, ,,zato imam izvedenca." ,,Razumete vi kaj postavo", vpraša nato obtoženec izvedenca. ,,Ne", odgovori ta, ^zato je tu sodnik." In sedaj pravi obtoženec: »Pred sodnijo, kamor sem klican, ne razume eden nic o dinamitu in drugi ne ve nič o po-stavah, od mene se pa zahteva oboje." — Kakor ta slučaj, enako je pri županstvu. C. kr. okr. glavarstvo, deželni odbor zahteva, da se izvrši postava, obenem pa ljudstvo neštetokrat želi drugače in je županu dana naloga, da oboje usporedi in ublaži. In to je ravno umetnost." — Po teh besedah še enkrat pozdravi slavljenca, želi in upa, da bode v bodoče enako deloval in s trikratnim ,,Slava" na Njega Veličanstvo sklene svoj govor in mu piipne za- služni kriŽeC. (Konec prih.) Iz Domžal. Na praznik Vnebohoda je krožila naša vrla žandarmerija okrog 9. ure v obližju tukajšnjega ko-lodvora, ne vem, ali v spornin skdrajšnje obletnice nemške provokacije, ali so pa imeli Tirolci strah, da bi ljudska nejevolja ne prikipela do vrhunca vspričo tirolskega izko-riščanja in oholosti. No, dan bi bil minul brez vsakega spodtikljaja, ko bi ne bilo na svetu ljudi, ki nas smrtno sovražijo. Na tukajšnjem kolodovoru je veeja družba Ljub-ljančanov bila tako drzna, da si je upala pripomniti nekaj malih opazk glede nemškega gostilničarja v naši kazini in njegovega neotesanega vedenja. Vedi vrag, ali je naš postaje načelnikzato nastavljen, da vohuni, kaj govori potujoče občinstvo med seboj, skratka komaj je mož slišal, da se govori o njegovem vis-a-vis-u, našopiril se je liki purman in razjarjen je jel kazati svoj vsenemški greben. Skakati je zaeel po kolodvoru in oblastno se je zadrl nad slovensko občinstvo: ,,kdo ima na kolodvoru kaj za go-voritV" Beseda je dala besedo in nastal je kratek a oster prepir. Postajenačelnik se je v svoji nemškutarski oholosti, ki je zlasti poturicam lastna, domislil, da ima vedno na razpolago oboroženo silo v obliki naše žandarmerije in poslal je takoj po njo. Med tem je pa že dospel vlak, občinstvo zasede vozove, toda žandarmerije ni in ni. Po-stajenačelnik eaka in čaka ter zadržuje vlak in si tako hladi svojo togoto. Poteče nekaj minut in ker žendarme-rije le ni, da načelnik vendar znamenje za odhod. Vlak zapiska, a v tem trenotku se pojavi orožništvo. Tedaj pa zakriči načelnik na vse grlo strojevodji: ,,Halt, \varten sie." Na to se poda v spremstvu bajonetov v vozove ter tam v svoje zadoščenje kaže in ovaja ljubljanske izletnike. Ves ta prizor je občinstvo jako razburil, saj pa tudi takih razmer nikjer več najti ni. Vlak je imel zaradi tega več nego deset minut zamude, slovensko občinstvo se je pa od prenapetega postajenačelnika poslavljalo z ,,živijo" in ,,na zdar" klici. Tukajšnji postajenacelnik je zopet pokazal, kako sovraštvo ga navdaja do Slovencev. Kolodvori nu-dijo sicer vsepovsodi ugodnosti potnikom. pri nas v Dom-žalah bode pa postaja postala po zaslugi prenapetega na-čelnika pravi unikum. Tujci, ki sicer radi posečajo naše kraje, bodo pač ta unikum raztrosili po civiliziranem svetu in seveda tudi priporočili take kraje. Slavno ravnateljstvo državnih železnic nujno opozarjamo na zagrizenost tega nemškutarskega postajenačelnika in prosimo, da ga pre-stavi v kake ultranemške hribe, kjer bo mož lahko svojo olikanost skazoval komu drugemu, a ne poštenim ljudem. Naše državne poslance tudi ravnotako prosimo, da poja-snijo pološaj v železniškem svetu, da se vendar stori en-krat konec razmeram, ki vladajo na naši postaji. Žendarmerija naša pa menda tudi nima druzega posla kakor za malenkosti pozvedovati in jih zasledovati kot bi bila največja hudodelstva. Sledoč slučaj ilustruje njeno početje. Nek popoten človek je šel mirno skozi Domžale okoli 6. ure zjutraj. Prišedši pred Kurzthalerjevo tovarno, napade ga velik pes in ker si ni mogel drugače pomagati, sunil je psa z nožem, ki je vsled tega poginil. Žendar-merija je bila drugi dan vsledtega vsa na nogah in spraše-vala je po celivasi za zlikovcem, ki je zabodel nemškega p^a. Naznanjenih je bilo vse polno Slovcncev, menda po Tirolcih, kali, med temi tudi obče cislani občani, ki do-tični dan sploh doma niso bili. Ker ni bilo pravega re-zultata. pobasali so žendarji človeka, ki je zelo mirnega in lepega obnašanja ter ga gnali k sodniji. Sodnija ga je seveda morala spustiti, a sramota rnu le ostane, da so ga žendarji preganjali. IVaš Sokol se udcleži jutrišnje slavnosti Sokola v Brežicah po večji deputaciji. Izlet v Bistrico. K izvirku Bistrice poleti vsako leto mnogo tujcev, a. tudi med kamniškimi meščani jih je mnogo, kateri polete vsako leto v prosto naravo divne naše Bistrice. Pred več leti je priredila naša Narodna čitalnica tak izlet in udeležniki so bili vsi zadovoljni. V nedeljo dne 10. t. m. priredi Čitalnica, kateri se bodo pri-klopila tudi druga narodna društva, izlet k izvirku. Bolj prikladnega časa kakor je ravno sedaj, se za ta izlet.ne more voliti, ker se pride po hladu k izvirku in zopet nazaj. Kakor se nam je od merodajne strani zatrdilo, je postrežba v Bistrici letos vsa druga, kakor so jo bili izlet-niki dosedaj vajeni, zato tudi ne bo treba posebne prtljage. Ge bi pa bilo mnogo občinstva, ki bi vzelo prtljago s seboj, pripravljen bo v Stahoviei voz, na kojega se bode prtljaga naložila. Izlet bo torej brez vsega truda. V mestuo hranilnico v Kamniku je v mesecu maju 1906 159 strank vložilo K 56.499-12, 164 strank dviguilo 43.40341, 9 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil K 12.660-—. Stanje hranilnih vlog K 1.448.76724, stanje hipot. posojil K 1,063.416 43. Denarni promet K 248.967-49. Ribe se draže. Dosedaj je imel domžalski župan v zaktrpu naš ribji lov z^ borih 80 kronic. NTa dražbi dne 30. majnika so mu pa lov prepustili proti znatno zvišani svoti. Plačevati bo moral 199 kron. Kakor je že letos vrli gosp. Flere domžalski lov na divjaeino izpulil Nemcem in s tem mnogo koristil obcini, tako ima sedaj zaslugo gosp. Fran Majdič z Vira, da je dosegel tako visoko ceno. Nemei in nemčurčki pa bodo morali ribce nekoliko dražje plače-vati. Ce je ta lov danes vreclen 199 kron. koliko je pač moral naš gosp. župan dosedaj imeti dobička, ko je plačeval samo SOkronic. E, gospod župan, nič se ne jezite, drugic bo morda stvar še več vredna! Prijet slepar. Ljubljanska policija je prijela bivšega korespondenta v Kamniku Julija Sablarja in razstavila nje-govo sliko na policijskih oglasih. Mož se je predstavljal po Ljubljani za financnega in magistratnega uradnika pa tudi za detektiva ter lahkovernim ljudem izvabljal denar, češ da jim bo napravil prošnje za znižanje davkov. Tudi v Kamniku je bržkone zapustil ,,spomine% saj se je rad po-našal, da je stare plemenitaške rodovine in se celo pri svojem šefu izdal za plemenitaša. Več radovednežev nas vprašuje, kaj je z našo po-družnico Slov. planinskega društva. Povedati jim moremo le toliko, da se baje vrši v kratkem občni zbor, kajti tako važna zadeva kakor je koča na Kamniškem sedlu zahteva obširaega in temeljitega poročila. Kdaj se otvori koča, pa nam do danes še ni znano. K^OleliLO v^oh vrst prodaja tobačna trafika v Vel. ulici w ICamniku. Jediina mast se prodaja v tr^ovini J. Kiemenčič v Kamniku. Ohi$f$oualcern prija^ne Jfomende uljudno naznanjam, da sem svojo gostilno, fci j<2 bila doslej v najemu, prevjel s 1. junijem v lctftno oft{rbovanJG. Zagotavljam dobro in ceno postrežbo poleg i^borne vins^s J^apljc! Velespoštovanjem j\nd. Mejdč veletržec $ vinom v Homendi. Velika zalop vsakovrstne opeke pri F. Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke. iz raznih velikih tovarn. Stanje hranilnih vlog: nad 1,350.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 25.000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljera. Za varnost vlog1 jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso avojo davčno mocjo. Da je varnost vlog popolua, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišl-a denar maloletnih otrok 111 VarOVaUOeV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poitne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po] leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kammku.