cm ati “
ŠTEV. 1-2
CELJE, MAREC 1955
Naš novi plačilni sistem
LETO IV I
1“ o4b/

V našem »Glasilu« smo že ponovno na-
kazovali naloge, ki stoje pred, nami v zvezi z novim plačilnim sistemom. Lahko smo zadovoljni, da smo potrebne predpriprave pokrenili še predno so izšle ustrezne uredbe ter smo tako v neki meri že našli rešitve za kopico problemov, ki so s spremembami v nagrajevanju v zvezi. Na tem mestu bom skušal prikazati glavne probleme in podali tudi nekatere konkretne predloge. O vsem tem je razpravljal že tehnični kader podjetju na seminarju na Gomilskem ter je s tem že deloma seznanjen, nujno in posebno potrebno pa je seznaniti s tem kolektiv.
I.	KARAKTERISTIKA NOVEGA PLAČILNEGA SISTEMA
1.	Stari plačilni sistem je kril v sebi uravnilpvske ležnje, ker absolutno ni priznaval storilnosti dela. To je tudi eden glavnih vzrokov, da je storilnost dela padla. I udi nov sistem še ni idealen. On izhaja namreč iz enakih snovi, t. j. tako-zvaniti obračunskih plač, enako za vse kolektive, brez ozira na sedanjo organizacijsko stopnjo, oziroma brez ozira na stopnjo produktivnosti poedinih podjetij. Vsekakor je to slaba stran novega sistema, vendar naši gospodarstveniki zaenkrat še niso mogli najti boljše sigurne in pravične osnove. Na definitivno rešitev tega vprašanja moramo torej še počakati 1 leto ali pa morda tudi več.
Delno je uredba rešila ta problem na ta način, da je dala okrajnim ljudskim odborom pravico, da samostojno zvišajo ali znižajo plačilni sklad za 5%, s čemer je dana lokalnim oblastvenim forumom možnost, da odpravljajo napake, nesorazmerju, da upoštevajo- stopnjo organizacije podjetja, produktivnost in slično. To je vsekakor korak naprej od uravnilovke, če govorimo o plačilnih osnovah.
2.	Revolucionarna, bistvena novost in najmočnejši stimulativni faktor je, da omogoča nov sistem plačevanja dela po učinku. Prejšnji sistem je to praktično onemogočal. Našim delavcem je treba jasno in glasno povedati, da bomo z mesecem aprilom uvedli akordni sistem dela. Akordna izplačilu bodo izplačana v polnih iznosih, torej niso omejena z 10% ali slično, kot to nekateri napačno, ali morda celo hudobno tolmačijo.
Lani je moralo podjetje presežke v akordu plačati iz dobička, l.etos to ni več primer, plače vključno s presežki so priznane kot proizvodni stroški v polnem iznosu.
Edina omejitev v tem pogledu je dohodek podjetja. Če še podjetje ne bi doseglo dohodka, kar se je v našem podjetju dogodilo, dosedaj šele enkrat, se v tem trenutku zaslužke omeji, vendar tudi to pol v razmerju doseženih uspehov dela, torej je tudi v tem primeru upoštevan akord v polni meri.
3.	Nova uredba vsebuje zelo vzpodbudna določila za premiranje (nagrajevanje) od doseženega znižanja cene, racionalizacij itd. S tem je dana kolektivom možnost, da zainteresirajo na proizvodnih uspehih odgovorne ljudi v podjetju. Nikakor ne mislim tu podcenjevati vrednosti fizičnih de’avcev, ki edini ustvarjajo produkte. Vendar je neizpodbitno, da je tudi uspeli njihovega dela odvisen od organizacije dela, kar leži na ramenih strokovno-tehničnega in ostalega vodstvenega kadra. Nobena tajnost ni, da odgovorni ljudje v podjetjih niso bili nagrajevani tako, kot to terja stopnja njihove odgovornosti, to je pa tudi eden glavnih vzrokov, da naša podjetja še niso sodobno organizirana, da je produktivnost dela nizka itd. V trenutku torej, ko dejansko postaja dvig produktivnosti dela naš ekonomski problem št. 1,
ie ostvaritev vzpodbudnega sistemu pre-mirania problem prvenstvene važnosti.
4.	Instrumenti, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor in ki se morajo fiksirati z okrajnim družbenim planom, so za nas izredno pomembni in tesno povezani s sistemom nagrajevanja. V smislu osnovnih načel zveznega družbenega plana in uredbe o plačah sc bo naš kolektiv zavzemal za obojestransko vzpodbudne odnose, za take, ki bodo dejansko lahko vplivali£fca\i&|jM cftiluktivnosfi.
V e^rlreOjMvjL tega problema? So predvsem tri vprašanja:
a)	osnovni odnos delitve dobička;
b)	določitev osnovnega % dobička, ki se sme uporabiti za plače;
c)	določitev osnovne kvote, ki se sme porabiti za premije;
d)	določiti vse te instrumente v zavis-nosti od doseženega dobička oziroma znižanja polne lastne cene.
Načela za določitev osnovnih odnosov navedenih pod točko a, b in c bo določena z okrajnim družbenim planom. Pri tem bo treba upoštevati, da mora ostati raven plač v osnovi na isti višini kot v letu 10S4 ter je treba pustiti podjetjem potrebno kvoto za plačila iz dobička.
Kvota za premije mora bazirati na o-snovi, da so le te upravičene v primeru znižanja proizvodnih stroškov. Pri tem morajo biti dovolj vzpodbudne, t. j. takšne, da bodo naše strokovnjake dejansko zainteresirale.
Tretji in izredno važen problem je določitev pravilne zavisnosti teh odnosov in kvot od ustvarjenega dobička. Za podjetje morajo biti ti odnosi in kvote progresivne, to se pravi, naraščati morajo bolj kot se dviga ustvarjeni dobiček. Pri tem morajo biti tudi okraju zasigurani absolutni zneski, tako da je sistem vzpodbuden za obe strani. Progresivno raste tudi % plač iz dobička in % za premije.
Ekonomski časopisi (predvsem Ekonomska politika) so objavili tudi druge vzpodbudne sisteme delitev, vendar smatramo, da je le ta najpravičnejši in naj-vzpodbudnejši. Tak" sistem dejansko vpliva na gospodarsko delo podjetja. V nasprotnem primeru se ne bomo smeli čuditi drugačnim težnjam Cčitali smo, da so nekatera ljubljanska podjetja masovno sprejela nove delavce, da si ustvarijo višji plačni fond).
Pri tem nastopa najtežji problem: Izločanje komercialnih dobičkov. Interni sistem premiranja v podjetju mora biti tak, da obravnava tak dobiček ločeno, s če-
mer bi bil rešen tudi problem posebnega obravnavanja teh dobičkov tudi z Ol.O.
5.	Če pogledamo sedaj cilje, ki jih zasleduje novi plačilni sistem, lahko ugotovimo, da vnaša v gospodarstvo nove, zdrave, vzpodbudne instrumente. Medtem, ko so osnove, kot smo uvodoma rekli, še nestimulativne, pa daje novi sistem ravno okrajnim ljudskim odborom v roke pravice, da po lastni presoji z dodatnimi instrumenti razvija plačilni sistem. S temi instrumenti lahko okrajni ljudski odbor v veliki meri vpliva na politiko plač, cen, proizvodnosti itd.
Pri pravilni uporabi daje novi plačilni sistem vzpodbudo za dobro gospodarjenje, znižanje stroškov proizvodnje in tudi za doslednejše nagrajevanje po dejanskem uspehu dela. Pri pravilni uporabi sc bo ta plačilni sistem sigurno pozitivno izrazil tudi na dvig življenskega standarda.
II. PROBLEMI TARIFNE POLITIKE
Nova uredba o plačati in gospodarske potrebe našega kolektiva terjajo od nas, da uzakonimo z našim tarifnim pravilnikom nekatere bistvene spremembe ter da jih nato tudi najdoslcdncjše izvršimo v praksi. Pred nami vsemi, tako političnimi, sindikalnimi, samoupravnimi kot upravnimi funkcionarji je izredno delikatna naloga, da te spremembe raztolmačijo poslednjemu našemu delavcu. Ne smemo se ustrašiti ne truda in ne časa, ker je od tega, kako bo sprejet novi tarifni pravilnik bistveno odvisen uspeh našega dela.
1.	Našč dosedanje tarifne postavke v tarifnem pravilniku so vključevale poleg priznane povprečne obračunske plače tudi del plače iz dobička. Lanskoletne osnovne tarifne postavke po tarifnem pravilniku so presegle povprečne obračunske plače, vključno 5% zvišanja po odobritvi 01.0.
Za nekvalificirane	9,00%
za polkvalificirane	7,05%
za kvalificirane	9,00%
za visokokvalificirane	5,75%
Pri tem je vračunano, da je treba od obračunskih plač odbiti 4% za terenski dodatek.
Nova uredba ne dovoljuje več takega načina določanja tarifnih postavk. Osnovo tarifne postavke je določiti na ravni obračunskih plač 1954, iz. česar sledi, da mora iste v našem pravilniku ustrezno znižati.
To ie vsekakor težak in boleč ukrep, vendar moramo vedeli, da velja zu vso državo in vem, da bodo prisiljena to isto storiti vsa gradbena podjetja v Sloveniji.
Zakaj je do tega prišlo? Nujno je bilo, da sc izenačijo plačne osnove. Doscdaj so tile v tarifnih pravilnikih nekaterih podjetij občutne razlike, kur ie imelo za posledico beganje kadra. Zato je bilo izenačenje tarifnih osnov nujno.
Znižanje tarifnih postavk pa nikakor ne pomeni znižanje plač. V obsegu, v katerem se s tein znižajo kalkulativne osnove, se zniža tudi cena produktom, kar se mora odraziti tudi na vrednosti dinarja.
Če je znižanje tarifnih postavk v danem trenutku še tako boleče, je vendar treba videti v tem pričetek tistega nujnega, dolgo pričakovanega procesa ustalitve cen; pričetek uveljavljanja znanega gospodarskega načela, da se družbeni standard ne veča z. nominalnim povečanjem plač, ki ustvarja le zmedo na trgu, ampak z zniževanjem cen produktom, kar povzroča porast vrednosti denarja na trgu.
Dejstvo, da bomo znižali naše osnovne tarifne postavke, pa nikakor ne pomeni, da bodo tudi naši zaslužki nižji. Nov plačilni sistem daje možnosti vsem dobrim delavcem in uslužbencem, da z preseganjem norm, s prihranki, z racionalizacijo itd. ne samo nadoknadijo, ampak tudi znatno presežejo dosedanje zaslužke.
Dosledno sc začenja uveljavljati načelo: vsakemu po njegovem delu. Tu bodo torej rra slabšem le slabi delavci, postopači, dclomrzneži, kateremu je po novem sistemu kot pravimo, »odzvonilo«. Tega pa, razen njih samih, nikomur ni žal.
2.	Okolnost, da smejo kolektivi določati samostojno svoje norme, bi nas lahko dovedla do neresnega pojmovanja norm. Zato je treba poudariti, do se norme na-pram letu 1954 ne smejo ublažiti. Zakaj tako? Izenačenje tarifnih osnov bi ne koristilo nikomur, če bi po drugi strani ubla-ževali norme.
V gospodarstvu na splošno in tako tudi v našem kolektivu moramo povsod ustvariti nujna načela gospodarske morale. Vsaka, še tako skrita gospodarska napaka se kmalu maščuje skupnosti in vsakemu posamezniku.. Tega se moramo zavedati.
Realnost, pravilnost norm, točnost, realnost obračunov so osnove gospodarske morale. Brez tet) ni mogoče zadovoljiti kolektivu dveti sosednjih objektov, ne dveh objektov ali gradbišč, še manj pa kolektivov raznih podjetij. Z.e v začetku naših razprav smo slišali upravičena mnenja, da n. pr. norme na posameznih obratih niso enako ostre. Pred nami je pereča naloga, da napake nujno popravimo, sicer nam bo izvajanje novega plačilnega sistema prizadejalo ogromne težave.
Drugo vprašanje, na katerega moram odgovoriti je, kakšno je dovoljeno preseganje norm in v katerem primeru sc bodo norme popravljale.
Naše gradbene norme iz. leta 1952 do 1954 ne bodo letos bistveno izpremenjcne. Popravljene bodo le nekatere očitne napake. Na podlagi teh norm bo izdelan cenik del. Po teh cenikih (in proračunih) prevzeta dela se bodo delavcem izplačala v polnih zneskih, brez ozira na % preseganja norm. Preseganje norm po posamezniku ali neki skupini, ki dejansko pokaže izredno storilnost, ic torej neomejeno in ne bo vplivalo na revizijo (popravilo norm). Za presojo realnosti norm bo služilo povprečno preseganje norm v podjetju. Taka presoja je nujna, seveda pa ne sme biti šablonska, površna. Preseganje norm je le en pokazatelj, vzporedno s tem je treba kontrolirati predvsem cene, organski sestav (mehanizacijo) in šele nato napraviti zaključke. Skupnost mora imeti pravico, da intervenira, če je to potrebno saj sicer ni drugih možnosti, da bi sc podjetjem, ki nimajo konkurence, stopilo na prste. Ugovori, češ da je na ta način okrnjeno delavsko samoupravljanje, so brez podlage. Socialistični družbeni red terja nagrajevanje po zaslugah, kar pa ni mogoče rešiti le v enem podjetju, ampak velja isto pravilo za posamezne gospodarske panoge, gospodarska območja in za vso državo. Nekdo mora kontrolirati proizvodnost, cene, konkurenčnost in odpravljati, če drugače ne gre, napake tudi na administrativen način.
3.	KI jut) dobri volji naš lanskoletni tarifni pravilnik še ni zadovoljivo rešil odnosov med plačami. To je privedlo do tega, da tehnični kader zapušča podjetje, ker mu nudijo drugje znatno boljše pogoje. Te napake moramo odpraviti, sicer bomo v sezoni ostali brez kadra.
Gotovo je, da bodo take spremembe plačilnih odnosov doživele kritiko pri delavcih. Tudi ko bi hoteli v našem podjetju, drugače, tega ne moremo, ker vpliva no to pač tržišče in se moramo ravnati po njem. Tovariš Popit navaja v članku v l judski pravici, da je plača nekvalificiranih delavcev v primerjavi z. letom 1939 nominalno 10—12-krat, plača visokokvalificiranih pa samo 5—6-krat večje. V tem nesorazmerju se krijejo uravnilovske težnje; to je vzrok, da ni dovoljnega interesu za izboljšanje kvalifikacij; to je vzrok, da odgovorni koder ni zainteresiran in da si išče še delo izven podjetja.
Trdimo lahko, da bo izpremembu teh plačilnih odnosov pozitivno vplivalo na delo podjetja, to pa je izredne važnosti za nas vse.
4.	Iste cilje zasleduje premironje odgovornih uslužbencev. Medtem, ko bodo fizični delavci prejemali presežek v akordu, kar bo gotovo vplivalo na dvig proizvodnje, je pa treba v podjetju najti tudi posebne načine, kako zainteresirati še posebej odgovorne uslužbence. Medtem, ko je efekt fizičnega delavca viden neposredno na količini izdelkov, se pa dela uslužbencev ne da tako enostavno meriti. Lc-ti so odgovorni predvsem za gospodarnost, strokovnost in kvaliteto del.
Premiranic imenujemo sistem priznavanja določenih denarnih vrednosti odgovornim uslužbencem. Osnova teh premij, ako hočemo, da bo sistem vzpodbuden, mora biti odvisna od dejanskih proizvodnih uspehov (od znižanja cen, od vzdrževanja pogodbenih terminov, od kvalitete dela, od preseganja norm itd.).
Poseben način premiranja pa je priznavanje racionalizacij in novatorstva. Medtem, ko so pri splošnem premiranju soudeleženi le odgovorni uslužbenci, ki odgovarjajo za določen sektor dela, pa lahko dobi premijo za racionalizacijo in novatorstvo vsak član kolektiva, ki predloži ustrezne predloge.
Pomen takih ukrepov je za gospodarstvo lahko ogromen. Prof. Vasiljevič piše v »Ekonomiki poduzeča«, da znaša samo vrednost racionalizacij v ZDA na leto 91 milijard dinarjev (enoletna vrednost).
Sistem premij mora biti tak, da dobi nagrajenec le del ustvarjenega prihranka. Vsak član kolektiva mora biti tega silno vesel, saj je večji de! prihranka ostal kolektivu in končno tudi njemu samemu.
Prcmiranje bo važen vzpodbuden faktor, motor, ki bo dal, če bo pravilno spro-veden, močan polet naši proizvodnji.
5.	Naša dolgoletna borba za priznanje poslovnika se bliža k uspešnemu koncu in to ravno v pravem času. Novi plačilni sistem je že osvojil načelo, da morajo oblastveni organi upoštevati stopnjo organizacije podjetja, proizvodnost dela.
Pri nas so takorekoč končane priprave, da dejansko stopimo velik korak v naši organizaciji naprej.
Nov plačilni sistem nam daje v tem gmotno vzpodbudo in stvar organizacije dela v podjetju postaja s tem interes vsakega posameznika.
Važno je tovariši, da se tega zavedamo! Zmotno je mišljenje, da v tem pogledu lahko nekaj napravi le delovodja, tehnik
ild. To ni res! Mnogo je malih napak, ne-rednosti, zapravljanja, morda tudi kriminala; vse to so mali in veliki skriti kanali, po katerih odteka naš denar. Sedaj je nastopil čas, da delovni kolektiv, tesno povezan s samoupravnimi organi, uvede strogo kontrolo nad delom, da bomo tako onemogočili tiste, ki liočejb dobro živeli na naš račun. Skupne uspehe bomo skupno delili!
III. TARIFNI PRAVILNIK
Nov plačilni sistem uvaja v naše gospodarstvo tudi sodobno tehniko nagrajevanja.
1.	Z. uradnim navodilom je namreč predpisano znanstveno ocenjevanje delovnih mest.
S tem ukrepom je pri nas prekinjeno šablonsko, površno določanje tarifnih postavk; vsako delovno mesto se mora detajlno proučiti, oceniti se morajo zahteve delovnega mesta kot strokovnost, ki je na njem potrebna, pbgoji dela na delovnem mestu, odgovornost dela na delovnem meslu. Za pripomoček pri tem ocenjevanju sc bomo v nošeni kolektivu po-služili znane nemške metode ocenjevanja (uporabljajo io že 20 let), ki je v praksi pokazala odlične rezultate.
Na slikah 1, 2, 3 in 4 so prikazani trije značilni primeri ocenitve delovnega mesta. Iz slik so nazorno razvidne posamezne zahteve delovnega mesta. Z medsebojnimi primerjavami, z napravo tako imenovanih rang list za posamezne priučevanc zahteve delovnega mesta, dobimo presenetljivo uporabne vrednosti.
Prostor ne dopušča strokovne razlage načina ocenjevanja. Tarifne komisije na centralnih obratih, ki morajo to ocenitev izvršiti za vsa delovna mesta, bodo v postopku detajlno poučene.
Ker gre za »novotarijo« bo pač lu in lam sprejeta z nezaupanjem. Uspeh je odvisen tu predvsem od dobrega dela tarifnih komisij, na kar posebej opozarjam. Ocenjevanje delovnih mesi nam bo dalo, če bomo pri lem delu dovoli resni, zanimive, nove poglede na vrednotenje dela in poklicev.
Ker sc za gradbeništvo ne da določiti fiksnih delovnih mest, bomo za gradbišče določili povprečna delovna mesta. Način ocenjevanja bo isti.
2.	Ocenjevanje delovnih mest uslužbencev pa ni možno izvršili po isti metodi, ker so karakteristike in zahteve istih bistveno drugačne. Tudi tu se bomo poslužili
neke že dobro preverjene ameriške metode ocenjevanja, ki je dala v praksi do'-bre rezultate. Tudi za uslužbence se ocenjuje strokovnost, pogoji dela in odgovornost, pri čemer pa je analiza razčlcnbc drugačna.
3.	V celjskih ležali je postavljeno načelo, izvedba osebne ocenitve posameznikov, ki ga je treba povsem strogo ločiti, torej dva povsem ločena pojma. Za sodobno nagrajevanje je nujno izvršiti znanstveno ocenitev enega kot drugega.
V smislu načel postavljenih v celjskih tezah bomo izvršili pri nas ocenitev delavcev in uslužbencev v glavnem po načinu, ki je bil že opisan v našem »Glasilu«, le da ga bomo morali delno še izpopolniti. Medtem, ko moramo pri ocenjevanju delovnega mesta povsem nepristransko, brez. ozira na delavca na tem mestu, ocenjevati zahteve lega delovnega mesta, je pa tu problem popolnoma nasproten. Tu moramo proučili delavca samega, njegove sposobnosti, njegove vrline in ...
Sistem ocenjevanja ljudi mora biti javen. Vsakemu članu kolektiva moramo povedati s tem jasno in pravično, katere njegove vrline cenimo in kaj so njegovi nedostatki. Tak sistem je izredno vzgojnega pomena in neverjetno naglo deluje v smislu izboljšanja delovnih sposobnosti, discipline itd.
4.	Spoznali smo tako osnovne pojme iz sodobne tehnike nagrajevanja, ki jo sedaj uvajamo. Ne vemo pa še, čemu služijo te »birokratske« tabele, čemu bo to vsekakor precej obsežno delo.
Za določanje višine osnovnih tarifnih postavk ie merodajna ocenitev delovnega mesta. Višina tarifne postavke pa je osnova za izračun norme in akordne cene, pa tudi za naše kalkulacije. Osnovne tarifne postavke imenujemo tudi povprečne, kalkulativne tarifne postavke.
Z ocenitvijo sposobnosti posameznika Pei izkoristimo razpone. Vpliv tega osebnega ocenjevanja je, da lahko posameznik na določenem delovnem mestu dobi višjo ali nižjo tarifno postavko, v skrajnih mejah določenega razponu. To je izredne važnosti pri delu v skupinskem akordu in tudi pri delu v režiji.
5.	Za gradbeništvo se postavlja še važen problem nagrajevanja ljudi, katerih učinka ni mogoče merili.
Tn si pomagamo s posebnim že pri nas znanim načinom ocenjevanja intenzivnosti dela, ki ga sproti vrši delovodja. Tu je sporno še vprašanje vplivu te ocenitve.
Moj predlog ocenitve je:
1	2	3	4	3
nezadostna zadost. dobra" prav dobra odlična
0,9	0,96	1,04	1,10	1,15
Tak vpliv tega faktorja odgovarja za razmere v gradbeništvu, kjer smo prisiljeni dali na primer na adaptacijska, komplicirana dela naše najboljše ljudi. Ako bo nižji Faktor, bo prvovrstne delavec za taka dela nemogoče dobiti.
6.	Da si končno ustvarimo jasno sliko od česa bo odvisen zaslužek našega delavca vidimo, da bo nanj vplivala:
a)	ocenitev delovnega mesla;
b)	ocenitev njegovih sposobnosti;
c)	od učinka dela (če dela v akordu) uh od ocene intenzivnosti dela (v režiji);
c) od premij;
f) od gospodarskega uspeha (plače iz dobička).
Vse to kaže, da so faktorji številni in da terja izvedba tega sistema mnogo priprav, razlag in pojasnjevanja.
Eno pa je glavno. Višina zaslužkov bo odvisna od prizadevnosti posameznika in dobra organizacija dela sploh. Zato nihče ne more povedati vnaprej, kako visoki bodo naši zaslužki, vse lo je odvisno od nas samih.
7.	Vse izgleda, da bo s posebno uredbo kmalu definitivno rešeno tudi vprašanje terenskega dodatka. Zaenkrat se bomo držali v glavnem starih tarif.
Predlagali so tudi, da bi sc brigadam (skupinam),-ki bi se prestavljale iz gradbišča na gradbišče, tarife zvišale za 20 do 25%.
8.	Končno še nekaj o naših predlogih za premirunjc. Zavedati se moramo, predvsem, da je efikasen premijski sislcm le tisti, ki
a)	deluje z vsemi možnimi vzvodi k dvigu produktivnosti in znižanju polne lastne cene;
b)	ki naglo odkriva proizvodne uspehe in proizvodne napake;
c)	ki naglo omogoča sposobnim ljudem, da se polno uveljavijo, nasprotno pa nesposobne onemogoča.
Najti ustrezen sistem za razmere v gradbeništvu je izredno zamotana naloga, lasno ie, da si tu ne moremo pomagati z nekimi približnimi, Uravnilovskimi metodami, temveč da mora bili premiranjc strogo realno, strogo gospodarsko, bazirali mora na strogo ekonomskih načelih.'
Osnovni princip prcmimnju je, da zainteresira odgovorne uslužbence za čim uspešnejše, čim gospodarnejše delo na delovnem mestu, na katerem se nahaja. Pri analiziranju tega vprašanja pridemo, oko se le mulo poglobimo v delitev dela v podjetju do zaključkov, da imajo posamezne službe povsem nasprotne glavne naloge in te so:
a)	Priprava dela. Njen cilj mora biti, da predvidi najckonomičncjši način delo, da uvede enotna delovna merila, da skrbi za rednost norm, da točno predvidi tehnološke postopke, cene, razpored del in razpored sredstev. To so glavne naloge teh služb. Zato je logično, da morajo biti uslužbenci na tem sektorju premirani na osnovi ekonomičnosti in točnosti ter pri-premnega elaborata, realnosti norm (fiksirali je treba realno območje povprečnega doseganja norm, n. pr. 95—195% in realnosti plana).
b)	Izvajanje dela (operativni: glavne naloge teli služb so: Znižanje polne lastne cene, točnost pogodbenih terminov in kvaliteta dela. Premije za uslužbence teh služb morajo logično upoštevati ravno te faktorje.
Za razliko od drugih strok v gradbeništvu delovodja ne določa norme. Zato je prav, da ima vpliv na premijo delovodja tudi doseganje oziroma preseganje norm m lo neomejeno.
Za tehnični kader na gradbiščih, ki določa norme za izven proračunske delo pa bi bilo morda že umestno, v kakšnem okviru se sme gibati povprečno doseganje norm (90-125%). Okvir mora biti širši, ker gre lu za manjše enote.
V	istem smislu bi se lahko premirala tudi komercialna služba, le da bi sc tu upoštevala izvršitev plana nabav.
Vse v tem odstavku povedano velja načelno tudi za centralne obrale.
c)	Kontrola dela. S to sc bavi sektor za napredek in izboljšanje proizvodnje. Glavna naloga te službe je jasna in zato mora biti premiranje tega kadra odvisno od dviga kvalitete naših proizvodov. Za osnovo se lahko koristimo rezultate izvršenih preizkusov ter višine kolavducijskih stroškov.
d)	Knjigovodstvo in administracija. Tu je najtežje najti neka merila. Od teh mest želimo, da sla ažurni in točni in to dvoje nam edino lahko služi za osnovo premira-nja.
S tem smo navedli osnovne principe, na katerih mora sloneti dobro premiranje.
V	podjetju pa so še druge specialne službe, ki so za uspešno delo zelo važne
m jih moramo posebej stimulirati, tako na p’i iincr:
e)	Vodstvo strojno-invenfarnega parka
nuj bo premirano po odstotku koriščenja in odstotku mobilnosti (izpravnosli strojev), prav tako tudi vodstvo avtoparka.
f)	Celotno osebje strojno-mehanične delavnice, čigar dela ne moremo izmeriti, nuj bo premirano od % mobilnosti (iz-pravnosti) naših težkih strojev in vozil, saj vemo, da je to naš najbolj pereč problem.
S tem sem hotel na kratko osvetlili principe in cilje, ki jih zasleduje predloženi način premiranja, stvar kolektiva pa je, da da k istim svoje kritične pripombe.
IV. NALOGE TEHNIČNEGA KADRA
Tu ne mislim naštevati tehničnih nalog, ki so v zvezi z izvajanjem novega plačilnega sistema. Spregovoriti hočem o tem, kakšno stališče mora zavzeli ob teh problemih naš strokovnjak in lo mojster, delovodja, tehnik ali inženir.
Ko je poslalo jasno, da bomo morali naše nominalne tarifne postavke znižati, je zavladal med uslužbenci .preplah. Kako priti pred naše delavce s to, vsekakor bolečo novico? Nekaj sem o lem zapisal v drugem poglavju tega članka, lo pa še ni vse!
Življenjski standard naših delovnih ljudi je izredno nizek. Naloga tehničnega kadra je, da organizira proizvodnjo tako, da ta standard, kljub lem omejitvam v tarifnem pravilniku ne bo še nadalje padel.
Demagoško in za strokovnjaka nečastno je, kritizirati gospodarske razmere, standard itd. Te Iczkc razgovore o tarifnih pravilnikih moramo izpremeniti v prave proizvodne konference, kjer naj strokovnjaki razlože svoje načrte o katerih smo sc dogovorili. Razlože naj svojim delavcem možnosti v akordu, za si g u rajo ha j pravočasno dovoz, materiala, razlože naj pomen održavanja terminov, Slednjo cementa, kontrolo voznikov in tako dalje.
V teli težavnih gospodarskih razmerah ne smemo dopustiti, da bi delavci čutili na svojih žepih napake v organizaciji dela, katerih je bilo dosedaj loliko.
Komunisti in sindikalni aktivisti se bomo pa temeljito potrudili, da bomo delavcem pojasnili pravilne odnose v plačali, utemeljenost efektnega premiranja itd. Odgovor strokovnjakov pa mora biti korak naprej v organizaciji dela, in s tem zagotovilo najnujnejših življenjskih potreb našim delavcem.
S tem je nakazano nekaj problemov pred katerimi stoji naš kolektiv, v zvezi z novim načinom nagrajevanja. Ti odstavki
so napisom kot nujna razlaga in pomoč vsem tistim, ki bodo morali te probleme tolmačiti našim delavcem. Obenem so s tem pojasnjene v načelu neke nove metode, ki jih moramo uzakoniti s tarifnim pravilnikom. Mislim, da bo to koristilo pri razpravi o našem plačilnem zakoniku, ki se pričenja te dni.
Tarifni pravilnik bo to pot znatno obsežnejši in preeiznejši. To je nujno. Uredba
striktno zahteva, da se v njem predvidi precizno vse, kar je v zvezi z. zaslužki članov kolektiva. Izredno je zabranjeno deliti plačilni sklad drugače kot je to interno v podjetju uzakonjeno in odobreno. Zalo pozivam vse člane kolektiva, da dajo pravočasno svoje pripombe, ker jih bo le tako možno upoštevati.
Rupref Franc
Korak naprej 1
Lansko Ido decembra je trii sklep delavskega sveta, da moramo izvršiti v teku zime prešolanje celotnega kadra na gradbiščih in centralnih obratih, kar je izrednega pomena za naše nadaljnje delo m srno trdno prepričani, da nam bo le to dejansko omogočilo napraviti kvaliteten korak naprej v naši organizaciji dela.
Smatram, da je prav, če se s tem važnim delom upozna v obrisih celoten kolektiv. Seminarji, katere smo organizirali na Gomilskem, so draga stvar. Zato je nujno, da kolektiv podjetja zve, kaj smo tam delali, kakšni so bili uspehi in zaključki, upravičeno pa pričakuje v letošnji sezoni tudi konkretne rezultate kot plod tega našega truda. V mesecu januarju je bil tridnevni seminar za knjigovodsko, skladiščno in administrativno osebje gradbišč in CO. V 18 urah predavanj in 10 urah živahnih diskusij so se udeleženci detajlno upoznali z novim poslovanjem in z vsem ostalim, kar je za njihovo nadaljnje delo potrebno. Na seminarju smo posebno skrbno obdelali vprašanje odnosov do delavcev, njih premeščanja, zagotovitve njihovih prejemkov; odnos do materiala, ureditve dejanske skladiščne službe, točnost izvirnih podatkov za evidenco in knjigovodstvo ter način izdelave obračunov na gradbiščih.
Udeleženci so spoznali v nujnem obsegu celotno organizacijo podjetja, povezavo posameznih služb, kar je nujno za razumevanje dela na njihovih delovnih mestih. Raztolmačen jim ie bil nadalje tudi zakon o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Uslužbenci so bdi opozorjeni na dosedanje napake, netočnosti, neažurnosti ter so bili končno sprejeti sklepi, da moramo letos tc slabosti odpraviti.
Udeleženci so priznali, da je bi! seminar nujno potreben, ker je bil to najenostavnejši način, da dejansko poenotimo način našega poslovanja, ki je bilo dosc-
doi na vseh naših organizacijskih enotah različno. Seminar za tehnično osebje ie bajal teden dni. Dopoldne so bile redne učne ure, popoldne pa od 15.—4. ure predavanja s skioptičmmi slikami. Program ie obsegal vsa potrebna organizacijska vprašanja podjetja, v predavanjih pa so sc podale novosti v gradbeništvu in nove metode dela. Program je bil nekoliko preobširen in so bili udeleženci konec tedna že preutrujeni.
Anke la, katero smo iz vedli ob zakl jučku tečaja je pokazala dobro voljo vseh udeležencev, da t)o vsak na svojem delovnem mestu pričel uvajati nove organizacijske metode, kolikor bo to le mogoče. Ako bo naš tehnični kader držal dano besedo, bodo uspehi • kmalu vidni.
V teku obeh seminarjev smo detajlno proučili glavne ovire na poli k urejenemu delu in novi, boljši organizaciji dela. Zaradi aktualnosti navajam najvažnejše sklepe, ki smo si jih zadali v cilju, da odpravimo vse napake, ki smo jih dosedaj delali mi sami. S težavami pa, ki niso odvisne od nas, bo pa treba računati še vnaprej.
Iz številnih zaključkov obeh seminarjev so važni predvsem naslednji:
1.	Napovedali smo borbo prakticizmu, vsaki nepremišljenosti, naglici, na vsakem koraku in na vsakem delovnem mestu.
2.	Pred sezono je nujen še seminar z delovodji, kjer sc je doslej ugotovilo največ izvirnih napak. Na seminarju se naj posebej obdelajo vprašanja evidence in Slednja materiala ter sodobna organizacija dela.
3.	Prehod na novo poslovanje mora bili izveden nepreklicno do 1. aprila t. I in mora tehnično osebje gradbišč skupno s planskim oddelkom do tega roka izdelati osnove za plan za II. kvartal t. L, po načinu, kot ga predvideva poslovnik.
4.	V mesecu aprilu je treba izvršili čim večjo koncentracijo del.
3. Obrtniška cfela je treba nujpazljiveje proučiti ter jih zagotoviti s pogodbami, kar velja tako z_a centralne obrate, kot za tuje obrtnike.
6.	Prevzemanje novih del se naj vrši na podlagi urejene tehnične dokumentacije (minimalno delni glavni načrti).
Pod nobenim pogojem se ne sme pričeti delo na terenu, dokler ni izdelan p r e d p r i p r o v n i el abo rat.
7.	Dosledno se j c treba držati vseh predpisanih postopkov, predvidenih v po- • slovniku.
8.	Izpolnijo sc naj manjkajoča delovna mesta po gradbiščih tako, da bo obremenitev uslužbencev enakomerna.
0. Direkcija naj izda še manjkajoča dodatna navodila za komerc. in knjigovodsko poslovanje in obračunavanje.
10. Direkcija naj izdela cenike za akor-diranje dela.
.11. Izdelajo se naj daljinarji in navodila za enoten obračun voznikov.
12.	Vodilno osebje direkcije naj pogosteje vrši instruktaže in kontrolo po gradbiščih.
13.	Starejši tehnični kader naj nudi več pomoči mladim tehnikom.
14.	Uslužbenci morajo posvetiti več pozornosti vprašanju dela samoupravnih organov in množičnih organizacij na gradbiščih.
18.	Podjetje naj posveti še več pozornosti dviganju strokovne ravni kadra. Izpopolni se nuj knjižnica, predavanja in diskusije naj bodo v rednih razdobjih.
16.	Izboljšati kader na težkih strojih in ga bolje nagrajevati.
17.	Izvršiti pravično ocenitev delovnih mest uslužbencev.
18.	Rešili je treba pod vsako ceno vprašanje pravočasne dostave materiala na gradbišču.
19.	Vcepiti je treba vsem in vsakomur odnos do održavanja rokov, terminov in izvesti vse vzpodbudne in energične mere, da se to izvede.
20.	Uvesti je treba vzpodbuden način premiranja v odvisnosti od uspeha dela in odgovornosti.
21.	Izboljšati je treba življenjske pogoje delavcem na gradbiščih.
22.	Uvesti je treba akordno delo, kjer koli je to mogoče. Kontrolirati realnost norm, kvaliteto dela in pravilnost izmer.
23.	Uvesti je treba montažne opažne table ter Slediti z lesom.
24.	budno je treba kontrolirali šoferje, voznike, materialno službo in mezdno službo.
28. Boriti sc je treba proti izostankar-icm in nedisciplini sploh.
26.	Pravočasno je treba izvršiti obračun del, da s tem omogočimo podjetju koristnejšo porabo obratnih sredstev.
27.	Energično je treba izvesti mere zn pridobivanje kvalitetnega betona.
Sklepi kažejo, da so seminarji dojeli našo problematiko in da bodo, če bomo vsi delali na njih, dejansko pomenili prelomnico v delu našega podjetja.
.............III I lllllll 11:1 1111111111111111111
IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE 7.LOGOVNICE
Dne 8. marca je bilo na direkciji podjetja v Celju javno žrebanje reševalcev novoletrje nagradne zlogovnice.
Komisija je ugotovila, da so poslane rešitve pravilne ter da je žreb določil nagrade naslednjim članom kolektivu:
1.	nagrado, usnjeno aktovko prejme lov. Gošnjak Vidosluv;
2.	nagrado (knjižna) prejme tov. Resnik Ivanka;
3.	nagrado (knjižna) prejme tov. I.ogar Jože;
4.	nagrado (knjižna) prejme tov. Krašo-vic Ivan.
Izžrebanci naj dvignejo nagrade na direkciji podjetja v Celju.
OPRAVIČILO
Tu številka Glasila je izšla v zmanjšanem obsegu iz. razloga, ker tiskarna zaradi preobilice delu ne more dotiskuti celotne Vsebine. Objavljena sta samo najvažnejša članka, od katerih je predvsem prvi aktualen za diskusijo.
Čitateljem se s tem opravičujemo z. obljubo, du bo v prihodnji številki zajelo vse, kar je sedaj izostalo.
To opravičilo velja tudi za one, ki so prispevali članke za to številko Glasila.
Uredništvo