Oar Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE.
GLAS
■x
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (ixrfcart mMJ ta
List slovenskih idelavcev v Ameriki.
praznikov).
l liiL.UifilUMJii: Dht-iaett o—iZ-k*
Entered m Second CUss Matter September 21st, t tbc Fort Office m New Yffc. M. under Act of Congress of March 3rd. 1879.
> ZA S6.--NA LETO NAD 380 EDA*
No. 132. — Štev. 132.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 6, 1940 — ČETRTEK, 6. JUNIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIII.
A1ERISKA POMOČ ZAVEZNIKOM
Po mnenju gen. pravdnika je mogoče prodati zaveznikom
brez kršitve
Združene države so se odločile, da bodo takoj dale zaveznikom na razpolago svoje orožje in mu-nicijo iz svetovne vojne. Z ozirom na to je generalni pravdnik Robert H. Jackson v posebni izjavi rekel, da je mogoče to storili brez kršenja nevtral-nostne postave.
Ameriška armada ima v svojih skladiščili nad 2,000,000 Enfield in Springfield pušk, ki ostale še iz svetovne vojne z zadostno množino niunieije; okoli 5000 poljskih toj>ov, 7">
rožja naslonil na postavo iz leta 1919, ki določa, da more vojaško poveljstvo izročiti staro orožje izdelovalcem orožja v zameno za novo orožje. Po milimetrov kalibra z zadostno 'ameriški in mednarodni posta-
množino niunieije. Vse to orožje bo poslano v Francijo za angleško in francosko armado.
V* e to orožje za ameriško armado, ker se v vseh ozirili modernizira, ne bo več vpo rabi ji vo, toda angleški armadi, ki je v Flandriji izgubila toliko vojnega materjala, da nekaj mesecev sploh ne more priti v pošte v na bojnem polju v Franciji, bo saj za silo dobro došlo.
Orožje bo prodano izdelovalcem orožja
Generalni pravdnik Jack-son je svojo odloobo glede o-
vi pa morejo izdelovalci orožja prodajati orožje vojskujočim državam.
Tudi novo orožje bodo dobili zaveznik!!
Diplomatski krogi prafvijo, da je že vse urejeno giede pošiljanja starega orožja zaveznikom. Pošiljanje se bo takoj pričelo. Po odredbi generalnega pravdnika Jacksona pa bo mogoče poslati zaveznikom tuli mnogo aeroplanov, ki jih je do sedaj upotrebljala ameriška armada. Istotako bodo Združene države prodale zaveznikom več svojih rušilcev.
F. D. Roosevelt bo kandidiral
4
postave
Kratke dnevne vesti
Do te trditve sta se povzpela dva časnikarja, ki sta običejno dobro poučena o dogodkih v Wash-ingtonu. — Senator Byrnes — kandidat za podpredsednika.
2
bojn
Sinoči, 1 8 ur zatem, ko se je pričelo bitka ob Sommi in bo v slučaju nemške zmage Francija izločena iz vojne, poroča Pariz, da bojna črta drži. Čakati pa bo treba še mnogo dni in mogoče več tednov na izid te velikanske bitke. Bojna fronta dolga 120 milj
Nemei so pričeli svojo veliko ofenzivo včeraj ob 4 zjutraj na 120 milj dolgi froti od Abbevile ob Rokavskem prelivu, pa do Laona. V boj so poslali 1000 takoimenovanih "bliskovitih" aeroplanov, 2250 tankov, 15,000 motornih koles, 44 in-fanterijskih divizij in 5 oklopnih divizij. Na obeh straneh -ji stoji nasproti okoli 2,000,000 vojakov.
Nemci dospeli do prve obrambne črte
Francozi priiznavajo, da so Nemci dospeli do njihovih prvih obramb, toda te nemške pridobitve niso nobene važnosti.
"V Parizu v dveh tednih", pravi Berlin f
Berlin pa v teh prijetnih bojih vidi popolnoma drugo sliko. "Pariz !v dveh tednih" gre glas po glavnem mestu. Nemško vrhovno .poveljstvo naznanja, da so bile zavzete prve zavezniške obrambe.
Poročilo iz Berlina pravi, da divizije, ki >o včeraj pričele veliko ofenzivo proti Parizu, niso bile vdeležene v bojih v Belgiji, temveč, da so popolnoma nove.
Nova francoska taktika proti tankom
Fran<*o-sko vrhovno poveljstvo naznanja, da je pričelo popolnoma novo taktiko proti nemškim tankom. Francozi puste nemške tanke Rkozi vrzeli, nato pa jih napadejo iz zasede in < nega za drugim uničijo. In kot pravi poročilo iz Pariza, je ta način zelo uspošen.
Prememba francoskega mihistrstva
Francoski ministrski predsednik Paul Revnaud jo izpre-inenil svoj kabinet s tem, da je odstranil ivnanjega ministra Dala<iiera in je njegovo mesto prevzel sam. Kmalu zatem je razglasil, da se bo Francija s svojo zaveznico Anglijo borila tfe konca.
Znana ameriška časnikarja John O'Donnell in Doris Flee-son, ki sta s presenetljivo točnostjo uganila že marsikak važen političen razvoj, napovedujeta naslednje:
— Ko se bodo zbrali dne 15. julija delegati na demokratski narodni konvenciji v Chicagu, bosta soglasno noini-nirana za voditelja demokratskega tiketa: Franklin D. Roosevelt iz Hyde Parka, N. Y., in James Francis Byrnes iz Spartanburga, C. To bo nekakšen "blitzkrieg" New Deala, kajti nominirana bosta takoj po prvem glasovanju.
Visi načrti so izdelani do zči-dnje podrobnosti.
Predsednik Roosevelt je o-sebno izbral za svojega tovariša zvestega in zelo priljubljenega senatorja iz južne države, ki bo zavzel mesto sedanjega podpredsednika Jacka Garnerja iz Toxasa.
Rvrnes je bil nedavno Roo-seveltov gost na predsednikovi jahti in Bynio-u je bilo naročeno odgovoriti col. Lind-berghu na njegovo kritiziranje New Deala.
Roosevelt bo govoril iz Bele hiše delegatom po telefonu. Radio bo ponesel njegov govor po vsej deželi. Roosevelt bo povedal, da sprejema nominacijo za predsedniškega kan didata.
Na demokratski narodni konvenciji bo 10D4 delegatov. 715 delegatom, tore dosti več kot večini, je bilo naročeno glasovati za Roosevelta.
Roosevelt (bo rekel med drugim, da tretji termin sicer ni v soglasju z ameriško tradicijo, imenovanje pa navzlic temu sprejema predvsem zaradi težavnega svetovnega političnega položaja.
Byrnes je bil zelo previdno določen za podpredsedniškega kandidata. Država South Carolina predstavlja "globoki Jug", ki že dolgo ni bil zastopan na narodnem tiketu nobene politične stranke. Texas je bolj jugozapadna kot pa izrazita južna država.
Byrnes bo v senatu istotako uspešen kot je bil Garner — s to razliko, da bo Byrnes vedno na strani New Deala, do-čim Garner ni bil.
VLADA POSREDUJE V SPORU
V uradu delavskega departmenta se je vršilo posvetovanje, pri katerem so bili navzoči zastopniki organiziranih avtnih delavcev in General Motors korporacije.
Vladi je mnogo na tem, da prepreči pretečo .stavko pri General ^Motors Corporation. Največjo industrijalno podjetje v deželi, je predložilo delavcem osnutek nove pogodbe, toda 135,000 delavcev ni zadovoljnih z novimi predlogi.
V ponedeljek se je "vršil v uradu delavskega departmenta v Washingtonu važen sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki unije avtnih delavcev in zastopniki General Motors. Vlogo razsodnika je igra R. J. Kteeman, ravnatelj posredo valne službe.
Po dve uri trajajočem posvetovanju je rekel Mr. Steelman, da bo po njegovem mnenju spor uravnan v obojestransko zadovoljstvo.
Danes (v sredo) se bo vršila nadaljna konferenca v Detroi-tu, pri kateri bo isotako navzoč posredovalec delavskega urada.
Kakor poroeano, očita CIO General Motors, <3a dela o-
gromne dobičke, delavcem pa noče zvišati plač, četudi se bo tekom sedanje krize vse podražilo, posebno pa življen-ske potrebščine.
CIO pravi: — Ce bi povišala General Motors Corporation delavcem plače, bi se to delavcem v tem kritičnem času silno poznalo, dočim bi bila korporacija le za malenkost prikrajšana pri svojih dobičkih.
Vladi bi bilo zelo neljubo, če bi izbruhnil štrajk v sedanjem Času, ko skuša spraviti v tek svoj narodno-obrambni program.
Dosti kar in drajverjev
V državi New York imajo med vsakimi desetimi osebami tri osebe šofersko dovoljenje. Licenčni urad poroča, da si je nabavilo šoferske ličen ce 4,000,410 oset>.
Diesovi agenti ob meji
Ob mehiški meji je precej a-gentov Diesovega preiskovalnega odlbora, ki skušajo dobiti podatke o "'i>eti koloni". Martin Dies, ki načeluje od1>oru, pra/vi, da bi najraje preiskal razmere po vseh 21 ameriških republikah, kajti če ni'.-o na-cijski agenti v eni ameriški republiki, so pa v drugi. Njegova dolžnost je preprečiti notranje ruvanje proti ameriškim napravam.
Republikanski kongresni k Fisli iz New Yorka zahteva, naj ameriška vlada natančneje označi določbe 'Monroe doktrine. Toda Fish je v glavnem nasprotnik komunistov, katere dosti bolj sovraži kakor pa nacije.
Se ne izplača . . .
Izza leta 19*7 je bil 601etni James Gibbney že triinšeset-desetkrat aretiran in sicer vselej le zaradi pijanosti oziroma nespodobnega obnašanja.
Ko ga je v ponedeljek policijski sodnik Sweeney poslal zaradi istega pregreška za deset dni v ječo, je rekel Cribb-ney: — Zdi se mi, da se pijan-čevanje ne izplača.
V ječi je preživel 3342 dni, torej ne dosti manj kot deset let. Ko ga izpuste, svečano obljubi, da ne bo nikdar več po-kUsil pijače, kmalu se pa spet začne »stara pesem.
Angleška vlada kontrolira farme
Vbodoče bodo vse angleške farme pod najstrožjo vladno kontrolo, da se nemška pre-n ja o izstradan ju angleškega prebivalstva ne bo obnesla.
Poljedelski minister Hudson je odredil konškripcijo vseh farmskih delavcfev. Industri-tnja o izstradan ju angleškega delavca, bo strogo kaznovan. Tisti farmski delavci, ki so že dalj časa zaposleni v industriji, naj st? čimprej vrnejo na farme. Ce izgube delo v industriji, ne smejo več iskati sečnega dela, ampak naj gredo n* farme.
Farmerjem je obljubila vlada vse mogoče ugodnosti.
Hitlerja je hvalil
V Londonu so zaprli 41Iet-nega Henrvja Jonesa, ki je vzkliknil na nekem javnem prostoru:
— Zadeve, ki jih ne moremo zaupati našim »politikom, povsem lahko zaupamo Hitler-
,iu!
Sodnik ga je obsodil na tri I mesece ječe.
NEMŠKI VOJAKI SE VE2BAJO
Nemški infanteri-ti se morajo vežbati med drugim tudi za spuščanje iz aeroplanov s padali za sovražnikovo črto.
Iz Jugoslavije
(Neposredno po vesteh agencije "Avale".)
Sovjetska delegacija odšla iz Beograda z najlepšimi vtisi
Beograd, 1. junija. — Sovjetska delegacija, ki je obiskala ustanovo KaragrjorgjeviiVv na Oplenou, je nocoj zapustila Beograd ter odpotovala v Sofijo. Člani delegacije so prav zadovoljni s svojim bivanjem v .Jugoslaviji, odkoder so, kakor pravijo i>ami, odnesli s s;iilx> najlei»še spomine in neizbrisne vtise. Posebno jim je bilo ljubo in všeč to, da so se mogli tu-k.ij lepo in izlalika razumeti z vsakomer in da so videli, kako
velika je podobnost med ruskim in srbohrvaškim jezikom.
# # *
Jugoslovanski listi o bivanju sovjet. delegacije
Beograd, 1. junija. — Jugoslovanski listi opisujejo prihod in bivanje sovjetske delegacije v Beogradu ter prinašajo Ih»-isedila zdravie pa poedino>ti iz govorov, ki sta ju sinoči imela. jugoslovanski minister za trgovino in industrijo dr. Ivan \n<lres in sovjetski poslanik iz Sofije pa načelnik sovjetske delegacije g. Lavrentij«v. Minister za trgovino in industrijo • Ir. Ivan An« I res je zaključil svojo zdravico na sinočni svečani večerji, prirejeni sovjetski delegaciji v čast, s temile besedami: * * C '«'1 naš kmečki narod želi čim preje videti narejeno obnovno prijateljskih -vozi z ruskim kmečkim in delavskim narodom." — Sovjetski poslanik Lavrentij je izrazil svojo o-ebno zadovljstvo nad tem, da se mu je ponudila prilika obiskati Jugoslavijo, in li koncu je dvignil svojo čašo na zdravje vseh navzoči)i s posebno željo za uravnanje normalnih prijateljskih medsebojnih vezi in za procvit ljudstva naših dežel.
• * •
Premembe v jugoslovanski vladi ne bo
Beograd, 2. junija. — Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je danes službeno izjavil časnikarjem, da ne pride sedaj re-k on.-1 r akcija vlade vpoštev. Dragiša Ovetkovič je še dodal, da ni med njim in podpredsednikom kraljeve vlade drjem. Vlad-kom Mačkom še nikoli in v nobenem vprašanju prišlo do nobenega nesporazumi jen ja.
ITALIJA MINIRALA SVOJE VODOVJE
Četudi je Nemči ja pričela svojo veliko ofenzivo proti Parizu, se Italija ni zganila; ostala je nerazumljiva in molčeča kot sfinga. Naznanila pa je, da je plovba v razdalji 12 milj od italjanske obali ''nevarna", kar pomeni, da so bile ob obrežju položene mine.
"G L £ S NABOB — New Yoric
MBS
Thursday, June 6, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

NARODA"
(VOICE OF THE PEOPLE)
Pabllahed by Slavonic Publishing Company, (▲ Corporation).
Preddeat; J. Lupaha. Sec. — Place of business of the and addresses of above officers: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y.
47th Year
*f31aa Naroda" la Issued every day except Sundays and bottdsya. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement oo Agreement.
■it--
4a celo leto velja list sa Ameriko In Kanado |8.—; ca pol leta $3.—; sa četrt leta $1.60. — Za New York za celo lete $7.— ; za pol leta $3.80. Za Inozemstvo sa celo leto 97.—; ca pol leta $3.50.
"GLAB NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEJdSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLV4 NARODA," 21« WEST ISth STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1M2
I '	1

POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST« tema <U imate vodno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
\
VPLIV NEMČIJE NA BALKAN
Najsi bi bili zavezniški diplomati navdani z modrostjo kralja 8alamona, bi danes ne mogli na Balkanu kaj prida o-praviti.
Nemške zmage v Flandriji govore bolj glasno kot pa zavezniško zlato in pa zavezniška želja, odločati stališče pred Nemčijo trepetajočih! balkanskih držav.
Leta 1915 so nemške zmage spravile Bolgarsko v nemški tabor. S tem so bila uničena več mesecev trajajoča prizadevanja, da pridobe Bolgarsko zase.
Danes stoji nemško vojaštvo ob Rokavskem prelivu, in Nemcem je mogoče videti angleško skalnato obrežje. To je eden iczmed mnogih uspehov, ki so utrdili nemško veljavo in nemški i vpliv v	državah med Karpati in Egejskim mor-
jem.
Velika .pridobitev za Nemčijo je odstop romunskega vnanjega ministra Gafenca, kar je istotako pripisati nemškim uspehom na Zaipadu. Dasi je osebno sinipatiziral z zavezniki, je vodil Romunsko po srednji poti, da se ni zamerila ne temu ne onemu. V obeh nasprotnikih je vzbujala upanje, vdati se pa ni hotela nobenemu.
Zdaj seveda ni v Bukarešti več prostora za zaveznikom naklonjenega državnika. Gafenca je nadomestil prijatelj Nemčije, kar «eveda «e ne pomeni, da se bo Romunska vmešala v vojno aLi da bi n® ustavljala .nemškemu napadu.
filično je tudi z drugimi balkanskimi narodi.
Jugoslavija isi je f>red nekaj tedni drznila aretirati precejšnje število Nenaoav, ki «so na jugoslovanskih tleth uglajali Hitlerju pot, zdaj pa vse kaže, da bo sedanji kabinet odstopil in da bodo »prevzeli jugoslovanske vladne vajeti možje, ki bi, če bi si tipali, pra'v radi javno privoščili Hitlerju kakšno dobro besedo. v
Ogromni nemški uspehi zadnjih dni bodo prav gotovo napotili Madžarsko, da bo zamenjala ministrskega predsed nika Telekija s kakšnim manj odločnim človekom.
O Bolgarski poročajo, da je v tajni zvezi z Nemčijo, Italijo in Rusijo. Grška, dasi je zvezana s Turčijo, se tako dolgo ne bo odločila, dokler ne bo direktno napadena.
Vse to je težak davek, ki ga morajo zavezniki plačati za pomanjkanje letal in mehaniziranega orožja. Dokler bodo ••'abo oboroženi, se jim bo treba bati napada od zadaj. Edino-it ijihove zmage utegnejo utrditi njihovo diplomatsko stališče na Balkanu.
VSAKA STVAR JE DOBRA ZA BARIKADO
"T . « I
Peter
V bližini bojne fronte so v neki vasi zgradili barikade, za katere so porabili stare avtomobile in vse, kar je moglo ovirati sovražnika pri njegovem prodiranju.
Iz Jugoslavije
Svojega soseda je miril, pri >"<) tem idealu," je rekel dr. tem pa izgubil življenje. ''Maček, "imam jay. boljšo pred-
/,r i j i i. \i l t t ;stavo. A »iik, kai je ta doy.dev-'Ugleden kmet Malo Hoava- ,	.? . J . .
. . .	. na haimioniia m sodelovanje
v i>olrni Zdefcini pri (rlinif	; .	, .
1	'manjšin v Avistro-Ogrski.. vse
manjšine v tej državi so bile ^rtve krivie. Ivonec avstro-o0ivke monarhije ji- bila za nje prava <* »voboditrv. Mi Hrvati smo na printer bili pod Av-tro Ogrsko razdeljeni na troje in zaradi te samovoljne razdelitve so nam vsilili tri raizllične vladavine. Sele ]>o vojni so se ti trije deli zedinili d:« so ustvorili edino hrvatsko celoto.	let ,pozneje so v o-
kvini kraljevine Juiroislavi je dobile naše zahteve priznanja. Lani se je sklenil sporazum, ki jwmieni velik do-gtkh'k napoti do končnega sporazuma med Srbi in Hrvati. Končno plačilo za naš trud bo prišlo tisti dan. ko se bo na podlagi enakosti gi<*dalo ne samo na Hrvatsko in na (Srbijo, amp:'k tudi na Hrvate in na Srbe. Iz vsega srca se vi^clinno, ker so na<še težnje doživele iskren odmev pri knezu namestniku. Tuje propagande isi prizadevajo, da zaustavijo uresničenje n*M~ili idealov. Mi in naši ro-jaki Snbi ne bomo nasedli tem i nt ribani."
S V I C A
Nemške armade niso zajele le ogromnega števila angleških in francoskih, j>ač so pa zaiplenile tudi »veliko število tankov, strojni*?, velikanske množice niunioije in drugega vojnega materijala. Zavezniki pa ne potrebujejo toliko vojakov koitpa vojnih .strojev, kajti zdaj jim je začela pretiti nevarnost tudi od drugih strani.
Precej vztrajno se širijo govorice, da bosta španski fašistični general Franco in Mussolini napadla Francijo z južne strani, sliši se pa tudi, da namerava Hitler Švico napasti ter podati močno armado skozi Švico v Francijo.
Nedavno je bil sestreljen ogromen nemški bombnik, ki se je pojavil nad švicarskim ozemljem. Švicarski generalni štab smatra to za bližajoči se nemški naipad. Precej Švicarjev je nemške narodnosti, in Hitler bi jih rad vključil v njihovo "f>ravo domovino"—^Nemči jo.
Švicarski generalni štab je že določil nekatera švicarska mesta, ki jih 'bo treba na poevlje takoj izprazniti. Švicarje so izučili dogodki v Belgiji. Zavezniško vojaštvo namreč ni moglo uspešno streljati na Nemce, ker je bilo med nemškimi linijami wepolno belgijskih beguncev.
Francija je (ponovno iponudila, kajti če bi jo sprejela, bi imel Hitler temboljši izgovor za napad.
To opravičilo ipa ne drži. Pred tremi meseci so ponudili zavezniki Holandski in Belgiji defenzivno zvezo, ponudba pa ni bila fiprejeta. Danes sta Holandska in Belgija v Hitlerjevih krempljih. Ista usoda preti tudi Švici.
ti<
je prišel k svojemu bratu Stje-panu; pridružil se jim je še sosed Janko Pirša. Nekaj časa so pili, pa so se kmalu sprli. Tedaj se je Pirša- spomnil, da je nekdo ukradel njegovi materi vrečo krompirja in *e začel kričati: Vi ste vsi tatovi in lunlpje! Nastal je pretep in »S t je pan Horvat i č. je pograbil Pirša, ki je ravno potegnil nož iz žepa. Ta hip je med njiju skočil Mato Horvatič, da bi jih ločil. Piilša pa ga je z nožem zabodel vinišice ditme roke in mu prerenal žilo. Mato je l>e-žal proti domu. Ker mu je pa odteklo veliko krvi. ><■ je zarni-dil na tla in kmalu umrl. Ubijalca so zaprli.
DR. MAČEK OSTRO ZAVRAČA HABSBURŠKO PROPAGANDO.
■Pariški tednik "Tribune des Nations" prinaša na vidnem nnestu ma prvi strani sliko dr. Vladka Mačeka in itervju, ki sta pfa dala dr. Maček in dr. Rmjevič poročevalcu lista.
V tem intervjuju je dr. Maček izjavil, da. je pri-taš ideje politične solidarnosti držav podonavske Evrope. Sporazum med podim a vsk i mi državami ni isamo korinten. am(pak je nujno potreben. Neposreden sporazum se lahko doseže med agramimJi državami srednje in jugovzhodne K v rope, med Romunijo, Jugoslavijo. Madžarsko in Bolgarijo. Ti narodi so po večini kmetski. Njihovo goMpodan-tvo je v
v mi*Onem položaju ui.
V torek sem opK-al družine,, praviti, fantje ki me z radio-aparati ali pa z glasbeno razvitimi ot roci spravljajo v mučnem položaj, d očim sem včeraj omenil družine, ki jih je kruta usoda navdal a z revniatizom ali jim je bila pa sreča mila, da so o«pe-raeijo irsi>ešno prestali.
So pa tudi družine brez ra-dio-apartov, brez nadebudne
gredo gledat baseball, kar je pa pri hiši de-k Irskega, v starosti od osemnajstih do petindvajsetih let, pa gov-podinja na pusti v mojo bližino, ampak zapodi v cerkev ali v muvies.
Ko počivam v naslonjaču ter mi cigareta dogoreva in nameravani nekoliko začuliniti, te mi takale teta po prstih pribli-
muzikalične mladine, brez rev-iža, primakne stol in sede po-matizma in brez operacij..	mene.
— Pri takih se pa dobro po- Bog ve, da spoštujem starost čutiš, kaj ne Zgaga! — bo re-jin da starosti nisem še niko-kel ta ali oni, jaz pa pravim: m ur očital, nadvse mi pa je zo-Vraga! Baš pri takih zaidem perna hlinjena mladost in hi-
navska nedolžnost.
Takele tete so bodisi »suhe, velike in koščene, ali pa maj-
SIMFONIČNI KONCERT.
'Letošnji' poletje bo newyOr-ški simfonični orket-ter prirejal brezplačne simfonične koncerte na prostem. Ti koncerti, ki sc bodo vedno pričeli ob £..'»(> zvečer, bodo:
i7. junija v Central Park Afall v <(>-l>«>to 8. junija -v Pro-jspeot Park Mjumc Grove,
Zavarovanje za delavce
VASI SOCIALNO VARNOSTNI DAVKI IN DAVČNE POBOTNICE.
I Pod določbami Socialno-var-nostnega zakona o starostnem in posmrtninskem zavarovanju. delodajalci in delavci, na katere se ta sistem nanaša, i Uupaj plačujejo stroške zavarovanja. Vsak izmed njih plačuje davek federalni vladi, ki znaša 1 o« 1st, delavčeve plače. Ta odstotek bo veljal do leta VM:S.
iVlada i/ti rja delavčrv davek potoni njegovega delodajalca, to je. vaš delodajalec ga odbija od v.!Š<> plače in ga pre-daje vladnvnniu da vk ar ju skupaj z enakim zneskom iz lastnega že]»a. To jKMiienja, na prinwr, da ako zasluižite $35 na teden, vaš deloilajalec si pridržuje 2."> centov. Ako zaslužite $15 na teden, si p ridr-žuje 15 centov. On vam daje pobotnice za kar je odtegnil kot davek, in izroča denar vladi. On ni dolžen dajati pobotnice vsak teden, ali zakon niiii veleva, da mora to storiti vsaj enkrat na leto in vsak čas, ko zapu-tite službo. .
Te davke mora plačevati vsak delavcic in vsak delodajalec, ki jib pokriva starostni in pu-snvrtninskj zavarovalni sistem. To [»omenja takore-koč vse delavce, ki so zaposleni v poslu ali industriji, vštevši mala podjetja. Plačevati ga morajo d'elaw-ke in nekatere druge organi«;icije, ki imajo uradnike ali nameščence s plačo. Ne nanaša se pa na
v najbolj mučen položaj.
Pri takih družinah goje ponavadi kakšno priletno teto, novembersko devico, ki je stra-lhne in okrogle, šno sramežljiva — oh, kako jej Suhe in koščene skušajo z sramežljiva! — in neznansko [raznimi umetnimi pripomočki deviška—oh, kako je deviška i (nadomestiti tisto, za kar jih <V je nimajo, -i jo pa iapo- je narava osleparila, majhne in
sodijo za tak slučaj.
Gospodinja se loti pomivanja ali kakšnega dela na vrtu, gospodar ima v kleti kaj o-
glavnem kmetijstvo in živino-	, .	,..„...
vr .t	.	Brooklvn; v nedeljo 9. junija
reja. Nal^e dr/a ve so bogatel T, ' .	. tA n
v. i v Forest Park Miusic Shell v
— je rekel dr. Maček, a nasi narodi so Birom/aišni. Jaz že zdavnaj zastopam misel čim resnejše gospodarske skupnosti agrarnih držav podunavske kotline. .
Nato se je dr. Maček dotaknil predlogov iz raznih strani za Obnovo bivše Avstro-Ognske. Dejal .je, da skušajo na raanili straneb danes risati Avstro-Ogrsko kot idealno državo, v» kateri morejo narodne manjšine živeti v popolni harmoniji.
Queens.
(Xa vsefli teb koncertih bo nlogočv slišali -v Alileriki r«»je-no operno pevko Marijo L. Wagner v arijah iz raznih svetovno znanih oper.
okrogle si pa z modrci, pasovi in prevezami brezuspešno prizadevajo omiliti bujnost, ali kot se že pač imenujejo tiste preobilne reči.
Kot sem rekel, sede mi na-jsproti, nakar t-e dejanje tako-poljedelsko ali hišno delo, niti le razvija:
ne železnice, javne služlbe ali j — Vroče je, vroče, pra vi,— na nekatere prosvetne, verske se pretegne, prime s konci jir-
stov že itak kratko ki ki jo in si začne delati sapo ž njo.
Nato mi pripoveduje o svoji mladosti.
—	Oh, vi ne veste, kako i-rč-kan otrok sem bila! Takega o-troka niso pomnili v našem kraju. Toda mama so merkali name. Nikamor nisem smela iti. Ko sem odrasla so hodile moje tovarišče plesa t in na za-ba:vo, jaz sem morala biti pa vedno doma. — Poštena bodi, — so mi rekli mama in jaz sem jih ubogala, kar so rekli.
Ko tako dodobra pohvali in not-1, se
primakne k meni, povesi oči in .pravi komaj slišno: — Ce verjamete ali ne, da do danes še ne vem, kaj je ljubezen.
—	Hm, nič posebnega, nič posebnega, — ji zatrdim, govoreč iz skušnje, — tprav nič.
in druge nekoristono.-ne organizacije. .
Davki se morajo plačevati ne le na mezde ali plače za pol-nočasno delo, marveč tudi za začasno delo in deljnočasno delo.
"Mezde" pomenjajo gotovino, pa pomenjajo tudi hrano, stanovanje in druge načine plačevanja poleg gotovine. Na prinver. v s lučaju natakarja in njegovega gospodarja, vsak plačuje davek na plačo v gotovini, pa zraven na vrednost hrane, ki se mju daje, in '*vred-
nest" p.mienja primerno vred- poudari svojo pošte nost za časa plačila. "Mezde" primakne k meni, p« vključujejo tudi provizije in pristojbine. Na "mezd"" čoz $8.000 na leto >e davek iztirja le za $3.000.
Tudi ako bi imeli več delodajalcev in eden izmed njih,
kupa j bi vam niste zamudili, — jo tolažim.
— Meni se pa zdi, da mora biti nekaj lepega, nekaj nebeško lepega. Človeka kar nekako privzdigne v nebeške višave. Oh, ako lepo mora biti, sprehajati se ob čarobnih poletnih večerih ob strani duše, ki razume tvojo dušo in pozna pomen tvojega hrepenenja.. Mene začne oblivati smrtna
oziroma vsi plačali več kot $.'».(KX) na leto, le $3.000 na leto ibi Šteli v prid zavarovalnine. Ker bi pa vsak izmed vaših delodajalcev bil že vplačal davke za vas, vam federalna vlada, na vašo zahtevo povrne vaš davek na oni del vašega skupnega za.slu*žka za dotično leto Čez $3.000. Da se ta denar dobi nazaj, zaprosite federalno davkarijo v roku dveh let po plačilu davka.
DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
2ELEZ0 IZ PESKA S POMOČJO MAGNETA.
•Na za pad ni italijanski dba'rbodo v najkrajšem čac-ju začeli na ta način pridobivati že-
so te dni ob navzočnosti Mus-solinija <deiali zanimive poskuse, kako ibi se pridobivalo železo iz obalnega posipa s po-močjo mAgnetne naprave. Kakor petučajo rinafeki liati, so poskusi zelo dofbro Uspeli in
lezo na vseh italijanskih obalah tako v Evropi, kakor tudi v Afriki, kjer koli se bo ;pač pokazalo, da vsebuje pesek že-le®o,	,
SLOVENKA
stara -9 let, neaporečene preteklosti, bi se poročila z Ameriškim Slovencem -srednjih let, ki bi bil Ameriški državljan in bi ji pomogel, da bi prišla v Ameriko. Bila bi mu zvesta žena in dobra gospodinja. Je vešča tudi nemščine. — Prijazne iponudbe poslati na: Klokočar Marija, Tlica 168|II, Zagreb, Hm*atska, Jugoslavia
Tburs.
STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
rj Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. IS St., New York
100	DIN.--	— $ 2.30
200	DIN.--	— $ 4.40
300	DIN.--	— $ 6.50
400	DIN.--	- $ 8.50 V DINARJIH
500	DIN.--	— $10.25
1000	DIN.--	— $20.—
2000	DIN.--	— $39.—
		100 LIR — — — $ 5.90
		200 LIR — — — $11.50
V	LIRAH	300 UR — — — $17.—
		500 LIR — — — $28.—
		1000 LIR — — — $55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
POTNIŠKI ODDELIK : t:
zona.
Gospodinja je šla, gospodar je šel, sama sva. Zdaj, zdaj jo bom imel v naročju! — pomi slim in se streseni.
—	Veste, moški niso nič prida ! Prav so imeli Vaša ranj-ka mati, ker so vas 'vztrajno 'svarili pred možko nadlogo! Samega sebe prav nič ne izvzamem. Star sem že in vem, kaj govorim.
—	Stari pa že niste, — me preseka in me tako zaljubljeno pogleda, da se mi začne obračati jed v želodcu. — Za ljubezen ni človek nikdar prestar. Že vsaj zdi se mi tako, kajti, kot seru že rekla, jaz re< ne vem, kaj je ljubezen. Pa si mislim vČasi, kako neizmerno lepo bi bilo imeti svoje gnezdeče .. . Ah! . . : Ob! . . . Še nikdar me ni noben moški poljubil, in prav dobro vem, da bi se samega sramu v zemljo udrla, če bi doživela kaj takega Zga ga . . .
Putifarka je že čisto l»oleg mene, vroče mi prihaja, za božjo voljo, kaj bo?
Iz zadrege in mučnega položaja me ponavadi reši gospodar, ki je, vrni:vsi se iz kleti, slišal njene zadnje besede.
—	Franca! — ji pravi hudobno: — Kaj pa tisti finan-car, ki ai ga imela pred tridesetimi leti v §tarem kraju,., t
"Q P £ 9. . A B Q. D A" - New York'
Thursday, June 6, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
_______ In MebMrtJ ne prioUajfr
wmm. Daplaft mm fetrtk«vo ttevilko naj bod« v
v ■red® sJutnU.___
i z - slovenskih .naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naše čiiatelje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo.
VABI L O na "' ; ' " 1 '
Pojedino in Veselico
katero priredi
DRUŠTVO SV. PAVLA, št. 1 18, K. S. K. J,
V SLOVENSKEM DOMU na 18 SETTLE V ST.,
, Little Falls. N. Y. V SOBOTO, DNE 8. JUNIJA, 1940
(Zadetek ob 8. uri zvečer.)
Uljudno se vabi vse Slovence in Slovenke od tukaj in iz v»-eh bližnjih naselbin, da nas po možnosti obiščite. — Pojedino »priredimo v korist društvene blagajne. Zatorej na veselo svidenje omenjeni zvečer.
Frank Gartner, tajnik. :: Za postrežl>o skrbi odbor. ::
NOVOSTI IZ CLEVELAND, OHIO
Dne 28. maja je preminul gova .-oproga Jennie je umrla
PRAZNOVANJE SREBRNEGA JUBILEJA V NEW YORKU
<N:iša m»wvonška na-ei-bina posebno zadnje čane. zares lepo napreduje v vseli ozirili. Tako sem iuwl priliko prisostvovati s svojo družino pretepeni četrtek 30. maja srebrni poroki znanega rojaka Mr. l^ouis Peliča Sr., in njegove gospe soproge, Helen Pelič. Sretoma porok« se je vršila v n;ši domači cerkvi sv. Cirila na (V mi i cesti v New Yorku in aicer s sv. ulaŠo ol> 10. uri do|M>ldn<\
Poročrn* obrede je opravil naš domin/*i župnik Rev. Pivvs J. Pt*tric. Poročna slavje ali svatba *?e je nato vršila v prostorih našega znanega rojaka Mr. Frank Ameža na 6(>-91 Forest Aw., Rrooklvn, X. Y. iSratbr je udeležilo veliko prijateljev in znancev jubilantovi n*ed katerimi je (bilo .polnošte-vilno zastopano tudi članstvo nloveni"kepra pevskega društva
"Slovan", katera** j«' Mr. Pelič že dolgoletni vlan. "Slovan" je jubilantom zapel na čast nekoliko jKtsmi.
{Zabavali smo se prav i>o domače pozno v noč, ter ko smo
se razšli, smo ob slovesu želeli jubilantoma, da bi še dočakali zlato, odnosno diaanantno poroko.
Mr. in Mrs. Lou in Pelič, Bog vaju živi mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu.
Na teliV meiitu wi štejem, v dolžnost se prav lepo zahvaliti za tiiko ialvorno postrcžfl»o Mr. in Mrs. Frank Aroežu.
Boljše postrežbe jsploh ni mogoče nuditi, kot smo jo bili deležni udeleženci tega slavja. Želini, da bi naši rojaki in rojakinje vsestransko podpirali to našo slovensko gostilno Mr. in Mus. Frank Ameža, .ker uverjen ^em, da bo vsakdo. ki se je bo poslu žil. deležen najboljše postrežbe.
Z rojaškinii pozdravom.
A. Svet. poročevalec.
slovenski pionir Frank Butala. Star je bil 68 let in je bil rojen v Gradacu na Dolenjskem.
leta 193G.
•— Po 5 meteečni bolezni je umrla 26. maja Mir. Agnes Na-
Ko je 'bil star 16 let. se je p ri- j tlačen, roj. Cič, ®tara je bila. šelel v Ameriko. Kmalu po 61 let, dam,a iz Dilee pri Po-
v
prJhodu .^e je pridružil k onim Slovencem, ki so š/i v "Rajsko dolino", da bi si tam ustanovili svojo kolonijo. Mr. Butala je potem, ko ni bilo s to kolonijo nič, obiskoval višjo šolo. l>*ta 1900 se je vrnil v Cleveland, ter organiziral tukaj prvo slovensko godbo in Dotern še več po državi Ohio, da jih je intel celo devet pod svojim, v oils t vonj. Poročil se je z Ano Kaste lic, ki mu je rodi a tri otroke:, Mae, omože-no Brandt, Ralpha, ki je odvetnik in Franka.. V Evropi zapušča enega brata.
stojni, odkoder je prišla sem znano j pred 33 leti. Poleg žalujočega soproga Franka -zapušča dva sinova Franka in Edvarda ter brata Jakc'ba in dve sestri v starem kra ju.
I— Po doki;i in mučni bolezni je umrl rojak Josepih S'ogar, v starosti 59 let. Doma je bil iz ZuženVberka, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Zapušča žalujočo soprogo Jožef o. tri sinove in dve hčeri. V tari domovini zapušča očeta in enega brata ter več sorodnikov.
SREDIŠČ* ZA BI4ITENSKR FONOGRAKSKE PLOŠČE. — rišite xa cenik. J. MARSICH. INC. «3 W. 42 Street	New York
40 - LETNO preiskušnjo
Dne 28. maja je zadela srčna kap Franka Penca. Bil je star 47 let. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. Penca je izdihnil kmalu zatean. Za-piA'a soprogo Karolino, roj. Koprivnek in štiri otroke: Franka, .Joseph i ne, Frances in Johna. Rojen je bil v vasi Mala Vodenica, fara Kostanjevica. kjer zapušča še starše, dva brata, .štiri si stre in veliko sorodnikov. Tukaj je bival 27 let. .
■— Dne 21. maja je v University bolnišnici umrl rojak Joseph l/iurich, star 70 let. Donta j<1 bil iz Ajdovca pri Žu-žoinlberku. odkoder je prise' v Ameriko pred 49 leti. Zapušča tri sinove in tri hčere. Nje-
VABILO
n a
PLESNO VESELICO
v SOBOTO, 8. JUNIJA
na Wilcox, Pa. Polke, valčke in druge plesne točke bo igral Melvin Rossman in njegov orkester Pričetek ob 8 zvečer.
I— Dne 2. junija je umrl rojak Matthew Zdravje v starosti 68 let. Pokojni je bil doma iz vasi Mali vrli pri Mirni peči, odkoder je piSSel v Ameriko pred 37 leti. Zapušča žalujočo soprogo Uršulo dva sinova in hčer.
— 31. maja je umrla Johanna Urankar, roj. Suhadolnik, h t ara 64 !et. Preminila je v sanatoriju v Kuclidn. kjer se je nahajala zadnja dva meseca. Rojena je bila v Kamniku in prišla je v Ameriko leta 1895. Zapušča žalujočega soproga Franka in štiri otroke: Mr* Johanno Mali v, soprogo dr. Mallva. dr. Avgusta, dr. Williama in Carla. ter brata Franka in Lavrenca Suhadolnik.
NAŠI ROJAKI IZVOLJENI t V .ŠOLSKE ODBORE V MINNESOTI.
V	Duluth, Minn, se zadnji teden po tamkajšnjih šolskih okraji'h -vršile volitve kandidatov v so'iske odbore, pri katerih je bilo tudi nekaj na!ših rojakov izvoljenih.
iTako je v Aurori za 13 šolski okraj ibil izvoljen Peter O-ražem.
V	Buhlu je ibil ponovno izvoljen v šolski odbor 35. šolskega okraja Anthony diern'e.
CNa Evelethu je bil izvoljen Mr. A. J. Ce rja me za 39 šolski okraj.
Letni Pic-Nic
MLADINSKEGA IN ODRASLEGA . TAMBURAŠKEGA ORKESTRA iz BROOKLYNA, N. Y.
v NEDELJO, DNE 9. JUNIJA, 1940 ob 2. popol.
V CHARLIE'S GARDEN PARKU 60-18 Metropolitan Avenue cor. Elliott Avenue RIDGE WOOD, N. Y.
Vstopnina 25 centov. PLES	DOBITKI	OKREPCILA
Za 'veliko udeležbo se priporoča —	< frDBOR
"ZAHVALA "SLOVANA"
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam ~»udi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo JSKJ v vaši nase! binit vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pilite na glavni
urad, Ely, Minnesota.

Tem potom se v imenu slov. pevskega društva "Slovan" prav lepo zaihvaljujem vsem udeležencem društvenega piknika, vršečega >«' pretočeno nedeljo 2. junija v znanem Charles Garden Parku. Istotako (U pa hvala Mrs. Hi Idi Cenir za spremil jevan jo pri lietju "Slovana" kakor tudi pri petju kupleta "Čevljar in krojač-."
'Ta naiš piknik je posetil tudi naš znani in odlični rojak Mr. August Kol l ander, iz dalj-hega mesta Cleveland, O., v 5»prerustvu simpatičnega rojaka Mr. William Žuga, iz Warren. O. V njih družbi je na piknik dospel tudi naš priznani operni pevee Mr. Anton Su-ftelj* ki je sedaj nastanjen v Brook I \-7iu, N. Y. Prav iskrena lm°la za po set.
fPrav po domače smo se vsi ^kupaj lepo pozabavali, kakor •fudi skupno smo popevali z našim Tonetom Šubelj na čelu. Razšli smo se pozno v noč, v trdni nad i, da «e ob sli-eni priliki zopet- skupaj snidemo. '
'Se enkrat klieemil vsem ude-
lival
Iežencem: prav iskrena za tako številni pofcet.
Vse bodoče "Slovanove" prireditev 'bodo pravočasno poročane v tem nam priljubljenem listu "Glas Naroda" ter sem uverjen, da boste dragi rojaki in rojakinje, tudi v bodoče o-tali istotako naklonjeni "Slovanu" kot dosed a j, za kar vam izrekam prav iskreno za-' hvalo že vnaprej.
S pevskim in soferatskim, pozdravom za slov. pev. društvo "Slovan"
Anthony Svet. tajnik.
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
IV Uhicagu, 111., je pred kratkim v ibolnLšni-ci za rakom na žf|lodcu unjri Peter Koželj, star 4.") let in rojen v Milju od Šenčurja pri Kranju. V Ameriki je bil 27 let. Zapušča ženo, pet otrok, brata in sestro, v stari doiiBovini pa očeta in več bratov in sester.
PESMARICA •'Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slo-Tenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Da ne pozabite...
DRAGI PRIJATELJI:
f itatelji v Greater New Yorku boste Aele v petek, 7. junija, či-tali I« vrste. In rarno (ta dan je jako pommeben za nas, ker ta veeer priredimo PR* I KONCERT Slovenskem Domu na 253 Ioing Avenue v Brooklyn. N. 1. Člani Mladinskega pevskega zbora smo pripravili ta obiskovalce naše prireditve nekaj posebnega. Že vet tednov se v ribamo in vemo, da bomo Vas z našim petjem in plesom zelo razveselili in zadovoljili. Na programu so slovenske in amerikanske pesmi v BoloHfMvih duet ih, kvartetih in tudi zborih. Sodeloval-bo z nami tudi new-yor*ki mladinski zbor in Mladinski tamburaški zbor iz Brooklyna. — Koncert se prične ob 8. (zvečer. . Vstopnina je samo 25 centov . . . V Slovenski Dom lahko pridete Iz New l'orka ali pa 4z Brooklyna po Canarsie Line <144h St. Subway) do Myrtle Avenue postaje in potem grade po Irving Avenue dva bloka do vogala Blfceker Sk — Pričakovali Vas bomo in Vam zagotovimo, da boste imeli prav razveseljiv večer v naši družbi. —	Brooklyn*! Mladinski Pevski Zbor.

Xa severni strani mo4a Chi-ca-a, II!. je umrl John Ber-irant, star ")9 let in rojen v ,Cerkljalh j>ri Kranju. Zapušča družino.
t
V	Coal City, Pa., je pred dnevi umrla Anna Oven, stara 78 let in rojena v Križu pri Čatežu na Dolenjskem.
t
Pred kratkim je v Steelton, Pa., umrla Mrs. Mary Košir, v starosti 60 let in doma iz Gradaca v Beli Krajini. V A-meriki je bila 42 let in zapušča moža, štiri sinove in štiri hčere ter -več vnukov in din-£fih sorodnikov.
t
Dne 21. /maja je umrla v Milwaukee, Wis., Mnsi. Frances Koepisel, roj. FafŠifn, stara 4(3 let in doma iz Ljnlbna v Sa-I vinjaki dolini na Štajerskem.
t
V	Broutfhton. 'Pa., je pred dnevi umrl Matija Petrovič v starosti 63 let in isieer je podlegel raku na obraizu. Pokojni .fe -bil doma z Vnhnike in je bival v Ameriki 40 let. Bi,l je samski. .
t
. /V Detroit, Mich., je dne 29. maja umrl Anton Pavelrč, star 61 let
in doana iz Trnovca na Dolenjskem. Bolehal je tri leta «za -sušico. V Ameriki je 'bil 46 let in tu zapušča ženo. tri sinove in iše^t ličera.
t
T Willard, Wis., je po dol.-i bolezni ulnrl dne 22. m-aja Fr. Pernic, star 86 let in doma z Broda ob Kolipi. V Ameriko je prišel pred 53 leti in sicer najprej v No. Dakoto na farme, potent je šel v Minnesoto, kjer je pioniril minogo let. Zapušča dve vnukinji, sedem pra-vnukov in tri prapravnuke ter dva polbrata.
STROJ IZlPOiDRIVA DELAVCA.
Priloženo vam pošiljam ..6 naročnino za "Glas Naroda" ker list "Glas Naroda" je 5« vedno najboljši iiot med vsemi našimi dnevniki.
Kar se tiče dela po tukajšnjih okolicah, je precej različno. Nekateri imajo delo precej stalno, druiid zopet ne. .!<• pa tudi Še dosti dobrih in zdravih moči brez dela. Per<»b-jio slabo je da i za premolar je; veliko dobrih modnih jjreinoirarjev je brez dela. Ko so pred časom' nakladali )>re-moir 7. lopatami, je bilo zajxi-slenih več premolar j<-v in kompanija je dobila nc po-vi"šje premog'. A dane tiste nadome^tujejo vse ogromni p r en notarski stroji, katerih jo po vseh pre n logovih rovr!: dovolj, izkušeni premogarji ])a so .'iiorajo na solncu peči.
IPozdrav vsem čit*\te'jeni "Glatea Naroda."
Jolin DonisVar,
Prosto. Pa.
DVA BRATA UTONILA.
(Poročati vaui imam žalostno novico.
'Na praznik 30. maja se je šlo vozit z'motornim čolnom na reko Monongahela pet -mladih fantov. Coin pa se je prevrnil in vseli pet je ipadlo v reko. Tri je Ko se rešili, dva brata Frank in John Knouse fKnavs) pa sta utonila. Frank 'je bil rojen leta 1910, John pa 1. 1915.
Ob veliki udeležbi ^ta bila oba pokopana 2. junija na pokopališču v E. Grove, W. Va.
John Juix;a Jero, W. Va.
JCBILKT.
Xa Ely, Minn., sta zakonca Mr. in Mrs. Frank Erzar slavila v krogu družine dne 26. maja 31-letnico svojoga zakona. Poročena; ota 'bila na P]ly. Minn, dno 24. maja 1909 po Rev. J. F. Buli u.
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v, naše domove, odprimo ji srce . .
{F inž gar )
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH r
Zbirka pripovedk iz našega največjega ^ premogovnega okrožja — Trbovelj. Knji- if ga obsega 120 strani, je trdo vezana ter t , vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena — $2.—
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c
D. Ravljen:
ZGODBE BREZ GROZE
Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO.
216 WEST 18th STREET	NEW YORK CXTT
.	VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU
ZABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JA VNOSTI.
nGLXS N A B O D A" — New YorE
Thursday, June 6, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

(gozdar Anton
Soman: Spi-al L. O. — Za "0!as Naroda" priredil X. X.
19'
"'Končati morava, kar sva načela." je vztrajal. Prijel jo je za roko. "Danes sem ubral pravo pot, a katere ne stopim več."	*
**Ne bilo bi {»amotno, Tone." Hotela nm je izviti roko, ♦oda on jo je trdno držal. ' "M*') si nekoliko zaljubljen —" 4'Xokoliko? Motiš se dekle! Niti sama se več ne spominjaš, kdaj sem te rad imel. Veš, takrat, ko ko te s pogorišča princ d i v našo hišo. Ne vem, če si bila stara dve leti — jaz <seiii jih infctf pet. — Veš, takrat sem te rad imel."
'.Marija je zopet odkimalla. .	i
14'To si le domišljaš, ker ti dober človek. Vse motriš z lepim in prijaznim pogledom. Svet se ti zdi okrogel, kot pravi moj brat Fronc. V zakonski stan ni kar tako, posebno ne e tako, kakršna sem jaz. V zakonu se večkrat pojavijo nesoglasja in pri taki politiki bi ti mogoče ušla kakšna beseda z jezika . . . Beseda, ki bi je ne mogla prenei-ti. In takoj bi bilo vse tisto, kar bi smatrala za srečo, pomandramo v blato, iz blata bi pa nib če več ne mogel dvigniti."
; Vstala je in odločno rekla: "Ne, Tone!"
"'Tak čakaj nekoliko!" je vzkliknil in jo ujol za krilo. *'Da bi kakšen očitek slišala! Ti! Od mene? Ali misliš, da jaz «"rsta kakor lilija! l>a bi me v oltar postavljali druginl za vzgled .* Kar je mladega, »se mora izno-reti. Ce se ne iznovi, pomeni, da je ledena kri v žilah- Nihče ni svetnik. l>a tudi jaz nisem. Izza eaoa, ko je Adam vgriznil v sladko jaiboko, je že vsak moški vgiiznil vam j. Moral je vgrizniti, pa če je hott*l ali ne. Moral, pravim. Veš. kri je čudno hlajiče, ki Ima tujega gospodarja." (Nekaj sekund je molčal, čakajoč odgovora. **No, dekle, al; mi še zdaj ne verjameš!" Dvignil je obraz. Bil je bled v nnotsečini, ki ise je raizlila preko vzliodnib j ^.j'^Y k'r* gora. Kakor srebrna, bleščeča se plošča, je visel mesec v ' . / aj| praznini ter odražal od obeh dolge temne sence preko skalovja. Brez l>e»-c<Le mu je Marija iztrgala krilo in hotela v liišo. Preplašen je planil kvišku ter ji zastavil z roko pot. "Glej, taka. kakršna taka mi ugajaš. Tukaj je moja roka. Ni nežna, pač pa trda in žuljava, toda nanjo se lahko zanese«. Nit, udan v njo!"
"Wš,*' je rekla počasi, poudarjajoč vsako Ixisedo. "V srečo ne verujem več. Predo4>er si, da bi te izrabljala i,n da bi moral skitbeti zame. Ne govoriva več o tem."
Pritiiskajoč desnico na čelo, je nlimo odssla v kočo. "Zdaj imam pa lepega zlodja," je zomrmral Tone. "Le-po sem jo zagodel." Zaškripal je z zobmi. "Salament ..."
Vzel je puško in palico ter hote1! oditi. Takrat se je -<pom-nil jisa. ki je bil še vedno v koči. Zažvižgal je, in Belin je kakor puščica planil skozi vrata. Opaž i vš i ntasec. je začol lajati nanj.	•
'"No, lidlinček, zdaj bova pa motovilila proti domu."
i Njegovi okovani čevlji so udarili ob skalnato istezo. "Ali boš brez ]>ozidrava otlšel?" se je pojavila Marija na pragu. "Ali si hud!"
Obrnil .se je Ln raglo stopil k nji.
"Dekle," jo je vprašal resno. <\Aj!i ti je kaj na tem* da ti ostanem dober!"
Seveda," je rekla obotavlja je. "kot prijatelj kot tovariš.' '"Potent mi moraš nekaj dovoliti."
"Razen tistega — vnc, kar hočeš." Pri temi mu je ponudila roko.	\
I "Daj tvojega fantka k nam! To po pravi, k moji materi in k meni!"
Dolgo, dolgo je premišljala, slednjič pa rekla: •"Pa naj bo, v božjem imenu!"	•
Tone se je zasmejal kakor omlotcn.
"Ali ms! Daj mi roko! S tem je potrjeno in -zapečateno! Jutri za rana bom šel k kmetici in prinesel fantka k nam. In v tvojenl imenu ga bom lei>o pozdravil. . . No, kako bi bile to! Kaj če bi kar meni izročila poljub za otroka?"
' Objel jo je.
Prestrašena se nfu je iztrgala in planila v kočo. "Ne,ne, vinjenemu se ne sme točiti več pijačo."
- Kakor teman steber je stal Fronc v mesečini. In potihem se je smoliUjal.
"Dobro si naipravil Tone, toda premalo si izpustil." "Nič zato. Jutri je še en dan! In kjer bo otrok, bo morala biti tudi mati. To je naravni zakon, — pravi padar Mrlak."	I	;
•Gozdar Tone je vo^elo zavil in zdrvel po steszi proti dolini. Pes .je lajal za njinn, da je odmevalo od gora. Fronc je stal v mesečini in ganjaril jired&e: "Zdi se mi, da sem zdaj našel svojo isrečo in zadovoljstvo. Zo zdavnaj mi ni bilo tako prijetno in vetselo v duši. In g*la-va mi je čista, kot mi že dolgo ni bila."
IKtopil je na obronek in se zaizrl v dolino. Dol^a pot je biia do Slapu, toda Tonetu se je zdela tista noč čudovito kratka. Okna Ježeve krčme iso bila razsvetljena, toda Tone je nameril korak naravno-t proti domu.
V sol »o je padal tenak žarek mesečine. Tone je obesil ]niško na steno, postavil jonsko palico v kot, se stegnil in na pravil i»su ležišče. Nato je potrkali na vrata tkalnice*
. "Mati, kaj že snite?"
"Ne, fant," se je oglasil v tenli glaF stare ženice. K'K«ko r.«j bi spnla, če vem. da boš prišel domov? Sanno nekoliko sem legla, ker sem bila zelo utrujena."
' "Mati, vi preveč delate."	'
■ Sedel je na rob postelje, čije bele rjuhe so se blesketale v temi. Poii-kal je njeno roko in nadaljeval:
rSeveda, seveda, kdor LŠlče (kdo, ga lahko vedno najde. Toda toliko bi se se\ e*la vendar ne bilo treba prizadej ati. Stari ste, mati, in i>ot'obujete počitka."
141 Aih, saj bi umrla če bi ne delata od jutra do večera " 4'Tisto že, toda jutri bomo dobili še tretjega v hišo." IStarka je vzravnala in sedla. "'Koga pa?"
. "Marijinega otročička." , ' 11'Za božjo voljo! Tone!" i
.! (Nadaljevanje prihodnjič.)
OD TAM PRIHAJA RIBJE OLJE.
■Med vsemi norveškimi pristanišči je najbolj zanimiva najsevernejša »luka, to je Nai-vik. To pristanišče loži za Lo-toškim otočjenu in je glavno mesto v kraju, ki je isil.no bogato na železni rudi. V bližini Narvika ,ležita znameniti postojanki železne rude, Malberg in Galivare. Med Narvikom in Galivareom je speljana železniška proga, ki je najsevernejša na is.vetu. /
Karvik pa ni samo nakladali šče za izvoz železne rude amtpak tudi važno riibiško sre-dišče. Lotoiški otoki in njih bližina namreč slove kot naj-l>oljše lovišče na trske. Norvežani nalovijo tod okoli v normalnih ča»sih do 600,000 ton trsk. oK je lov končan, se začno ribiči posvečati čiščenju in ohranjevanju rib. Pri-»ivanje ribjega olja spada med najlx>lj donosne po*do norveških ribičev. Glave trsk se tudi porabijo in sicor za gnojilo.
fBergon je druga največja norveška ribiška luka v Jovu na kite. Toda tukaj okrog lovijo tudi olanike. Zemlja v o-kolici Bergona je zelo rodo-sam na sebi pa je prijeten, ker morje nikoli ne zamrzne. Zaradi blagodati toplega Zalivskega toka imenujejo Norvežani nabrežje ob Bergenu "Ažurno obalo." Prebivalstvo se polog ribolova preživlja z obdelovanjem zem-ije, ki daje izvrstno povrtnino in sadje. Iz Borgena drži proti CM'u (železnica, ki se vije večinoma skozi jelkove gozdove.
iStavangor je v prvi vn=ti iz-vozno pristanišče za les. Ima dolbre železniške zveze z zaledjem in sicer s Sandsune-
fon*, Bnu.sandofm, Egersun-dom in Hekkefjordom, kraji, ki is lovijo takisto kot izvozna pristaniisča Norveške za ribe in (les. „	i
GLAVNO MESTO LAŽNIVCEV.
V	n-sišem raci ona 1 iz i ranem svetu, kjer sreča človek na vsakem koraku znake reorganizacije čfloveške družbe, ni čuda, da imajo svoje prestolnice, ne samo narodi in države, temveč celo obrti. In da bo svet dosleden. nas ne sme presenetiti. če najdemo na zemljevidu tudi glavno mesto lažni vce»v. To mesto je seveda v Ameriki., kjer vam vsak človek 7)ove, ko pridete v Burlington, v državi Wisconsin, v mesto s 5000 prebivalci.
V	Burlingtonu slovi med klubi najbolj Klub lažnivcev. Njegov p reci ednik je Otis Hu-lett, znana postava s pipo in pa.ico. Ta m.ož ima največji arhiv laži na svetil. Njegov klub šteje .TflOO članov in vsak dan so prijavljajo novi. Klubov znak je predsedniška lira s steklenimi lisamti in vsako leto na Sil vest rovo menja ta znak svojega lastnika. Na Sil-vestrovo se namreč zbero člani klulba, da si izvolijo >vojega predsednika. Zadnja dva meseca v letu navadno pa tudi prva dva, sta v znamienju novih prijav. Lani pa ni bilo nobenega dne, da bi se ne p ri javil vsaj en nov č,'an. Vse kaže, da je ta klub prav za prav zavod, ki ima člane v 33 državah po vsem, svetu in ki mora zaprtsi'ovati več tolmačev tujih jezikov. Dopisi prihajajo namreč iz vseli delov sveta in v vseh mogočih jezikih.
Največji lažnivec in tore i naiucrlednejši član društva je Gilbert Poettscher iz Milwau-
•iiiiiniai, .ti>in«IE|| ........... asfiier:t:t| .(um....................»hiiih,........................
'^llllllll* ^'Millllll' ^lltillllll ^»IIUIIll* ............................................................
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimala:
urnimi!
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr— 728 strani.
Cena $5.
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani.
broširana $1.25. . . vezana $1.50
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
kee, Wis. On ima v klubu številko 1. Ijani je prekosil vse druge člane z zgodbo, ki je res vredna, da jo povemo.
iNekoč je delal Poettscher na ribiški ladji b'izu New Orleans. Nekoga dne je imela njegova ladja pos-obno srečo in popoldne se je vrnila v pristanišče polna rib. Ribiči pa navzlic tomiu niso bili zadovoljni in ladja se je vrnila na morje. Zopet so ujeli mnogo rib, toda na povratku so pošle pogonske snovi in ladja se je na morju ustavila. Poetscher fi je znal pomagati. Izmed rib je dal izbrati in jih pometati v posebno posodo morskim ilo-som podobne ribice, ki se imenujejo pasjeglave mačke. Po-tenni je pa jemal (po vrSti večje ribe in dražil z njimi pasjeglav-ko, da so je le lajati. V angleščini je pa en izraz za lajanje in skorjo. Tako je lahko posadka meta3a skorjo v peč. Kmalu se je nabralo dovolj pare, da je ladja lahko priplula v pristanišče.
[Resni kandidat za mesto prvaka v klubu .lažnivcev L. R. Wit-on, je preživel svojo mia-dost v gorah. Nekoga dno so je s svojim vodnikom izgubil in ker ni mogel dovolj glasno klicati (angleško holler) je iz-rezal iz drevesa grčo (tudi holler) in jo (pustil klicati zase na pomoč.
iTudi ženske nočejo zaostajati <za moškimi v .lažnivosti. Gospa Westova iz Texasa je pripovedovala v klubu, da so imeli doma lej>e prašiče. Ena stran je bila debela, namenjena tistim;, ki imajo radi slanino, po drusri strani pa so bili prašiči suhi za tiste, ki brnijo radi ipusto meso. Pred kurni-ke so obešali doma povečevalno steklo in kure so ncvle tako debela jajca, da so jih prodajali na kile in ne po komadih.
si'lei v zgodovinskih krojih in kazali svojo čudovito spret-t. IjjudMvo je tako zvedelo, kako je bilo nekoč, kaj se je v gasilstvu izpremenilo in kako je ostalo nekaj navzlic vsem; novotarijam nespremenjeno, namreč človeški pogum in jeklena volja iboriti se proti elementom! sovra-žnib bogov.
(Letos so videli Japonci veliko gasflbko svečanost zadnjič. Mitično tokijsko gasilstvo, ta čudna ustanova, ki je preživela tri (stoletja, ostane zdaj v deželi svetih tradicij in v spominu njenih prebivalcev samo še model spomin.
|^iiinii'"''tiiiiin" ................................
Z LESENIMI VEDRI PROTI POŽAROM.
Stari običaji in obredi >so se
olmanili .na Japonskem zcflo dol.uro. M^e naprave, izviraj-rajoče iz historičnih japonskih časov, so zavite v čudno mistiko. Že 300 let je tega, kar se. je začelo razvijati mesto Yedo, dosedanji Tokio. Vedno več lesenih "hišic je (poganjalo iz tal in
nevarnost; velikih požarov je narasla. Ulice so bile ozke, a Japonci so navdušeni za sprevode z lam,piončki, tako da so bile lesene hišice vedno v nevarnosti, da jih uniči požar. Zadostovala bo samo ena iskra, da bi pogorelo vre mesto.
Xi torej čuda, da so jeli v mestu ustanavljati gasilska društva. Krepki in mladi n lož je ne glede na svoj dni žalim i in socialni položaj so sto pal i v gasilske vrste. Vsako društvo je imelo svoj prapor. V enem pogledu pa so si bila vsa enaka: njihovo orožje proti požai-u so bila lesena vedra in enostavne bamllmsove lestve. In s temi primitivnimi sredstvi so japonski gasilci ukrotili vsak požar. Z neprestanimi vežbanjem so (pasta*!i pravi akrobati. Kakor cirkuški aiitfati, prezirajoči smrt, so iplezal po guigajočih se lestvah. Bili so tako spretni, da jih težka, leteena in povrhu še z vodo napolnjena vedra niso prav nič ovirala. Poedina gasilska društva so tekmovala med seboj v spretnosti, vztrajnosti in hladnokrvnosti. Kmalu se je ra-zvila iz njegovih vaj nekakšna sjportna tekma in večkrat je prišlo mied po-edinrim gasilskimi četami ceil o do sovraštva in obračunavanja.
'Končno je posegla vmes država, ker je bi>lo jasno, da se po nepotrebnem trosijo siile. Ustanovljena so bila poklicna gasilska dru&fcva, ne da bi bila prostovoljska, rajzpu^čena. Prostovoljni gasilci so nadaljevali svoje vaje in praznovali stare praznike z vsemi prvotnimi o/bredi. Vfcako ileto eo ipriredili vefliko javno svečanost, na kateri so nastopafli ga-
RIBE PLEZAJO PO DREVESIH, RASTLINE P0-KAŠLJUJEJO.
Vsakomur je znano, da ptiči letajo, riibe plavajo in da se kače plazijo. Da pa je to lahko tudi drugače, vidimo na raznih primerili v naravi, od katerih jih bomo nekaj našteli.
Ptič kivi-kivi, ki živi na Novi Zelandiji, nima skoraj nič perutnic. Zaradi tega <>o mu pri roil opise i dali ime "Apte-rv" kar bi se reklo po naše "brez kril." Je nekoliko večji od nalšega petelina. Ker nima kri1, ne more leteti i><> zraku, zato pa zna silno hitro teči po tleli.
'V azijskih vodah živi riba po imenu "Anabus Krcndcus" ki ima zelo čudne navade. Kadar se zaradi vročine posuši voda, v kateri je dozdaj živela, zleze na breg in potuje po deželi, dokler ne n;lleti na dm-£0 vodo. V glavi ima lrbirint-ne celice, v katerih no*i s seboj precej vode, ki vam jo njene škrge pred osušit vi jo. Riba more živeti teden dni brez vode.
(Ribo, ki pleza po drevesih poznajo na otokih malajskega arhipola. Ta riba, ki so ii dali i.n»e "Periopliihabiuis S-liIoK-heri" pleza na drevesa in !ovi na njih žuželke. Pri plezanju si pomaga z dvema zadnjima plavutima, ki jih u]>oral>lja kakor noge in si ž njuno pomočjo izredno hitro pomaga kvišku.
»V kraljestvu Bore najdemo rastlino, o kateri si znanost še ni na jasneni ali bi jih smatrala za živali ali za rastline. V tej skupini je posebno zanimiva tako imenovana " pokaš].i-u-joča roža" ki raste v tropskih deželah. (V pade na litste te rastline prah potent so rastline s svojimi dihalnimi organi odpihnejo v zrak. Potem je slišati zvoke, ki t-o podobne za-moil k 1 emu pokašl java n ju.
PREJ HRAM LJUBEZNI, — ZDAJ VOJNI ARHIV.
(Lopa markiza de Pompadour bi se v grobu obrnila, če bi vedela, kako je sedaj v tisti sobani, kjer je nekoč doživljala svoje ljubezenske ure. Namesto omar z zrcali in mehkih drva no v, namesto elegantnih
IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesli potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
""" COI.OMD MAP« Of AIL tHi WOtlO OAi.i m. - nenmi - iuoi - ccwnm inhk
Velikost 9 K x 14 U inčev
48 velikih strani; 32 barvaulh zvmljevldnv tujih držav in D zemlje v Ulov Z<lr. držav in zastav vodilnih držav ;
43 svetovnih ellk pui«>!iinuia o-
značenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže eell svet in tudi:
RAZDKLITKV PoIJSKK AIKI)
nkmCijo in itrsuo ITALIJANSKO OSVOJ1TKV ALBANIJE
m i k i .j rčiTi: v ri: nos l< ► v a-
SK K K NKMriJI NOVA FINSKO ItrSKA M KJA
Cena 25 centov
PnSIjite svtito v znamkah |kj 3 oz. po 'J centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMIJKVIO, KI SAM SKBE rOPRAVI-IA
KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujo čili se drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
steklenic z dišavamii, tc»aletnim priborom rokokojske dame, ><> postale omare z akti inventar to.ira budoaija. Njihovi dobro zaklenjeni predali hranijo najbolj tajna poročila francoskega vojnega ministrstva. '
(Skrivna vrata, ki iso vodila iz spalnice nekdanje kraljevske nratmse v ta budotir. so zaprta. Kadin* so danes francoski generali sestanejo na najtajnejse posvete, sledijo s tem le >tari tradiciji, kajti tudi XapoTeon je prihajal nekoč sem. da jo Bvoji materi Leticiji pripovedoval o vseli svojih načrtih in skrbeli. Več noiro sto let. je trajajo, da so ta kabinet stpet odkrili. Vanj vodi poseben vhod. ki se odpre le »a pritisk na poseben gumb. Ljn bežen in diplomacija sta na Francoskem vedno vedeli za umetnost, kako naj po taneta tajni.