MM1 MRI \r Mariboru <>. npi-ila IHOO. Te6aJ 1 Porotne sodbe. i. Vesol glas, kakor že dolgo ne. je sel nedavnu po časnikih , ko je bila v državnem zakoniku brati potrjena postara o porotnih sodbah za tiskovne zločine in pregreške. „Vse Ijuatvo se bo odsihmal vsled nove postavo udeleževalo pravosodja; spoštovanje pred postavo, — tako se jo veselo obetalo --zaupanje do vestnega izvrševanja postav Se je s porotnicami vidno pomnožilo ; to pa moro le imeti dobri nasledek, da so splošno pravočutje pomnoži; po-rotuicc so ona izmed bistvenih pravic svobodnega državljana; se le država, ki ima dobro porotne sodbe, moro se imenovati pravna država." Takih in enakih stavkov in sestavkov so je zlasti po ustavoljubnih časnikih bralo brez konca in kraja, in res bi moral biti slab državljan, slab rojak in človek, kdor bi z veseljem dneva ne pozdravljaj, kije v istini prinesel ljudstvom tolika poroštva prihodnje svobodo. A vendar , že prodno smo postavo na tanko spoznali, nismo mogli umoti prevelikega veselja avstrijskih tako imenovanih U s t a v o 1 j n b n o ž o v; ko pa smo jo natanko probrali, spoznali smo, da so se motili tudi oni Slovenci, ki so nam radostno roke stiskali rekoč: „No, zdaj bodete pa že lahko svobodno, odkritosrčno in brez strahu pisali, saj imamo porotne sodbe.* Da imajo t. j. ustavoljubneži jako raztegljivo vest, da jim ni mar šo tako sveto načelo, ampak da ga z melistofeličuim veseljem zataje in pod klop vržejo, kader gre za našo pravice, ali za one, ktero hi mi radi imeli, to je žalibog dovolj znana prikazen vsakdanjega življenja. Da so pa ti ljudje tudi takrat, kader gre za njih pravice, slabi stražniki svojih principov, brezvestni čuvaji izrečenih jim svobodnih zakladov, morali smo se prepričati šo le pri priliki razglašanja porotne postave. Naši bralci se menda se spominjajo veselega hrupa, kterega so bili decemborski ustavoljubneži povzdignili zarad onega paragrafa državnih osnovnih postav, ki pravi, da so pred postavo vsi enakopnavni, da postava no pozna razločka. Naši bralci so menda še spominjajo navdušenja , b ktorim se jo klicalo, da naj se odpravi čl. XIV. konkordata, kteri je za škofe določeval posebne izjemno sodnije — pri v i-1 i g ir a n f oru m. Od tega časa so ni bila luna šo trikrat pomladila, ko zagleda postava o porotnih sodbah za tiskovno grehe beli dan in ustanovi proti častljivemu principu : pred postavo smo vsi enaki! priviligiran forum za vrednike, pisateljo in tiskarje: in glej v ustavoljubnem taboru se vse \cse!i, da so je popustil ravno poprej naglašani princip. Kdor tako ravna z svobodnimi principi kakor z umazanim perilom, zna se mu lepega dne pri-goditi, da bo moral nag pod streho čakati, ko mu bodo drugi prali zadnjo njegovo — umazano srajco. Sicer pa žalostni in sramotni dnovi sedanjih privilegiranih liberalcev do zdaj niso bili naši žalostni in sramotni dnovi; upamo, da tudi v prihodnje ne bodo; deues smo hoteli le razkriti zakaj se z našimi sodržavljani naspotnega političnega prepriča lja — nismo mogli veseliti.} Drugače nego s „ustavoljubnega" je soditi nova postava iz našega stališča. Državna modrost niti prejšnjih niti zadnjih let nas ni navadila zajemati svobodo z veliko žlico. Merila nam jih jo prav z homeopatičniin merilom, tako da bi bili porotne sodnije, če tudi lo na tiskovne pregrehe Volitvo v angleški pnrlainont. Ni ga skoraj leta, da bi ne imeli Slovenci svojih volitev za deželne, okrajne in srenjske zbore. Celo volitve za deželne zbore, ki so prav za-prav odločene za vsako šesto leto, povračajo se iz raznih razlogov tako pogosto, da smemo skoraj brez premisleka reči, da na vsako leto pride vsaj ena volitev za deželni zbor na Slovenskem. No da so tajiti, da smo se tudi mi Slovenci v kratkem času avstrijskega parlamentovanja žo mnogo naučilii in da so sedanje priprave za deželne volitve žo mnogo bolje in popolneje, kakor prvikrat, ko je še tli pa tam odločeval samo slučaj. Vendar se imamo glede gibčnosti, delavnosti, žrtoljubnosti, organizacije in agitacije še mnogo učiti, in ker je že navada, da Avstrija pri svojih parlamentarnih pripravah in poslih tako rada gleda v Anglijo, hočemo v sledečih vrstah Slovencem v prid priobčiti nekoliko sestavka, v kterem Fr. Althaus v severno-neniškem časopisu „Salon" popisuje volitve za angleški parlament. Splošne nove volitve za parlament spadajo brez vprašanja med najzanimivejše prikazni angl. ljud. življenja. 1'ri volitvah je politični organizem tako rokoč razpadel v svojo posamezne kose in boj razrušenih moči, ki se hote na novo zediniti, marsiktero zanimivo razkrije o značaji in upljivu, nravi in mišljenji raznih političnih strank in stanov, kteri se posredno ali neposredno volitev udeležujejo. Razrušen je Vj vse vetrove veliki zbor ljudskih zastopnikov, ki so tako ponosno s Wcst-minstru zborovali. Konservativci in liberalci, liberalni konservativci in liberalni radikaloi, vso stranke se obračajo na množico volilcev. Časniki mrgole volilnih pisem in govorov. Po mestih in po deželi se agituje — s kratka kaže se mirna državljanska vojska, ki ima vsaj to določiti, kako se bo vedel parlament prihodnja leta. Po ustavnem pravilu se vrše splošne volitve za anglešski parlament vsako sedmo leto. Od leta 1832 sem pa in kar je jelo ljudsko življenje omejene, ko bi bilo lo res osnovane po naših razmerah in potrebah , a no samo iz tuje zemlje v našo celo drugače stvarjcuo, presajeno naprave, za nas nonavajeno pridobilo, kterega bi se smeli iz srca veseliti. Potom bi so smeli nadejati, da prej ali sloj pridemo do tiskovne svobodo, ktera jo močna hramba vsem drugim svobodam. Saj vomo da je svoboden tisok povsodi legalno orožje proti sili, orožje, ktero mora pota nakopavati napredku vseh strokov; saj vemo, da so mora tisek tolikokrat oglasiti proti nevednosti, presojam, sebičnosti in krivici in da pri tem svojem tadftgjMin poslu tu žali občutljivega, tam straši bojazljivega, zopet drugje si v sovražnika spremeni mogočneža, ki vsi tako radi kričo po državnom pravdniku in kazenski postavi. Državni pravdnik in kazenski zakonik pa sta so oba rodila v čaru, ki svobodo ni hotel poznati, oba so torej tudi tako teiko sprijaznita i mišljonjem, vedenjem in tirjatvam sedanjega časa. Komu bi torej moglo ljubšo biti, kakor časnikarju samemu ako ve, da bodo o njegovi krivici ali nekri-vici sodili izobraženi, značajni|, vestni in samostojni možje izmed ljudstva kot zastopniki pravnoga prepričanja ljudskoga. Tega pa mi Slovenci od postav danih '.). marca 18C!) no s m o ni o in so moremo pričakovati, kajti kakor so imele še skoraj vso dosedanjo ustavno postavo za nas nekaj v sebi, kar soje vedno proti nam obračalo in obetano dobroto v 3 krat večo škodo preubnašalo, tako je tudi sicer prav dobri postavi o upoljavi porotnih sodni j prideta v 2. postavi (o sostanvljanj i zapiskov porotnih mož) — na brušena sulica, ktero bomo morebiti prezgodaj Še čutili v lastnemu mesu. O tem prihodnjič. — I) opis i. V Brdeh na Goriškem 2. np, [Izv. dop.] Misel, ktero jo obudil vrli naš poslanec in deželni odbornik Dr. Tonkli v lanski zborovi sesiji, da bi se namreč ločile slovenske županije Dolenja, Iiiljana in Medana od italijanskega političnega okraja (iradiškega in pridružile Goriškemu in dosledno vprašanje zarad lastno sodnije v Brdeh se žo davno pretresujo in nekoliko o tem je že nek dopis v zadnjih številkah „Slov. Nar." lanskega lota spregovoril. Pravijo, da je vlada zarad sodnije tudi našo Goriško okrošno sodni jo poprašala, — da jo pa ta oddala neugodno sporočilo. Kaj boljšoga bi tudi ne mogli pričakovati od naše okrožno sodnije. Od kar jo tirjal Sempaski tabor slovensko uradovanjo in to posebno od sodnij; — od kar so jo takrat 10.000 Goriških Slovencev javno, skoraj bi rekel slovesno, pritožilo zoper podeljovanje služeb Nesiovencem pri slovenskih uradnijah in posebno pri sodnijah, — so tem gospodom vsakoršne prizadove Slovencev trn v peti. — Zarad tega in ker bi se najbrže po drugi poti zastonj dalje pro-|silu in tirjalo, sklenilo je dne 21. marca t. 1. kakih 50 županov, starešin in drugih briskih rodoljubov, ki so se v ta namen zbrali v Diljani, da hočejo sklicati dne 18. aprila t. 1. vse Urico na tabor, kterega napravijo v Orno-veku v Ihljanski županiji. — Točke, o kterih so bo govorilo, so to-lo: I.Naj so osnujo za lirde lastna sodnija, in naj so pridružijo slovensko ——n—nit nniiKiB»iMi»iiiiiin8m««iiiiii i živabnejc kipeti, bilo je vselej nenavadno, ako jo parlament vseh sedem let vkupc ostal. Kolikor so jo od tega časa som še sklicalo parlamentov, umrli so vsi hitre, da ne rečemo posilne smrti; povprek ni nobeden parlament še zboroval več kakor 3, k večeinu I leta. l'o starem običaji se na novo voli, kedar stopi nov vladar na prestol; sicer no redno, a često so razpisujejo nove volitve, ako se jo morala ena mogočnih strank umakniti drugi ; ko-nečno se poslužuje novih volitev včasi tudi vlada, ako hoče naravnost od ljustva odgovora v prašanjih, pri kterih je parlament drugega mnenja kakor vlada, ki pa vendar lc misli, da se ljudstvo sklada z njo. Ni treba razlagati, kako oživljajoče upljivajo pogosto volitve na opravila in javno življenje ; nasprotno pa se tudi ne da tajiti, da je — iz labko umljivib razlogov — onkrnt izvoljenim udom parlainentovim vsak razpust, vsaka volitev jako nevsečna dogodha, kajti kakor zdaj reči stoje, je žalibog anglijska volitev ravno tako odvisna od denarja, kakor od političnega prepričanja in upljiva. Da parlamentov! slani nc dobivajo nobeno plače, kakor v Avstriji, nima tu posebnega pomena. Odločivno važnosti pa so stroški za volitve sanic. Izračunano je, da prizadevajo splošno volitve zdaj ogromne stroške, t. j. v številkah izrečeno 3 milijone funtov sterlingov, torej okolo M milj. goldinarjev. Izmed GiiS parlanicnlovih članov torej plača poprek vsak po 4O00 tuntov sterl. za čast, da moro sedeti v parlamentu in pri vsaki volitvi se stroški ponavljajo. V posameznih slučajih so stroški seveda različni, nekteri plačajo po 10—12.000 funtov sterlingov za svojo volitev, drugi morejo shajati z 100—1500 funti. Ako so šo prišteje trud pred volitvo in dostokrat tudi negotovost, ali so bo ponudnik zopet izvolil, je lahko razumljiv strah, kterega ima mnogo članov pred tem, da bi se parlament no razpustil. To znano bojazen je pa zadnja lota marsiktero ministorstvo rabilo zn svojo in za namene svoje stranke. Z velikim vspehom je posebno lord 1'almerston zaŽUgaval nove volitve, ako opozicija ni hotela biti pokorna. V Disraelijevih rokah je postalo to orožje nnrovuost Damoklejov meč, kte- županije Dolenja, Medana in Riljana slovenskemu pohtiškemu okraju Goriške okolice. 2. Vse slovenske pokrajine naj se zedinijo v eno kronovino .Slovenijo enim saunu deželnim zborom. 3. V vseh javnih uradnijab na Slovenskem so ima uradovati v slovenskem jeziku. 4. V vseh javnik šolali na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in naj se osnuje v Ljubljani visoka pravna šola. f>. Tabor priporočajo vladi, da potrdi železnico čez Predel po Sočki dolini Tri tej priliki je sprožil predsednik skupščine dež poslance in posestnik v Konjskem gos p. dr. Žig on nasvet Tabor naj t i r j a, da zapuste slovenski poslanci državu zbor v Beču. Nasoči so enoglasno izrekli, da so z n a s v o t o vale e m o t e j r o č i e n e ni i s 1 i. — ker bi se pa lebko zarad take točko tabor podrl, se ni sprejel predlog. Volilo se je v odbor 20 briskih rodo ljubov, potem za vsaki okraj na Goriškem 1 zastopnik, 2 za Štajersko, 2 zi Koroško, 2 za Kranjsko in 1 za Tržaško okolico. Ti odborniki ne bodo imeli prav za prav druzega posla, kakor voliti, zbujati in da bo predsed ništvo po njih okrajem in deželam naznanjalo, kar bo treba. Vse drugo jo malo da no že dovršeno, odgovor na prošnjo za dovo Ijenjo pričakujemo od dne do duc od c. k, glavarstva v Gradiški: V odbor so izvoljeni: Iz Brdeh : za Modano gosp. župan France Zuchiatti, Ivan Toros in učenik Jože Iioban j — za Belino preč. gosp. župnik Alojzi Fabjani, gosp Ivan Stiligoj župan, Blaž Sfiligoi in Vendarmin Jožef; — -a Šmartin-Kviško dr. Žigon Anton, Jožef Mužič župan, Jožef Jakoncič, Jožel Reja, Jožef Zimcič in Karol Kumar; — za Št. Forjan gosp. Knez župan, Terkuč Ivan, Lenardič Anton; — za Dolenjo gosp. župan Jakončič, Krsetič Karol in čast. g. vikuv Andrej Juh; — za Podgoro gosp. župan Andr. Kocjančič in čast. viknr Sb Maverski gosp. Jos. Mašora. — Iz drugih hrajov na Goriškem, in sicer, za Gorico dr. Tonkli, dež. poslanec; — za Goriško okoiico gosp. Matija Doljak, župan v Solkanu; za Ajdovski okraj dr. Uvrid; — za Bovški okraj g. Matija Jonka; — za Cerkljanski okraj g. župnik Kacin v Šebreljah; za Tominski okraj g. župan. Mih. Kacafura; — za Kanalski okraj g. Ernest Klavžar; — za Komenski okraj gosp. Anton Šuc. župan v Pliskovci; za Sežanski okraj g. Jožef Zivic, predsednik čitalnice v Skopem. — Zunaj Goriškega, in sicer: za Krajnsko g. Miroslav Viliiar, župan na Pivki, in g. Jožef Noli, pravnik v Ljubljani; — za Štajersko dr. Vošnjak, dež. poslanec, in g. KapMs, trgovec v Celji; za Koroško g. župnik. Matija Majar in dr. Pavlic odvetnik v Velikovcu, in za Tržaško okolico g. Ivan Nabergoj, dež, poslanec. ♦) „Dom" pišo o Brdih : Goriška „Brda" (po nemški „Uggen," po ilnlj. „il Cogiio," po furlanski „il tjjut-i1*) so rajska deželica med Sočo, Goriško- Videm« ko leleznico in Idrijo (Jadri), t. j. mejno rečino ,>roti Italiji (oziroma proti Benečiji). Človek si ni! mori) misliti lepših vinskih goric, kakor so naša Brda, ktera no razprostirajo tudi čez Idrijo (jo proti Cividadu na Bcucčaiiskn. Na desni struni železnico je razini Karminu (Cormons) Ifl še par laških vasi, zatorej smemo imeti železnico Ob podnožji lird za mejo med slovenskimi „Urici" (tako jim demo mi namestili „Brdci") in „Lalii" ali BVltrilko Furlanijo. Proti Beverju pa se konca ime in podoba „Urdu tam, kjer bu začnejo „Gore,, namreč proti jugo-zahodu od Kanala (na Soči.) Glavni pridelek llriski je vino in sadju. Dasi šteje deželica mnogo bogatih posestnikov, ali velikašev sploh, vendar ni bogata: tlači jo prekletstvo koloniznin. Opomogli »o se kolikor toliko naši Urici v poslednjih •>{) letih , odkar ttre ravnice grozdna bolezen. V Brdih ni bilo namreč do teh let nikakega Bledu te bolezni , poslednja leta se jo tu pa tam, v nižavah, prikazala. Kup vina, ki jo bil poskočil poprejšnjih let na 30— 80 glod., padel jo zdaj na lligld. Mod domačimi (slovenskimi) velikaši so oajghuovitejii i Žigon, Mužič, Stiligoj, Jakončič, Krzetič, Lenardič, Fiegelj itd.; med vnaujimi, to je, meščani Goriškimi ali druzimi (tudi beiieeanskimi): fatnriui, grof Attems, linron Konnent.ini, baron Iz Haloz 2. apr. [Izv. dop.] (O narodni tiskarni.) Pomagaj si sam, pomore ti Bog; tega narodnega pregovora resnico čutimo mi ubogi Slovenci najgorše. Pokojni vladika Ravnikar jo sicer o nas izrekel razsodbo takole: .bolj skrbe drugi Sloveni za nas, nego mi sami za-se;" vendar kaže zgodovina, ka če bi si bili kako zrnce ali drobtinico svojih pravic priborili, treba nam je bilo krvavo se potezovati. Drugi Slovani imajo za nas izlasti nravno veljavnost, to je, sovražniki vedoči, ka slovanstvo šteje 8."> miljonov ljudi, lecajo se nekoliko po nas povse po svojem godu mlatiti in prenaglo nas brisati s površja slovenske domovine, mi pa smo dolžni delati in se truditi na vse kripljc, hočemo li doveslati do rešitve. Za Slovence so vsako leto tiska precej knjig in časnikov za drage novce, kteri tečejo v žep tujim tiskarjem ali končemar takim ljudem, ki niso voljni svojega premoženja polagati na žrtvenik našega naroda. Zdi se mi, ka smo že dorivali dotle, da si sami napravimo narodno tiskamico, ktera bode tiskala naše slovenske slovstvene pridelke, a dobiček bode se scejal drugoč v narodno zakladnico. Matica slovenska ima častno istino, s ktere dobiček vlečejo društva in hranilnice, kjer so novci založeni, čemu to? kupite si tiskarno, ki prevzeme tiskanje naših knjig in spisov, gotovo bode istinsko Matično donašalo voče obresti, nogo v sedanji podobi založeni novci. Precej penez žo je nabranih za spomenik pokojnega slovenskega vladika Slomšeka, ki tudi v tuji hranilnici leže čakajoči, dokler se ne spremene v kameno ali medeno podobo. Jaz menim, ka bi se tudi ta zaklad dal porabiti v isti namen, razume se, po privoljenji dotičnega odbora in večine darovnikov , ter plačajo vsakoletne obresti. Mi Slovenci , ki smo še le obod postavili narodnemu slovstvenemu poslopju, dolžni smo najprvo skrbeti za prilično streho, da ne bodo natekalo in da ga vihta ne zruši, ter za močna okna, da ne bode nam sovražniska kužna sapa kvarila prijetnega zraka, Kedar to in šo mnogo druga opravimo, potlej še le smemo misliti, kako bodemo si sobe slikali, Florjana ali Jurja na svisli vesili, sedaj se imamo na potrebnejše reči svoje redko petice obračati. Velikanske 6pome-niko omikani narodi darujejo značajnim velikanom, ki tudi v najhujši skušnjavi ostanejo stalni kakor pečine. Is Ptuja 8. apr. [Izv. dop.] Prcsrčno nas je razveselil prijetni glas, kterega smo ravnokar slišali, ka se kaplanje labodske vladikovino pr-firavljajo ustanoviti „kaplansko društvo", kteremu namen bode braniti človeško pravo in uljudnost proti vsaki krivičnosti, vsakemu samosilstvu in svo-jevoljstvu, prihajalo si odkoderkoli; adrese, prošnjo in tegobe pošiljati neposredno zakonarstvu ali na druga dotična mesta, braniti in pospeševati narodnost, ter v znanstvenih predmetih so uriti, da ne bodo več kakor dodljeki in lilki, ki plešejo in dučejo po svilu, kakor vleče ali zamekno prikaznik, to je komedijaš. Živili! vendar zavedevši se človeške vrednosti predramili ste so, da otresete robstvo in sužnost, da se ne bode baratalo z delajočim ali skoro edino delajočim duhovništvom, kakor dela sevčasi z močnatim mehom. Ako so zbirajo v društva težaki, črevljarji, učitelji*), toliko potrebnejše je to Taceo, in drugi — Glavnih slovenskih vnsi (s dušnimi oskrbniki) štejejo Brdn 14 in ako jim prištejemo tudi i vasi ob Soči (tik desnega brega) 18. Število duš v pravih Hrdih znaša 10 tisoč 861, in nko privzameino tudi Podgoro, Pev-ino, St. Maver in Podsabotin, 13 tisoč 101. — V politiškem oziru spada severni del lird pod Gorico, nižni pod (iradišče ; v sodnijakom južni pot Knrmon, severni pod Gorico; v cerkvenem ena dukovnija pot Karmin, 3 pođ Gorico, vse drugo pol Ločenik. *) Pred kakimi tremi teilui sem prišodši v Ptuj na pošto opazil na, nukeni pismu prinesenem savrikim poštnim poslom, napis: Vorttehung desPet B. Bokullehrsr- Vereines zu St. Barbara bei Ankenstein. Sr. "SVohlgeboren St . . . . Schullehrer Aha! spomnil sem se na mahoma, tudi novorojence, učiteljsko društvo ptujskega okrnja je otreslo svinčeno podplate bornega slovenstva po uzoru Judo Blago-tinščnka. gotovo iz čiste zalivaležnosti, ker se je skotnolo v njegovom nekdanjem gnezdu , ki še sedaj plenični in povojni luiloduh razpošilja z dovoljnim uspehom med rojaki. Slovenci I bodite ponosni na toliko napredujoče modrijane roga je zviti vodja torijev zasukal ne le nad glavami svojili nasprotnikov ampak tudi nad svojimi privrženci, ako so se hi pa tam predolgo premiš-ljavali. Ta znana bojazen jo mnogo kriva, da se anglijski parlamenti šo češće ne razpuščajo. Vendar se ne sme soditi, da bi imela v važnih primerljajili kaj odločivnega pomena. Ako bo imajo važna vprašanja s pomočjo novib volitev rešiti, odpade vsa bojazen, vsako premišljevanje. Anglež pri takih prilikah pokaže, da jo bolj politično, kakor pa denarno bitje. Žrtoljubno plačuje potem svoje volilne strošku in se z nekim veseljem poda v volilno borbo, ki ima razen stroškov tudi mnogo in različnih osebnih žrtev in zo-pornosti. Biti poslanec jo v Angliji primerno tom veča čast in daje tem več upljiva, čem teže si je čast in npljiv pridobiti. Pri rodovinab, ki imajo za seboj kaj politično zgodovine, umeva se ob sebi, da vsaj eden zastopa svojo rodovino v poslanski zbornici. Ni še davno temu, ko je primerno malo število starih rodovin po okrajnem upljivu in zastarelih razvadah imelo v rokah parlamentovo večino. Bilo je vojvodov, ki so imeli po 20, markijev, ki so imeli po 10, grofov, ki so imeli po 5—8 sedežev popolnoma v svoji oblasti iu doklor so so ti sedeži, kakor se jo mogočnežem ljubilo, oddajali političnim privržencem, ni bila poslanska zbornica v iBtini mnogo več kakor senca gosposke zbornice. Reformo leta 1832 so precej ostro odpravilo mnogo dotičnih napak. Volilno pravo 150 majhnih in maloveljavnih selišč je svoje samostojno volilno pravo ali celo izgubilo ali pa se jim jo vsaj predrugačilo; ti kraji so se obesili večidel k sosednim mestom. Tako je izgubila aristokracija mnogo svojega upljiva. Postava leta 1867 je dela ob glas šo .'18 enačili krajev, na ktero se 1. 1S32 ni mislilo. Nekoliko \sled teh sprememb, in zarad tega, ker se jo volilno pravo raztegnilo tudi na niže meščane in tudi na delavce, nima dandenes aristokracija privolitvah vrč svoje prejšnje moči; zatorej je zdaj na Anglijskem mnogo več volilnih borb med nasprotnimi ponudniki, kakor prejšnje čase. Vendar imajo zveze med nristokratičnimi ro-dovinaini še mnogo moči in tudi pri zadnjih volitvah ni bilo nobeno sredstvo preslabo, s kteri m bo je dalo mlajšim in starejim sinovom, bratrancem ali vnukom kaoega vojvoda, markija, grofa ali lorda pomagati v poslausko zbornico. Ne da pa se tajiti, da se se jo jelo ponujati in tudi voliti mnogo več neodvisnih kandidatov nego poprej. Posestniki z okrajnim upljivom, srečni odvetniki, bankirji, trgovci, fabrikanti, spekulanti, lastniki in sostav-Ijalci morskih ladij, železniški početniki, ljudje, ki so imeli nekoliko ali pa tudi nič polititično dogodivščine, hrepeneli in potezah so se po sedežih v parlamentu, kakor po cilji, ki jo imel vsemu njih poprejšnjomu prizadevanju krono na glavo posaditi. Seveda so se morali tudi ti okleniti eno ali druge veče politično stranke, zavezavati so in obljubavati, kako so hote vesti glede vprašanj, ki stoje zdaj na dnevnem redu. Ali naj bo kupčija svobodna ali ne, ali naj se volilna postava popravi ali ne, ali naj irska državna cerkva ostano ali naj se odpravi, ali je treba podpirati Gladstona ali Disraelija — vsaka volitev ima svoj bojni klic iu z malimi izjemami mora priseči vsak kandidat k tej ali oni zastavi. Moč te ali ono stranke je torej odvisna od glasov, kolikor jih ktora dobi in vsaj pri glasovanji v važnih vprašanjih se v parlamentu precej kaže, v ktorem kraji nadvladajo liberalni, a v kterem konservativni volilci. Pri vsem tem pa je bilo do zdaj precej redko število onih, ki so se zarad pravega političnega delovanja za sedežo v parlamentu pulili in tudi potem v političnem smislu tam delali, t. j. delali pri opravilih postavo-daje in pospeševanja narodovega življenja. Veliki množini častitljivih poslancev jo parlament samo najprijetnejše shodičče (club) v državi; ona hodi k sejam, kakor hodi na lov ali k diru na stavo — samo da si dela kratek čas. Mnogo jih je, ki samo zato kandidujejo, da morejo priti potem v ime-nitnojša društva, kterih ne odpira samo veliko petič in hitro pridobljeno bogastvo. Drugim zopet je samo za osebne ali lokalne koristi mar in ti tudi samo za te delajo. Brez izjeme pa je vsakemu kandidatu potrebna ena lastnost: imeti mora mnogo novcev, kterih no smo po trikrat ogledavati, kader jih je treba izdajati v podporo svoje kandidature. (Dalje prih.) rs omikane niožove, ki so po lf> let glodali učilniSke strlice, ter so ljudstvu postavljeni za dušne voditelje. Mozi Bog in srčnost junaška k slavnemu početju. Živilo narodno in omikano duhovništvo! Nekaj se je molmljalo , da je duhovništvo krivo nesrečne volitve v Mariboru. Pritrjujem, ravno v odločni dobi so raznesli časniki glas, da je duhovnikom zabranjeno udeleževati se politike. Heč sama na sebi je resnična, čeravno se je opustila oblika, volja se je naznanjala po hliuavih in slinavih žlebovih, in s tem se podpiral hote ali kako inači nasprotni ponudnik. Brez-značajniki iu šupeljaki, inači hlastavci prvo vrste, bili so zbegaviee torbico ... le štirje častni možje so pokazali značaj. Nikakor se ne dvomi, da labodsko knezovladištvo igra z Blagatiuščakom, oziroma na nas Slovence pod isto tu-lavko. Po tem kopitu se razkladajo razne prikazui. Za nas ni čudo, ako uani narod hrbet obrača. Is Dunaja , 2. aprila [H. 0.] V Ljubljani so naši stari očetje mor da malo namuzali se, ko so brali, da bode vlada Cehe „osamila" s tem, da se s Poljaki pogodi. Jaz si vsaj mislim , da bi to od njih dosledno bilo, kajti potem bi lehko rekli: .vidite, to smo videli, da pride tako", zato smo ukazali našim modrcem, naj sede zvesto pri Poljakih, saj Cehi no dosežejo nić, ki se ne obračajo po političnem vetru." Vendar jim bo taka samoza dovoljnost, ako je bila, knmlu minila, kajti iz vsega tega osamljenja prvič ne bo nič, drugič pa se ga Cehi čisto nič ne boje. Znano vam je, da so Čehi večidel dobro podučeni o stvareh, ki se natiborna med vladnimi krogi vrše, dasiravno mora zdaj ob času izjemnega stanja njihovo časopisje veliko molčati, ker .molčanje je zlata vredno* se potrjuje pri njem, namreč kavcije se no utrguje. In kar je meni mogočo od tukajšnjih Čehov zvedeti, no skrbi jih to osamljenjo čisto nič, ter pravijo , da kakor svojo deželano (Jiskro in Ilerbsta poznajo, ni nikdar mogoče, da bi zdanje ministerstvo poljske resolucije sprejelo, tudi ne, ko bi čudni svetniki poljski hoteli baratati in glihati za pravice, ktere bi radi. V zadnjem ministerskem svetu so je sprejetje poljskih resolucij popolnoma zavrglo. Samo dva glasa sta bila za to, da se Poljakom nekoliko privolji. Vsi drugi so bili mnenja, da če se Poljakom njih tirjatve dovolijo, Cehi ne bodo na škodi, temuč dn bodo doslednost tir-jala pogajati so tudi ž njimi. In ravno tako tudi uekteri Čehi mislijo, ter hudobno pa resnično pristavljajo: ,saj Poljaki (in po poslancih tudi Slovenci) so bliže nemški vladi in ministerstvu, nego nam, torej oosumljenji ni govora, ker smo žo 6ami." Žalibog, da imajo prav. Sicer se pa tukaj nekdo išče, ki bi hotel za prvega ministra biti Pa kakor je videti in slišati, nobeden si ne upa mesto zasesti, kdor se v viših krogih pripraven zdi. Potočki, minister kmerijstva nekteriin ni po volji, ker je Poljak, torej utegne kolikor toliko Slovan biti. Taafte jim tudi ne dobri, ker je še (če prav mlad) i/, stare šole. Neki grof Vrb na, jim jo premalo znan. Samo enega se vesele, ta pa je sam Preširnov Auastazius Zolenec, vulgo grof Anton Auersperg, ki ga iz kranjskega zbora poznate. Tega bi dunajski listi radi videli za prvaka med ministri. Anton Auersperg jo sicer po moji misli pošten mož, prepričan tega kar pravi, s srcem liberalen, ali iileivlist je strašan, kakor vsi poetje, in ko bi res v ministerstvo stopil, bode le pomagal, da bode zdanje sisteme še prej konec, nego sicer, kajti znano je, da ima geslo: še premalo je bilo germaniraiija v Avstriji. Sicer pa tukaj nektori trdijo, da A. Auersperg še ne misli na to v ministerstvo sto piti*), ker se sam pozna in ve. da je njegova nemška popularnost tam nevarnost stavljena: si tacnisses rte. — Minister Hcrgcr je skoro popolnoma oglušel in gro začasno v pokoj. Popolnoma samo zato ni odstopil, da bi „svet" ne sodil kako drugače, kakor je ušečno. Hk i/, vseh teh ministerskih nesreč si naj bralci delajo sami — lehko je.* V Londonu, 27. marca [Izv. dop.] V Avstriji so Vam je menda cerkvena razprtija mirno polegla odkar se je konkordatu k pogrebu odzvo nilo, pa tem veči jo sednj cerkveni ropot na Anglcžlcom. Pač naj močnejši veter zdaj na klopoteo irsko cerkve puha. dustice to Irland! pravica Irlan diji! to jo zdaj obči glas angležkih liberalcev, in koliko dobrega dejanja si že ti dobrodušni Angleži iz tega ohcčavajo, da iz Irske državno cerkvo an glikansko kot gospodarno odstranijo! Velike važnosti kakor je ta stvar tako je vendar smešna nepristanemu opazovalcu : lo smeha vredni so kleri kalci angležki z kakšno trdovratnostjo ti ljudje branijo staru predsodke, au gležko državno protestantsko intolerancijo, stari fanatizem iu krivico, ktere jo stoletja Angležka Irski zadajala; smešni pa so tudi liberalci s svojim hurraa veseljem, ki mislijo da s tem, da odstranivši državno protestantsk cerkvo na Irskem, bodo Irlandijo že spremenili v raj in s tem ves i i*8 k i na rod osrečili. Daleko od tega ! Velika krivica kakor so je delala katoliškemu narodu irskemu s protestantsko cerkvijo, ktero je plačevati moral, pri tem ko so katoliški duhovni za svoj posel beračili, se to vendar moro stoti male krivice v primeri k drugim, pod kterimi narod trpi; s cerkveno tir JHtvo je zdaj toliko krike in vike, da so pri obči viki lehko drugo tirjatv ogluiijo, pa ta burja se bodo polegla iu nastala druga hujša od sedajuo Narodu irskemu troba vrnoti odvzeto mu Irsko, irski narod je tujec, najemni in rabotnik na svoji očetnjavi, on je z vsem pod tujčevo peto. Zato brž se bodo cerkvene zadeve pod Gladstonovo zastavo poravnale, oglasilo bode Irsko zemeljsko vprašanje: kdo bodo za to bojni prapor razpel, se Se zdaj no moro odločno reči, vendar ako so John Bright svoji politični izpo vedi no izneveri, bodo po vsi priliki ta pošteni kvekar veliki maršal prihod nje vojske za ,pravico Irski". Gladstonova stvar je zđaj toliko kot gotova ker za drugo branje svojega predloga imel je parlamentarno večino 118 ks je izvanredno veliko, pa boj je pri VBcm jako žaren, tako da velike debat trajajo včasih od 4. popoldue do 3. v jutro popolnoči ; kaj takšnega bi se menda naDunaji ne zgodilo: kdo bi mogel tako pozno v noč govoriti ali poslušati, da bi ne zadremal in zaspal ? Vendar v Londonu je drug zrak in za zidovjem pod okni Westrninsters!co palače kjer jo parlament, občinska in gosposka zbornica, teče ponosno hladna Tamiza. Za parlamentarno delovanje Angleži niso iu ne morejo biti zaspani; da še stari bolehui Rothschild, ta kralj bogatinski, poslanec za Londonsko C it v, ta dobrodušni starec, kte-remu že v slabosti noge malo služiti morejo niti za hojo niti stanjo, še ta nobene odločne ure v parlamentu ne zamudi in do treh po pol noči, kedar njegovega glasa tako pozuo treba, ostane. In ta stari baron je pošten liberalec. Pa no samo Irskim zadevam siluo je tro novem odvat liiskem redu konstituirala. Za predsednika je voljen g. dr. Zupančič, za njegovega namestnika g. dr. Zupan, za odborniki gg. dr. Pfeflerer, dr. Ura-nič, dr. Rudolf in dr. Scbrev. Morebiti bodo vsi ti gospodje prav dobro zastopali svoj odvetniški stan, narodnost se nima od njih mnogo nadejati, kajti ni eden izn:ed njih ne trpi v svoji pisarnici slovenskega jezika kakor sploh krajnski odvetniki v tej zadevi prav slabo gledajo na ljudski je-zik iu njegovo pravico. Kos tudi na Štirskciu ni vso, kakor bi lahko bilo, vendar so menda v štirskih odvetniških pisarnicah on dan več slovenskega piše, kakor na Klanskem celo leto ! — * fZ a č a s n o deželno šolsko s v o t o v a 1 s t v o) na Kranjskem jo sestavljeno iz teh-lo gospodov: prost. dr. Jarc, korarja: Zavašnik iu dr. Pogačar, dir. Legat in dr. Smolej. Prvi štirje so duhovniki, torej se ne more reči, da so je duhovništvo na šolskem polji izpodrinilo. — * (Kotli sc bil d.) Da jo v Parizu umrli Rotschild veliko premoženja zapustil, je znano, vondar ni nihčo vedel povedati številke! Kakor pripoveduje .Gaulois/ so jo pred nekterimi dnevi račun končal in je iz njega razvidoli, da mož ni več zapustil kakor 1700 milijonov. * (Meč Štefana Uroša II., k ra 1 j a sr b s k e ga.) Prod nekterimi dnovi, tako piše „Zukuni't," je daroval car Aleksander II. knjezu Nikolaju črnogorskemu imč, kterega je nekdaj nosil srbski kralj Štefan Uroših, kakor kaže na meču udolben napis. Meč nosi na eni strani letno številko 1313 s cirilskimi črkami, na drugi strani z istimi črkami napis: „Da živet kralj." Meč je torej iz onega leta, ko so jo moral imenovani kralj v silni vojski biti z Ogri; meč jo bil v tej priliki zmagonoseu, potem pa je imel prav pisano osodo. V znani nesrečni bitki na Kosovem polji na Vidov dan, t. j. •29. junija 1389, ko je propala srbska svoboda, pal je meč Turkom v roke ki so ga potom kot ponosno znamenje zmage častno branili v Adnjanopolji< Ko so pa preteklo stolotjo pri tem mestu Turki od Rusov bili premagani, prišol je tudi slavni meč v ruske roke iu je romal v Peterbiug. Tu bi morebiti še zdaj počival, ko bi ga ne bil car Nikolaj I. svojem sinu Aleksandru izročil, ko soje slodnji pripravljal na boj proti Mohamodancem na Kavkazu. Tu je bil meč zopet zmagalen in se jo očistil prejšnje nečasti. zdaj pa jc prišel čez 566 let v oblast črnogorskega knjeza in bo morebiti v kratkem ravno v istih krajih, kjer jojgledal propad iu uničenje srbskega naroda, priča, kako so bo na novo k življenju zbujalo jugoslovanstvo v vseh svojih kolenih. ♦(Tržaški okoličani) želo, kakor so piše .Dom." dubi »klicali novoizbrani poslanci in drugi okoličanski zaupniki, brž ko se bode dalo, tabor, da se na njem porazume okolica se svojimi zastopniki o programu, po kterem bi imeli ravnati v zboni pri vprašanjih, ki zadevajo okolico. Poglavna vprašanja, o kterih bi so imeli sukati govori, imela bi biti ta-le: 1) Ali so ima ločiti okolica od mosta? 2) Kaka naj bo ta ločitev V li) Koliko poslancev zahoteva okolica za v deželni zbor? t) Kakih in koliko šol potrebuje okolica? 6) Alije res, da plačuje okolica po krivem vžitnino? — itd. — Tabor je živa potreba za poslance, da zaslišijo mnenje svojih volilcev ter da bode imelo njih delovanje vspeb, tProgresso*-vci zelo šuntajo ljudi zvlasti zoper gosp. Cegnarja in Zora, ter jima skušajo nakopati na vrat med Okoličani nasprotnikov. Ti nasprotniki iu Progressovci utihnejo, ko bodo videli, da ravnata ona dva kakor ostali štirije poslanci po misli vse okolico. 1'pamo tedaj, da bomo imeli v okolici .tabor*! * (V Karlo vc i) živeči Srbi hote pod imenom .Svoboda' napraviti posebno narodno društvo in pripravljajo žo pravila, ktera hoto vladi prodlo-žiti. Glavni namen novega društva bo menda podpiranje narodnega slovstva. Neglede na to, da enaka društva, naj si že nosijo ime .čitalnica* ali kako drugačno, narodno slovstvo mnogo mnogo bolj zavirajo, kakor podpirajo, zdi so nam prežalostno zuamenjo narodno nesloge in nestrpljivosti, ako Srbi posebno društvo ustavnovljajo v Karlovcu, ki slovi kot najnarodnejše mesto vse Hrvaške iu ima itak precej krepko čitalnico. Ako imajo karlovski Srbi ves pošteno namene, naj jih skušajo doseči v zvezi z svojimi hrvaškimi brati, razcepljeni ne bodo sami menda nič dosegli, Hrvatje pa bodo tudi težko pogrešali njihove pomoči. Sloga jači! * (Postava iu pa mož, ki že zdaj agitira, da bi postal župan v Mariboiu.) Graškemu ,N. Tagbattu" so pišo iz Maribora: Po §. 34 srenjske postave smo srenjski predstojnik lc oni odbornik postati, ki v srenji tudi stanuje. Ker pa moro vsaka oseba po postavi le v oni srenji imeti svoj sedež , torej no moro na Stirskem ena in ista oseba biti predstojnik dvema srenjama. V mariborskem okraji pa imate dvo samostojni srenji enega predstojnika, ki ne stanuje ni v eni ni v drugi teh srenj. Gospod Friderik lirandstetter stanuje v Graškom predmestji v Mariboru, pa je srenjski predstojnik v Radvauju in v Strnišči (Brundort). V Radvanju gospod lirandstetter le po leti sem ter tje biva, pa vondar svojega rednega stano-vališča v mestu Mariboru ne opusti , v Strniši pa ni še nikdar en dan stanoval. Vsa dejanja, kar jih on opravi kot predstojnik srenje Radvanje in Strniše, so neveljavna in lahko je mogoče, da bi srenji pri tem škodo trpele. Volitev srenjskega predstojnika so mora po 39 srenjske postave naznaniti politični okrajni oblastuiji, ktera ima volitev pregledati in skrbeti, da se vso ravna po po postavi. Kako je to. da so gospod okrajni glavar v Mariboru nikakor ne peča za to volitev, ki po postavi nikakor ne more biti postavna" Tako graški „Tugblatt" — sapienti pnuca! * (K postavi o pisemski tajnosti.) Vredništvo časnika .Pu-plc Polonais" jo razglasila državnemu kancelaru Beustu namenjeno pismo, v kterem se vrednik pritožuje, da velika večina pisem, kar jih pišo on ali pa njegovi prijatelji iz ali pa v Galicijo in Cesko, no pride nikdar adresatom v roke. Beust ni pritožbo niti na svojo gorko srce niti na steno pritisnil, ampak jo je poslal kupčijskemu ministerstvu, ktero bo menda preiskovalo, koliko ima pritožim resničnega v sebi. Ali bi pač g. Beust ne bil sam odgovora dati mogel ? Drugovi! V nedeljo 11. t. ni. je dan našega shoda v Celji. Hranilnično ravnateljstvo mestne srenje mariborske bo preložilo oil 1. maja t. 1. počen.ši uradne dnove, ki so bili do zdaj vsako sredo in suboto na vsak torek m petek od S. do 12. ure dopoldne. O praznikih ne bo uradnih dni. Od 1. do 15. julija in od 1. do 15. januarja vs:'.cega leta je urad hranilnični zh stranke zaprt, ker je treba o teh Časih račune končavati. Hranilnično vodstvo mostno srenje mariborsko 25. marca 18(59. Odprl sem svojo advokafno pisarnico v Mariboru, Tegethofova ulica, nad prvim stropom nove hiše g. Girslmajr-ja. Dr. Janko Sernec. Dr. Dragotin Breznik, odvetnik v Ptuji, naznanja, da odpre pisarno v svoji lastni, poprej Cuček-ovi hisi, br. £?9 na trgu, 5. aprila 1869. Razjasnilo in priporočilo! Da upokojim svoje podpornike, izrekam, da v mojih kakor znano prav velikih izložbinili omarah ni najti niti paktoma niti druzega goljufivega blaga, kar so si p r e d r z n i 1 e pripovedovati n c k t e r e osebnosti, ki bi rade pametne bile. Da tako žalostno krušno nevošljivost krepko zavrnem, plačam 100 cekinov ali pa primeren znesek v hankni valuti po vsakokratnem dnevnem kursu ' vsacemu, kdor mi v obeli mojih izlogah najde le j eno če tudi še tako majhno stvar, ki bi ne spadala j/ pod rubriko: juveli, srebrnimi ali zlatimi. Ob enem priporočam svojo zalogo blaga, ko hi ena ali druga stvar ne bila popolnoma po uSeči, kar se v vsaki veči kupčiji sem ter tje lahko primeri, mi jevsled mojih zvez s prvimi fabrikami prav lahko mogoče, v malo dneh ustreči posameznim željam. Da se vsi v moje delo spadajoči popravki le pri meni najbolje izdelujejo, je itak že tako znano, da se mi odveč zdi še kaj več o tem govoriti. Avgust Tlliel, jiiM'lir, zlatar hi Hiiliiiniiiai v Mnrboru, gosposko ulico , PnviTjevn hiša. Listnica : G. Iv. Poh. v Bele in gradu: Poslali smo Vara rekomand. pismo. Povprašajtu na pošti. - G. II. T—k v Št. V.: Slika «e dobi za 90 kr. pri trgovcu g. Kapusu v Celji-Pismo poslali omenjenemu gospodu; javno so ne more od nase strani ni6 o tem govoriti, dokler se no odluči vol. odbor. Izdatelj in odgovorni vrednik Anton TotnftlC, tniki: Dr. Jok« Vvifljak iu drugI- Tiskar Lduni d Jan/It